Naiadofanje brczboliicga socializm« Od pojava do danes. L. 1897 so bile v Avstriji državnozborske volitve. Prvikrat so volile v takozvani peti kuriji vse polnoletne moške osebe. V tej kuriji so prvikrat tudi socialdemokratje postavili svoje kandidate. Bilo je mnogo vrišča in krika. A ne le pri volitvah, tudi pozneje so socialdenvokratje prirejali shode in so agitirali za svojo stranko. ] Spominjam se tedanjih shodov v Sa-, vinjski dolini. Agitatorji z rdečimi kravatami so hodili iz Celja in iz Trbovelj. Govorili so o prihodnjih srečnih časih, ico se bo vse premoženje razdelilo, ko bodo vsi ljudje jednaki, vsi bodo jedli pečenko in bodo imeli vsega v izobilju. Toda Savinjčani so se dobro držali in tem lažnjivim prerokom niso dosti ver jeli. Pcpolnoma pa je uni.il njihov vipliv dr. Ivan Krek s svojim znamenitim shodom na Gomilskem, kjer je pokazal te ljudske prijatelje v pravi luči. Od tistega časa je preteklo že mnogo icf. Socia.edmokratje so vedno mnogo delali za svojo stranko. Ob vsaki priliki so napovedovali srečne bodoče čase, (ko bodo sami zavladali svetu. Ne tajimo, da bi socialdemokratje ničesar ne bili storili za delavce. Ros so jim pomagali tu in tam do boljšega gmotnega položaja. Vzbujali so pa obenem pri svojih pristaših tudi nezadovoljnost, veliko razredno sovraštvo do drugih strarik in do vere. Posebno v zadnjem oziru so bili dosledni, bodisi v opoziciji, bodisi da so bili na vladi. V Nemčiji in Avstriji in drugod so prišli socialdomokratje po svetovni vojni do vladne •oblasti, a Marksovega programa niso nikjer dosledno izvajali, marveč so se »pomeščanili« ali postali so navadna, malo bolj radikalna mcščanska stranka. Voditelji so najbolj gledali nase, da so obogateli, pi'oletarijat so pa pustHi v nadi na boljše čase, le sovraStvo do krščanstva jim je ostalo. Že to vedno sovraštvo kaže, da je ustanovitelj socializma moral biti Jud, ker le Jud je bil vedno zakrknjen sovražnik ikrščanstva. Poglejmo na Dunaj in v Berlin! Koliko sto tisoč ljudi so socialdemokratje v zadnjih desetletjih s svojo divjo agitacijo iznevemli Kri slusu! In kako so se vedno trudili iz src nedolžne nlladine iztrgati vsako miscl na božje razodetje. PoglejnM) v Rnsijo! S kak'o peklensko zlobo širijo boljševiki brezboštvo pri mladini in pri od- raslih! Kako zapirajo in podirajo cerkve ter izpostavljajo javnemu sramotenju vse božje reči! Seveda so hodili tudi jugoslovanski socialdemokratje ved,  no po potu svojih tovarišev v drugih Ideželah! Krščanstvu so bili vedno nai  sprotni in zabavljanje proti duhovni|  kom običajno. Skoraj bi rekli, da je |  sovraštvo do Kristusove vere znak soi  cialdemokracije in komunizma. V tem oziru imajo marksisti gotovo rekord. Eaj pa je z r<-je___, s katerlin so ti ljadje tako dolgo varall Ijudstvo. No, v Nemčiji, Avstriji in drugod so socialdemokratje sedaj izpregli in z rajem je vsaj za enkrat končano. V Nemčiji je Adolf Hitler pornetel z marksisti obojega krila. In niso sc dosti branili, kar udali so se. Mnogi so prestopili ik narodnim socialistom. V Fran ciji so pa nekateri voditelji socialdemokratov sarai izjavili, da Marksov program ni ve_ _asu primoren in so prestopili k nacijonalistom. Tudi po drugih državah so postali marksisti že precej tihi. V Rusiji pa imajo boljševiki še vedno vso oblast v rokah. Tam lahko delajo raj, o katcrem je rajni iBobel tako ganljivo prerokoval. A tam ! ni raja. tam je pekcl, tam jo glad, tam jvlada še vedno nasiljo. Nek gospod je jprejel pismo iz Rusije, kjer dotičnik piše o tamošnjem gladu. Pravi, da rusko ljudstvo res gladuje in sicer najbolj v žitorodnih krajih, ker...so držav- ne oblasti vzele ljudstvu zrno, ikatero so pridelali. A komunisti po pisarnah, vojska in sploh vsi vodilni fcrogi no trpijo gladu. Gospodjo so siti, dobro oblečeni in obuti ter z vsem preskrbljeni. Torej gospodje boljševiki so si sami napravili raj, a ljudstvo, kateremu so ga obljubovali, je strgano, boso in lačno. Mescca avgusta t. 1. je bila v Rusiji neka gospa, ki je bila rojena an vzgojena v Rusiji, a je zdaj amerikanska državljanka. Z ameriškirni turisti js šla v Rusijo. Pogledala jc svoj rojstni kraj, a ga ni spoznala. Ni slišala r^e -r^niin. rte otročje govorice; vsi so boječo gledali drug drugega. Vse misli ljudstva so obrnjene na kruh. »Kruha, kruha«, prosijo odrasli, otroci in starci. Vse so pojedli, pse, mačke, kosce kož itd. Vživajo celo človeško meso. Narod upa le na inozemco in ruske emigrantc. Gospa je imela priliko slišati besede: Da bi slišali le en strel, da bi poslali le dva polka, mi vsi gremo ž njimi; vzamemo vile, kose, sekire in gremo vsi — kmetje, moški, ženske, otroci in starci. Tako poroča »Voroždenie« in drugi ruski listi. To je boljševiški raj. Ta raj opazujejo narodi zem.je že ve. let, zato zapuščajo množice marksiste ter se obračajo k fašizmu in nacijonalizmu. A tudi fašisti no bodo osrečili narodov, ker vladajo s silo. Srcča je v bratstvu in v ljubezni Kristusovi. Sreča je tam, kjer ima vsak človek svoje delo, svojo stanovanje, — svojo krščai.&ko pravico in zlato svobodo. A. K.