GEOGRAFSKI OBZORNIK P R I Z N A N J A Z V E Z E GEOGRAFSK IH D R U Š T E V SLOVENIJE Jur i j Kunaver , Mi lan Natek, Mi lan Orožen Adamič O priznanjih, ki so bila podeljena v okviru 11. Ile- šičevih dni (5. novembra 1999), je odločal občni zbor Zveze geografskih društev Slovenije 25. marca 1999. Predloge in utemeljitve je pripravila Komisija ZGDS za nagrade in priznanja, ki s svojim vestnim delom v zadnjih letih zapolnjuje vrzel preteklih desetletij. Izde- lan je pravilnik za nagrade in priznanja ZGDS in odlo- čili smo se, da ob letošnjih utemeljitvah objavimo tudi kriterije za podelitev posameznih priznanj. Zveza geo- grafskih društev Slovenije si prizadeva za združeva- nje vseh geografskih društev in vseh, ki se z geografijo ukvarjajo ali pa jih ta zanima. Seveda je v prvi vrsti strokovna organizacija, ki deluje na prostovoljni osno- vi in za sodelovanje v njej nihče nikdar ne dobi mate- rialnega nadomestila. Kot strokovna, stanovska organizacija si prizadeva za povezovanje in sodelo- vanje tudi s številnimi drugimi organizacijami, ki sicer niso njene članice, v njih pa delujejo mnogi geogra- fi (fakultete, inštituti in druga strokovna društva). Vese- li nas, da so zadnja leta vedno bolj aktivni tudi študentje geografije in tudi nekateri posamezniki, ki sicer niso geografi, vendar jih geografija zanima. Iz pravilnika za nagrade in priznanja ZGDS: Melikovo priznanje podeljuje ZGDS za življenjsko delo in za vrhunske dosežke uspešnim in uveljavljenim geografom-raziskovalcem, ki so s svojim znanstvenim delom: • obogatili slovensko geografsko misel z novimi in izvirnimi prispevki, • razvili in uveljavili nove smeri geografskih preuče- vanj na Slovenskem, ' prispevali k razvoju raziskovalne metodologije, • pripomogli k uveljavitvi in razširitvi celostnih pogle- dov na razvoj pokrajine in njihove rabe pri konkret- nih geografskih preučevanjih, • prispevali k uveljavitvi interdisciplinarnih in multidis- ciplinarnih raziskav posameznih pokrajin, njenih sestavin ali geografskih problemov, • prispevali k prenosu temeljnih geografskih spoznanj in geografskih zakonitosti na aplikativna področ- ja družbenih in prostorskih ved, ' pripomogli k popularizaciji, uveljavitvi in prodoru geografije v vse oblike javnega življenja in izobra- ževanja. Melikovo priznanje za leto 1999 je prejel prof . dr. Dani lo Fur lan, ki je najvidnejši predstavnik slo- venske klimatološke znanosti. S svojimi izvirnimi znanstvenoraziskovalnimi prispevki, ki segajo na različna področja sodobne klimatologije, je utemeljil njene znanstvene in aplikativne razsežnosti. Napisal je več znanstvenih prispevkov, razprav in študij, ki so izšli v samostojnih knjigah, ali pa so objavljeni v Geo- grafskem vestniku, Geografskem zborniku, v Letnih in Mesečnih poročilih Hidrometeorološkega zavoda Slo- venije, Razpravah Društva meteorologov in v drugih strokovnih domačih ali tujih kongresnih publikacijah. Se kot srednješolski profesor v Mariboru je objavil v Geografskem vestniku leta 1949 dokaj originalen prispevek Vprašanje gozdne meje na Pohorju. Leta 1950 se je zaposlil na HMZ Slovenije, kjer je postal vodilni na klimatološkem oddelku. V tem svojs- tvu je izdelal številne ekspertize, ki so bile osnova za strokovne odločitve pri reševanju praktičnih problemov pri načrtovanju, dimenzioniranju in urejanju kanaliza- cije, izrabe sončne energije in vetrov itd. Njegova bib- liografija obsega preko 200 razprav, študij, elaboratov in strokovnih poročil, ki imajo trajno veljavo za klima- tologijo in meteorologijo ter slovensko geografijo. Prof. dr. Danilo Furlan je s svojimi študijami, ki so ohrani- le svojo strokovno veljavo in aktualnost do današnjih dni, sooblikoval in trajno zaznamoval našo kilmato- loško-geografsko misel v drugi polovici 20. stoletja. Melikovo priznanje za leto 1999 je prejel prof . dr. Jul i j T i t i , ki je s svojim znanstvenoraziskovalnim delom v zadnjih 40 letih obogatil slovensko geogra- fijo s temeljnimi izsledki predvsem na področju poz- navanja razvoja podeželja. Njegova temeljna geografska dela so bila namenjena geografskemu poz- navanju, gospodarskemu in civilizacijskemu razvoju Slovenske Istre, predvsem pa preoblikovanju njene podobe ter njenega gospodarskega sistema in pomena v različnih obdobjih družbeno-socialnega, gospodar- skega in tehnološkega razvoja. Z njegovimi temeljnimi geografskimi raziskavami, ki so podprte z zgodovin- skimi dejstvi in dognanji, je zažarela v slovenski geo- grafiji nova in sodobna podoba Slovenske Istre. Z njimi smo dobili vpogled v tiste številne in najraz- novrstnejše dejavnike in procese, ki so v posameznih zgodovinskih obdobjih preoblikovali geografsko okolje in namenjali njegovim posameznim sestavinam svoj- sko funkcijo pri njegovem gospodarskem, prebivals- tvenem, socialnem in regionalnem razvoju. Titlove geografske študije in razprave celostno osvetljujejo raz- voj in stanje podeželja, njegovo prebivalstvo in nase- lja, nekdanje in današnje proizvodne usmerjenosti kmetijstva, iskanja povezav in vzročnosti med člove- kom in njegovim delom ter različnimi socialnimi sloji in pridelovalnimi usmeritvami na eni ter okoljem in nje- govimi sestavinami na drugi strani. Odkril, predstavil in utemeljil je skoraj dvestoletno problematiko koprske- ga podeželja, rabo nekdanjega vodnega pogona za potrebe mlinarstva in drugih dejavnosti kakor tudi mno- žico zemljepisnih imen, ki so posejana po ozemlju in pričajo o razvoju primorske kulturne pokrajine. S ce- lostnimi geografskimi in zgodovinskimi pristopi je osvetlil tudi svojo rodno pokrajino v Podpohorskih gori- cah. Za izvirne dosežke pri proučevanju razvoja mediteranske kulturne pokrajine ga je Evropska aka- 2 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK demija za znanost, literaturo in umetnost, ki ima sedež v Neaplju in dela pod pokroviteljstvom Evrop- skega parlamenta, leta 1990 izvolila za svojega red- nega člana, dve leti kasneje pa je postal tudi njen častni konzul v Republiki Sloveniji. Iz pravilnika za nagrade in priznanja ZGDS: Melikovo priznanje za mladega znans- tvenika ali za obetajočega geografa razisko- valca se daje novim raziskovalcem ali diplomantom geografije, ki so s svojimi nadpovprečnimi raziskoval- nimi dosežki obogatili slovensko geografijo z novimi in izvirnimi spoznanji. Melikovo priznanje za mladega raziskovalca za leto 1999 je dobila dr. Maja Topole, roj. Plemelj, asistentka z doktoratom na Geografskem inštitutu Anto- na Melika ZRC SAZU, ki je z odmevno knjigo Mirnska dolina: regionalna geografija porečja Mirne na Dolenj- skem (ZRC SAZU, Dela 21, Lj. 1998) izoblikovala nov, sodoben metodološki pristop za moderna regionalno- geografska proučevanja večjih ali manjših pokrajin. Na osnovi številnih virov je temeljito, z najsodobnejšimi meto- dami analizirala heterogeno mezoregijo v porečju Mir- ne. Težišče je sicer na agrarni geografiji oziroma rabi tal, a to problematiko zajema v okvir celostnega regio- nalnega spleta, kjer so upoštevane poleg rabe tal vse veje fizične geografije pa prenekateri vidiki naselbin- ske geografije, gospodarstva in prebivalstva. Delo je dokaz, da je mogoče s celostno geografsko členitvijo osvetliti in utemeljiti probleme gospodarskega razvo- ja in njegovega načrtovanja. Knjiga ni vzorčna le po svoji temeljitosti in sistematičnosti obdelave razpolož- ljivih in drugih načrtno zbranih novih virov, temveč tudi po svoji metodologiji regionalne analize. Poslužuje se modernih statističnih korelacijskih metod in z njimi ran- gira pokrajinske prvine po njihovi vrednosti in domi- nantnosti glede na osnovno namembnost. Na osnovi predstavljene metodologije je bil že izdelan odmeven konkreten primer o šentruperški mikroregiji na Dolenj- skem v okviru projekta (CRPOV) celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Iz pravilnika za nagrade in priznanja ZGDS: llešičevo priznanje podeljuje ZGDS sloven- skim geografom za: • uspešno življenjsko delo na področju vzgoje in izo- braževanja, ' vidne uspehe pri uvajanju novih metodičnih in didaktičnih zasnov pouka geografije na različnih stopnjah izobraževanja oziroma šolskega sistema, • izjemne dosežke na področju vsebinske zasnove in uveljavitve novih geografskih spoznanj v učbenikih in za njihovo pripravo, ' izjemne dosežke o teoretičnih in metodoloških osnovah in pogledih na sodobno geografsko misel na Slovenskem in v svetu, 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK • enkratne in vidne dosežke na znanstveno-pedagoš- kem in didaktičnem področju, • prispevek k uspešni vzgoji učiteljev in profesorjev geografije in njihovo uveljavitev na področju izo- braževanja, • posebne in vidne organizacijske dosežke na področju šolstva in društvene dejavnosti, • vidne dosežke na področju strokovnega povezova- nja med geografijo in drugimi (sorodnimi) vedami, • popularizacijo geografije in izjemno vidne dosež- ke na strokovnem publicističnem področju, • dolgoletno in uspešno delo v društvu ter v njegovih telesih. Ilešičevo priznanje za leto 1999 je dobila pro- fesorica M a r a Radinja, roj. Nučič, ki je bila priz- nana srednješolska profesorica geografije na ljubljanski bežigrajski gimnaziji med letoma 1954 in 1995. Bila je zavzeta, stroki predana ter pravična profesorica in vzornica mladim. S posluhom za vzgojnoizobraževal- no problematiko je vzgajala dijake v delovne, razsod- ne, kritične in poštene ljudi. S svojo široko strokovno in občo razgledanostjo je zmogla sproti reševati naj- raznovrstnejše učno-vzgojne probleme. Njeno najod- govornejše, najodmevnejše in najbolj plodno ter dragoceno delo je bilo posvečeno snovanju vsebinske podobe Geografskega obzornika, časopisa za geo- grafsko vzgojo in izobraževanje. V času njenega urednikovanja med letoma 1960 in 1980 je postal Geografski obzornik pomembna in dragocena strokov- no-geografska publikacija, ki je povezovala šolsko geo- grafsko problematiko z najnovejšimi izsledki domačih in tujih geografskih proučevanj. Vsebinsko in oblikov- no je razgibala Geografski obzornik, ki je postal nepo- grešljiv spremljevalec, pripomoček in vodnik številnim geografom po šolah na vseh stopnjah izobraževanja. Prof. Mara Radinja je skrbela, da je Geografski obzor- nik kljub najrazličnejšim težavam izhajal redno. Okrog revije je zbrala urednica širok krog sodelavcev, od učiteljev geografije do univerzitetnih profesorjev in znanstvenih sodelavcev. Njena zasluga je, da je postal Geografski obzornik ogledalo razvoja in sta- nja slovenske geografije in njene vraščenosti v vsak- danje življenje. Ilešičevo priznanje za leto 1999 je prejela profe- sorica geografije Jelka Simčič, roj. Košak, ki je ves čas svojega službovanja, to je od začetka svoje peda- goške kariere do upokojitve, poučevala zemljepis na osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani. Veljala je za zelo dobro učiteljico, zaradi česar so jo številni preda- vatelji didaktike geografije izbrali za mentorico študen- tom-pedagogom. S svojo doslednostjo in poštenostjo ter zaradi svojega pedagoškega in strokovnega znanja je uživala spoštovanje kolegov v zbornici in med učenci. Zemljepis je poučevala z vso predanostjo. Enako je rav- nala s študenti geografije, ki jim je cela desetletja nudi- la pomoč v privajanju na bodoči poklic. K njej so na hospitacije, nastope in na učno prakso redno prihaja- li profesorji s Pedagoške akademije ter Filozofske fakul- tete Tone Oblak, mag. Marija Košak, dr. Jakob Med- ved in dr. Jurij Kunaver. Profesorica Jelka Simčič je vedno znova presenečala z vzornimi nastopi in profesionalnim odnosom do študentov, s čemer je veliko prispevala k nji- hovemu usposabljanju za pedagoški poklic. Njeni učenci so bili tudi v kasnejšem šolanju znani po odlič- nem geografskem znanju. Jelka Simčič je bila poleg tega recenzentka števil- nih učbenikov, delovnih zvezkov in atlasov za osnovno šolo ter drugih geografskih prispevkov, kar je bila posle- dica odličnega poznavanja didaktičnih pristopov, potreb- nih za uspešen pouk. Kot aktivno in ugledno pedagoginjo smo jo redno srečevali na sestankih geografskih aktivov, prav tako pa tudi na večini geografskih zborovanj in semi- narjev, ker se je zavedala, da brez neprestanega last- nega strokovnega izpopolnjevanja pouk zemljepisa ne more biti aktualen, zanimiv in uporaben za življenje. Bila je tudi soavtorica CRUSkj, časovne razporeditve učne snovi za osnovno šolo. Čeprav je v glavnem ne najde- mo med avtorji prispevkov v geografskih glasilih, kar je bila posledica njene skromnosti in samokritičnosti, je dovolj drugih odlik Jelke Simčič, da upravičeno zasluži najviš- je priznanje ZGDS za pedagoško delo. Ilešičevo priznanje za leto 1999 je prejela na žalost pred kratkim umrla profesorica Metka Zen- ko, roj. Likar, ki se je takoj po diplomi na ljubljanski univerzi leta 1959 zaposlila v Mariboru, in sicer na osnovni šoli Borisa Kidriča oziroma dr. Franceta Pre- šerna. S prizadevnim strokovnim delom na šoli je kmalu postala vzor vsem drugim učiteljem. Njeno pogloblje- no in strokovno uspešno delo ni bilo neopaženo pri profesorjih metodike geografskega pouka oziroma didaktike na mariborski Pedagoški akademiji in seda- nji Pedagoški fakulteti. Več kot trideset let je bila men- torica številnim generacijam študentov geografije na mariborski univerzi. Z mnogimi vzornimi hospitacijski- mi nastopi in mentorstvi pri pedagoških praksah je s svo- jim strokovnim znanjem in pedagoško predanostjo ter njej lastnim pozitivnim odnosom do poučevanja geo- grafije kot enega izmed temeljnih nacionalnih izobra- ževalnih predmetov pomagala izoblikovati sodoben lik učitelja oziroma učiteljice zemljepisa na naših šolah. Svetovalka prof. Metka Zenko je v sedemdesetih letih sodelovala v delovni skupini dr. Jake Medveda, ki je pripravljala teoretične in metodološko-didaktične zasnove za modernizacijo in posodobitev pouka geografije. Za svoje uspešno in predano delo je pre- jela med drugim tudi zlato Silihovo plaketo. Iz pravilnika za nagrade in priznanja ZGDS: Pohvalo ZGDS podeljuje ZGDS članicam Zveze in posameznikom za: • večletno prizadevno, uspešno in odmevno delo v naj- različnejših organih (telesih) društev in Zveze, • načrtovane in uspešno izvedene akcije društva ali Zveze, ki so bile odmevne na znanstvenorazisko- valnem, izobraževalnem in aplikativnem področju, 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK • širjenje geografskih spoznanj in za vključevanje geo- grafije in njenih raziskovalnih metod v »Gibanje zna- nost mladini«, • večkratno uspešno vodenje mladinskih raziskoval- nih taborov, • večletno mentorsko delo v geografskih krožkih na šolah različnih usmeritev in stopenj, • uspešno uredniško delo pri geografskih in drugih publikacijah, ' uspešno in prizadevno zbiranje in porabo material- nih sredstev, ki so pomembna in osnovna material- na postavka celotnega društvenega delovanja. Pohvalo za leto 1999 sta prejeli Maja Besed- njak, profesor geografije na Srednji gradbeni in eko- nomski šoli v Ljubljani, ter B ranka Gabrenja - Mii l ler, profesor geografije na Srednji trgovski šoli v Ljubljani, ki sta v preteklih petih letih s svojo aktiv- nostjo in strokovnostjo veliko prispevali k reševanju in uveljavljanju geografije kot splošnoizobraževalnega predmeta na srednjih strokovnih in poklicnih šolah. S svojo vztrajnostjo in prepričanjem, da se je posebej treba ukvarjati s položajem in vsebinskimi vprašanji geografije v teh šolah, sta na ta problem opozorili stro- kovno javnost in se na svojo pobudo kot konzulentki vključili v delo Predmetne kurikularne komisije za geo- grafijo. Z njuno pomočjo in vzpodbudo se je komisi- ja lažje zavzemala za enakopravnejši položaj in ugled predmeta in zagovarjala pomen geografske izobraz- be v teh šolah. Prof. Branka Gabrenja - Muller je v letih 1996 do 1998 vodila Komisijo za geografsko vzgojo in izobra- ževanje ZGDS in v njenem okviru delovno skupino za poklicne šole. Skupaj z Majo Besednjak je objavila več člankov o tej problematiki v Delu, Šolskih razgle- dih in v Geografskem obzorniku in svoje poglede jav- no zagovarjala na več strokovnih sestankih. Izdelala je tudi osnutek učnih ciljev in učnega načrta za eko- nomsko geografijo za potrebe srednjih strokovnih šol. Je tudi vodja študijske skupine učiteljev geografije na poklicnih šolah ljubljanskega okoliša. Prof. Maja Besednjak je bila enako delavna in uspešna ves čas kurikularne reforme in je vzdrževala zvezo med predmetno kurikularno komisijo in Centrom za poklicno izobraževanje. Podobno kot prof. Gabre- nja - Muller je kot recenzent sodelovala tudi pri nasta- janju prvega učbenika za geografijo v okviru predmeta družboslovje pri založbi DZS, pri čemer je pokazala izbrušen občutek za potrebe učiteljev in učencev na tej vrsti šol in s tem vidno prispevala h kakovosti pou- ka. Poleg tega sodeluje z oddelkom za geografijo FF pri usposabljanju študentov geografije za pedagoški poklic. Je tudi vodja študijske skupine za srednje stro- kovne šole v Ljubljani in članica odbora Komisije za geografsko vzgojo in izobraževanje ZGDS. Pohvalo za leto 1999 je dobil še prof . B ranko Kandrič s 1. gimnazije v Mariboru in to za izjemno uspešno mentorsko delo. Zelo odmevni in razveselji- vi so bili mednarodni tekmovalni dosežki njegovih dija- kov, ki so konkreten dokaz kvalitete njegovega men- torskega dela in pomemben prispevek k uveljavljanju slovenske geografije. Ko smo v Sloveniji leta 1996 začeli pripravljati tekmovanje v znanju geografije, je Mednarodna geografska zveza (IGU) začela z olim- piadami, ki potekajo vsaki dve leti, vedno v drugi drža- vi. Prva je bila leta 1996 v Haagu na Nizozemskem v sklopu svetovnega geografskega kongresa, druga pa leta 1998 v Lizboni kot del geografske konferen- ce o oceanih, tretja pa bo leta 2000 v Seulu. Slove- nijo so obakrat doslej zastopali dijaki 1. gimnazije Maribor in obakrat kot ekipa osvojili drugo mesto za Poljaki. Naš najboljši posamični rezultat je bilo dru- go mesto Borisa Volariča v Haagu in peto mesto Milo- ša Kukoviča v Lizboni. 8 0 . OBLETNICA U S T A N O V I T V E ODDELKA Z A GEOGRAFIJO NA U N I V E R Z I V LJUBLJANI Janja Tu rk V začetku novembra 1999 je Oddelek za geogra- fijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani praznoval 80. ob- letnico ustanovitve. Svoj častitljivi jubilej je zaznamoval z več prireditvami. Vse so potekale pod skupnim naslo- vom Slovenska geografija na prelomu stoletja in so dopolnjevale 11. Ilešičeve dneve. Filozofska fakulteta je bila ustanovljena leta 1919. Med prvimi profesorji, imenovanimi na fakulteti (31. avgusta 1919), ni bilo geografa. Za geografijo sta bili predvideni dve stolici: za fizično geografijo in za antropogeografijo. V zimskem semestru 1919/1920 so bila predvidena tudi predavanja iz geografije, ven- dar so zaradi nezasedenosti predavateljskih mest potekala samo predavanja iz sorodnih ved, predvsem iz zgodovine. 19. aprila 1920 je bil dr. Artur Gavaz- z i , profesor fizične geografije na zagrebški univerzi, imenovan za rednega profesorja na Filozofski fakul- teti v Ljubljani. Dr. Artur Gavazzi je pri univerzitetnih organih protestiral zaradi neprimernih prostorov, namenjenih Geografskemu institutu. Zaradi tega je začel predavati šele februarja 1921. Geografski insti- tut je imel svoj sedež v prostorih Univerze na Kongre- snem trgu. Dr. Artur Gavazzi je na Geografskem institutu ustanovil knjižnico, kartografsko zbirko in labo- ratorij. Že 3. decembra 1921 je bila promocija prve doktorske teze s področja geografije: Valterja Bohin- ca Vertikalno pomikanje prebivalstva v južnem pritoč- ju Drave od Toblaškega polja do Dravograda v letih 1880-1910. Leta 1922 je bilo na pobudo prve generacije štu- dentov geografije na ljubljanski univerzi ustanovljeno Geografsko društvo Slovenije s sedežem na Geograf- skem institutu. Društvo je leta 1925 začelo izdajati Geo- 27