VESTNIK SRfK
LETO II.	KOPER, 19. APRILA 1957	ŠTEV. 15
V * E B ! N A
Objave občinskih ljudskih odborov
Občina Pivka
114	Odlok o drugi spremembi odloka o javnem redu in miru
115	Odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob turistom in potnikom ter o dajanju hrane abonentom v zasebnih gostiščih
116	Odlok o javnih napisih
Objave občinskih
OBČINA PIVKA 114
Na podlagi 2. točke 24. člena Statuta občine Pivka (Uradni vestnik okraja Koper št. 38/56) in 50. člena Zakona o ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) je Občinski ljudski odbor Pivka na svoji XVIII. seji dne 7. marca 1957 sprejel
ODLOK
O DRUGI SPREMEMBI ODLOKA O JAVNEM REDU IN MIRU V OBČINI PIVKA
1.	člen
V četrtem odstavku 1. člena Odloka o spremembi odloka o javnem redu in miru v občini Pivka (Uradni vestnik okraja Koper št. 3/57) se črtajo besede: »in uradne osebe, ki jih določi pristojni organ občinskega ljudskega odbora«.
Beseda »pooblaščene« pa se pravilno glasi: »pooblaščeni«.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Št. 01/1-346/1.
Pivka, 7. marca 1957.
Predsednik
Milan Zakrajšek, 1 r.
115
Na podlagi 18., 19. in 20. točke LXXVIII poglavja priloge 1/A Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 35/55) ter 22. točke 24. člena Statuta občine Pivka (Uradni vestnik okraja Koper št. 38/56) je Občinski ljudski odbor Pivka na seji dne 7. marca 1957 sprejel
ODLOK
O OPRAVLJANJU GOSTINSKIH STORITEV IZVEN POSLOVNIH PROSTOROV GOSTINSKIH PODJETIJ IN GOSTIŠČ, O ODDAJANJU OPREMLJENIH SOB TURISTOM IN POTNIKOM TER O DAJANJU HRANE ABONENTOM V ZASEBNIH GOSPODINJSTVIH
1.	člen
Za opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč na območju občine Pivka ob priliki priložnostnih shodov, raznih prireditev in podobno je potrebno dovoljenje.
Dovoljenje se izda za postrežbo z jedili in pijačami ter samo za čas trajanja prireditve.
Občina Postojna
117	Odlok o določitvi turistične takse
118	Odredba o uporabi sredstev občinskega investicijskega sklada
Ugotavljanje odstotka za plače iz dobička zadrug in zadružnih organizacij
Uporaba sredstev odstopljenega davka od dobička Reklamni stroški podjetij za predvajanje fiimov Zadružne mlekarne — komunalna podjetja Opozorilo Kmetijskega inšpektorata Register gospodarskih in zadružnih organizacij
ljudskih odborov
2.	člen
Dovoljenje po 1. členu tega odloka izda odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora na prošnjo gospodarske organizacije ali osebe, ki želi opravljati take storitve. V prošnji je treba navesti kraj in čas storitve ter vrsto in količino jedil in pijač, ki se bodo prodajale.
Dovoljenje se izda, če prosilec izpolnjuje naslednje pogoje:
1.	da je podano dovolj no poroštvo za kulturno postrežbo;
2.	če so izpolnjeni higienski, sanitarni in drugi pogoji za kulturno postrežbo;
3.	da se gostinske storitve opravljajo pod vodstvom strokovno kvalificirane osebe;
4.	da se plačajo predpisane takse.
3.	člen
Gospodarska organizacija ali oseba, ki opravlja gostinske storitve po tem odloku, mora na način, ki je v gostinstvu v navadi, označiti cene za storitve, to je izobesiti mora cenik na vidnem mestu.
4.	člen
Tržna in tudi druge pristojne inšpekcije (sanitarna itd.) nadzorujejo opravljanje gostinskih storitev po tem odloku.
5.	člen
Gospodarska organizacija ali oseba, ki je opravila gostinsko storitev po tem odloku, mora najkasneje v 15 dneh plačati prometni davek po veljavnih predpisih.
6.	člen
Zasebna gospodinjstva lahko oddajajo v turistični sezoni ali ob večjih proslavah, izletih in podobno in tudi, če so vse sobe v gostinskih prenočiščih zasedene, potnikom in turistom opremljene sobe v okviru svojega zasebnega stanovanja. Za zasebno stanovanje se štejejo vsi prostori, v katerih stanovalec običajno stanuje s člani družine.
7.	člen
Oddajanje opremljenih sob oziroma prenočišč, ki ne spadajo k rednemu stanovanju, se šteje za gostinsko delavnost, za katero mora imeti zasebnik dovoljenje po 7. členu uredbe o zasebnih gostiščih (Uradni list LRS št. 14-49/54).
8.	člen
Čp imajo zasebna gospodinjstva na hrani več kot pet abonentov, ki niso njihovi stalni stanovalci (oziroma člani družine), se to šteje za gostinsko de-
Štev. 15 — 19. aprila 1957
URADNI VESTNIK
. Stran 9i
8.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati 2. točka II. dela odloka o vpeljavi mestnih taks Ljudskega odbora mestne občine Postojna, objavljen v Uradnem listu LRS št. 18 z dne 13. maja 1954.
9.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev. 03/2-128/2
Postojna, 26. februarja 1957.
Predsednik Jože Baša, 1. r.
118 ---------------------------
Na podlagi 5. in 20. člena uredbe o družbenih investicijskih skladih (Uradni list FLRJ št. 22/56) in 24. člena Statuta občine Postojna izdaja Občinski ljudski odbor Postojna na svoji seji dne 21. februarja 19S7
ODREDBO
O UPORABI SREDSTEV OBČINSKEGA INVESTICIJSKEGA SKLADA
1.
Posojila iz občinskega investicijskega sklada daje Komunalna banka, podružnica v Postojni, praviloma na podlagi natečaja. Brez natečaja se lahko dodeljujejo posojila ie, če so namenjena za rekonstrukcijo osnovnih sredstev gospodarskih organizacij, za garancijske zneske, za lastni prispevek ali prispevek gospodarskih organizacij k posojilu iz nekega drugega sklada in za negospodarske investicije.
2.
Iz občinskega investicijskega sklada se dodeljujejo sredstva gospodarskim organizacijam ne giede na to, iz katere gospodarske panoge dotekajo ta sredstva, v kolikor ni z zveznim družbenim planom ali drugimi zveznimi predpisi drugače določeno.
Posojila iz investicijskega sklada so namenjena predvsem za tiste gospodarske investicije, ki po svojem investicijskem programu izkazujejo največ rentabilnosti ter omogočajo z najmanjšimi sredstvi naj večji gospodarski uspeh (n. pr. odprava ozkih grl v proizvodnji, rekonstrukcije, racionalizacije in podobno).
Investicije morajo biti v skladu s smernicami družbenega plana občine Postojna.
3.
Rok vračila posojila iz investicijskega sklada ne sme biti daljši od 10 let.
Izjemoma je dopusten daljši rok za posojila za adaptacije večjih gostinskih in turističnih objektov in za investicije v kmetijstvu, vendar tudi ta rok ne sme biti daijši od 20 let.
Prednost pri dodeljevanju posojil imajo ponudniki z ugodnejšimi odplačilnimi roki in z višjo lastno udeležbo, in sicer ob enakih pogojih.
Ponujena obrestna mera ne more biti nižja od 2%.
4.
Zahteva za posojilo mora obsegati:
a)	namen, za katerega se posojilo zahteva;
b)	višino posojila in višino tranš po posameznih letih;
e) višino stalnih obratnih sredstev, ki se bodo hkrati
zahtevala iz drugih virov, in višino tranš po posameznih letih;
č) obrestno mero in odplačilni rok, ki ga ponuja za-htevalec;
d)	rok za začetek in rok za konec del ter dan, od katerega začne teči rok za plačevanje posojila;
e)	znesek vseh zahtevalčevih dolgoročnih obveznosti in znesek letnih obresti in odplačil iz teh obveznosti.
Hkrati z vlogo za kredit iz investicijskega sklada je treba predložiti revidiran investicijski elaborat (investicijski program in glavni projekt).
Iz investicijskega elaborata morajo biti razvidni podatki, iz katerih se da presoditi družbena in gospodarska koristnost investicij. Nadalje Je treba predložiti ponudbo o dobavi opreme, rentabiinostni račun ter amortizacijski načrt.
Poleg tega morajo gospodarske organizacije predložiti tudi sklep delavskega sveta, tako o njegovi pritrditvi giede zadolžitve, kakor tudi giede višine zadolžitve.
5.
Posojila iz občinskega investicijskega sklada se dajejo:
L za dokončanje tistih gospodarskih investicij, ki po svojem investicijskem programu dosegajo razmeroma največji gospodarski obseg in za nove gospodarske investicije, v kolikor imajo te investicije značaj rekonstrukcije gospodarske organizacije;
2.	za soudeležbo pri gospodarskih investicijah, ki se kreditirajo iz drugih skladov;
3.	za poroštvene zneske, prispevke k stroškom in druge zakonite obveznosti k stroškom, če se investicije kreditirajo iz drugih skladov;
4.	za ustanovitev sklada obratnih sredstev gospodarskih organizacij.
6.
Na podlagi predvidenega dotoka sredstev v občinski Investicijski sklad se bodo ta sredstva uporabljala:
1.	na področju trgovine:
za nabavo opreme, ki zagotavlja povečanje prometa in racionalnejše poslovanje, za povečanje skladiščnih prostorov, za razširitev obstoječih kapacitet trgovske mreže, predvsem z adaptacijo obstoječih trgovskih iokalov in za usposobitev trgovskih lokalov v novih naseljih;
2.	na področju gostinstva in turizma:
za nabavo opreme in drugih osnovnih sredstev ter za adaptacije že obstoječih gostinskih in turističnih objektov;
3.	na področju obrti:
za nabavo novih strojev in drugih osnovnih sredstev, ki so potrebna za modernizacijo novih in obstoječih podjetij in delavnic;
4.	na področju komunalne dejavnosti:
za razširitev ln modernizacijo že obstoječih kapacitet;
5.	na področju kmetijstva:
za investicije za gospodarski razvoj vasi na območju občine.
1.
Komunalna banka, podružnica v Postojni, določi v sporazumu z občinskim ljudskim odborom glede na razpoložljiva sredstva investicijskega sklada roke za razpis natečaja za investicijska posojila, višino sredstev, iz katerih se bodo dajala posojila in namen investicijskih posojt!-
6.
Kadar se posojilo odobrava na podlagi natečaja, preveri zahteve za posojilo posebna strokovna komisija prt komunalni banki, ki jo imenuje in razrešuje občinski ljudski odbor.
Komisija oceni družbeno in gospodarsko utemeljenost investicij in prediaga upravnemu odboru banke v odobritev višino investicijskega posojila in višino letnih tranš.
Za posojila, ki se bodo odobravala brez natečaja, preveri zahteve za posojilo svet za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora.
9.
Na podlagi pooblastila občinskega ljudskega odbora sklene banka kreditno pogodbo, ki mora poleg višine obrestne mere in vračilnih rokov vsebovati zlasti:
a)	določitev tranš za črpanje kreditov;
b)	kdaj se začnejo krediti izplačevati;
c)	obveznosti koristnika kredita, in sicer:
1.	da bo kredit uporabljen samo za določeni namen;
2.	da bo poleg nalogov za Izplačilo iz dovoljenega kredita koristnik predlagal banki tudi listine, iz katerih bo razviden namen izplačila;
3.	da bo vračal uporabljeni kredit z obrestmi vred v roku zapadlosti v anuitetah, določenih v pogodbi in da bo plačal stroške in provizijo po posebnih predpisih za finansiranje investicij;
4.	da bo koristnik obvestil banko o odtujitvi osnovnih sredstev;
5.	da bo iz kredita takoj zavaroval nabavljena osnovna sredstva pri državnem zavarovalnem zavodu.
10.
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev. 404/7.	Predsednik:
Postojna, B. februarja 1957.	Jože Baša, 1. r.
Stran 92
URADNI VESTNIK
Štev. 15 — 19. aprila 1957
UGOTAVLJANJE ODSTOTKA ZA PLAČE IZ DOBIČKA ZA DRUG IN ZADRUŽNIH ORGA NIZACIJ
V zvezi z odtokom o izračunavanju plač iz dobička gospodarskih organizacij za leto 1956 (Ur. 1. FLRJ it. 20/56) je Državni sekretariat za finance FLRJ pod št. 8244/56 z dne 12. marca 1957 dal soglasje, da smejo zadruge, podjetja in obrati, ki so člani zadružne zveze, popraviti dobiček za znesek kotizacije, ki jo plačajo Zvezi. Te organizacije lahko popravijo na ta način tudi odstotek za plače iz dobička za leto 1956.
za dekoracijo dvorane, v kateri se predvaja film. Našteti stroški se štejejo za reklamne stroške po 18. Členu uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij in bremenijo z 99 'A materialne stroške ter z 10'A sredstva za samostojno razpolaganje. V breme materialnih stroškov in sredstev za samostojno razpolaganje spadajo tudi stroški za cvetje, ki ga podjetje daje igralcem in drugim na svečanih predstavah (Državni sekretariat za finance FLRJ št. 1733/ 57 z dne 11. marca 1957).
ZADRUŽNE MLEKARNE — KOMUNALNA PODJETJA
Zadružne mlekarne, ki odkupujejo mleko od kmetijskih zadrug in ga neposredno prodajajo potrošnikom v predelanem ali nepredelanem stanju, se lahko štejejo za storitvene mlekarne. Za taka podjetja veljajo predpisi 119. Člena uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. L FLRJ št. 18/56). Tiste zadružne mlekarne, ki z odkupljenim mlekom preskrbujejo druge mlekarne, pa se ne morejo šteti za storitvene mlekarne (Državni sekretariat za finance FLRJ št. 3081/57 z dne 20. marca 1957).
Register
gospodarskih in zadružnih organizacij
UPORABA SREDSTEV ODSTOPLJENEGA DAVKA OD DOBIČKA
Gospodarske organizacije, katerim je bil odstopljen davek od dobička, lahko uporabijo ta sredstva samo za investicije in to na način, ki je določen za uporabo sredstev za samostojno razpolaganje v investicijske namene. Gospodarske organizacije morajo odstopljeni davek od dobička prenesti v svoj investicijski sklad in ga ne morejo uporabljati za obratna sredstva. (Odlok o načinu in pogojih, ob katerih lahko določene gospodarske organizacije uporabljajo sredstva investicijskih skladov, ki izvirajo od odstopljenega jim davka od dobička, Ur. 1. FLRJ št. 19/56).
Gospodarske organizacije pa lahko investicijska sredstva od odstopljenega davka od dobička, po vplačilu v investicijski sklad, prenesejo v sklad obratnih sredstev. Sklep o taki uporabi sredstev sprejme delavski svet gospodarske organizacije po predpisih odloka o uporabi sredstev gospodarskih organizacij za samostojno razpolaganje (Ur. list FLRJ št. 35/55 in 19/56).
Pojasnilo je izdal Državni sekretariat za finance FLRJ pod št. 4591 z dne 18. marca 1957.
REKLAMNI STROŠKI PODJETIJ ZA PREDVAJANJE FILMOV
Med stroške za svečane premiere domačih filmov spadajo poleg rednih stroškov tudi stroški za vabila in potrebni reklamni material ter stroški
Zadr b I 28/3
KMETIJSKA ZADRUGA 3 o. J. PLANINA pri Rakeku
Novi člani upravnega odbora so: Alojz Simšič, Strmca 13,
Franc Kušlan, Planina 6,
Franc Kolar, Planina 22,
Anton Kranjc, Planina 37.
Vinko Petkovšek, Liplje 2.
Nov upravičenec za podpisovanje zadruge:
Stanislav Vehen, knjigovodja, Planina 53.
Izbrišejo se naslednji člani uprav-bora:
Anton Beber ml., Franc Kolar, Miro Kolar, Franc Simšič in Jože Elemen ter
upravičenec za podpisovanje: Anton Ostanek.
Zadr b I 3/4
KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. ILIRSKA BISTRICA
Nov obrat v neposredni dejavnosti zadruge je:
1. Lesni odsek Kmetijske zadruge z o. j. Ilirska Bistrica, ki vrši eksploatacijo gozdov in odkup gozdnih sortim,entov na območju zadruge.
Trgovini KZ z mešanim blagom v Ilirski Bistrici, Gregorčičeva ul. 24, prej 63, je razširjen poslovni predmet na:
Trgovino s kmetijskimi stroji in orodjem, umetnimi gnojili in sredstvi za zaščito rastlin, drva in premog na drobno.
Zadr b I 8/5
KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. PRESTRANEK
Novi člani upravnega odbora so: 'ožef Ambrožič, Slavina,
Franc Bele, Slavina,
Anton Tominc, Prestranek,
Jože Možina, Grobišče. Upravičenci za podpisovanje zadruge so:
Anton Jeršin, upravnik, Prestranek,
Atnon Tominc, Prestranek,
Jožef Možina. Grobišče,
Franc Bele, Slavina.
Izbrišejo se člani upravnega odbora:
Matija Ozbič, Janez Penko, Miro Dekleva in Franc Možina.
Zadr b I 10/3
KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. ČRNI KAL
Novi člani upravnega odbora so: Jože Majer, Loka 24, predsednik, Peter Pavlič, Rižana 2, podpredsednik,
Marjan Kocjančič, Hrastovlje, Avguštin Cah, Črni kal 27,
Drago Starc, Kastelec 20,
Milan Kofol, Stepanl 7,
Viktor Piško, Dol. 9,
Vilko Cunja, Bezovica 8,
Jožef Jenko, Krnica,
Ivan Krašovec, Odsp 8,
Ivan Kikel, Osp 62,	,
Atilij Kavrečič, Bezovica.
Za podpisovanje zadruge so pooblaščeni:
Jože Majer, Loka 24, predsednik, Marjan Kocjančič, Hrastovlje, član u. o.,
Lucija Pečar, knjigovodja, Valentin Primožič, upravnik. Izbrišejo se člani upravnega odbora:
Anton Ogrin, Jože Majer, Viljem Kočevar, Benedikt Cepak, Atilij Kovačič, Anton Cah, Jože Kocjančič, Ivan Ivančič, Marjan Kocjančič, Črni kal.
V neposredni dejavnosti zadruge sta:
a)	Trgovina KZ Črni kal, poslovalnica Osp,
b)	Trgovina KZ Crnl kal, poslovalnica SoČerb.
Zadr b I 15/2
KMETIJSKA ZADRUGA z o. ]. JELSANE
Novi člani upravnega odbora so: Jože Šuštar, Sušak 22.
Franc Kalčič, Novokračine 9,
Jože Frol, Jelšane 90,
Darka Hrabar, Jelšane 28,
Karlo Udovič, Jelšane 50, predsednik.
Za podpisovanje zadruge so določeni:
Karlo Udovič, Jelšane 50, predsednik,
Ivan Udovič, Jelšane 54, član u. o.,
Josip Rože, knjigovodja in Milan Surina, upravnik KZ. Izbrišejo se člani upravnega odbora:
Ivan Slosar, Jožef Stemberger, Milan Cekada, Franc Kalčič, Vinko Udovič, upravičenca za podpisovanje:
Milan Cekada in Filip Zajc.
Izdaja in tiska časopisno-založniško podjetje ^Primorski tisk^ — Ureja uredniški odbor OLO Koper, Verdijeva ul. 10, telefon 205 — Interno 3 — Odgovorni urednik Jože Ropotar
OPOZORILO KMETIJSKEGA INŠPEKTORATA
ZARADI TEGA, KER PREDVIDEVAMO LETOS MOČAN NAPAD MAJSKEGA HROŠČA, OPOZARJAMO PREBIVALCE OLO KOPER NA UREDBO O ZATIRANJU MAJSKEGA HROŠČA. PO TEJ UREDBI MORA VSAK POSESTNIK, UŽIVALEC ALI ZAKUPNIK DRŽAVNIH, ZADRUŽNIH ALI ZASEBNIH ZEMLJIŠČ ZATIRATI MAJSKEGA HROŠČA IN SODELOVATI PRI SKUPNIH AKCIJAH ZA NJEGOVO ZATIRANJE. SKUPNE AKCIJE BODO VODILI OBČINSKI LJUDSKI ODBORI, KI BODO POSAMEZNIKOM, SKUPINAM IN ORGANIZACIJAM, KI BODO DOSEGLI PRI ZATIRANJU POSEBNE USPEHE, DO DELILI PRIMERNE NAGRADE.
ZA KRŠILCE OMENJENE UREDBE SO PREDVIDENE KAZNI DO 3.000 DINARJEV.
Stran 90
URADNI VESTNIK
Štev. 15 — 19. aprila 1957
lavnost, za katero je potrebno dovoljenje po določbah uredbe o zasebnih gostiščih (Uradni list LRS št. 14/49-54).
9.	člen
Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 (tri tisoč dinarjev):
1.	kdor brez dovoljenja opravlja gostinske storitve izven gostinskih prostorov;
2.	kdor oddaja opremljene sobe potnikom in turistom brez dovoljenja občinskega ljudskega odbora.
10.	člen
Za prekrške iz 3. člena tega odloka se uporabljajo določbe 78. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ št. 6-63-54).
Ta odlok velja od dneva objave v "Uradnem vestniku okraja Koper«. Z dnem ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč št. 859/1 z dne 15. decembra 1955.
St. 01/2-5Ò5/1.
Pivka, 7. marca 1957.
Predsednik
Milan Zakrajšek, 1. r
116
Na podlagi 22. točke 24. člena Statuta občine Pivka in 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 46/51), je Občinski ljudski odbor Pivka na svoji seji dne 7. marca 1957 sprejel
ODLOK
O JAVNIH NAPISIH V OBČINI PIVKA
1.	člen
Napisi na javnih prostorih morajo biti pravopisno pravilni in ne smejo kaziti zunanje podobe prostora, na katerih so nameščeni. Po svoji vsebini ne smejo nasprotovati veljavnim predpisom in ne smejo kršiti javne morale.
2.	člen
Za javne napise po tem odloku se štejejo razglasi, lepaki, filmski napisi in podobno, nameščeni ob javnih cestah in poslopjih, zidovih, ograjah, kioskih itd. in v javnih prostorih.
3.	člen
Javni napisi smejo biti praviloma napravljeni samo v slovenskem ali v kakšnem drugem jugoslovanskem jeziku.
Javni napisi v kakšnem drugem tujem jeziku smejo biti nameščeni samo z dovoljenjem odseka za splošne zadeve Občinskega ljudskega odbora Pivka. Če je tako dovoljenje dano, mora biti napis razen v tujem jeziku napravljen še v slovenskem jeziku, in mora biti to besedilo na prvem mestu.
4.	člen
Če javni napis ne ustreza določbam tega odloka, pozove šef odseka za splošne zadeve Občinskega ljudskega odbora lastnika oziroma tistega, ki ga je namestil, naj spravi napis v sklad z določbami tega odloka in mu za to določi primeren rok. Če tega ne stori, se napis odstrani na njegove stroške. Odstranitev javnega napisa se odredi tudi takrat, če se ne more ugotoviti, kdo je za javni napis odgovoren.
5.	člen
Kdor brez dovoljenja šefa odseka za splošne zadeve občinskega ljudskega odbora namesti javni napis v tujem jeziku ali takega že obstoječega napisa ne odstrani v enem mesecu po objavi tega odloka, kolikor zanj ni dobil v tem roku dovoljenja, se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 din.
6.	člen
Določbe tega odloka ne veljajo za javne napise na vojaških objektih in na objektih Jugoslovanskih železnic ter za razglase državnih organov.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, z istim dnem pa neha veljati Odlok o javnih napisih v občini Pivka št. 860/12 z dne 15. decembra 1955.
Št. 01/1-507/1.
Pivka, 7. marca 1957.
Predsednik
Milan Zakrajšek, 1 r
OBČINA POSTOJNA 117
Na podlagi 6. člena Uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpišejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ št. 19/53), 1. točke XX. poglavja priloge I/A-l/b zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/55), 6. točke odloka o najvišjih stopnjah turistične takse v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list FLRJ št. 45/56) in 2. točke 24. člena statuta občine Postojna, je Občinski ljudski odbor Postojna na svoji seji dne 26. februarja 1957 sprejel
ODLOK
O DOLOČITVI TURISTIČNE TAKSE NA OBMOČJU OBČINE POSTOJNA
1.	člen
Osebe, ki se mudijo na območju občine Postojna kot turisti, plačajo turistično takso.
Turistično takso pobirajo vsa gostinska podjetja in gostišča, organizacije, zavodi in zasebniki, ki obenem iz prejšnjega odstavka oddajajo prenočišča proti plačilu.
2.	člen
Turistična taksa znaša:
a)	v glavni sezoni na osebo ... 30 din za noč;
b)	izven glavne sezone na osebo . 20 din za noč.
3.	člen
Glavna sezona traja od 1. julija do 31. avgusta.
Turistična predsezona in posezona obsega dobo, ki se ne šteje za sezono v smislu prejšnjega odstavka.
Člani Zveze sindikatov Jugoslavije in množičnih organizacij imajo na predpisano takso pod a) in b) 50 "/o popusta.
4.	člen
Dohodki od turistične takse se stekajo v proračun Občinskega ljudskega odbora Postojna in se uporabijo za pospeševanje turizma in gostinstva na območju občine.
Občinski ljudski odbor Postojna lahko z letnim proračunom prepusti dohodke od turistične takse v celoti krajevnim turističnim društvom za izvršitev njihovih delovnih programov.
5.	člen
Turistične takse ne plačajo:
a)	osebe, ki jih pošlje na območje občine Postojna na zdravljenje ali ambulantni pregled zavod za socialno zavarovanje,
b)	invalidi, ki se mudijo na območju občine Postojna na zdravljenju po zdravnikovi odredbi in
c)	otroci do 7. leta starosti.
6.	člen
Turistične takse so oproščeni člani Počitniške zveze Jugoslavije, Zveze izvidniških organizacij Jugoslavije in društev "Partizan«, kadar taborijo v lastnih šotorih ali organiziranih počitniških kolonijah, in pa člani šolskih počitniških kolonij in ekskurzij, kadar se v skupinah nastanijo v zato določenih domovih, šolah ali šotorih.
Občinski ljudski odbor Postojna lahko dovoli še druge oprostitve ali olajšave v plačevanju turistične takse na prošnjo posamezne organizacije ali društva.
7.	člen
Turistična taksa se plačuje v gotovini in odvaja v proračun občine do vsakega 5. v mesecu za pretekli mesec.