Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. št. 73. Leto XXI. èt. 42. Kranj, 16. oktobra 1937 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, t četrtletno 10 Din. Proti bogokietju Ni dolgo tega, kar se je nekdo v časopisu pritoževal nad dijaško mladino, da je posuro-vela, da so njena usta polna hudičevanja in ma-donanja. Ni zajelo ostudno preklinjevanje samo dijaške mladine, vse ljudstvo je po vojski postalo bolj surovo in duška si daje ta surovost v ostudnem preklinjevanju Boga, Matere božje, svetnikov, matere in očeta. Kar nehote se človek spomni ob tej posurove-losti in bogokietju, da ima prav sv. pismo, ko pruvi o jeziku, da je neugnano zlo, poln mrtvega strupa. Stvar božja je človek, odlikovan in povišan nad vse stvarstvo, le malo pod angele ponižan. Gospod Bog mu je dal razum in svobodno voljo po katerem je podoben njemu. Dal mu je dar govora, da izraža svoje misli in da ga kot kralj stvarstva v imenu njega proslavlja. Bogokletnež pa se ponižuje pod nemo žival, ko zlorablja dar govora, da preklinja svojega Stvarnika. Ko našteva apostol Jakob v svojem listu gre-he jezika ki so opravljanje, obrekovanje in kletev, pravi: Bratje moji, to ne sme tako biti, ali mar studenec iz istega vrelca iztaka sladko in grenko vodo? To ne sme tako biti. Boj moramo napovedati bogokietju na celi črti. Dar govora hočemo Tabiti Bogu v čast in svojemu bližnjemu v korist. Med bliskom in gromom je govoril Bog na gori Sinajski Izraelcem in nam: „Jaz rem Gospod tvoj Bog. Ne skruni božjega imenal" Prav za danes veljajo te besede. Kdo bi preštel strašne kletvine, ki se razlegajo po hišah in •cestah, v delavnicah in tovarnah, po gostilnah in raznih beznicah, po kočah siromakov in dvoranah bogatinov, pri starih in mladih. Kmet preklinja vreme, voznik živino, služabnik gospodarja, pomočnik mojstra, starši otroke,'otroci starše. Človek, ki gre mimo bogokletneža in preklinjevalca, bi mislil, da se je peklo odprlo in bruha in bljuje ostudne satanske psovke na vse, kar je svetega in vzvišenega. Jezik pekla je bogokletje in preklinjevanje. Tistega, ki preklinjevanja ne bo opustil, bo Bog preklel. „Bogokletnik, ali se ne bojiš, da bo ogenj padel z neba in te pokončal, ki odpiraš svoja usta, da sramotiš Najvišjega? Se ne bojiš, da se zemlja odpre in te požre? Ne varaj se, človek! Nemogoče je, da bi ušel roki Boga, ki je povsod pričujoč in vsemogočen," tako kliče preklinjevalcem prve krščanske dobe cerkveni učenik sv. Efrem. Sv. pismo potrjuje njegove besede, ko pravi: Kdor pa skruni božje ime, naj umrje. Prekleti naj bodo tisti, ki te zaničujejo, in pogubljeni naj bodo oni, ki te preklinjajo. , Strašen pohod Bogu sovražnih sil, ki uničujejo vse kur je božjega, ki ruši vero in nravnost, ki zastruplja otroka v najnežnejših letih, ki požigu cerkve in grudi na zemlji babilonski stolp človeškega dela, napredka in napuha, je mnogo pripomogel k temu, da se ime božje sramoti. Vzeti ljudstvu strah in spoštovanje do Boga, da gu preklinja in sramoti, je namen Bogu sovražnih sil. Lahka stvar bo potem, pridobiti zn boj proti Bogu. Druga stvar pri tem pa je našo vedenje ob tem preklinjanju. Premalo je v nas zavednosti premalo tistega ponosa, ki ga Je imel sv. nadangel Mihael, ki se je boril za slavo bo/jo. Če bi katoličani povsod in ob vsaki priliki nastopili proti bogokietju, bi se strašna pregreha hitro zatrla. Umolknila bi umazana usta in ostuden jezik bi onemel, če bi nas ne bilo strah pred ljudmi, če bi pokazali katoliški pogum ob vsakem času. V odločno, strumno vrsto se postavimo tudi mi katoličani za boj proti bogokietju in preklinjevanju. »Posvečeno bodi tvoje ime!" molimo vsak dan v oČenaŠU. Naj bo sveto ime božje nnjprvo v naših ustih. Sami imamo ime za to, da nas drugi lnhko kličejo. Nihče ne Iii rad videl, da drugi njega in njegovo ime preklinja. Zato nam naj bo ime božje, 3a kličemo svojega Bogo in gn pomoči prosimo. Slavni zvezdoslover Newton se je vselej odkril, kndar je imenovol ime božje. Bil je velik učenjak, a globok in veren mož poln srčne izobrazbe, ki manjka današnjemu svetu. Več srčne omike, več izobrazbe 8uh*a, pa Ko !z- Teden vlomov Pretekli teden je bilo na Gorenjskem poseb' no pa v Kranju in okolici rekordno število vlomov in tatvin. V noči od petka na soboto je bilo iz izložb trgovine „Bata" v Prešernovi ulici ukradenin 15 parov najboljših čevljev in veliko število nogavic. Zlikovci so izložbi odprli s ključem in izbrali najboljše čevlje. Čudno je, da jih ni nihče zalotil pri tatvini, ker je ta cesta prometna in tudi zelo razsvetljena. Ver.-jetno je, da jih je bilo pri tem delu več in da jih je bilo uekaj na straži. V Stražišču je bilo isto noč vlomljeno v mesarijo Kalan, odkoder so odnesli tatovi večjo množino mesa in klobas. Tatovi so prišli po ukradeno blago kar z vozom, ker bi bilo sicer blago pretežko nositi. Ljudje v Stražišču domnevajo, da so kradli pri Kalanu cigani, ki so se že več dni potikali okrog Stra-žišča. Na Golniku se je oglasil prejšnji teden pri posestniku Maliju nezaželjeni gost, ko ni bilo nobenega domačih doma. Splazil se je skozi okno v stanovanje in vlomil v zaklenjeno omaro ter ukradel iz nje Malijevemu sinu Jerneju 800 Din in rjavo moško obleko, hčerki Mariji pa 700 Din. Dozdeva se, da je bil pri Malijevih na tatinskem obisku domačin, ker tujec bi pokradel še več obleke, domačin pu si ni upal, ker bi ga spoznali po obleki. Na Primskovem so v noči od nedelje na ponedeljek ukradli tatovi gostilničarju g. šušter-šiču štiri kokoši in petelina. V Kranju in okolici je bilo v teku tedna ukradenih tudi več koles. Zato se opozarjajo lastniki koles, da ne puste nezaklenjenih koles pred lokali. Upamo, da bc orožništvo s temeljitimi pre-izkavami napravilo konec takemu početju. t Zlatomašnik Gustav Schiffrer Gustav Schiffrer, zlatomašnik, župnik v pokoju je dne 12. oktobra po krajši bolezni umrl na Bregu. Rodil se je v Ljubljani, 29. oktobra 1859. gimnazijske študije je dovršil v Gradcu _ njegov oče je bil državni uradnik. Potem je služil eno leto kot prostovoljec pri vojakih, nato je stopil v ljubljansko semenišče, ter je bil posvečen v mašnika 1. 1887. Služboval je kot kaplan v Škocjanu pri Mokronogu, v Naklem, v Cerkljah pri Kranju, v Preserjih, kot župnik pa v St. Joštu nad Polhovim Gradcem in v Borovnici. Od leta 1919 pa je živel v pokoju na Bregu, kjer je pri ta- mojšnji podružni cerkvi Matere božje opravljal do zadnjega službo božjo. Se v nedeljo, 26. septembra se je dal ves oslabel prepeljati v cerkev, kjer ^je zadnjikrat z Veliko težavo opravil sv. mašo. — Avgusta meseca je na tihem daroval zlato sv. mašo. Pred njim sta umrla dva njegova brata, oba duhovnika iz reda cistercijanov pri Gradcu, letos pa njegova zadnja sestra, vdova profesorja Borštnika. Bil je blag pobožen duhovnik, blaga, mirna duša, prijatelj posebno dijakov. Pogrešali ga bomo vsi, posebno pa še Brežani in cerkev Matere božje, ki je sedaj brez duhovnika. Počivaj v miru! Nenavadna smrt V petek 8. t. m. so našli v hlevu posestnika Okorna Ivana, po domače pri „Jarcu" v Šenčurju mrtveca, ki je ležal na trebuhu na slami v hlevu, do vratu ovit z odejo. Glavo je imel zarito v drobno slamo in isto s slamo pokrito. Na truplu ni bilo najti nobenih nasilnih sledov, zato so ljudje takoj spoznali, da gre tukaj za smrt radi preobilne pijače. Na kraj smrti je bila takoj poklicana žan-darmerija iz Kranja, ki je ugotovila, da je mrtvec 30 letni Cotman Franc delavec brez posla, ki se je že dalje časa potikal po teh krajih, doma pa je iz Zgornje Šiške pri Ljubljani in je oče štirih nedoraslih otrok. V četrtek popoldan okrog 4. ure je prišel Cotman k posestniku Okornu že precej pijan. Ker je Okorn ravno kuhal žganje, ga je Cotman prosil, naj mu ga da stekleničko. Okorn se je upiral, ker je videl da je Cotman že pijan, ko.u-no pa mu je le izročil steklenico žganja, ki drži četrt litra. Cotman je počasi pil iz steklenice in sedel poleg kotla, proti večeru pa je v pijanosti zaspal. Okorn je poklical domače, da so ga odnesli v hlev, ko je videl, da je Cotman do onemoglosti pijan. Dali so ga na slamo in ga pokrili z odejo. Cotman se je ponoči valjal v pijanosti in končno obležal na trebuhu in se v slami in pijanosti zadušil. Tedenske novice KRANJ Čistokrvni štajerski petelini s podatki o po-kolenju in nesnosti kur-muter bodo prihodnjega tednu zopet dospeli iz Maribora in Celja. Okr. kmet. odbor bo oddujul živali po primerno znižuni ceni in sicer Din 10.— za žival. Kdor se zanima zu navedene originalne ple-menjake, naj to sporoči obvezno pismeno ali osebno najpozneje do 21. oktobra kmetijskemu referentu okr. načelstva v Kranju. Petelini bodo na razpolago ipri Gorenjski kmetijski zadrugi v Kranju. Mizarski risarski tečaj. V nedeljo, dne 17. oktobra ob 3. uri se prične risarski tečaj za mizarske mojstre in pomočnike v istih prostorih, kot je bil pouk za kalkulacijo. Poučeval ginjala surovost, ponehalo bo z njo tudi bogokletje. Ze v nežni dobi naj otrok sliši očeta in mater izgovurjati ime božje s svetim spoštovanjem in ljubeznijo. Gnus pu nuj mu zbude do vsake kletvine, posebno pa do bogokietju. Mludu otroška srcu so dovzetnu za vse dobro in plemenito. To plemenitost in srčno dobroto pa naj vzgaja tudi šola, ki nima sumo tega namena, do izobražuje človekov razum. Vzgoji in oplemeniti naj mu tudi srce. Morda je danes še bolj kot kdaj potreba braniti in varovati otroka pred vpli- vom in slabimi zgledi ceste, pruv posebno pred preklinjevunjem. ker mlad človek tako rad posnema starejše tudi v slabem. ~ Pa ne samo starši in vzgojitelji, vsi, ki imajo vpliv nu mladino se imajo truditi, da bo zginila surovost in podivjanost. Saj je vendar sramota za narod, da ima v svoji sredi toliko pre-klinjevalcev: .,Kaj meni mar, če drugi preklinjajo. Saj jaz ne preklinjam." Kajn je dal Bogu podoben odgovor, ko ga je vprašal kje je njegov brat. bo. g. Kregar Ivan, strok, učitelj za mizarstvo. *V glavnem bo skiciranje raznih oblik, pa tudi detajlno v naravni velikosti. Vabimo vse mizarje, mojstre in pomočnike, da se v čim večjem številu poslužijo te ugodnosti, kar bo vsem le v korist in pripomoček k napredku. Ravnokar smo se prepričali o raznih cenah in način?h prave kalkulacije, katero mora obrtnik razumeti, ako hoče, da bo pošteno zasluženi kruh res njegov. Hvaležni smo predavatelju za vilstransko potrpljenje in trud, ki ga je imel. Taki' preizkusi naj bi se od časa do časa ponavljalr^ veliki meri pa je zasluga, da se tečaji morejo vršiti, ravnateljstva tukajšnje tekstilne šole, ki je dalo na razpolago svoje učilne prostore. Združenje obrtnikov v Kranju. V soboto je umrl v ljubljanski bolnici g. Završnik Karel nadučitelj v pokoju. Pokojni je 32 let služboval v Dupljah ter so ga njegovi bivši učenci v velikem številu počastili na pogrebu, ki je bil v Kranju v ponedeljek dne 11. t. m. Naj v miru počiva, njegovi družini pa naše sožalje! V krajevni odbor „ZboraH v Kranju so bili rv nedeljo izvoljeni sledeči gg.: za predsednika dr. Demšar Dragotin, zobozdravnik v Kranju, za podpredsednika Vidergar Ivan, poslovodja, Košnik Stano odborniki: Opornik Zdravko, Zer jal Bogo in Gantar Franc. Izlet Motoklnba Ilirije v Trst. V soboto in nedeljo v dneh 23. ozir 24. t. m. priredi Moto-klub Ilirija izlet svojih članov in njihovih gostov v Trst z motornimi vozili. Odhod iz Ljubljane bo v soboto 23. t. m. popoldne, povra-tek pa v nedeljo 24. t. m. zvečer. Prijave sprejema do vključno 16. t. m. g. Rekar Ivan, trgovec v Kranju, kjer se dobijo tudi vse potrebne informacije. Na kranjski gimnaziji so dovoljeni samo znaki sledečih organizacij: Sokola, Jadranske straže, Rdečega križa in skavtov. Zakaj pa nekateri dijaki nosijo OJNS, na to nam najbrže g. direktor ne bo odgovoril, kakor nam tudi ni odgovoril o slučajih, ko so dijaki prisostvovali JNS skupščinam v Kranju in Ljubljani Fantovski odsek ima t torek dne 19. oktobra zvečer ob običajni uri v knjižnici Ljudskega doma predavanje o komunizmu. Vsi fantje so vljudno vabljeni. Mesečni sestanek podružnice SVD. bo za ta mesec že prihodnjo nedeljo 17. 10. 1937., da se določi, kdo bo šel zastopat kranjsko podružnico na banovinsko sadjarsko razstavo v Mariboru. Sadjarska podružnica v Predosljih priredi na dan 24. t. m. izlet na I. banovinsko sadjarsko razstavo v Mariboru. Ker je z vlakom nepri-kladna zveza, potujemo z avtobusom. Cena vožnji Din 80. Prijave sprejema Franc Jenko, Suha št. 20, p. Kranj. Natančen spored bomo še objavili. Na pariško razstavo bo vozil zadnji vlak 31. oktobra. Cena vožnji, prenočišču, polovici pen-zijona in ogledu razstave in Pariza Din 1560.—. Prijave sprejemajo vse biljetarnice Putnika. Za ljudsko-šolsko mladino se obnove tudi letos francoski tečaji. Kdor jih želi obiskovati, naj se prijavi pri gimnazijskem slugi g. Semenu. Izdaja pri Novari. Prosvetno društvo v Kranju je letos pričelo gledališko sezono z naslovljeno dramo, ki močno povdarja tudi za današnje čase potrebno kmetovo ljubezen do rodne grude, čeprav je ideja prenesena v 15. stoletje. G. režiser Peter Malec je pokazal velike sposobnosti in smo mu za ves trud zelo hvaležni. Želeli bi le, da bi za naše odre na par mestih tekst malo omilili. Z igralci so bili gledalci, kateri so obakrat napolnili dvorano, izredno zadovoljni. Pokazali so, da ima naš ljudski oder še danes izredne talente, katere bi radi videli tudi pri drugih prireditvah". Odru pa ob prvem nastopu iskreno čestitamo. ŠMARTNO PRI KRANJU Od 3. do 10. oktobra se je obhajal v tukajšnji župni cerkvi sv. misijon. Udeležba tako pri misijonskih govorih, kakor pri spovednicah je bila nad vse pričakovanje velika. Slovesen sklep misijona je bil v nedeljo popoldan. Procesijo z Najsvetejšim je vodil g. dekan Matija STRAN 2 »GORENJEC« âkerbee ic župne cerkve v podružno cerkev v SttažiSČo, V 3cd< ijo, 17. oktobra pa se bo obhajal 20o letni spomin posvecesja župne cerkve. Ta dftfi bo zjutraj ob poi osmi uri tiha sv. maša h« »Stf.rem Smartnu" ôb Savi, tam, kjer je stala prvotna župna cerkev in kamor so (pokopavali do 1. 1757 umrlo iz cele župnije, tudi is sedanjih župnij Mavčiče, Besnica} Ovsi-še, in vasi StmŽevo, Okroglo in 2eje. Ob tričetrt na devet bo pred župno cerkvijo sprejem prevzv. knezošfcofa, ki bo imel ob pol deseti nri slavnostno pridigo in pontifikalno sv. mašo. Popoldan po litahijah bo v Smartin-skem domu akademija ter predavanje o zgodovini zapne crekve I skiopričnimi slikami. Povabljeni so ha to slovesnost tudi še posebno farani onih župnij, ki so nekdaj spudali pod cerkev sv. Martina, pa so sedaj samostojne, Tudi te so pred 200 leti pomagale pri zgradbi cerkve. f PREDOSLJE Ptemovaaje Živim ki se je vršilo dne 5. oktobra, je navzlic slabemu vremenu dobro izpadlo. Mnogi člani ne sodeluje z živinorejsko Zadrugo, opaziti pa je bilo, da člani iz okoliša kranjske občine niso prignali živine, zato je bil sprožen predlog, da se delokrog zadruge omeji le na okoliš občine Predoslje. Mlekarska rtdrnga je prispevala k premo-vanju Din 300.—, ter je tako ponovno, pokazala smisel za povzdigo živinoreje. Novo nstanovljenn Vodovodna zadruga čaka kdaj bo prišel vodovod sam od sebe^ Predo-Slje. Kakor kaže, ni veliko izgled™, da bi nam kdo kaj podaril, posebno v tem oziru bo treba temeljitega dela, da pride naša okolica do potrebnega vodovoda. To je že lepo, da se je vodovod napeljal v šolo, toda tudi ostali občani zahtevajo in povdarjajo: Na delo za vodovodi Bratovski spor je bil menda vzrok, da je Janez Rebolj iz Predoselj prišel ve? krvav k zdravniku v Kranj s 16 ranami, iz katerih je močno krVaVel. Vsega v obvezah je odpeljal rešilni avto domov. Dogodek sam nam glasno kliče v opomin: več ljubezni v naše družine in življenje nam bo lažje. Letina je bila pri nas srednja, pridelki se težko vnovčijo. posebno fižol ima letos slabo ceno. Izgleda, da bomo sajenje istega opustili in ga nadomestili s sojo, ki se po svoji domovini imenuje kitajski fižol. Letošnje poskušnje so pokazale zelo dober uspeh. Tako je n. pr. Jo- že Unmik ua Suhi pridelal iz 2 kg vsajene soje 100 kg pridelka. Žrtev žganjekuhe je postal kovač Fr. Jauh na Kokrici, ki se za dobljeno rano z nožem zdravi v bolnici. Kdaj bo že konec tega uničevanja sadja, zraven tega pa nespametnega popivanja pri tem. Podrnžnica ZAKŠ priredi ob priliki I. ban. sadjarske razstave dne 24. t. m. izlet v Maribor. Potovalo se bo z avtobusom, ker je pri-kladnejše. Cena vožnji Din 80.—. Prijave sprejema Jenko Franc, Suha št. 20. PREDDVOR Ktaforog je naslov igri, ki jo uprizori Prosvetno društvo v nedeljo, dne 17. t. m. ob pol 4. uri v Ljudskem domu. Preskrbite si vstopnice v predprodaji pri Šenk Vinkotu, ker je veliko povpraševanje. Novi organist, ki je nastopil službo pred kratkim, bo izgleda dobro vodil cerkveni zbor, kar vsi tudi želimo. 2egnanska nedelja je minula »brez večjih incidentov". Zadnjič smo poročali o smrti potovke Savs Ivane. 2e takrat smo omenili, kako zanimiva bi bila statistika njenega potovanja iz Preddvora v Kranj in nazaj. Danes lahko poročamo, da je v 40 letih svojega potovanja prehodila 190.080 km. Tudi rekord svoje vrstel BESNICA Poleg podružnice sv. Janeza Krstnika v Sp. Besnici stoji trdna kmetija po domače pri »Knefcu". Na tej kmetiji živi prastara mati Uršula Knific, ki ima že 3 rodove za seboj. V četrtek dne 21. oktobra bo doživela svoj 95. god. Ona še dobro vidi, le sliši bolj slabo. Zanimivo je, da ta 95 letna ženica ob lepem svetlem dnevu vdene šivanko brez očal. Stara Uršula je še zelo zgovorna ter se rada malo pošali. Dobro se še spominja, kako so gradili železnico skozi naše bregove, ier pravi, da so bilijpri gradnji zaposleni tudi Lahi, o katerih se je zelo pohvalno izrazila. Pravi, da so bili Lahi bolj pošteni ko Nemci t V prvih dneh, ko je bila proga dograjena, je vozil vlak iz Kranja proti Podnartu, seveda bolj počasi kot danes, se je okrog proge v Besniških pečeh pasla Knefčeva živina, med katero je bil tudi zelo hud bik. Ta se je postavil na sredo proge obrnjen proti vlaku ter ga prisilil, da se je ustavil!!! Med pripovedovanjem je tudi povedala o »Dimežu", poglavarju roparjev, in o njegovih po-magačih. »Dimež", ki se ga starejši Besničani še danes spominjajo, se je hotel celo z njo poročiti, kar pa je ona odločno odklonila. K njenemu 95 godu pa ji želimo zdravja in sreče, ter da bi ji Bog dal učakati tudi sto let. Letošnja sadna letina jo bila zadovoljiva, čeprav sadje ni tako obrodilo, kakor smo pričakovali. Obiranje jabolk je končano in so naši sadjarji lahko zadovoljni s pridelkom. Obirati oziroma sadje tresti so v temnih nočeh hodili tudi razni tuji in domači uzmoviči. Nekateri iz daljne okolice, opremljeni z vrečami, so se pripeljali kar na kolesih po jabolka in jih tudi nekaj srečno odpeljali, drugim pa je trda predla, ter so se morali vrniti praznih rok in vreč. Govorilo se je celo, da je neki »kradovič" odnesel namesto jabolk nekaj svinčenih zrn, ne ve se pa koliko je na tem resnice. Sadna sušilnica v Sp. Besnici je bila pred kratkim dograjena ter izborno deluje. Ker pa kmetje sami nimajo časa. da bi sušili1, zato so najeli domačina Matija Mohoriča, ki jim proti mali odškodnini suši sadje, in kateri se precej razume na ta posel. Tako sadno sušilnico pa priporočamo prav vsaki vasi, kjer imajo količkaj sadja, kajti kuhano sadje uživajo radi odrasli, posebno pa oiroci in bo nam v vročih poletnih dneh dobrodošlo. GORICE V nedeljo 17. t. m. se bo vršil popoldne po večernicah v dvorani Prosvetnega društva občni zbor. Povabljen je tudi govornik iz Kranja. Dolžnost članov je, da se občnega zbora pol-noštevilno udeleže. TR2IČ Spomin pok. dr. Kreka. V ponedeljek 11. t. m. je bil v Našem domu prosvetni večer, posvečen spominu pok. dr. Kreka. Čg. duh. svetnik Vovk nam je podal v skoraj poldrugo uro trajajočem govoru sliko Krekovega življenja in dela za slovenski narod. Iz govora smo posneli, da je bil ta mož v resnici slovenski Mozes in Evangelist. Mestni župan g. Majer-šič pa nam je podal sliko in sadove Krekovega dela v Tržiču. Od prosvetnega večera smo odšli domov z željo, da bi nam Bog še naklonil mož podobnim pokojnemu Evangelistu. + Franc Deu. V nedeljo 10. t. m. smo spre- mili na zadnji poti k večnemu počitku g. Franca Deua. Pred vojno je vodil svojo usnjarijo. Med vojno pa je moral k vojakom in je opustil usnjarstvo. Vedno si je želel smo miru, zato je zadnja leta bival na svojem posestvu v Srednji vasi pri Begunjah, kjer se je posvetil kmetijstvu. Rad je zahajal tudi na lov. Kot poštenjak, dobrega in mehkega srca, je bil povsod priljubljen in spoštovan, kar je dokazal tudi njegov pogreb. V svoji skromnosti je že v življenju prosil svoje domače naj se na njegovo rake v ne polaga dragih vencev, ampak naj se denar za nje nakloni raje revežem. Vdan v božjo voljo je bil pripravljen na svojo smrt in tak je odšel po večno plačilo. Naj počiva v miru! Njegovim sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje* Pretečeni teden so belili učne sobe v ljudski šoli. Denar od banovine prejeme šolski upravitelj sam in z njim tudi sam razpolaga. Čudno se nam zdi, zakaj se ni to delo opravilo za časa počitnic. Povdarjamo, da čas beljenja določa g. upravitelj sam in naj zato tudi odgovornost za to nerednost nosi sam. Pretekli teden sta za Virjem trasirala cesto gg. ing. Stupan inženir okrajnega cestnega odbora in nadzornik Grašič. ŠKOFJA LOKA Umrla je. V uršulinskem samostanu je umrla č. mati Mihaela Šmilek, sestrična pred dobrim letom umrle loške trgovke Marije Šmitek Umrla sestra je bila 11 let zunanja učiteljica, nakar je stopila v samostan uršulink, kjer je nadaljevala s svojim poklicem skozi 40 let. Vzgojila je cel rod škofjeloških žena. Zlasti za revne učenke je bila mati v pravem pomenu besede. Skrbela je, da revne deklice niso bile v šoli lačne. Od bogatejših staršev je izprosila oblek, obutve itd. ter je razdelila revnejšim. Deklice so jo ljubile kot svojo last- Blago za suknje, obleke, perilo kupite dobro in poceni pri Crobath - Kranj Velika izbira kožuhovine vseh vrsti Gorenjci nosijo TIVAR-jeve obleke, ker so dobre ln poceni TIV A R OBLEKE Mimica Zagorska Pod Triglavom (Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje) »Takih ljudi mi manjka, kakor je Žiga." »Vsak trpi radi svojih napak največ, včasih pa še drugi z njim vred," je menil grof, ki se je spomnil žene. »Trpljenje ni zlo," je razlagal Viljem. V skrbeh zori in v trpljenju se utrjuje značaj človeka." Friderik je vstal in se odpravljal. »Če bom utegnil, se bom kmalu spet zgladil pri tebi. Vidim, da znaš postaviti besedo, izgubljeni črnošolec. Predolgo se že mudim pri tebi. Zdaj pa zopet primi -■' roke stare pergamente in vrč." »Slabo vino pijem, gospod. Žiga mi še dobre pijače ne privošči." »Velel ti bom prinesti kraškega terana." Valpet Žiga je pravkar poslal hlapce v gozd po smrečje in je ukazal dekla«, naj pometejo dvorišče, da bo vse lepo in lično, ko pride grof Arnulf. Na dvorišče pod lopo je velel priValiti sod vina za Arnulfovo spremstvo. Trudil se je, da bi sprejem kar najlepše pripravil, »Dobro si naredil, Žiga," ga je pohvalil gospod, ko si je vse ogledal. »Mislim, da bo vaši milosti všeč," se je klanjal Žigu. »Pravkar sem bil pri pisarju in on te je pohvalil, da dobro gospodariš in do zadnjega feniga iztirjaš davek." »Upam, da boste vedno zadovoljni s svojim hlapcem." »Gotovo. Tebi, Žiga, ni za denar, kakor vidim. Poznam take mlade ljudi Kocka, vino in dekleta, to je za vas." »Kockam ne, vina in deklet se pa res ne izogibam," se je odrezal valpet. Takrat je prilezel na dvorišče beruč Jakob. Približal se je valptu in grofu in ju ponižno pozdravljal. »Bog vama daj srečo in dolgo življenje. Želim vam, da bi se vam nikoli ne zgodilo nič slabega, da bi vam polje stoterno obrodilo in bi vaš slavni rod do sodnjega dne vladal nam, ponižnim podložnikom. Da se pa to /.godi, vas prosim za majhen dar. ker je pot na Wiildenburg dolga in, oh, strma, skoro pretežavna zume, starca." Žiga je poznal Jakoba in je upal kaj izvedeti od njega. Zato je zatajil v sebi sovraštvo do berača, segel v žep mu stisnil v roko denar in ga hinavsko vprašal: »Kakšne vesti prinašaš iz doline, Jakob?" Berač je malo pomislil. „Hm, kaj bi vedel. Stara Alešovka z Lancovega je umrla, saj ji je bilo baje že devetdesei let. Starost je najhujša bolezen, nobeden se ji ne izogne. Pri Hribarju se pa svobodnjak Matija ženi, pravijo, da bo jeseni svadbu." »Ho, ho," se je grohotal valpet, „ne vem, če bo kaj s tisto svatbo. Boljših novic nisi nabral v malho''" „Nič več ne vem. Aha, oni teden je bil pri Bregarju Kamniški Anžon, oni, ki je bil njegov ded svobodnjak v Kamniku, pa je prodal svobodnjaštvo za ti isto cekinov. Anžonu je samo še ime „Kamniski" ostalo, drugega pa nič." „Ali je Anžon kaj vedel, kako je v spodnjih krajih?" „Kaj bi vedel?" se je zviti berač čudil. »No, ne govori tako neumno. Ali se spodaj kmetje nič več ne upirajo gradovom, kakor so se spomladi začeli?" „Nič ne vem, ker nisem bil doli." »Tukaj se tudi puntajo, kajne, Jakob?" »Kaj delajo?" je Jakob sklenil roki. »Obetajo, da bodo požgali gradove in pobili grajske. Oni prisegajo na »staro pravdo", kakršna je v urbarskih zapisih." »Kaj res?" je hlastno vprašal grof. »To pa že ni res," je lagal Jakob. Vse ljudi poznam, kakor vas, gospod Žiga. ki ste mi že pri Bregaju vina natočili in vem, da se je vam nekdo zlagal, še na misel ne pride nikomur, da bi se upiral. Ko sem bil še mlad, sta na Koroškem delula zgago neki Matjaž in Peter Wunderlich, zdaj so pa nanju ljudje docela pozabili. Zakaj bi se upirali?" »Pravijo, da se jim preslabo godi." ..Nihče še ni tega rekel. Saj še jaz ne pravim, ki nimam niti strehe nad glavo in ne vem, kje bom južinal, kje večerjal." »Jakob, boj se me, če lažeš," je zagrozil valpet. »Čemu bi to lagal? Po božjih in cesarskih zapovedih mora biti kaznovan tisti, ki se upira gospodi, ki jo je Bog postavil." Valpet in grof sta se posinehnila in valpet je dal beraču še denarju. „Jakob, tu imaš še nekaj. Če boš kaj izvedel o upornikih, pridi mi poročat na grad. ..Zahvalim se vum gospod, ki ste dobrih rok za siromaka. In sedaj naj vas Bog obvaruje v svoji milosti." »Tebi pa naj da srečno pot. In ne pozabi na obljubo." ..Bog vas obvaruj, Bog vas obvaruj," je govoril Jukob in počasi odšel čez široko dvorišče. Daleč pod branikom, preden je dospel na Lancovo, se je ustavil in se po-smehnil: „IIa, si mislil, da me boš izvil, si pa sum izdal, kar veš." In ubral jo je nuravnost k Alešu na Lnncovem in mu je povedal, da v gradu vedo, da se snuje upor. Grof je odšel nazaj v grad, valpet pa je hodil po dvorišču in pretikul, kje bi dobil kaj napačnega. Hlapci so privlekli smrečja in dekle so okrasile portal s smrekovimi vejicami. Dekla Murjanica je pometala še tam ob obzidju. K njej je šel Žiga. „Boš kmalu pometla?" »Vsak čas. Še malo imam." »Prav. Grof mora videti, da znamo tudi na Kranjskem kaj, ne samo gori v nemških deželah." »Aha. Je star ali mlad?" »Sel mi je rekel, da je mlad in lep kakor zarja." „Aa?" je zazijala dekla. „Se lepši, kakor ste vi?" »Marjanica." Valpet Žiga je prijel dekle za roko. »Povej mi, zakaj se ti iz mene vedno norčuješ?" »Pustite me," je trdo rekla dekla in mu izpulila roko. »Marjanica, rad te imam." »Pojdite na Brda k Hribarju," mu je vrgla v obraz in hitro stekla v kuhinjo. Valpet je bil jezen in čemernega obraza je šel po dvorišču. Posli so poznali valpta in so se mu umikali. Samo stari Jože se mu ni izognil. Nadenj je Žiga stresel svojo jezo. „Kaj postajaš tukaj?" »Opravil sem, kar mi je bilo naročeno", je uporno rekel Jože, Žiga je pisano pogledal. „Kaj, ti boš ugovarjal? Spodim te z gradu!" »Ne bom ti molčul, ker sem jaz že služil na gradu, ko tebe še nikjer ni bilo." »Ti si bil rojen pod tlačansko streho, jaz pa sem rastel na grajski pristavi," se je napihoval Žiga. »Tega pa ne veš, kje boš umrl. Videl sem, kuko te je Murjanica zavrnila. Kadar te dekleta zavračajo, si ves divji." »Molči!" je zakričal valpet. »Tebi ne." ..Priporočim te grofu!" »Sit sem te službe in rad pojdem odtod. V dolini imam kočo." Valpet ni vedel nič več in je šel hitro proti vratom. Po poti pa se mu je srd že nekoliko polegel in je mirno dajal ukaze, kdo naj stori to, kdo ono. Približal se je večer in nemirno so pričakovali Arnulfo-vegu prihodu. V kuhinji se je peklo in cvrlo, da so hlupci in biriči požiruli sline. Vsa oknu v gradu so bila razsvetljena in nemirno so trkuli sem in tja. Zvezde so že svetile, ko je pritekel stružur povedat, da se bližajo od Lancovega sem neki jezdeci. Tedaj so zažgali po dvorišču baklje in se postavili v dve vrsti. Spredaj je stal grof Friderik, da bi prvi pozdravi! gosta. Most so vzdignili in nestrpno čukali. ►GORENJEC« /Vianufakturtt po ceni. kakor še nikoli! OPOZARJAMO VSE na odprodajo matmfakturnega blaga pri MBaj2elnu Kranj - Roienvenski klanec Izbira vsakovrstnega blaga najboljše kvalitete je velika 66 no mater. Zato je bil tudi njen pogreb tak, kakršnih je v Loki le malo. Rodom je bila iz Krope. Naj ji da Vsemogočni uživati večni mir! Gasilska vaja. V nedeljo je imela naša gasilska četa vajo. Ko je trobentač oznanil alarm so bili vsi gasilci kaj kmalu na mestu. »Gorelo" je v Fungertu kamor so se hitro odpeljali. Pravijo, da je dobro včasih malo vaje, da pri pravem požaru vse bolj namazano teče. Starši pozor! Ze ddj časa imajo napol odrasli otroci navado, da v jesenskem času zažigajo na Kamnitniku suho travo.'Zato se letos prizadeti starši naprošajo, da svojim otrokom strogo prepovedo taka dejanja, ker so v veliki nevarnosti lesene stanovanjske hišice, ki so v bližini. CERKLJE Popotnik sem, zato rad potujem po svetu. Opazujem kraje, premišljujem ljudi. Rad pogledam tja, kjer »Bog roko ven moli". Po takih hišah dobiš včasih dobro kapljico, da ti postane gorko pri srcu; drugje pa kislo, da se za želodec bojiš. O lepi in ponosni cerkljanski fari sem slišal, da krizo še sedaj občuti, ker ni nobenega prometa itd. itd. No, kriza je kriza. 2e na poti proti Cerkljam sem v Lahovčah slišal o krizi, ki je kriva raznih pretepov po veselicah, katere spcljujcj0 modri vaški veljaki. Povedali so mi, da je nek list prinesel pohvale za veselice; a pohvala je bila premajhna. Nekateri so bili z njo zadovoljni, drugi pa ne. „Kaj hočemo", mi je dejal nek pivski brat, „ljudje se pri vsaki, še tako pametni stvari razdele na dve stranki." Na Sp. Brniku sem zvedel, da se nekateri fantje ustavljajo zvečer na vasi; a ne radi petja, pač pa, da bi druge vaščane, ki se vozijo skozi njihovo slavno vas, legitimirali s palicami. Postaran mož je dejal, da so babje marnje in moških neumnost zadaj. Brez babje nevošč-ljivosti je huda stvar", mi je dejal mož. „Moja žena je bila nekoč tako nevoščljiva, da bi se kmalu zgrizla. Pa je šlo le za par gnilih zel-nutih glav. Bal sem za ženo. da mi ne umre. K sreči jo je kmalu srečala pamet. Sedaj s sosedo dobro shajata. Enkrat se bil nagajiv, pa sem ženo vprašal: ,No stara, ali imaš sedaj kaj več cekinov, ko bi se bila od ne-voščljivosti kmalu ujedla.' Veste, komaj sem ušel, kako je bila huda. ,Koj se utikaš v stvari, ki jih ni več. A nisva s sosedo prijatle?' Vse ženske _ med katere bi1 lahko štel tudi precej moškega sveta — se še niso srečale s pametjo. Pa menda ja ni povsod tako kot pri nas", me je mož začudeno vprašal. „Pri vas morate biti malo ekstra", sem mu odgovoril in jo odrinil dalje. Na Zg. Brniku sem zvedel, da bodo imeli gasilsko veselico brez plesa. „Sem radoveden, če bo res," sem jim dejal. Zadnji ponedeljek sem pa v Kranju na sejmu mimogrede ujel ženski pogovor: »Gospod župnik bodo hudi, če bodo zvedeli, da so se parkrat le zavrteli; pa fantje ne naši. dekleta so bila pa naša." Grozdni sok rad pokušam, zato sem se ustavljal po hišah kjer ponujajo rdeči ali rmeni grozdni sok. Skoraj povsod sem naletel na ljudi, ki so brcali s palico malo krogljo po neki lepi mizi. Poučili so me, da se ta igra imenuje biljard. Igra me ni zanimala, pač pa igralci. Nek mož, s katerim sva na vso moč hvalila cviček, me je poučil, da so igravci raznih baž; tudi iz sosednih fara se prikažejo. Večina je takih, ki tarnajo o slabem zaslužku. Pa mi je mož rekel: „Če bi malo zaslužili, ne bi cele dneve in noči biljardirali. Ti igralci ne poznajo ne policijske ure, ne boje se orožnikov, ker jih ne pode iz gostiln; nič jih ni sram, če jih matere ali žene lepo ali z jokom kličejo domov. Samo da se igra. Če zapraviš kovača ali bognarja ali tudi pet bognarjev, kaj zato; saj to ni tako veliko. Drugi dan pa kolnejo — slab zaslužek. Veste, kaj bi jaz naredil s takimi ljudmi" mi je ognjevito razlagal mož, »vsak zaslužek, bi jim vzel. prav vsakega. Kdor zasluži samo za zapravljanje ta naj bo brez zaslužka. Če bi šlo samo za razvedrilo, ne bi nič rekel. Razvedrila je vsak delavec — in lenuh potreben; a poštenega razvedrila, malo smeha, malo petja, malo za res, ne pa zapravljanja. Pri nas so pa nekateri, ki mislijo, da more vse dinarje in bognarje v nedeljo pognati. Na stara leta bo pa občini na glavi. Pa jih še sram nič ni. Ali ne bi bilo bolje take ljudi zapreti v prisilno delavnici, tam bi vsaj nekaj let brez zapravljanja živeli?" Tako mi je mož razkladal svoje misli. Nič mu nisem ugovarjal. Ko sva se poslavljala, mi je še. eno povedal: »Pri nus nimamo samo biljardov, ki se ljudi nič ne boji umpuk tudi ljudi, ki se grozansko boje tistega človeka, ki krade puhlo repo. Ti ljudje _ pravijo, da je samo eden — ta človek kliče vse varuhe od orožnikov pa do zadnjega vaškega zastopnika, naj vendar noč in dan skrbno varujejo puhlo repo, da je kdo ne ukrade. Če bo ta človek ohranil svojo puhlo repo nepoškodovano bom drugič povedal", mi je dejal mož in odšel, — jaz bom pa tudi drugič povedal še nekaj zanimivosti z moje rajže po lepi gorenjski fari. Ko se je Sava vrnil v Raško kot nadškof, je takoj odločno začel organizirati novo pravoslavno cerkev. Vso državo je razdelil na več škofij. Za škofe je postavil samo poslušne svoje ljudi. Če pa kateri od prejšnjih škofov ni hotel priznati novo stanje svari, je moral takoj odstopiti svoje mesto drugemu, ki je bil voljan poslušati Savine odredbe. Sedeže skoro vseh novoustanovljenih škofij je postavil Sava tik ob meji, da bi bile kod odskočna deska za razširjenje pravoslavja pri katoliških sosedih. V takrat katoliški Črni gori je ustanovil pravoslavne samostane na zelo številnih krajih. Srb-sko-pruvoslavne cerkve je postavljal celo v čisto romanskih primorskih mestih. To delo se je nadaljevalo po Savini zamisli tudi po njegovi smrti in so za časa Dušana Silnega skoro vsi katoliški duhovniki, ki so spadali prej pod barskega nadškofa, priznali nadoblast pravoslavnih samostanov. »Po svoji vzgoji je bil Sava strog pravosla-vec in latinofob. Kot državnik je hotel, da se nadaljuje Nemanjina politika v pravoslavni smeri. Po Savini zamisli naj bi bila Srbija enotna pravoslavna država, kateri naj bo vera pri pomanjkanju še nerazvite nacionalne ideje, družilni element vseh plemen in pokrajin." Savina cerkvena organizacija je bila tako vzorna, da je preživela srbsko državo. Sava je bil tudi pisatelj. Njegova dela spadajo k najboljšim stvarem stare srbske književnosti; še danes napravijo na citate!ja globok utis. Radi opisanega dela in po svojem velikem vplivu je postal Sava ena od najpopularnejših osebnosti v pravoslav. cerkvenem izročilu Srbska pravosl. cerkev ga je proglasila za svetnika. Vse naše šo'e od ljudskih, preko meščanskih, gimnazij, strokovnih šol do univerz, praznujejo rojstni dan sv. Save kot šolski praznik prvega reda, praznujejo ga kot šolskega patrona. V verskem oziru so ljudje silno občutljivi Buičov Fr. Sv. Sava »Kdor hoče zgodovino delati, jo mora prej proučiti," je zapisal veliki Napoleon. Slovenska politična zgodovina je imela malo mož, ki bi se ravnali po tej veliki modrosti, morda zato ne bo napak, če z nekaj potezami orišem čas, v katerem je živel sv. Sava, in pa njegov izreden pomen za srbstvo in pravoslavje. Za oboje je bil »kakor meteor, ki zažari in izgori, da razsvetli zemljo." Potrebno je, da se tudi Slovenci seznanimo z njegovim delom in [njegovimi stremljenji, zato da spoznamo vodilne srbske može, posebno še zdaj, ko ce je v sedanjemu protikonkordatnemu boju njegovo ime zelo pogosto omenjalo. V srednjem veku so slovanski narodi na Balkanskem polotoku ustanovili več manjših in večjih državic, ki so bile vse podložne Bi-zuncu (Carigradu). Če so vladali tam mogočni vladarji, je bila odvisnost teh državic velika, če ne, pa majhna in včasih čisto neznatna. Srbi so tudi imeli eno izmed omenjenih držav. Imenovala se je Ruška in je obsegala sedanjo Zetsko banovino, če bi jo malo povečali proti jugu in vzhodu. Ker so vluduli proti koncu dvanujstegu stoletju v Bizuncu nezmožni vladarji, je veliki župun Ruške Štefan Nemanja, izvojeval neodvisnost svoje države. Najmlajši izmed treh njegovih sinov je vstopil v samostan in dobil meniiko ime Savu (okoli 1. 1192.) Štefanu Nemunji je sledil na prestolu njegov drugi sin Štefan Prvovenčuni. Prav v tej dobi je bil vpliv zapada na ves Bulkunski polotok silno velik. Katoliško Cerkev je vladal takrut Avgust med papeži, veliki papež Inoeenc III., katerega ukaze so poslušali pokorno skoro vsi evropski vladarji. Velesila je bi!u tudi Beneška republika, ki ji je na-čelovul glasoviti dož Dandolo, Leta 1204. je čctriu križarska vojska zav,:<:bi Carigrad in ustunovilu tam latinsko cesarstvo, kjer so imeli glavno besedo Benečani. Ustoličili so tam tudi katoliškega patriarha, pravoslavni patriarh pa se je izselil v maloazijsko Niceo. (Ze L 858. se je vzhodno-pravosluvna Cerkev ločila od katoliškega Rima.) Srbska državica Raška je bila od dveh glavnih strani obdana od benečanskega ozemlja, zato so imeli Benečani velik interes na Raški. V tem položaju se je tudi Štefan Prvovenča-ni odločil za zapad; za Rim v verskem oziru, za Benetke pa v političnem. Poročil se je tudi z vnukinjo benečanskegu doža Dandola. Radi te nove politične smeri, je prosil Štefan Prvo venčani papeža (takrat že Honorija III.) za kraljevsko krono. Brez vsakega dvoma je obljubil rimskemu papežu svojo pokorščino. Tik predno so se tozadevni dogovori zaključili, je Sava, ki je že deset let zopet bival v Raški zapustil s protestom državo in odšel na Sveto Goro. Takoj po njegovem odhodu je pape-ški legat okronal Štefana za kralja, (septembra 1217). Po kronanju je papeški legat ostal v Raški in začel organizirati katoliško Cerkev. Proti novi zunanjepolitični in verski usmeritvi Štefana Prvovenčanega, je nastopil z vso odločnostjo Sava, ki je branil dotakratno politično smer, to je naslonitev Raške na vzhodne pravosluvne države. Opozicija, ki jo je vodil Sava s Svete gore, je našla največ pristašev med duhovščino, ki ni hotelu priznati papeževe cerkvene nadoblasti in se je branila citati mušo v latinskem jeziku. Opozicija proti katoliški Cerkvi je bila vedno močnejša, zato je Štefan Prvovenčuni po dveletnem, dobro organiziranem boju popustil opoziciji in se začel ruzgovarjati s Savo. Rezultat teh razgovorov je bil, da je šel Sava 1. 1219. v Nicejo, kjer je, potem ko je obljubil, da bo še dalje delal proti Rimu, izposloval priznunje samostojne srb-sko-pruvoslavne cerkve. STRAN 3 Kaditi.....ta fenti&r imeti bleščeče bele zobe! Zoprna zobna prevlaka.ki nastane pri močnem kajenju, se da odstraniti zelo preprosto. Zjutraj kot prvo, očistite si temeljito svoje zobe s Chlorodontom. Chlorodont.ta prijetno osvežujoča zobna pasta, osnaži s svojo izredno čistilnostjo celo orumenele zobe, da so bleščeče beli in odstrani zoprno in škodljivo zobno prevlako. Zvečer kot zadnje, očistite si brezpogojno predno greste spat ostanke jedil izmed zob, s tem da jih še enkrat temeljito očistite z zobno pasto Chlorodont Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri Domači proizvod. Zadostuje ako le trikrat vbrizgnemo Chlorodontcvo ustno vodo v kozarec in že se poveča osvežujoči učinek redne zobne in ustne nege s Chlorodontom. in tudi naša prosvetna uprava je do pravoslavnih sodržavljanov, ki prebivajo na slovenskem ozemlju, silno rahločutna. Vsem podrejenim oblastvom najstrožje naroča, naj pazijo, da niti ob državnih praznikih, niti kakorkoli drugače ne bi imeli povoda misliti, da je prizadeto njihovo versko prepričanje. Tako stališče je čisto pravično in v interesu verskega miru. Vsekakor pa mislim, da bi bilo iz istega vzroka primerno, da bi se za učence katoliških šol slovenske in hrvatske narodnosti postavil drug šolski patron, n. pr. Slomšek za Slovence. Kako pridejo katoličani do tega, da bodo proslavljali kot patrona svojih šol moža, ki je preprečil, da Srbi niso postali katoličani. Se nikomur ni prišlo na misel, »da bi na ta način kot mi sv. Savo, proslavljal našega Slomška po pravoslav-nih šolah v naši državi. Glej še St. Stanojevič: Historija srpskoga naroda str. 104—144 Beograd 1910 in St. Stanojevič: Narodna enciklopedija SHS IV knjiga str. 40—42; Beograd 1929. B. Rangus zlatar in sodni cenilec Kfctnj že od Din 90— dalje 14 kar. zlato že od Din 60-— dalje. 14 kar. zlato že od Din 80-— dalje Največja izbira ur, zlafnine, srebrnine, alkoholnih mer, optike, jedilnega orodja, kristala, najmodernejših okvirčkov za slike. — Za vsa v to sfroko spadajoča popravila in predelave se pod jamstvom strokovno točno in solidno izvrše. — Prepričajte se pred nakupom, zahtevajte cenik. Kmetijstvo TRŽNO POROČILO. Fižol: Za vse vrste slovenskega fižola je tendenca stalna, samo cena mandalonu je padla in se plačuje danes po Din 1.60 do 1.80 za kg. Gorenjska kmetijska zadruga je izvozila od septembra v inozemstvo 55 vagonov fižola. Tudi trgovci so prodali velike množine. Pri produeentih se nahajajo še vedno velike količine fižola, vendar se bo moral prebirati, ker izvozniki ne morejo prevzeti preveč de-fektnega blaga. Krompir: Povpraševanje je v glavnem po krompirju »Oneida", za- katerega dob6 produ-centi 0.65 Din za kg. Kvaliteta gorenjskega krompirja je letos izborna. Na žalost je vsled trajajočega deževja malo preveč prsten. Za »Rožnik" bo močno povpraševanje še le v novembru. Gorenjska kmetijska zadruga naklada v teh dneh 22 vagonov krompirja, od tega 10 vagonov za inozemstvo in sicer za prekmorske države. Za november je prodala 25 vagonov po dnevni ceni. Slavonski krompir „Ela" notira danes Din 0.43 za kg, roža krompir Ptuj Din 0.50 za kg, beli »Kresnik" Pragerska Din 0.55, »Rožnik" prima Leskovec 0.60, »Rožnik" Senta 0.45. kg. Na kakšen večji izvoz v inozemstvo ni računati, ker prodaja Madžarska in Avstrija beli krompir po 27 lir za 100 kg to je ca. Din 60.— za 100 kg franko Trst. Češka je dosegla rekordni pridelek 120 milijonov stotov, od česar bo skoraj polovica služila za izdelavo špirita in škroba. Večjo množino pa bodo vendar morali izvoziti in nudijo prima jedilni krompir še ceneje kot Madžarska in Avstrija. JEZERSKO-SOLCAVSKA OVCA IN NJENA VOLNA. Daleč preko mej naše ožje domovine sega sloves jezerske ovce. Lahko rečemo, da idilični, visokoplaninski dolini v preteklem stoletju ni priborila toliko slovesa zdrava planinska lega in bogati, temni gozdovi, kot reja odlične ovčje pasme! Glavne odlike jezerske ovce so: 1.) znatna telesna teža, saj ovni s 70 do 80 kg niso redkost. Pripovedujejo, da je oven pri posestniku A. dosegel nekoč celo težo 130 kg. 2. ) Plodovitost. Ovce dajo čestokrut po dva in tudi po 3 jagnjeta. 3. ) znatna množina fine goste volne, katero daje žival do 3 kg na leto. Poizvedoval sem pri raznih praktičnih pre-dilničarjih na Gorenjskem, kateri delajo z volno raznih ovčjih pasem in plemen, glede kakovosti volne jezerskih ovc, a je vsak pre-dilničar določil volni jezerskih ovc prvo mesto. Da se točno in tudi znanstveno prepričamo o kakovosti, sem vzel pri 4 posestnikih na Jezerskem od 7 ovc čisto povprečne vzorce volne s pleč, reber in stegna ter je okrajno načel-stvo v Kranju poslalo vzorce kmetijski fakulteti v Zagrebu v preiskavo. Zavod za živinogojstvo kmet fakultete v Zagrebu je ugotovi kakovost volne, katera je v povprečju razvidna in naslednje razpredelnice: Tek. št 1 Številka 1 vzorca j Ime lastnika ovce Povprečna finesa v mikromih Standartni odklon Menjalni količnik Povprečni debelih n!ti (rcsni,;e) Sortirnent 1 3 Virnik J. 25-1 6-33 27-5 3 A 2 5 Hoja I. 257 5-32 206 OS A 3 4 Virnik J. 26-3 8-71 331 1-6 B 4 6 Hoja I. 27-1 13-7 581 73 E 5 7 271 3-5 20-3 0-3 B ) 6 1 Anko I. 28-7 109 578 2-3 B 7 2 N. 34-9 107 307 8-3 C STRAN é- ****** Ob osmini tetinega pogreba se prav lepo zahvaljujem vsem za spremstvo in molitev, za obiske v bolezni in ustre-žljivost ob smrti; posebno gg. sobratom, g. zdravniku, darovalcem venca in šopkov, domačemu učiteljstvu in hišnim sostanovalcem. Bog povrni Katehet «1. Žužek. V razpredelnici gre za 1 in pol do 2 leti stare ovne posestnikov od številke: i, 2 in 7; ostale živali so 1 in pol do 4 leta stare ovce. V razpredelnici so ovce tudi razvrščene po splošni finesi (sortiment) volne. Sortiment A pokazuje odlično, sortiment B še prav dobro, a sortiment C srednjo volno. Pri smotrni selekciji bi se moral od nadaljnje reje torej izločiti o-ven z volno sortimenta C. Ta oven ima v volni tudi največ debelih niti in sicer 8.3°/o. Finesa volne je izražena v mikro-mih (tisočinkah milimetrov). Stan-dartni odklon nam pove obseg me-ujavosti oz. koliko navzgor in koliko navzdol se menja debelina volnene niti. Menjalni količnik je število, katero dobimo, ako podatke za standartni odklon pomnožimo s 100 in delimo s podatki povprečne finese v mikromih. Za presojo finese volne so najbolj merodajni podatki glede stan-dartnega odklona in glede menjalnega količnika. Po standartnem odklonu (izenačenost volne) bi morali ovce z ozi-rom na številke vzorcev v razpredelnici razporediti tako-le 5, 7, 3, 4, 2. t, 6. Po menjalnem količniku bi bil vrstni red ovc z ozirom na številke vzorcev sledeči: 7, 5, 3, 2, 4, 1, 6. V splošnem lahko rečemo, da je analiza čisto slučajno in povprečno vzetih vzorcev volne jesenskih ovc pokazala prav dober rezultat, vendar nas analiza tudi uči, da moramo vztrajati naprej pri selekciji, katero bo treba še poglobiti in ji dati obliko večje smotrnosti, ako hočemo ohraniti star sloves jezerskih ovc. Važno je to povdariti posebno sedaj, ko se vršijo večje kupčije z ovcami in t volno ter bodo ob navzočnosti inozemskih interesentov iz Gradca in Celovca plemenski sejmi za ovce: dne 19. okt. pri Logarju v Solčavi; dne 20. okt. v Solčavi; dne 21. okt. v Kokri; dne 22. okt. na Jezerskem. LETOŠNJE VKLETENJE IN SPRAVLJANJE KROMPIRJA. Vsled deževnega vremena je krompir letos že od narave bolj voden kakor sicer. Silno važno je radi tega, da pustimo krompir —po možnosti dokler ne zmrzuje — na kakem odprtem prostoru (v šupi, v skednju itd.), da se krompir primerno spoti in odda vsaj del odvisne vode. Tudi v kleti krompir nikakor ne smemo nasuti previsoko, najbolje je do 1 m višine. Sicer nam bo krompir gnil in ne boste mogli čakati morebitnih boljših cen, v pozni zimi. Pa tudi Gorenjska kmetijska zadruga bo imela z izvozom previsoko vkletenegu, premokrega krompirja le težkoče. Povečave po vsaki sliki lahko dobite pri domačem fotografu Jug - Kranj ker sedaj smo začeli tudi te izdelovati. Meblirano sobo iščem takoj. Naslov v upravi .Gorenjca" Strokovnjaki tudi drug za drugim priporočajo, da se pri vklete-nju plast za plastjo krompirja posiplje z apnenim prahom. Opozarjamo vendar, kukor je posipanje z apnom dobro in priporočljivo za semensko blago in za domačo uporabo, tako je posipanje krompirja z apnom, ki je namenjen za izvoz, odločno odsvetovati, ker kupci zavračajo vsak z apnom posut krompir. W. ZELENO GNOJENJE. (Zanimiv praktičen poizkus,) Predsednik okr. kmet. odbora v Kranju in župan občine Mavčiče, g. jamnik je napravil lani in letos prav zani|niv in poučeni poizkus z zelenim gnojenjem pri krompirju. Na bolj odaljeni, bolj peščeni njivi, ki meri približno 10 mernikov je g. Jamnik predlansko leto v jeseni vsejal ozimno rž. Po žetvi rži je njivo razdelil v dva povsem enako velika dela z enako zemljo. Torej je vsak del razdeljene njive meril 5 mernikov. Na enem delu je vsejal v strnišče ajdo, na drugi polovici njive je vsejal lupino (volčji bob). Eno polovico njive je po ajdi močno pognojil s hlevskim gnojem, drugo polovico njive z lupino je v pozni jeseni enostavno preoral, ne da bi še posebej gnojil s hlevskim gnojem v jeseni ali spomladi. Sedaj se je vendar pokazalo, da je bil pridelek krompirja po množini in kakovosti na oni polovici njive, na kateri se je v jeseni po-oralo samo lupino, ne da bi se posebej gnojilo s hlevskim gnojem, za eno tretjino večji kakor na drugi polovici, na kateri je bila ajda, na kateri je v jeseni za krompir močno pognojil s hlevskim gnojem. G. župan Jamnik vsekakor na podlagi lastne izkušnje toplo priporoča v bolj oddaljenih legah s peščeno zemljo zeleno gnojenje ter lahko še vsak dobi podrobnejše informacije glede zelenega gnojenja z belo lupino naravnost pri g. županu. Zaupati še moram, da je g. Jamnik dal na vsaki parceli gnojeno s hlevskim gnojem in na parceli gnojeni z zeleno lupino manjše, vendar povsem enake množine fosfornega in kalijevega gnojila. Izkušnja g. Jamnika se torej popolnoma krije z izkušnjami saksonskih kmetovalcev, kateri na lahki zemlji uporabljajo za krompir raje in bolj uspešno zeleno gnojenje kakor hlevski gnoj. W. 7025—44 Tople domače copate izdelane iz volnenega sukna z usnjenim podplatom in suknenim medpodpla-tcm. Neophodno potrebne vsaki rospedinji. Ženske stanejo Dinara 39.—, moške Din 49 786&j — uou Zadnja novost. Elegantne ženske galoše. Zgornji del je izdelan od lahkega prožnega materijala in vsled tega zelo udobr>~ Ta hojo. 1977—64728 Za oficirje, podoficirje, orožnik«, gospodinji, ženske stanejo Din najdete prikladnejše obotve kot je ta. Izdelani so iz trpežnega boksa z usnjenim podplatom. »8167 —6t>0 Elegantne in močne moške galoše z specijalno pojačanim podplatom. Obvarujejo Vaše čevlje pred vlago a Vaš dom pred nesnago. 4944—724 Najpr