Leto XI., št. 26 ,jutro" xxi., st. 145 a) Ljubljana, ponedeljek 24. junija I940 Cena 2 Din Upravniatvo. Ljubljana, Knafljeva G — Telefon St 3122 3123, 3124, 8125. 8126. Inseratn) oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gral?kJ trg 1. Telefon 8t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2 — Telefon 8t 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru .it 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartniM-la. PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva oL 5. Telefon St 3122, 3123 8124. 3125 ln 812«. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej is velja po poitJ prejemana Din 4^-. po raznaSal* db dostavljena Din 5^ mesečna Maribor. Grajski trg St T. Telefon St 2455. Celje, StrossmayerJeva oL L Tel. «5 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa ogofev Franciji italijanski in francoski delegati so se sestali v okolici Rima — Francosko zc;!opstvo zopet general Huntzinger Rim, 58. junija. CDr. A. O.) Danes so se pričela francosko-italijanska pogajanja za premirje. Italijanski tisk je navdušen nad podpisom pogodbe o premirju z Nemčijo v Compiegneu. Kolikor je bilo mogoče izvedeti, so francoski pooblaščenci iz Compiegnen odpotovali najprvo v Monakovo, od koder so davi z letalom krenili v Italijo. Ob 13.50 so pristali na letališču Littorio pri Rimu trije Junkersovi aparati, ki so pripeljali iz Monakovega francosko delegscijo. Poleg že iz Com-picgnca znanih francoskih pooblaščen" cev se je pripeljal v Rim tudi nekdanji vojaški ataše pri francoskem poslaništvu v Rimu general Parisot. Dalje je prispelo več tajnikov francoske delegacije. pripeljali pa so iih nemški letalski oficirji Na letališču so jih že pričakovali dva višja oficirja iz italijanskega generalnega štaba in dva funkcionarja italijanskega zunanjega ministrstva. Cela vrsta avtomobilov, ki so jih spremljali oboroženi motociklisti, je nato s francosko delegacijo odbrzela na rimsko periferijo v neko vilo, kjer so se sestali z italijanskimi pooblaščenci. V italijanskih vladnih krogih se je izvedelo, da je francoska delegacija pooblaščena podpisati pogodbo o premirju, čim obvesti francosko vlado v Bordeauxu o italijanskih pogojih in ta nanje pristane- Francoska vlatfa bo o pogojih obveščena po telefonu. Prvi razmvs Francoska delegacija je imela z italijansko kmalu po svojem prihodu razgovor, ki je trajal dc.br o uro. Takoj nato je dobila telefonsko zvezo z Bor-deauKom. Kakor vse kaže, je že tedaj sporočila francoski vladi italijanske pogoje za premirje. Ob 19. so bili namreč sklicani v propagandno ministrstvo tuji novinarji in zastopnik ministrstva jim je prečital naslednji komunike: »Nocoj ob 18.30 so v nekem kraju blizu Rima pooblaščenci Italije izrcčili pooblaščencem Francije pogoje za premirje. Prisotni so bili na italijanski strani zunanji minister grof Ciano, načelnik generalnega štaba oboroženih sil maršal Badoglio, načelnik štaba vojne mornarice general Cavagnari, načelnik štaba vojnega letalstva general Pricolo in podnačelnik generalnega štaba oboroženih sil general Roatta, na francoski strani armijski general Huntzinger, poslanik Noel, general Lelucq, letalski general Bergeret in general Parisot.« Zastopnik propagandnega ministra je h komunikeju še dodal, da sta se delegaciji sestali v neki vili 20 km daleč od Rirna. Francoski pooblaščenci in njihovo spremstvo so nastanjeni v vili iVIanzoni in še v nekaterih sosednih poslopjih na periferiji Rima. V Rimu pričakujejo, da bo vlada v Bordeauxu v najkrajšem času proučila italijanske pogoje in pooblastila svoje delegate, da podpišejo premirje. Mnogo je upanja, da se bodo sovražnosti na francoskih tleh opustile že v teku jutrišnjega dne tako na nemško-francoski, kakor tudi na italijansko-franco-ski fronti. z nemškimi Berlin, 23. junija. AA. (DNB) Francosko zastopstvo, ki se pogaja z italijanskim } za sklenitev premirja vodi general Hunt- \ zinger. Francoski pooblaščenci so odleteli > v Italijo s tremi Junkersoviml letalu Francoski pooblaščenci za pogajanja o premirju so prispeli danes 00 15. s tremi nemškimi letali na rimsko letališče. Iz prvega letala, ki sta ga spremljala dva italijanska aeroplana, so ob 14.55 na rimskem letališču izstopih trije francoski oficirji v spremstvu enega nemfkega oficirja. V drugem letalu, ki je prispelo ob 14.50 so bili tudi francoski oficirji, s tretjim, ki je pristalo ob 15., pa sta se pripeljala neki višji francoski oficir in veleposlanik Noel. Zastopstvo francoskih pooblaščencev sestoji iz šestih oficirjev, veleposlanika Noe-la in -ečjega števila tajnikov in tajnic. Francoske pooblaščence sta sprejela na letališču dva visoka oficirja iz Italijanskega vojnega ministrstva in dva uradnika zunanjega ministrstva, ki zdaj nosita orožje. Po pozdravih so se francoski pooblaščenci odpeljali z avtomobili v neko vilo, kjer so se čez eno uro začela pogajanja za premirje z Italijo. Italijanski listi Rim, 23. junija. AA. (Štefani). -Messag-gero« objavlja članek o Dri liki sklenitve premirja ter niše med drugim: Včeraj se je v Compiegneu odigral zgodovinski dogodek. Včerajšnji dan bo zapisan kot zelo važen. Piemirie za kate- rega ie zaprosil maršal Petain. i© bilo doseženo. za kar se je treba zahvaliti krepki volji Nemčije, kakor tudi hitremu poteku, ki nima primera v zgodovini. Zatem list poudarja, razliko med mirovnimi pogajanji leta 1918. in sedanjimi Dogajanji. Pravi. da se sedanje postooanje Nemčije še zdaleka ne more primerjati s Dostonaniem maršala Focha. ki se sploh ni hotel zgo-varjati. pač Da je enostavno zahteval, da se sprejmejo vsi pogoji. Italiianski narod se iskreno veseli in iz vsega srca če~tila zmagovalcu, voditelju raiha in nemškemu narodu. Včerajšnje premirie je nova zmaga osi Rim-Berlin. Mussolinijeva Italija in Hitlerjeva Nemčija nadaliuieta v bratskem objemu svojo pot k pravični zmagi. Zedinieni v nacionalnih revolucijah v vojni in miru gresta Italija in Nemčija p:t k še večji slavi. Portugalska ssdba Lizbona 23. junija. A A. (Štefani) »Di-ario da Manha« poudarja, da je poraz Francije posledica slabe politike, ki so jo izvajale franeorke vlade v zadnjih letih. Stara Francija ne bo poginila, tocia — nadaljuje list — demokratični liberalni sistem iin konservativni režim bo izginil obenem z duhom književnosti .ki je prazna m ki ne pozna morale . 11 cije mornarica in angleški podatki — Zasedba severne Fran-vojne — Izročitev vojnega materiala — Vojna saa peri nsferstvom Stalile m NemSife New Tork 23. junija. AA. (Reuter) »Newyork Herald Tribune« poroča iz dobro obveščenih krogov, da nemški pogoji za premirje vsebujejo poleg drugega tudi naslednje točke: Nemška vojska bo zasedla francosko obalo ob Rokavskem prelivu in Atlantiku. Ta zasedba bo trajala ves čas vojne. Vprašanje sredozemske obale bo rešeno pri podajanjih z Italijo. Vse francoske vojne ladje bodo razorožene. Francoske vojne ladje, ki se ne mude v francoskih vodah ali pristaniščih. bodo pozvane, naj se vrnejo, da bi jih mogli razorožiti. Pariške pokrajine Nemci ne bodo zasedli. Niso predvidene nikake teritorialne spremembe vse do sklenitve miru. London, 23 junija s. (Ass. Press.) Dopisniku agencije »Associated Press« ie bil nocoi izročen z merodajne angleške strani tekst sporazuma o sklenitvi oremiria ki sta ga včeraj v Compiegneu podpisali Nemčija in Francija. Glavna točka sporazuma predv'd«*va. da Uradno obvestilo agencije Havas — Zakaj js bila Francija premagana — Skrb za obnovo Bordeaqx, 23. jun. br. O podpisu premirja med Francijo in Nemčijo je izdala službena agencija Havas kratko uradno obvestilo, v katerem poudarja, da zaključne sodbe o pogojih za premirje še ni mogoče izreči, predno ne bodo zaključena tudi pogajanja za premirje z Italijo. Dasi pogojev zaenkrat še ni mogoči objaviti, se vendar ne sme zamolčati, da so ti pogoji zelo trdi. Vsaka primerjava s preteklostjo bi bila zaman, toda vlada maršala Petaina se je v popolni svobodi odločila za ta korak, imajoč na umu predvsem interese naroda in države. Bordeaux, 23. jun. AA. (Havas.) Uradno poročilo, ki je bilo objavljeno po pogajanjih, ugotavlja, da bo vlada šele po končanih pogajanjih z italijanskimi pooblaščenci mogla splošno oceniti ta dvojna pogajanja. Prav tako še ni mogoče ničesar reči o mirovnih pogojih samih. Vsaka primerjava s skorajšnjo preteklostjo bi bila zaman. Prva točka, ki bi jo bilo treba omeniti, je ta, da se je vlada maršala Petaina izrazila v popolni svobodi brez posredne grožnje in pritiska od strani nasprotnika, in da bo upoštevala ter skrbela samo za najvzvi-šenejše interese in čast domovine. Druga bistvena stvar je, da so bili Francozi pripravljeni sprejeti nadaljevanje boja, čeprav tudi v svojih kolonijah, če bi se nemški pogoji vladi zdeli popolnoma neskladni z narodno in vojaško častjo. Vojaški položaj — kakor je predvčerajšnjim dejal maršal Petain — je veleval, da je treba zaprositi za oremirje. Nemci so v Normandiji in Bretagni osvojili ozemlje vse do Loire. pariško kotlino ter zatem prekoračili Cher. prodrli v dolinah Aliera, Loire in Saonne do Clermont-Ferranda, Roannea in Lvona ter dalje, ko je vlada dobila besedilo nemških pogojev za ustavitev sovražnosti. Bolovica državnega ozemlja je bila takrat že zavzeta. Na sekaterih točkah se naše Se sijajno bore. druge čete pa se umi- kajo in se jim pridružujejo dolge vrste beguncev. Bitka pri Toursu je znatno zadržala sovražnika, čete v Alzaciji in Loraini, ki so ostale nasproti sovražni bojni črti, so bile preurejene v ogromne četverokotnike ter so povzročale sovražniku največje težave. Ta velika dejanja kakor tudi napadi z boka, ki jih je izvedla alpinska armada, predstavljajo sijajna dejanja, ki jih ne bo mogel izbrisati splošen poraz, ki se je vsak dan bolj kazal na bojiščih, številke, ki jih je navedel maršal Petain, ko je omenjal, cla je Francija leta 1940. imela 50.000 vojakov manj kakor leta 1917., da je razpolagala z 10 namesto 85 britanskimi divizijami, da ni mogla računati na 56 italijanskih in 48 ameriških divizij, bi bilo odveč komentirati. V zadostni meri namreč morejo pokazati, da ni mogoče nadaljevati vojne. Razen tega je bil ves britanski eks-pedicijski zbor poslan nazaj v domovino. Odveč bi bilo misliti na bodočnost, ki čaka Francoze. Treba je. kakor je to odločno zahteval predsednik vlade — vzeti nauk iz izgubljenih bitk. Razen gospodarskega in finančnega okrevanja, za katerega bo treba leta in leta neprestanih naporov, se bo treba pobrigati za moralni dvig, ki je brez dvoma najnujnejši in sicer v neugodnem ozračju, ki mora še okrepiti odločnosti in voljo. Duh uživanja — je dejal maršal Petain, je zmagal nad duhom pripravljenosti za žrtve. Zahteva se več, kakor pa se je zaslužilo. želelo se je, da se prihranijo napori. Formule, ki so istočasno odstranile zelo mnogo zla. so pokazale, po kakšni poti je treba iti. Naj pride v katerem koli trenutku povelje, da se ustavijo boji, vendar bo treba sprejeti besede predsednika vlade, da »borba ostane ista« in da bolj kot kdaj prej zahteva, da se vsi Francozi zberejo okoli vlade. Zdaj gre za obnovitev dela v Franciji, ki ne bo nazadovala kljub težkim gogojem, HI bodo postavljanj. ostane odslej vse francosko vojno hrodovje za čas voj.ie internirano ped nemško in italijansko kontrolo. N?.dalje določa sporazum o premirju, da nemška vo ska zasede do kCnca vojne z Anglijo Severni del Francije od črte, ki sega od švicarske meje pri Ženevi do Toursa ob Loiri. Nadaljnji pego ji s« me.l drugim: Francija mora svojo voJsko demobilizirati in razorožiti. V ozemlju, kj n? b > zasedeno od nemške vojske, sme Francija vzdrževati čete v omejenem številu. T> č"te ne smejo biti uporabljane izven ozemlj • Francije. Stroške nemške okupacija severne vojske za čas vojne no^i Francija. Francoski vojni material ne sme biti stavljen na razpolago Angliji za nadaljevanje vojne. Francosko topništvo, tanke in pripadajočo munici.io prevzamr nemška vojska. Nobena francoska trgovinska ladja ne sme za čas vejne zapustiti francesk:h luk. One trgovinske ladje, ki so v tujih lukah. morajo biti pozvane domov. Francoska vlada mora o!a""šati blagovni premet v Nemčijo in Italijo. Del francoskega vojnega brndovja prevzameta Nemčija in Italija, k: ga bosta uporabili za varovanje francoske kolonialne pojesti. Francija mora izročiti Nemčiii takoi vse nemške vojne ujetnike. Francoski ujetniki pa estanejo v Nemčiji d«j konra vojne ozi-rema do pedpisa dokončne mirovne pogodbe s Francijo. Premirje ostane v veljavi da končne sklenitve miru. Ce na med tem Francija svojih obveznosti iz pogvlbe o sklenitvi premirja ne izpolni, je Nemčija rešena vseh obveznosti pogodbe in svoj podpis lahko prekliče. Diplomatski urednik oficiozre »British Prc^s Association« pravi, da smatrajo v angleških mercdaJnih krogih, da pomeni Sprcfem teh pngojev s strani francoske vlade popolno kapitulacija Francije. Angleške informacije London, 23 jun. br. (Reuter) Nocoi ie bila objavljena daljša izjava angleške vlade. v kateri so bili navedeni v glavnih potezah nemški pogoji za premirie s Francijo ter zavzeto angleško službeno stališče do nj'h in do francosko-nemškega premirja vobče. Iziava v prvem delu navaia glavne toč k p nemških pogojev za premirie. Nemčija bo de konca vojne obdržala pod svo.o oblastjo vse francosko področje do črte Ženeva—Tours ob Loiri. Francija mora prevzeti vse stroške za vzdrževanje nemškega vojaštva v teh krajih do zakijpčitve mirovne pogodbe. Francoska vojska se mora demobilizirati in razorožiti. Na ozemlju, ki ga nemška vojska ne bo zasedla, sa bo smel vzdrževati manjši del francoske vojske, katere obseg in oborožitev bosta še določili sporazumno Nemčija in Francija. Ta vojska se ne bo smela angažirati za nobeno akcijo izven francoskega ozemlja. Nemška vlada sme od Francije zahtevati. da Ji izroči vse svoje topništvo, tanke, letala in v»o ostalo vojno opremo s pripadajočim strelivom in orodjem. Francoske vojne potrebščine in drugo blago, ki lahko služi v vojne namene, se pod nobenim pogojem ne sme staviti na razpolago Angliji. Francoska trgovinska mornarica ne sme zapustiti francoskih luk. Ladje, ki m izven Francija« Vse francof;kr industrijske naprave, pristaniški in drugi važni objekt« morajo ustati intaktni. Vse utrdbe. pr;" ob'"' podpisa končne mirovne pogodb? s Francijo. Vojna mornarica Francosko vojno brodovjo se mor nemudno pozvati nazaj v francoske teritorialne vode. V lukah. kj jih best- določili Italija in Nemčija i.n ki jih bedo italijanske in nemške oblasti kontrolirale, bodo francoske vojne ladje intern'rane in razorožene. Del francoskega vojnega bro-tlovja se bo smel uporabiti za. ebrembo franeoshih interesov v francoskih kolonijah in mandatnih področjih. Premirje se prične, ko bo nemška vlada obveščena da ie tudi Italija sklemla s Francijo Dogodbo o premirju Velialo bo do sklenitve končnega miru Nemška vlada ima pravico razveljaviti no^odbo. če bi se prepričala, da se njeni posoji ne izpolnjujejo. Prvi odmevi v francoskem tisku Rordeaux. 23. junija, br (SDA). Francoski listi, v kolikor še izhajajo, objavljajo o sklenitvi premirja samo kratko službeno obvestilo. V svojih komentarjih naglaša jo, da pogoji, ki jih je stavila Nemčija in na katere je francoska vlada pristala v nobenem pogledu niso za Francijo sramotni. Francoska nacionalna čast je ostala nedotaknjena. Pri tem opozarjajo tudi na uvodno izjavo generala Keitla. v kateri se poleg spominov na preteklost priznava junaštvo Francozov. Franc ji je preostala samo ena pot. za katero se je po tehtnem premisleku odločil maršal Petain. kateremu pač ne more nihče očitati, da ne bi bil zvest sin svoje domovine. A Bordeaux, 23. junija. AA. (Havas) Čeprav še niso bili objavljeni pogoji za premirje kakor tudi okolnosti. pod katerimi je bilo premirje podpisano, vendar francosko časopisje že objavlja svoje komentarje. »La Petit Gironde« piše o okrasitvi male občine Retond, ki leži 11 km od Com-piegna in v kateri so se razblinile francoske iluzije. Preteklo je 20 let iluzij, zablod in napak — pravi omenjeni list. Ne želimo objaviti imen tistih, ki so krivi temu, kajti verovati hočemo, da so bili oni, ki so nas potegnili v to avanturo, laiki in slepci. »Petit Parisien« ugotavlja, da je sovražnik izkazal priznanje junaštvu premaganega nasprotnika. Francija je storila vse, kar je mogla — pravi list — in ni imela nobenega drugega izhoda razen tistega. ki ga je maršal Petain napovedal v svojem ganljivem govoru. Angleški tisk London, 23. jun. br. (SDA) Današnji londonski listi komentirajo sklenitev premirja med Francijo in Nemčijo ter nagla-šajo, da bo edina reakcija Anglije na ta koraK francoske vlade ta. da se bo v vsakem posameznem pripadniku britanskega imperija okrepila volja za nadaljevanje t^rbe do kraja. London 23. junija A A (Reuter). Vest o sklenitvi premirja ir.td Francijo in Nemčijo je prispela v London prepozno, da bi jo londonsko časopisje moglo komentirati. Samo nekateri listi so objavili kratke komentarje ter poudarjajo, da bo franco-sko-nemško premirje še bolj okrepilo Veliko Britanijo ter voljo vseh državljanov, boriti se do zmage. »Sundav Times« piše: Pretekli teden smo bili priča ene največjih žaloiger v zgodovini. Naš zaveznik je padel, čeprav so se njegovi vojak; borili z največjo hrabrostjo. Mi sc borimo še dalje z voljo, da izvo-jujemo končno zmago. »Observer« pravi med drugim: Mi se borimo za svoj obstanek. V nekem smislu smo ostali sami, toda mi nismo izolirana. Naša močna sredstva izključujejo možnost, da bi kdo zagospodoval nad nami. Francijo bodo izkoristili proti nam. Toda naša srca se ne bodo nikdar obrnila od nje. Francija ne bo umrla. »Sunday Express« pa pravi: Francija je , samo sebe obsodila na smrt, toda Velika j Britanija ne bo klonila. e ure pred podpisom Napeti trenutki v compiegneskem gozdu v petek popoldne — Podaljšan rok za podpis Berlin, 23. junija, br. (DNB) O poteku zadnjih razgovorov med francoskimi in nemškimi pooblaščenci v Compiegneu so bile davi objavljene še naslednje podrobnosti: Francoski delegaciji je bil določen skrajni rok za podpis pogodbe, ki je potekel ob 18. uri. Francoska delegacija je žeiela, da bi še pred tem dobila telefonsko zvezo s francosko vlado v Bordeau-xu in jo obvestila o poteku druge in poslednje faze pogajanj. Od 13.40 se je skušala na vse načine vzpostaviti telefonska zveza z Bordeauxom. Pri francoskih delegptih je bilo opaziti precejšnje vznemirjenje. Ob 17.30 je bila zveza vzpostavljena in z B«rdea»ixom je govoril general Huntzinger. Razgovor je potekal zelo živahno. Vanj je nato posegel tudi poslanik N°el, nenadno pa je bila zveza znova prekinjena Ob 18. se je v vagonu, v katerem je bila zbrana francoska delegacija, oglasil nemški tolmač poslanik SmiUt. General Huntzinger ga je prosil, naj Izroči nemškim pooblaščencem neko njegovo prošnjo. V tej pismeni pranji je zahtevaj od-godltev zaključnega ro«a za podpis pogodbe. Ob 18.30 se je poslanik Schmidt znova oglasil v vagonu in je francosko delegacijo informiral, da je bila njena želja sprejeta in rok podaljšan do 19.30. Medtem zveze z BordeauxOm še zmerom nI bilo mogoče obnoviti. Po kratkem razgovoru s poslanikom Schmidtom *o francoski pooblaščenci povabili nemško delegacijo v v&gon in ob 18.50 je bila pogodba podpisana. Bordeaux, 23. jun. br. (SDA) Diplomatski prefMfvnflci, akz&tttizsei z Fgp^fi m so se skupno s francosko vlado preselili iz Pariza v Bordeaux, so imeli snoči pod predsedstvom papeškega nuncija Valerija kot najstarejšega člana diplomatskega zbora konferenco, na kateri so razpravljali o položaju. Desničarji v vladi Bordeaux, 23. junija, br. (Havas) Francoska vlada se je sestala davi pod vodstvom prezidenta Lebruna. Vlada je proučila splošni politični in vojaški položaj, ki je nastal po sklenitvi premirja z Nemčijo. V želji, da dobi vlada čim večjo za-slombo zlesti v desničarskih krogih, je maršal Petain ponovno pozval Pierra La-vala, naj vstopi v vlado. Lavai je na to pristal ter je predsednik republike na današnji seji ministrskega sveta podpisal ukaz, s katerim je Laval imenovan za ministra brez portfelja. Razen njega je stopil v vlado kot zastopnik desničarskih krogov župan v Bordeauxu Marquez. Angleški poslanik zapustil Bordeaux Berdeaux. 23. jun. s. (Ass. Pre s.) Angleški veleposlanik pri francoski vladi Campbell je sinoči nekaj ur po podpisa francosko-nemškega sporazuma o premirju na angleškem rušilcu odpotoval h Bor-deauxa v Anglijo, z njim potuje tudi večina osebja poslaništva. Uradno je veleposlanik Sporočil francoski vladi, da le namen njegovega potovanja v London, da obvesti angleško vlado o vsebini franeo-sko-nemškega sporazuma o premirju. Angleška vlsda je danes zaradi podpisa, franeoske-nemškega sporazuma o premirju pod vzela vri franoortri vladi * Angleški poziv Francozom Izjava ministrskega predsednika Churchilla — Kritika Petainove vlade — Anglija hoče vojno nadaljevati tudi za Francijo London, 23. junija. AA. Reuter: Predsednik britanske vlade Churchill je o priliki sklenitve premirja med Francijo in Nemčijo podal izjavo, v kateri je med drugim dejal sledeče: Britanska vlada je sprejela z bolestjo in zaprepaščenjem vest, da je francoska vlada v Bordeauxu pristala na pogoje, ki so jih ji diktirali Nemci. Britanska vlada ne more verjeti, da bi bila katerakoli druga francoska vlada, svobodna neodvisna, vlada, ki bi se naslanjala na ljudstvo, mogla sprejeti takšne pogoje. Ti pogoji, če jih bodo sprejeli vsi Francozi, ne bodo dali samo Francije, pač pa tudi vse njeno cesarstvo na milost in nemilost nemško-ita-lijanskim diktatorjem. Ne samo, da bo francoski narod podjarmljen in prisiljen delati proti svojemu zavezniku, ne samo, da bo francoska zemlja s pristankom vlade v Bordeauxu izkoriščana kot sredstvo za napad proti zavezniku, pač pa bodo tudi vsi viri francoskega imperija ter francoska mornarica prešli v sovražne roke, da bi sovražnik dosegel svoje cilje. Britanska vlada je trdno prepričana, da bo. pa naj se zgodi kar koli, mogla nadaljevati vojno brez ozira na to. kako bo potekalo vojskovanje na morju, v zraku ali na kopnem in da se bo vojskovala do konra, ki bo kronan z uspehom. In ko bo Velika Britanija zmagala, bo kljub sedanjemu koraku vlade v Bordeanxu zmagala tudi stvar francoske** naroda. Britanska zmiga je edino upanje za veličino Fran-ri.ie in za svobodo n.ienega naroda. Smeli l.iudie iz ostalih držav, ki so jih Nemci podvrgli, se bore odločno v vrstah zaveznikov za svobodo. Zaradi teea britanska vlada poziva vse Franroze, ki niso pod oblastjo sovražnika, da .io noclpro pri izvajanju njene nalogo in da na ta narin omogočijo zanesljivi?; in h'fref5j konec te vojne. Britanska poziva vse Francoze, naj bodo zdaj kirr koli da z vs^mi sredstvi pndpro nri 7^f!cv->rv? za osvoboditev, prizadevanja, ki so oeronna, a ki bodo gotovo privedla do Bordeaux, 23. jun. b. Nocoj ob 21.30 je pre "sedn'k francoske vlade maršal Petain imel govor po rad:u. Med drugim je naglasil : »Z žalostjo in bolestjo smo poslušali besede gospoda Winstona ChnrchiSia. Razumemo njegovo bojes* in skrb. Toda ne moremo brez protesta mimo njegovih be-•>« d o r.aši državi. Churchill je I»hko razsodnik nad svojo državo, ne pa nad n^šo. Borili smo se ju mačko in branili smo čast .vveje zastave. Naj Churchill ve, da sm° j te tali hude* preizkušnje in da bomo s I cgum°m prenesli tudi v«e nadaljnjo.« London, 23. junija, br (Reuter) Izjava angleške vlade ugotavlja k pogojem nem-?ko-francoskega premirja, da bo obstoj in delovanje francoske vlade mogoče le na majhnem francoskem ozemlju, a tako, da bo vlada odvisna od Nemčije. Mirovni pogoji sc sicer niti z besedo ne omenjajo, toča že pogoji za premirje značijo brezpogojno kapitulacijo Francije. Težko si je predstavljati še težje pogoje, spričo katerih hi morala Francija izročiti svojemu nas-protniku vse ozemlje in orožje, ki bi ju mogel potrebovati za nadaljnjo borbo pro-t: zavezniku Francije, do katerega je Francija svečano sprejela zavezniške obveznosti. Izjava pravi nazadnje: Kakor je že ministrski predsednik Churchill poudaril, se bo Velika Britanija z vso svojo silo zavzela za stvar francoskega naroda. Britanska zmaga podaja edino možnost, da se Francija obnovi v svoji stari veličini. Seja angleškega vojnega kabineta London. 23. jun. s. (Ass. Press.) Angleški vojni kabinet je imel danes dopoldne pod predsedstvom ministrskega predsednika Churchilla dve in pol urno sejo, na kateri je razpravljal o nemško-francoskem sporazumu o sklenitvi premirja. Nsvi vpoklici v Angliji London, 23. junija. AA. (Reuter) Danes so po vsej Angliji vpoklicali letnik 1910. Priglasilo se je 332.996 mladeničev in znaša zdaj skupno število priglašenih 2.800.000. Anglija prof aja otoke New VOrk 23. junija. AA. (Štefani) »Newyork Times« poroča, da so se med Anglijo in Zedinjenimi ameriškimi državami začela pogajanja, o prodaji enega dela angleških otokov v Karibskem morju Ameriki. Francoski odtor v Po radiu francoski London, 23. jun. br. (Reuter) ie nocoj ob 20. znova govoril general Degaule. Rekel je, da je francoska vlada s podpisom pogodbe o premirju z Nemčijo pristala na popolno kapitulacijo Francije. Pristala je na popolno razorožitev Francije. Francoi-ka vlada spričo tega ni več realno svobodna in ne more izražati volje francoskega naroda. Zato se je v Londonu z vednostjo angleške vlade ustanovil francoski nacionalni komite, ki se je odločil, da bo nadaljeval borbo za naci°naino obnovo do končne zmage v zavezništvu z Veliko Britanijo. Imena članov nacionalnega komiteja bodo jutri objavljena. Komite bo zastopal vse Francoze izven francoskega ozemlja. Oprav Ijal bo oblast nad vso francosko oboroženo silo izven Francije in vso upravno oblast nad francoskim kolonialnim imperijem. Oftstavlfen general Bordeaux, 23 junija, br. (Havas) Na predlog vojnega ministra Weyganda je vlada danes odstavila generala generala De Gaulleca in sicer zaradi ponovnih govorov, ki jih je imel v angleškem radiu in v katerih je zastopal docela nasprotno stališče, kakor pa ga zavzema francoska vlada. Neposredni povod za ta ukrep je bil njegov sinočnji govor, v katerem je pozival Francoze, naj ne priznajo kapitulacije, na katero je pristala francoska vlada, marveč naj nadaljujejo borbo na strani Anglije. Odpor kolonij London, 23. jun. AA (Reuter). Na uradnem mestu v Londonu izjavljajo danes, da podpis premirja od strani francoske vlade pomeni tudi konec odpora francoske oborožene sile v Franciji. V francoskih kolonialnih posestvih pa se opažajo znamenja. po katerih se more sklepati, da tam prevladuje odločnejši duh. Vrhovni poveljnik francoske vojske v Siriji general Mittelhauser je izjavil, da je pripravljen s svojo vojsko nadaljevati vojskovanje. V Indokini je izjavil generalni guverner slično. V Tunisu je generalni rezident prav tako odločen nadaljevati boj. V Maroku, Senegaliji, Kamerunu in Džlbutiiu hočejo civilne in vojaške oblasti nadaljevati z odporom. Britanska vlada je pripravljena na potrebne finančne žrtve, ki bi dovolile francoskim kolonialnim posestvom izvršiti njihovo vlogo. Velika Britanija postopa v tem oziru po izjavi britanskega ministrskega predsednika, ki je poudaril, da se ie treba boriti za Francijo tudi iz njenih kolonialnih oosestev London, 23. jun. s. (Reuter) Visoki komisar francoske Sirije je govoril nocoj po radiu in je izjavil, da bo Sirija nadaljevala vojno ob strani Anglije. V tem smislu je izdal v sporazumu z visokim komisarjem tudi poveljnik francoskih čet v Siriji general Mittelhauser povelje na svojo vojsko. London, 23. jun. s. V angleškem radiu daie posebni ameriški poročevalec radijsko reportažo iz Amerike o političnem položaju v Zedinjenih državah. Glede reakcije v republikanski stranki na imenovanje republikancev Stimsona in Knoxa za ministra v Rooseveltovi vladi, opozarja poročevalec na važen preokret. Na kongresu republikanske stranke, ki se prav sedaj vrši v Filadelfiji, da določi republikanskega kandidata za predsedniške volitve, je najpreje prevladovala proti imenovanju Stimsona ln Knoxa absolutna opozicija in so nekateri napovedovali celo, da bosta oba nova ministra iz stranke izključena. Včeraj pa je podal pred kongresom republikanske stranke referat o zunanjepolitičnem položaju senator Landon. Njegovo poročilo je predvsem ustvarilo prepričanje, da izolacionistična politika Zedinjenih držav pod gotovimi pogoji niti ni možna, tudi če bi si jo Zedinjene države same želele. Zlasti skrbi Zedinjene države usoda francoskega vojnega brodovja. Splošno prevladuje prepričanje, da bo senat Stimsonov in Knoxov vstop v vlado odobril. Najprej pa bosta o imenovanjih razpravljala vojni in mornariški odbor senata. Vsa procedura potrditve imenovanja bo najbrž trajal okrog 10 dni. Zoo milijard za ameriško mornarico Washington, 23. junija, br. (SDA). Reprezentančna zbornica je odobrila zakon o povečanju ameriške vojne mornarice. V ta namen je odobren kredit v višini 4 milijard dolarjev. Gradbeni program, ki je določen za prihodnjih sedem let, predvideva zgraditev 200 novih ladij. V svrho kritja izdatkov je bil predložen zakon, ki predvideva povišanje nekaterih davkov in uvedbo novih davkov. Finančni efekt tega zakona je preračunan na eno milijardo dolarjev. Vseameriška konferenca Washmgton, 23. junija. AA. (DNB) Zunanji minister Cordell Hull je izjavil, da so se vse ameriške države odzvale povabilu na konferenco ameriških zunanjih ministrov. Na tej vseameriški konferenci, ki bo na Kubi, se bo prerešetaval tudi položaj holandskih in francoskih posestev v Ameriki. Odhod zadnjih Američanov iz Evrope Washington, 23. junija. AA. (DNB) Ameriška vlada se je obrnila na pristojne oblasti v Bordeauxu, Madridu in v Lizboni ter jih zaprosila, da ji sporočijo število onih Amerikancev, ki se še vedno mude v teh mestih, oziroma v Franciji, Španiji in na Portugalskem, da bi mogli biti storjeni potrebni koraki za prevoz tudi teh ameriških državljanov v USA. sko vojno Letalske akcije na vseh odsekih — Napadi na angleška mornariška oporišča — Boji v Afriki Rim, 23. jun. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo danes opoldne naslednje vojno poročilo: Naše letalstvo je uspešno nadaljevalo svoje operacije na vseh odsekih Sredozem-sker i. morja. Kljub hudemu protiletalskemu ognju in čeprav je bilo treba na dolg polet preko morja, so naša letala brez sleherne izgube v noči od 22. na 23. junija napadla pomorsko oporišče v Aleksandriji, kamor se je zateklo angleško vojno brodovje, ter ga je v sijajni akciji učinkovito bombardiralo. Enako je bilo z bombami napadeno tudi pomorsko oporišče v Bizerti. Kljub slabemu vremenu so bile uspešno bombardirane tudi ladje, ki so bile na potu po zapadnem delu Sredozemskega morja, nad katerim italijanska Iz-vidniška letala nenehoma krožijo in ga nadzirajo. S teh poletov se eno naše letalo ni vrnilo na svoje oporišče. V severni Afriki so se vse operacije nadaljevale odločno v naš prilog. Naše letalstvo je bilo živahno na delu proti sovražnim oklopnim oddelkom in kolonam čet. Neko sovražno veliko štirimotorno letalo je bilo sestreljeno. V vzhodni Afriki je naše protiletalsko topništvo sestrelilo neko angleško letalo, ki se je v plamenih zrušilo na tla. Sovražno letalstvo je z bombami naoadlo Trapani na Siciliji ter je bilo zadetih več privatnih stanovanjskih hiš. Bilo je 20 mrtvih in 38 ranjenih, med njimi mnoero žena in otrok ter samo 3 vo.iaki. Naša lovska letala so tedaj takoj naoad'a sovražno letalsko skupino ter so dve angleški letali sestrelila. sti nekaj napadov na nekatere ladje v alžirskih pristaniščih. Vsi ti poskusi so bili preprečeni. Spopadi v vzhodni Afriki Kairo, 23. junija, br. Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu pravi v svojem poslednjem komunikeju, da so se borbe prednjih postojank na egiptsko-li-bijski meji v teku včerajšnjega dne nadaljevale. Iz Sudana je bilo izvršenih več vpadov v Abesinijo. Angleške udarne čete so razdejale neko vojaško taborišče sovražnika ter pognale v zrak več rezervoarjev vode. ©sji na morju Letalske aksaje Kairo, 23. junija, br. Poveljstvo angleškega letalstva v Kairu je objavilo davi komunike, v katerem pravi, da je prišlo snoči blizu Malte do hudega spopada nekega italijanskega trimotornega vojnega letala in nekega angleškega lovca. Po hudi borbi se je italijansko letalo razletelo in padlo v morje. V italijanski vzhodni Afriki je bilo izvršenih več izvidniških poletov. Bombardirano je bilo oporišče v Makaki, kjer je bila zadeta tudi trdnjava. Nadalje je bilo napadeno letališče v Diredaui. Več letal je bilo tam zažganih. Iz Sudana so angleška letala prodrla nad Asosa v Abesiniji ter bombardirala večje italijansko vojaško taborišče. Več vojaških objektov je bilo kljub hudemu ognju protiletalskega topništva razdejanih. S teh poletov so se vrnila vsa angleška letala. Letala angleškega obalnega poveljstva v Adenu pa so uspešno podpirala borbo oborožene ribiške ladje proti veliki italijanski podmornici, ki se je pojavila pred adensko luko. Iz Džibutija poročajo o italijanskem letalskem napadu na pristanišče v Džibuti-ju. Francosko protiletalsko topništvo je sestrelilo dve letali tipa Caproni. Bombe z italijanskih letal so povzročile le malo škode. Le dva Evropca sta bila lažje ranjena. London, 23. junija, br. (Reuter) Letalsko poveljstvo v Adenu je objavilo komunike, v katerem pravi, da so angleški hl-droavionl v teku včerajšnjega dne intenzivno sodelovali z vojno mornarico v borbi na morju in v zraku. Iz Berbere poročajo, da je bil tudi velik italijanski bombnik davi prisiljen pristati v bližini Zeile v Somaliji. Letalo ni bilo poškodovano, polastila se ga je patrulja domačinov. Alžir, 23. junija. AA. (Havas). Poročilo vojnega poveljstva v Alžiru pravi, da je bilo francosko letalstvo včeraj zelo delavno. Izvedenih je bilo veliko število ogledniških poletov. Italijanska letala so skulala izve- London. 23. jun. br. (Reuter) Angleška admiraliteta je popoldne objavila komunike, v katerem pravi, da je eskadra manjših angleških vojnih ladij na Sredozemskem morju napadla neko italijansko podmornico ter jo potopila. Komunike navaja tudi včerajšnji spopad oborožene ribiške ladje z italijansko oceansko podmornico, ki je bila ujeta in odvedena v Aden. Pritisk beguncev na Španko Madrid, 23. jun. br. (SDA) Francoski begunci skušajo v vedno večjem številu priti preko španske meje. V obmejnih španskih pokrajinah se je nabralo tako ogromno število beguncev,, da primanjkuje ne samo primernih zavetišč, marveč prav vsega, zlasti pa hrane. Med begunci so po večini imovitejši sloji. V znanem francoskem kopališču Biarritzu ponujajo po 2000 frankov za posteljo za eno noč, za španski vizum pa ponujajo tudi do 100.000 frankov. aN cestah proti španski meji je na tisoče zapuščenih avtomobilov, ki so obtičali sredi poti. ker ni nikjer več dobiti bencina. Od Bordeauxa dalie proti jugu ni nikjer več dobiti kruha, niti škatlice sardin. dasi je to najbolj razširjena hrana v feh krajih. Nekdanji ekskluzivni hoteli v francoskih kopališčih in letoviščih so spremenjeni v začasna zavetišča. Milijonarji, ki so še Dred par tedni živeli v najbolj luksuznih hotelih, prenočujejo po peronih in v parkih, čuvajoč v par kovčegih vse svoie nr?ostalo imetje. Na španski meji so poskušali begunci na več kraiih s silo prodreti preko me.ie. Španske obmejne straže, ki so bile zadnie dni zelo ojačene. so morale uporabiti orežie. da so zabranile prehod brez dovoljenja. M^o^i so preplavali obmeine reke. a so jih španske oblasti prijele in zaprle. ^f egiptovsk Kairo, 23 junija br. (SDA). Egiptski kralj Faruk je imel včeraj dolg posvet z bivšimi ministrskimi predsedniki in s sedanjim predsednikom vlade Al' Maher-paso. nakar je konferiral z vsemi vodilnimi egiptskimi političnimi voditelji Zatem je sprejel ponovno angleškega poslanika. V političnih krogih smatrajo za verjetno, da bo sprejel ostavko vlade, ki jo je že včeraj ponudil Ali Maher-paša, da bi sc nato sestavila koncentracijska vlada. Kairo, 23. junija, br. Danes so zapustili Egipt italijanski poslanik Mazzolini, vse osebje poslaništva v Kairu ter italijanskih konzulatov in še nekaj drugih diplomatskih funkcionarjev. Odpotovali so v Italijo. Nemško vojno poročilo Kapitulacija francoskih oddelkov v Alzaciji — Boji za zadnje postojanke v Maginotovi Uniji — Prodiranje v zapadni Franciji — Letalske akcije Berlin, 23. jun. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške voiske ie dan?s opoldne objavilo vojno poročilo: Bitka v Alzaciji in Loreni se je včeraj, ^akor je bilo objavljeno že v pi>sebnem poročilu, končala s kapitulacijo obkoljenih francoskih armad. S tem je bila po hudih bojih spričo hrabrosti naših čet ter pogumnega in odločnega vodstva dosežena zmaga največjega obsega. Premagana je b-ila šc poslednja za borbo popolnoma sposobna skUpina francoske vojske. Ujetih je bilo nad 500.000 ljudi, med njimi vrhovni poveljniki 3., 5. in 8. armijs ter večje število drugih generalov. Ogromna, še nepregledna množina orežja in drugih vojnih potrebščin vseh vrst je padla v roke nemške vojske. Včeraj je bila zavzeta najmočnejša zgradba strassburških trdnjavskih naprav, utrdba Mutzig na vzhodnem pobočju Vogezov. Sedaj se upirajo le še posamezni odseki Maginotove linije v nižji Alzaciji in v Loreni ter razbiti oddelki vojske v Vogezih. Ta odpor bo strt v najkrajšem času. V območju obale Atlantskega oceana so brzi oddelki prodrli do višine La Roche"-lea. Zavzeta je bila francoska vojna luka Saint Nazaire. Med ogromnim plenom so tudi oklopni vojni vozovi, ki so bili že natovorjeni. da jih odpeljejo iz luke. V dolini Rhone s0 prodrle naše čete od Lyona in vzhodno od n!ega dalje v smeri proti jugu. Ob zapadnem koncu Savojskih Alp jugo/apadno od Ženeve so si izvoje-vale prehod preko Rhone. V teku izvidniške akcije oboroženih letalskih formacij ob francoski obali Atlantskega oceana je bilo med Saint Nazai-reom in Girondco z bombami močno poškodovanih pet sovražnih. 3.000 do 10.000-tonskih trgovinskih ladij. Potopljeni sta bili neka 10.000tonska in r.eka 4.000 tonska transportna lad.ia. Bojna in strmoglavska letala so včeraj z bombami napadla v glavnem sovražna letališča na področju severno od Borde-auxa. Pri tem jc bilo na letališču R"chor-tu zažganih 10 letal. 20 pa jih j^ bilo v ponovnih nizkih poletih s strojniškim ognjem uničenih. Razdejana je bila z bombami tudi velika letalska lopa. Izgube sovražnega letalstva so znašale skupno 49 letal. Od teh je bilo 6 sestreljenih v zračnih bitkah, ostala pa so bila radejana na letališčih. Štiri nemška letala pogrešajo. Neka podmornica je potopila sovražno lfi.OOOtonsko petrolejsko ladjo, ki je bila v nekem sovražnem konvoju. V noči od včeraj na danes ni bilo nobenega sovražnega letala nad nemškim državnim ozemljem. V borbah zadnjih dni so se s svojim vzglednim zadržanjem in drzno osebno požrtvovalnostjo odlikovali nadporočnik in crdonančni oficir neke divizije Moller. po- ročnik nekega pehotnega polka Glas in poročnik nekega opazovalnega oddelka Bernt von Buggenhagen. Francosko vojno poročilo Bordeaux, 23. jun. br. (Havas). Vrhovno poveljstvo francoske vojske ie dopoldne objavilo naslednje vojno poročilo: Nemški prodor južno od Loire, ki ga navaja že sinočnje vojno poročilo, se je razširil v smeri proti Rochefortu. V Alpah je italijanska vojska prešla v napad, toda na vseh točkah je bila pred našimi obrambnimi postojankami odbita. Bordeaux, 23. jun. br. Agencija Havas poroča, da so davi večje in manjše skupine francoske vojske pri Toursu v glavnem zadržale sovražnika, ki je oiačil svoi pritisk v smeri proti jugu. Na Maginotovi liniji so se v pretekli noči borbe nadaljevale in sovražnik je bil tam zadržan. V Tunisu so se pričeli prvi spopadi prednjih postojank francoske in italijanske vojske. V ostalem je bilo tam franoosko letalstvo v teku včerajšnjega dne intenzivno na delu ter ie opravilo veliko število izvidniških poletov. Francosko večerno poročilo Bordeaux. 23. jim. s. Večerno francosko vojno poročilo pravi: Položaj je v splošnem nespremenjen. Ob obali Atlantika je sovražnik nadalje napredoval proti Rochefortu, Saintesu in Cognaeu. V Alpah je prišlo do spopadov z italijanskimi četami. Letalski napadi v Nemčiji London, 23. junija, br. (Reuter) Angleško letalsko ministrstvo je v pretekli noči izdalo komunike o angleških letalskih napadih na nemške vojaške objekte v Han-novru. Porurju in v drugih zapadno nemških pokrajinah, ki so bili Izvršeni v noči od petka na soboto. Bombardirani so bili objekti v Bremenu, Kasselu, Oldenburgu in Gdttingenu. V Ussenu je bila uspešno bombardirana neka tovarna letaL Tudi letalska tovarna družbe Oto Wulf v Bremenu je bila močno poškodovana. V Hanno-veru so bili bombardirani železni vozli, ranžirane postaje, petrolejski tanki in skladišča olja. Med Osnabruckom in Bremenom je bilo uničenih šest vlakov, polnih opreme in municije. Druga eskadrila britanskih bombnikov je bombardirala Krup-pove orožarne v Essenu, kjer so bila tovarniška poslopja nekajkrat zadeta. Hanover, 23. junija. AA. (DNB) V noči od 21. na 22. junij so angleški bombniki izvedli napad na. Bickerbeek. To mesto je znano po velikih narodnih svečanostih. Med drugim je bila poškodovana glavna tribuna na bližnjem obronku. )ane§ konec ho lev Pričakuje se, da bo že danes sklenjeno premirje tudi z Italijo, nakar bodo sovražnosti takoj ustavljene Curih, 23. junija z. Odgoditev ustavitve sovražnosti kljub sklenjenemu premirju predstavlja po mnenju berlinskega dopisnika »Ncuc Ziirchcr Zeitung« pritisk na Francijo, ki je vse do zadnjega oklevala in ni hotela pričeti pogajanj za premirje tudi z Italijo. Ker je francoska alpska fronta docela intaktna. je stalo francosko vlado veliko samozatajevanje, da se je odločila tudi za pogajanja z Italijo, ki predstavljajo dejansko kapitulacijo Francije. Nemčija pa je hotela s tem še bolj podčrtati, da predstavljata državi osi Rim-Berlin politično enoto Vsekakor pa računajo v Berlinu s tem, da bodo pogajanja med Italijo in Francijo hitro končana in da bodo že jutri ali v ponedeljek ustavljene sovražnosti na vseh francoskih frontah. Nemško vrhovno poveljstvo je v petek zvečer takoj po podpisu sporazuma o premirju odredilo, naj sc splošno prodiranje nemške vojske ustavi. Operacije, ki so sc nadaljevale danes, so predstavljale le strategično konsofidacijo nemških postojank. Dejansko je Nemčija zasedla sedaj dobro polovico Francije. Bordeaux, 23. junija, s. (Ass. Press). Nocoj izjavljajo na merodajnih mestih, da bo italijanska vlada še tekom noči sporočila svoje pogoje za premirje in da bo francoska vlada na pogoje predvidoma takoj dala svoj pristanek. Zato pričakujejo, da bodo sovražnosti med Francijo na eni strani ter Nemčijo in Italijo na drugi strani ustavljene dokončno že jutri zjutraj Gospodarsko sodelovanje slavije in Madžarske Svečana seja jugoslovensko-madžarske zbornice ob navzočnosti odličnih madžarskih gostov Beograd, 23. junija p. V slavnostni dvorani Trgovinske zbornice v Beogradu je bila danes svečana seja zbornice, na kateri sc je manifestiralo jugoslovensko-madžar-sko prijateljstvo in gospodarsko sodelovanje. Poleg drugih uglednih osebnosti so se je udeležili madžarski trgovinski minister dr. Joscf Varga. budimpeštanski župan dr. Karafiat, madžarski poslanik v Beogradu Bakacz-Bescnvi, trgovinski minister dr. Andres, pomočnik trgovinskega ministra Sava Obradovič in predsednik Jugoslovensko-madžarske trgovinske zbornice in bivši beograjski župan Vlada Ili c. Slednji je otvoril sejo s pozdravnim govorom. v katerem je izrazili željo, da bi se gospodarski odnošaji in prijateljstvo obeh sosednih držav še poglobili. Trgovinski minister dr. Andres je opozoril še na rezultate desetletnega dela Jugoslovensko-ma-džarske trgovinske zbornice v Beogradu. Foudaril je, da je medsebojno spoznavanje in delovanje poslovnih ljudi obeh držav mnogo prispevalo k doseženim rezultatom na gospodarskem in političnem področju. Na seji sta govorila nato tudi madžarski trgovinski minister Varga in budimpeštanski župan Karafiat. Sejo je zaklučil predsednik Surič. Madžarski gostje so bili nato pri dosedanjem beograjskem županu Djuričiču. ki jim je priredil zakusko. Minister Varga in župan Karafiat sta bila odlikovana z redom Sv. Save I. stopnje. * Nemčija odobrila dopolnilni sporazum Berlin, 23. junija. AA. (DNB) Nemški uradni list od 22. junija je objavil uredbo o provizoričnem izvajanju osmega dopolnilnega sporazuma nemško-jugoslovenske trgovinske pogodbe, ki stopi v velja/vo 1. juli,ja 1940. Istočasno je objavljen tudi dopolnilni sporazum nemško-jugoslovenske pogodbe o plačilnem prometu. Novi režim v Estoniji Rev®l, 23. junija. A A. (DNB) Estonski ministrski predsednik Wares je objavil po radiu izjavo nove vlade. Nova vlada bo v zunanjepolitičnem pogledu vzdrževala normalne odnošaje z vsemi državami, predvsem pa se bo prizadevala, da se bodo izpolnjevale določbe nenapadalne pogodbe, ki jo ima Estonija s Sovjetsko Rusijo, s katero bo razvijala iskrene prijateljske odnošaje na podlagi tesnega prijateljstva. V notranji politiki bo vlada uresničila demokratične ljudske pravice. V ta namen bo razpustila parlament in izvedla nove vo litve. Ministrski predsednik je sporočil, da bodo razpuščene vse organizacije, ki so sovražno razpoložene do estonskega naroda. Prav tako se bodo spoštovale tudi pravice narodnih manjšin, ki žive v Estoniji. Profesorski kongres odgoden Beograd, 23. jun. p. Glavni odbor Jugoslovenskega profesorskega društva sporoča, da je kongres društva, ki bi bil moral biti pričetkom julija, odgoden za nedoločen čas. Sekcij ske skupščine pa bodo v prvih dneh julija, kakor je bilo prvotno določeno. MALI LEKSIKON Iveri Da bi norec kaj pametnega storil, nihče ne pričakuje, vsi pa komaj čakamo, da pameten človek greši. Srečo imeti, ni zasluga, zasluge imeti, je pa večkrat sreča. žlahtne rože so najbolj trnjeve, žlahtna srca so najbolj trda — na videz! Poraba poštnih znamk V nemškem poštnem prometu se porabi vsak dan 25.000.000 poštnih znamk. Pet strojev najmodernejše vrste natisne to množino v enem dnevu, še več porabijo poštnih znamk v Ameriki: 18.000,000.000 na leto. Vrednost poštnih znamk enega dneva znaša IV2 milijona dolarjev. Največji otok na svetu je Greenlandija, ki meri 827.300 kvadratnih milj. Za primero naj služi Velika Britanija, ki meri 88.603 kvadratnih milj. Dišave iz pipe Ena največjih zanimivosti pred kratkim na ime »Queen Mary« krščenega angleškega veleparnika so parfumirane kabine. V vsakem salonu prvega razreda je namreč pritrjena pipa. ki jo je treba samo odpreti, pa že puhti iz nje dišeči zrak, cela dolga vrsta najrazličnejših dišav je potnikom na razpolago. Dragoceni zobotrebec Seveda spet v Ameriki — je bila pred nedavnim zanimiva pravda. Neki odvetnik je oddal na neki železniški postaji kot ročno prtljago — zobotrebec, ki ga je pa prej zavaroval za tisoč frankov. Zobotrebec se je seveda med vožnjo izgubil. Odvetnik je vložil tožbo na izplačilo zavarovanega zneska in je pravdo na sodišču v vseh treh stopnjah tudi dobil. Kupon za brezplačno »Minuto pomenka" štev. 40 Nekaj zgdovinskih drobcev o parku, ki pripravlja prostor spomeniku blagopokojnega Viteškega kralja — Zaradi nujnih zadržkov je slavnostno odkritje preloženo od vidovdanskega praznika na sredo julija Pogled proti nebotičniku Tivoli v vojnih dneh Tri generacije gredo park in skozi čas Kadar si zaželiš uro odpočitka, čas mirne, nemotene sploščenosti, potlej pojdi v ljubljanski Tivoli. Na izprenodu po belih peščenih stezah našega najlepšega parka boš našel vse tisto, Kar ti je sicer v tem razburkanem, negotovem, neusmiljeno prozaičnem življenju teh dni odtegnjeno in prikrito, kar pomeni za nas, ljudi kaotičnega dvajsetega stoletja, dostikrat samo še prijeten spomin na dobre, brezskrbne stare čase. In na čase mladosti. . . Saj veste kako je zunaj v svetu z ljudmi. Velike strasti so se razdivjale preko bojnih poljan — tu pri nas pa narava še zmerom diha po svoje, neokrnjena in neoma-deževana skozi stoletja. Prav takšni bi morali tudi mi sami ostati na dnu srca. Da bi nas ogrevaia ln obsevala na znotraj močna, blagodejna luč sonca, ki vzide nanovo sleherno pomlad. Da bi nas prerodilo in zoper vse viharje tega sveta utrdilo novo, dosti bolj bogato in upapolno življenje, s katerim je zemlja tudi letos na sveže vzkalila in ki daje zdaj že svojo novo, bohotno razcvelo rast. In če greš po tivolskih stezah svojo pot odpočitka — ne glej v tla, vase zaprt in ves razgreben od skrbi in težav, nikar, nikar se toliko ne izgubi, nikar ne utoni v zakrknjenosti srca do tistih meja, da ne bi več kljub vsemu in vsemu navkljub videl, kako visoko so se že povzpeli šiljasti vrhovi tivolskih topolov, da ne bi več slišal na večer šepetanja brez v modrem, skoraj poletnem ozračju, ki ga ni še prebilo in razdejalo regljanje strojnic in bobnenje topov! . . . Otroci pa se igrajo, brezskrbno in prešerno, na jasah in peščenih poteh, ker so pač otroci in jim ni treba še o ničemer razmišljati, že na vse zgodaj v jutru jih privedejo vzgojiteljice — to so otroci iz premožnih hiš, ki pripeljejo s seboj majhna vozila, s katerimi potlej prirejajo dirke križem kražem. Ko bodo odrasli, bodo nemara tekmovali v svojih lastnih, pravih avtomobilih znamke Opel ali Chevrolet. No, — vsaka po svoje — skozi gradili otroci iz peska hišice, ki naj bi bili v njihovi bogati domišljiji ljubki, mirni domovi z zelenimi oknicami, sredi gradov, takšni iz pravljice o Kdeči kapici. Danes vam grade trdnjave, ki jih olxlajajo z jarki, v katere potlej spustijo vouo. Nihče ne sme čez jarek, Kvečjemu kakšni pogumni mravlji se še posreči prelesti postavljene ovire. Čut lastninske posesti je pri otrocih močno razvit. Kar je moje, je moje m nikogar drugvga. Petrček ima žogo, ki se je je pa naveličal in jo pustil pod klopjo, da jo kd-ij pozneje spet vzame v roke. Janezek s sosednje klopi se polakomni žoge in si jo kratko in malo prisvoji. Da ste ga videli zdaj, Petrčka, s kakšno uporno, bojevito vnemo gre v boj za svojo posest. Ne dam žoge in je ne dam! Tudi posodim jc ne! zoga je moja! Takoj se vname prepir in dvoboj za meje življenjskega prostora, ki ga morajo spet matere razsodili s svojo nezmotljivo roko. Drugače pa moramo reči, da nekateri naši najmlajši zemljani prav prijetno in udobno žive svojo prvo pomlad. V globokih, mehko nastlanih vozičkih, ki se gibljejo na vzmeteh, spe pod baldahini in sanjajo same lepe reči.' Ne, danes še prav nič ne slutijo, kakšne preiskušnje jih nemara še čakajo, preden bodo dorasli in živeli leta življenjskega boja. Dosti več tega že vedo njihovi starejši vrstniki, otroci, ki zunaj v mestu, na uličnih vogalih ponujajo rože . . . Naj bo že tako ali tako. ljudje se imajo pa še radi in to je od vsega lepega najlepše. V Tivoli še zmerom držijo pota mladih zaljubljencev, da se tam na samotnih klopicah pogovarjajo o vseh teh skrivnostih srca, si z vlažnimi očmi izpovedujejo besede ljubezni, takole lepo objeti krog pasu — srce zraven srca, lice ob licu. In ko se na večer razpne zvezdnato nebo čez in čez, štejejo zvezde in iščejo svojo med njimi. Zvezde namreč spadajo k ljubezni, prav kakor tudi petje čričkov, junijske kresnice in tisti pritajeni šepet in vabljivi Škof -Tomaž Hrt* i vonj noči. Toda vprašam vas, kdo pa še I danes razen zaljubljencev šteje zvezde na nebu? Vprav zaradi tega pa postajajo danes v suhi, goli stvarnosti življenja takšne-le ljubezenske ure še posebno dragocene, ki si jih človek tako sam pri sebi tolikokrat še zaželi. Na tivolskih klopeh se dostikrat pričenjajo ganljive zgodbice mladih, ljubezni mladih ljudi. Srečno naključje združi pre-nekaterikrat dva mlada samotarja, fanta in dekle v ljubezenski par. Greš mimo njiju — zdaj še sedita vsak na svojem koncu, na videz čisto brezbrižna, kakor zatopljena vsak v svoje misli. Dekle bere knjigo, ampak zmerom na isti strani, kar bi moral njen so^ed opaziti. Toda ta se sam ukvarja s časopisom, na pogled pazljivo zaverovan v novice iz daljnjega sveta. Ko se čez čas spet vračaš mimo njiju, se že pogovarjata, malce nerodno še. v zadregi, diskretno, od daleč. Poleg zaprte knjige pa že leži pre-ganjen časopis. In če te čez uro ali dve korak še enkrat zanese tod mimo. ju utegneš že videti, kako sedita drug ob drugem in si zaupno razkrivata vsak svoje življenje. čez dva, tri dni jih boš že srečal, ko bosta hodila z roko okrog pasu, zadeta od Amorjeve puščice. »Ampak tenkočutni pa niso tile današnji zaljubljenci prav nič«, mi je zadnjič šegavo pripovedoval starejši gospod. »Postavijo s° ti kar na sredo poti, tesno objeti in si gledajo v oči. no. to je te lepo in prav. Ampak zdaj ne veš. kako bi se pretolkel mimo, da re bi prekršil meje stroge nevtralnosti. Da bi zakašljal. se ti ne zdi. Preveč kruto je prekiniti takšnole mladostno idilo. Da bi šel kar mimo, to tudi ne bi bilo prav. Prestrašila bi se in se še nemara obregnila vame. češ. kaj pa je tebe treba bilo! Ne kaže ti drugega, kakor da se tiho. takorekoč po prstih spet oddaljiš nazaj, na drugo pot.« Penzionistom v Monte Carlu pa uga&ajo pipe v neskončnih pogovorih o pisanih ln burnih dogodkih tega sveta. Celo na karte pozabijo včasih in preidejo od igralnih kart na eno samo prostrano karto evropskega zemlievida. To so vam debate, vredne ge-neralšt?bnih posvetov. In se potlej ob raz-motrivaniu vojneea položaja na frontah snet snraviio tokovi spominov na vojna leta 1914. do 1918., pa še nazaj, tja do okupacije Bosne. To so veseli in pa bridki spomini, kakorkoli se je pač doeodlk) velikem in nepozabnega v življenju. »Alo, zdaj pa spet pričnimo,« prekine zdaj ta. zdaj oni debato ln porazČteO karte. »Srce je adut! Bomo videli, aH bo zmaga naša ali ne bok IUL dene mnogo stare šare. Ker so se lastniki bali za kupnino, obenem se pa tudi upirali zazidati samostanski vrt po določenih predpisih, so sklenili, da prepuste stavbišče mestnemu magistratu za vsoto 1950 goldinarjev tako, da magistrat ne sme tu zidati zasebnih poslopij, marveč napraviti iz zemljišča javen vrt. Seveda si magistrat ni dal predpisovati takih pogojev, temveč je lastnikom očital, da se boje izgubiti kupnino. Ker pa so bili novi lastniki nekdanjega kapucinskega vrta sami odlični meščani, tudi magistrat ni mogel preostro nastopiti proti njim. Sreča je hotela, da se je sešel leta 1821. kongres v Ljubljani. Takratni župan Hra-decky je dal prostor hitro zravnati in ga očediti. Zasuli so jarke, zravnali gomile, uredili steze ter nasadili akacije. Lipič omenja v svoji knjigi »Topografija ljubljanskega mesta« akacijsko Zvezdo ter pravi o njej, »da je podnevi jako pripraven kraj za otroke in stare ljudi, ki ne morejo napravljati daljših izprehodov; poleti je včasih tu vojaška godba«. »Ona je zenica Ljubljančanom44 zdaj se pač še v ničemer takšnem ne razlikujejo od drugih otrok, ki jih privedejo mame v popoldanskih urah. Mame pose-dejo po klopeh, vzamejo v roke vezivo in pletenje za hišo in dom in se zraven pogovarjajo o gospodinjskih rečeh, o čemerkoli že, pa seveda o otrocih. — Tak tale je vaš? Močno velik je že. Saj pravim, zmerom sem si želela, da bo moj otrok fant. Z dekleti je večji križ dandanes. In prav »tale« štiriletni fantek koraca k mami in kaže z roko na ranjeno, krvaveče koleno. — Spet je padel! Saj pravim, človek ga ne sme niti za minuto izgubiti z oči! Podi se vam tja v dan in pade. Pade na vsak korak. Toda fantek ni padel kar tako. Fantek prav nič ne joka. S ponosom kaže na rano, kajti padel je častno, v bitki! Zdaj veste, kako je to bilo. Otroci so se šli vojake, kajti to so otroci našega časa. Svoje dni so se tudi šli vojake, ampak takrat so samo korakali drug za drugim, nosili so papirnate čake in prirejali parade z mimohodi pred poveljnikom, ki mu je bilo nemara že šest let in je premogel najtršo pest. Danes je drugače, danes gre zares. Da bi jih zdaj videli! Parade so že davno opustili. Dejanja, dejanja terja naš čas! Hitro se razdele v dve nasprotni stranki, ki so jim dali imena dveh vojskujočih se evropskih držav. Imena so pobrali od očetov, ki po obedu s časopisom v roki debatirajo o dogodkih zunaj v svetu. In potlej se prične bojni metež. Prerivajo se sem in tja, drže »fronto«, udarjajo s pestmi po glavah in hrbtih, podstavljajo drug drugemu nogo in žrtve padajo. Kri se cedi iz odrtih kolen, toda nihče ne joka in ne kliče mame na pomoč. Kajti te rane so častne prizadejane na bojnem polju. Bum, bum, se spet vglasijo topovi iz otroških ust. Fantku je mama obvezala koleno, pa se je spet zapodil proti sovražniku. Mora mu vrniti milo za drago. Znova se vname boj ta to je boj maščevanja. Leto dni staro otroče v vozičku je prestalo z obligatnim jokom, sedlo je v vozičku in pričelo navdušeno udarjati z ročicami. Kakšen mogočen prizor! Mali junaki ne odnehajo in že prične frčati pesek in kamenčki. Borba na fronti se nadaljuje z nezmanjšano silo, dokler ne prihitijo mame in vzgojiteljice ter spravijo otročad vsak sebi. Pa še potlej, ko jih mame »a roko odvedejp h klopem, si še zmerom žugajo s prosto roko, češ, le počakajte! še se bomo srečali pri Filipih! Potlej pridejo spet na vrsto žoge in kupi peska. Le s to razliko, da so svoje dni Kongresni trg sredi 19. stoletja Za fesa Rimljanov v naši domovini je stala današnja Zvezda s Kongresnim trgom vred ob severnem emonskem obzidju. Pred 300 leti: kapucinski samostan V srednjem veku je bil na tem ozemlju vlcedomski vrt, katerega je nadvojvoda Ferdinand EL podaril kapucinom, ki so teto 1602. prišli na poziv knezoškofa Tomaža Hrena v Ljubljano. Na vrtu pred Vicraiornskimi vrati, ki so zapirala današnjo Gosposko ulico, so si kapucini leta 1607. sezidali cerkev in samostan. Temeljni kamen novemu svetišču, posvečenemu sv. Janezu Evangelistu, je položil prej omenjeni škof na sv. Marka dan leta 1607., a. cerkev samo je posvetil dne 7. septembra 1608. leta. Skoraj do srede sedanje Zvezde je segalo samostansko poslopje z vodnjakom na dvorišču. Samostan in cerkev sta ■Btala na jugozahodu, nasproti današnji iBizjakovi in Kalimo vi trgovini. Obe poslopji pa je objemal obzidan vrt. Cesar Jožef 33. je odpravil mnogo samo- za tisti čas zelo nizka cena. Kupcem je bil stavljen pogoj, da morajo v štirih letih zazidati kupljeni svet, ker bi drugače izgubili kupnino. Stavbe morajo biti zidane, z opeko krite in ustrezati predpisom stavbne in požarne komisije. Ti pogoji pa niso bili interesentom kaj všeč, zato sta bili 10. fe- Henrik Costa piše v svojem delu »Reise-erinnerungen« tole: »Stopili smo v Zvezdo prav tedaj, ko je bila izvrstna godba domačega polka zbrala tamkaj lepi in nelepi svet, haute in nižjo voleč, kakor pravi Ne-stroy. Ta Zvezda! Ona je zenica Ljubljančanom ter mladim in starim prirasla na srce, saj nudi otrokom prikladno igrišče, cvetoča mladina se shaja v njenem krilu, zlasti kadar zaigra godba in celo matora Zvezda ob Kongresnem trgu bruarja leta 1817. prodani samo dve parceli po predlagani ceni. Oblast je uvidela, da tako ne doseže svojega namena, zato se je odločila, da proda ves prostor konzorciju, obstoječemu iz šestih ljubljanskih trgovcev in posestnikov, za vsoto 1950 goldinarjev. Dne 17. februarja istega leta so prodali na dražbi še cerkev in samostan s pritiklinami in vrtnim obzidjem, toda s pogojem, da morajo posip v štirih mescih odstraniti in 3vet izravnati. Vodnjak, stoječ sredi samostanskega vrta, pa mora ostati nedotaknjen, ker je namenjen splošni porabi. Tako je verski zaklad prejel za kapucinska poslopja 2512 goldinarjev 36 krajcarjev. Stvar se zatakne, dokler ne zrase Zvezda akacij Cerkev s poslopji so novi posestniki res podrli, ostali pogoji so pa ostali le na papirju, kajti še tri leta je bilo tam nagrma- starost prileze tja, da si v prijetnem zelenju akacij osveži duha in se še enkrat udeleži javnega življenja. Ta drevored je res krasota mestu, tako rekoč njegovo središče. Skoro v četverokotu med nunsko cerkvijo in gledališčem (zdaj Filharmonijo), med dvorcem (zdaj vseučiliščem) in kazinskim poslopjem se razprostira ob kongresnem trgu«. — Leta 1873. je dal magistrat posekati stare akacije v Zvezdi in jo zasaditi z divjimi kostanj^. Ko prijaše blagopokojni Viteški kralj" Od 19. marca leta 1860. do Silvestrove noči 1918. leta je stal sredi Zvezde spomenik maršala Jožefa grofa Radeckega. Kmalu prijaše na iskrem konju na to mesto naš blagopokojni Zedinitelj Aleksander I., vlit v bron, spomenik, ki naj bo skromno znamenje globoke hvaležnosti našega naroda za osvobojenje izpod tisočletnega jarma. Alojz Potočnik Današnji pogled z Gradu ki mu jih nevedoma zaseka v njegovo mlado dušo. Toda ko pride na promenado, je že spet realen človek. Cd tovarišev je zvedel, da se u*e tudi zjutraj na vse zgodaj v Tivoliju. Nekaj časa se pogovarjajo še o maturi in tolažijo drug drugega: »Bo že kako! Saj nismo ne prvi ne zadnji.« Peter je sklenil, da bo šel naslednje jutro tudi on v Tivoli, da tudi on poskusi učenje v prosti naravi. Ob šestih je že na klopi pod znanimi mu drevesi. Kako čudovito je zjutraj v Tivoliju! Misli mu uhajajo iz učenja v opazovanje oKolice. Megla je še in včasih ga malo strese od mraza, ker se ni dobro oblekel. Toda čez pol ure, ko posije sonce! Glavni drevored je popolnoma prazen, še nikdar ni videl Peter promenade v senčnem siju brez ljudi. Veverica ee mu približa in švigne mimo njega na ^revo. Peter ne more ln ne more zbrati svojih misli. Počasi stopa po znanih mu potih. Kmilu srečuje vedno več maturantov. Ta sedi na klopi in mrmra ... oni hodi s knjigo v roki in vneto bere iz nje . . . Tako je življenje zjutraj v Tivoliju. In ne samo fantje. Tudi dekleta se pridno uče, toda večina njih se prikaplja okrog polosmih. Večina, ne vse! Nekatere so že ob sedmih na mestu. Med učenjem naredi Peter tudi odmore. Tedaj se ves vživi v okolico in gleda in opazuje. Na sosednjo klop se vsedeta dve maturantki. Druga drugi zadajata vprašanja. Tudi Peter posluša in se čudi: ženska zgovornost tukaj popusti! Toda že ima opravičilo: Vedno ne moreš biti v »formi«! Približal se%£e dan mature. Peter se skrbno obleče in po par urah že stoji pred profesorji, ki se mu v tistem trenutku zazde kakor rablji. Pismene naloge so ž« za njim in za vse se je srečno izteklo. Zdaj pa zgodovina, narodna zgodovina, ki je delala Petru največ preglavice. Petru je nemogoče misliti, da bi naredil maturo pri tako pičlem znanju. Od prevelike zbeganosti je pozabil celo spiti nekaj kapljic bal« drijana za pomirjenje živce . . . Mati p« mu jih je tako skrbno pripravila v žep . . . In to naredi vse samo ena velika matura. Kaj bo pri višjih študijah ? Petru beže misli z veliko naglico. Vseeno mu je, če tudi bi potem desetkrat padel na univerzi, samo velika matura, ta vražja stvar! Razrednik ga povabi k mizi; Peter vzame s tresočo se roko listek ln gre v pripravljalno klop. V prvem hipu se še pogledati ne upa na listek . . . TovariM so se dogovorili, da nihče ne bo zamenjal listka, ker po je že polovica neuspeha! Z bežnim pogledom ošvrkne listek in — obraz se mu razjasni. »Znam!« Peter čuti neizmerno olajšanje ... čez pol ure že maršira proti domu z ostalimi tovariši . . . Precej glasni so. Vsak pravi: led je prebit, fantje! Na svidenje, uspeh proslavimo na valeti! Doma ga vsi nestrpno pričakujejo: oče, mati, sestra ... še celo kuharica je radovedna. Vsem se je odvalil kamen od srca. Mati Je bila radovedna, ali so njene kapljice kaj pomagale . . . Peter se moško odreže, da jih sploh ni maral piti, ker Je bil že itak miren, kakor da bi sedel v kinu! Sestra ima svojega starejšega brata za velikega junaka, če bi vedela, da je Imel ta njen »junak« par minut pred izpitom srce v vratu, ki ga je dušilo. in da Je sploh vsak maturant v tistem odločilnem trenutku aa-jec? Seveda ta »strahopetnoste mine pri nekaterih tako,i, drugi se pa osvestijo šele, ko odhajajo iz razreda. Doma pa je vsak junak, kakršen je hil Peter. Zasisieft^valcsiti Hlate Na svetu ie okrog milijonov ljudi, a prostora je še za dobre 4 milijarde Večno je zanimivo vprašanje, koliko je ljudi na svetu in koliko jih zemlja sploh lahko preživi, po pravici pa je za to vprašanje še večje zanimanje dandanes, ko se toliko govori o življenjskem prostora in o ekspanziji preobljudenih držav. Evropa ima z otoki vred 10.050 kvr.dr. kilometrov in 523 milijonov prebivalcev, Azija 44.010 kvadr. km in 1180 mil. prebivalcev, Afrika 29.800 kvadr. km in 152 mil. prebivalcev, Severna Amerika 24.200 kvadr. km in 180 mil. prebivalcev. Južna Amerika 17.800 kvadr. km in 90 mil. prebivalcev, Avstralija in Oceanija 8965 kv. km in 11 mil. prebivalcev, neobljudene polarne dežele pa zavzemajo 1-1.000 kvadr. km. Skupno ima torej zemlja 148 825 kv. kilometrov prostora, na katerem živi 2 milijardi 136 milijonov ljudi. Med prebivalstvom zemlje je v zaokroženih številkah 10S0 milijonov belokožcev, 700 milijonov Mongolov, 90 milijonov Malajcev, 56 milijonov Indijancev in ameriških križancev, 130 mil. črncev in mulatov in SO mil. drugih plemen. Po veroizpovedi zavzemajo prvo mesto pripadniki vzhodnoazijskih verstev, ki jih je 600 mil., nato pa slede: 410 mil. rimskih katolikov, 310 mil. mohamedancev, 300 mil- hinduistov, 230 mil. evangeličanov, 160 mil. pravoslavnih, 16 mil. židov. 110 mil. pa je poganov in brezvercev. Enobožcev je 1 milijardo in 125 milijonov, mnogobožcev pa 1 milijardo in 10 milijonov. Poglavje zase tvorijo židje, ki so razkropljeni po vsem svetu, prav v zadnjem času pa je njihovo ahasversko romanje Rože-zdravilo Navadni man;bij (lat. marrubium vul-gare) ali črna meta raste pcredkoma ob poteh. Je to četveoroglato pokončno steblo, mehko in beloklobučinasto. Listi so pecljati, nasprotno stoječi, gubasti, klobu-činasto ter neenako narezani. Razcvetje sestoji iz okroglih, obilnocvetnih vretenc v listnih pazduhah. Cvetje je belo. Cvete od junija do septembra. Liste in zgornje dele cvetoče rastline nabiramo zlasti v mesecu juniju. Kot čaj se uporablja (10—15 g na pol litra vrele vode) pri motnjah živcev in bledici, z dodatkom medu pa proti zlati žili, jetrnemu in vraničnemu zagačenju, astmi, kronični driski, bezgalkam, skorbu-tu, hipohonclriji in splošni oslabelosti (dvakrat dnevno po eno čašo). Kot prašek učinkuje prav tako in se jemlje po 4 g dnevno. Pomešan z regratom (odmaka se v čaju 10—15 minut in se pije 2—Škrat dnevno po eno malo čašo) služi izborno proti kroničnim pljučnim katarjem, duš-ljivemu kašlju, jetrnim boleznim, zlatenici in bledici, proti črevesnemu katarju in nerednemu perilu. Zunanje se uporablja listna obara pri izpuščajih po glavi; z medom pomešana pa čisti in zdravi tvore in rane. Melisa (lat. melissa officinalis) ali ro-jevnica se nahaja pri nas po vrtovih. Je to četverooglato, pokončno, vejasto steblo z nasprotnimi, pecljatimi, srčastimi, narezanimi listi ter rumenkastobelim cvetjem, Cvete od julija do septembra. Strta rastlina diši najprej oranžasto, potem pa ci-tronasto ter je grenkega, balzamičnega, trpkega okusa. Liste nabiramo pred in med cvetenjem. Kot čaj se uporablja (10 g na pol I vode) proti bledici, nervoznemu utripanju srca, nadalje pri bljuvanju žensk, lahkih živčnih bolezni, živčnih želodčnih boleznih in krčih, proti napenjanju in koliki maternice, proti živčnim, ušesnim in zobnim bolečinam ter glavobolu. Otrokom se daje trikrat dnevno 15 kapljic melisov-ea na en kozarec vode ali pa sladkor, proti slabosti ali nezavesti, pokvarjenemu želodcu, nadalje pri ohromelostnih pojavih in revmatičnih težavah. Zunanje služi meli-sovec prav dobro za masažo proti revma-tizmu. Navadna plahtica (lat. alchemilla vul- garis) ali hribovska resa raste v goratih krajih, po gozdnih poteh ter senčnatih tratah. Je to debela, lcsasta, temnorjava korenina z dclgopecljatimi, pritličnimi in malimi stebelnimi listi, s svetlozelanmi cvetnimi šopki. Korenika in zelišče, ki ga uporabljamo, sta brez vor.ja ter grenkega in nekoliko zagoltne^a okusa. Kot čaj se uporablja proti sladkorni bolezni, vodenici, driski, krvotoku. lenivosti prebavljalnih organov ter za jačar,je maternice. Zunanje se uporablja (10 g na pol 1 vode) kot ob-kladek na tvore in rane. Namesto obklad-kov lahko polagamo tudi svežo zmečkano zel. Še nečesa se je naučil naš maturant v tem kratkem času, česar ni mogel prej vsa leta: Spoznal je blagi značaj svojih profesorjev. Nekatere je spoznal že prej in jih je imel rad. Toda c profesorju Poli-dorju je imel popolnoma drugačno mnenje. Toda ždaj! Pri izpitu mu je z vzpodbuja jo-čimi pogledi prigovarjal, da, celo besede mu je polagal na jezik tako mirno in očetovsko. da je Peter odgovoril tudi na vprašanja o stvareh, ki se jih ni in ni mogel spomniti. In potem, na koncu, ko so dijaki odhajali, kako toplo je vsr.kemu stisnil roko in mu privoščil par lepili besed. »Ne, ta naš Polidor ni tak, za kakršnega smo ga Imeli. On jc duša! Z »dušo« so izraženi vsi superlativi, kar jih more doumeti hvaležnost mladega študenta. Peter ve. da želi vsak študent imeti pri maturi »duše«, ki mu v trenutku negotovosti priskočijo z razumevanjem na pomoč. Taki trenutki, odločilni za nadaJ,jno življensko pot, ostanejo človeku neizbrisno v spomin, še zdaj se srečata upokojeni profesor Polidor in Peter, ki Ima zdaj že zavidljiv poklic in družino. Včasih tudi po-kramliata in Petru stopi vedno tisti trenu- , tek pred oči. ko mu profesor Polidor ki- j ma in ga vzpodbuja. Nekaj toplega mu j gre okoli srca. kadar mu sivi profesor Polidor prijazno odzdravi: »Servue, Peter!« za njega so ti oclrnsli gospodje še vedno njegovi stari učenci. Te zgodbe iz svojega živlier.ia se je gospod Peter živo spominjal, ko j? sedel ne- j kega jutra kone^ mrJa v Tivoliju in premišljeval ob pogledu na učeie se maturante svojo mladost. Vedno isto, vs?.:co leto enako. Najlepša leta so dlieSka ir. neilepfe je takrat, ko srečno nrežlviš prvo in največjo »nevarnost« dijaškega življenja — veliko maturo. i zavzelo nov razmah. Pred pričetkom sedanje vojne je bilo v Evropi — številke pomenijo pripadnike narodnosti — 9.900.00C Židov, v Aziji 925.000, v Afriki 650 000 v Avstraliji 25.000, v Ameriki pa 5,100.000 V Ameriki je največ Židov v Združenih državah (4.650.000), nato pa slede Argentina (270.000), Kanada (170 000) in Brazilija (55.000). V Aziji je v Palestini 420 00C Židov, v azijatski Rusiji 200.000 in v Iraku 115.000. V Afriki jih je v Maroku in Tan-gerju 200.000, v Alžiru 130.000, v Južni Afriki 95.000, v Egiptu 70.000 in prav toliko v Tunisu. V Evropi so porazdeljeni na posamezne države takole: bivša Poljska 3 275.000 Rusija 2,950.000, Rumunija 800 tisoč, Nemčija s priključeno Avstrijo 620 tisoč, Madžarska 4 50.000. bivša češkoslovaška 3S5.000. Anglija 345.000, Litva 178 tisoč, Francija 230.000. Nizozemska 135 tisoč. Latvija 96.000, Grčija 90.000. Belgija 80.000, Jugoslavija 75.000, Turčija 60.000. Italija 52.000, Bolgarija 50.090. Po skrbno sestavljenem verjetnostnem računu bi mogli posamezni kontinenti iz sredstev, pridobljenih na lastnem ozemlju, preživiti za dobršno mero več ljudi, kakor jeh je dandanes naseljenih v njih: Evropa 570 milijonov, Azija 1700 mil., Afrika 1650 mil., Severna Amerika 800 mil., Južna Amerika 1200 mil., Avstralija in Oceanija 280 mil., tako da je na vsej zemlji pro3iora za 6 milijard 150 milijonov ljudi. Ce vr.a-inemo en sto kot osnovo možne obljudeno-sti, je med evropskimi državami, kar se tiče življenjskih možnosti, na prvem mestu Rusija, ki ima v tem razmerju samo 50 prebivalcev, nato pa slede: švedska 60, Bolgarija 63, Jugoslavija 74. Rumunija 75, Španija 79, Francija 81, Madžarska 82, Grčija 84, Poljika (brez šlezije, Pcmorjan-ske in Poznanja) £7, Danska 85 in Portugalska 95. Preko lastnih življenjskih možnosti pa so naseljene: Švica 231, Nizozemka 183, Belgija 183, Anglija 179, Finska 174, bivša Avstrija 165, Nemčija 140, Norveška 138, Italija 113 in češka 109. Podatki so iz leta 1C37. Izmed Izvenevropsklh držav ima čez mero prebivalstva samo Japonska (131), a največ življenjskih možnosti čaka človeka še na Novi Gvineji (0.7), v Srednji Afriki (3), Braziliji (4). Novi Zelandiji in Avstraliji (5), Kanadi (6), Argentini (7). Južni Afriki (15), Nizozemski Aziji (20), Združenih državah (23) in Severni Afriki (53). žena, ki je vladala deželi, v kater! se je sramotno jroditi kot ženska Mestna vrata v Pekingu Kitajska, ta najbolj prostrana dežela sveta, v kateri pomeni rojstvo otroka ženskega spela nesrečo in sramoto za hišo, je pred kakšnim polstoletjem doživela usodo, da ji je vladala ženska. Njeno vladanje je izpolnilo eno izmed najpomembnejših zgodovinskih dob, v kateri je Kitajska prešla iz časov svoje tradicionalno-sti v moderni vek. Yehonala se je rodila okrog leta 1835. v Hainanu ali v An-Huei. Bila je iz stare mandžurske rodbine, ki je uživala redki privilegij, da je cesarju priskrbovala žene in konikubine. Njen oče Huei-Čang, ki je bil kapitan v cesarski gardi, jo je v nasprotju s tradicijo vzgojil v strogo naprednem duhu. Leta 1852. se je rodbina preselila v Peking. Takiat je vladal cesar Hsi-Feng, ki mu je malo prej umrla žena. Ko se ie na dvoru končala doba žalovanja, je bila Yehonala stara 16 let. Njeni starši so io v družbi 60 drugih deklet predstavili prvemu evnuhu in imela je srečo, da jo je izbral in je bila dodeljena cesarjevemu haremu kot konkubina 3. razreda. Cesarju je bilo takrat 25 let, a bil je degeneriran in bolan. V resnici so njegovi evnuhi vladali nad neizmernim cesarstvom. Yehonala je prebivala dve leti v ogromnem cesarjevem haremu, ne da bi se ji bila nasmehnila sreča, da vidi cesarja iz oči v oči. A isti dan, ko se je prvikrat srečala ž njim, je pomenil zanjo začetek neslutene kariere. Devet mescev pozneje je rodi-a dečka in po zaslugi plemenite mandžurske krvi, ki se je pretakala po njenih žilah, je trti mah postala cesarjeva konkubina 1. razred, kmalu nato pa je dobila naslov »cesar ce palače zapr.da«. Pozneje je moral cesarski dvor zaradi notranjih razprtij bežati v Džehol, kjer je cesar nevarno obolel. Yehonala je takrat prvikrat zaigrala važno vlego in vzela vajeti v svoje reke. Zvezala se je s »cesarico palače vzhoda«, ki je bila njena dobra prijateljica, in je tako prehitela cesarjevega brata princa Kur.ga, ki se je pripravljal, da prevzame cblfist. Komaj je doregla, da je b:l njen najmlajši sin proglašen za dednega nas'edn.i-ka prestola, je eea uprizorila kratko dobo medvladja. ki ga je izko-ri tila za to, da je dala tri člane -egent-skega sveta umeriti in namesto njih imenovati sebe in svojo prijateljico »cesarico palače vzhcda«. Ko je bilo treba na per-gamentu potrditi ta sklep, se je za čudo na r"ah našel veliki pečat. Yeh.KT.nala je bna razkošna, samopašna ženska, ki ni žtedi'a denarja za svoje uži-vnje in svoj sijaj. Kronisti pripovedujejo, da ie v Franciji naročila par šolnov okrašenih z diamanti, za 24.000 liver sterlin-gov. Prav tako pripovedujejo, da je imela veliko število ljubimcev, ki jih dala brezdušno vreči v ječo, kadar so padli v njeno nemilost. Baje je imela okrog s2be tudi mnogo lažnih evnuhov in je z enim izmed njih rodila sina. Njen sin Tung-či je zavladal leta 1872., ko mu je bilo 17 let. V svojo škodo pa se z materjo nI dobro razumel in je umrl nenadne smrti po poldrugem letu vladanja. Nato je dala Ye-honala kronati za cesarja najmlajšega sina princa Kunga in sebe postavila za regent-ko. Mladi cesar Kuarig-Hsu je zavladal leta 18S9. in se je oženil z neko Yehonalino privrženko. Kmalu nato je izbruhnila vojna z Japonsko, in ker cesar ni bil popularen, je Yehonala izrabila priliko, izvedla nov državni vdar in cesarja pregnala na samotni otok, kjer je kmalu nato umrl. Novo dobo Yehonalinega vladanja je prekinil boksarski upor. Vnovič je morala bežati s celim dvorom, leta 1901. pa je podpisala mir, ki ji je stavijal precej težke pogoje. Vrnila se je v Peking in vladala do leta 1908., do svoje smrti. Njeni iživotopisci pravijo, da je bila vsa njena veličina v tem, da je poznala lastne napake. V svojem testamentu, ki ga smatrajo za vzoren primer politične modresti, je doiociia, da nikoli več ne sme ženska zavladati nad Kitajsko in da ce evnuhi nikoli več ne smejo polastiti oblasti. MED ZAKONCEMA žena: »Ali so tvoji tovariši tudi tako s;'no bedasti".« Mož: Ne, vsi so estali samci. .« NAMIGNIL MF JE čevljarski vajenec, ki je prinesel gospodu doktorju par čevljev in počakal pri vratih. »Kaj bi še rad?« ga vpraša doktor. Mihec vrti čepico v roki. Naposled reče: »če me mojster vpraša, koliko sem dobil napitnine —■ kaj naj mu rečem, gospod doktor ?« OPOROKA Bolnik: >Napo3led želim, d3 bi mi pri mojem pogrebu zspeli tri Salostlnke.« Notar: »Se 1k> zgodilo! Katere želite slišati?« PKF.D SODIŠČE."! Sodnik: »Ali ste bili v usodnem trenutku gospodar svoje svobodne volje?« Obtoženec: »Nc, gospod sodnik, imel sem ženo s seboj!« DA SI NE POKVARI PIJAČE — Zakaj vedno znpreš oči, kadar vidiš slivov ko ? — Veš, kadar vidim žganje, se mi začnejo kar sline cediti. No, in jaz bi rad pil slivovko nerazredčeno. KRIVICA Miha: »To je vendar krivica, da je za moške deset božjih zapovedi, za ženske pa jamo devet.« Katra: »Kako to?« Miha: »Saj pravi deveta božja zapoved: »Ne želi svojega b.ižnjega žene! Ta vendar za žen3ke ne velja!t f (Ctfsirbrsf'" C Kljub temu, da je filatelija razširjena po vsem svetu in da ima na milijone pri-padniKov, tudi iz vrst uglednih osebnosti, se še vedno rii.jc.pjo Ijuuje, ki raztegnejo usta v zasmehoval en nasi.ch in te pomilovalno pogledajo, češ, vesel bodi, če s tabo spioh govci i. io. s tabo, čudakom in ta-korokoč malo j prismojenim« človekom. — Tem. ki na t?.k necin skušrjo dvigati svoje glave nad nivo drugega človeštva, so namenjene te vrstice. Malo uvoda. Po vsem svetu se nahajajo muzeji, državni in zasebni, z boij ali manj bogatimi, obsežnimi zbirkami. So to ponoj naroda, soj je v njih varno spravljeno vse, kar je povenno predvsem z iivijer.jem lastnega naroda, na drugem mestu so šeie zbirke predmetov iz tujih, daljnjih dežel. Tujci obiskujejo muzeje, ker so ti na seznamu zanimivosti vsakega kraja. Pa se mi vendar zdi. da ni še nikdo niti pomislil, da so muzeji nesmisel. V njih se vendar ohranja preteklost, in če si ga ogledamo. smo s tem v par urah preživeli čas od kamene dobe do danes. — Ne smemo pozabiti, da so posebna panoga muzejev poštni muzeji, ki prroci sploh ne razširjajo meningitide. ovržene. Zdaj imamo pri nas ekspozituro ljubljanske bolnišnice in je v njej trenutno 30 bolnikov in sicer nekaj iz Litije, ostali pa so iz okolice: Polšnika, Liberge. Lupince, Ko-strevnice, največ pa iz Hotiča, kjer je zdaj središče »nove bolezni«. Vsakega osumljenca pred sprejemom temeljito preiščejo. Vsak bolnik nima vseh značilnih znakov, kakor jih opisujejo zdravniške knjige in so navadno: glavobol, povišana temperatura, trebušni krči. bljuvanje in predvsem bolečine v tilniku in hrbtenici. Bolnika punktirajo in mu nato po potrebi vbrizgajo meningokokov serum v hrbt-ni mozeg. Spočetka so uživali bolniki tablete streptazol, v poslednjem času pa v živa mo kot obrambno sredstvo tudi tablete Silargetten. nekake sladkorčke, ki vsebujejo zivosrebrni preparat in imajo okus po malini Silargette lahko vživajo tudi najmanjši, še zdravi otroci, predvsem kot vplivale tudi na dohodke društva, tako da je imelo letos na razpolago manj sredstev za podpiranje slepih; k sreči pa je nad 50 slepih iz dravske banovine prejemalo letos mesečno pedporo iz Kollmanove ustanove, tako da je bila na splošno materialna pomoč slepim večja kakor prejšnja leta. Da bi zbrana s re cist v a čim bolj gospodarno naložil, se je odbor lani septembra odločil za nakup hiše v Novih .Jaršah. Hiša, ki je stala skupno okoli 118.000 din, že danes denaša večje dohodke, kakor bi jih imelo društvo od denarja naloženega v kakšnem denarnem zavodu. Ker so bila tako vsa razpoložljiva sredstva vložena v nakup hiše, je bila opuščena misel prireditve tombole ob 201etnici obstoja društva. Zaradi smrti dolgoletnega pcdpiedsed-nika g. Antona Skutla in odsotnosti tajnika g. Fr. Hvastje so v odboru, ki je imel sedem rednih sej, sprejel 227 in dodal 630 dopisov, nastale nekatere spremembe. Za podpredsednika je bi! koopti-ran g, Ivan Vodopivec, a tajnika je nadomestila njegova delavna gospa soproga. V teku leta je pristopilo 12 novih članov, umrlo pa jih je 5. Iz blagajniškega poročila izhaja, da je društvo lani razdelilo podipor za 35.216 din in imelo s pisarno izdatkov nad 16 tisoč dinarjev, čistih dohodkov od podpor je bilo blizu 33 tisoč dinarjev. Stanje društvene blagajne dne 21. aprila je pokazalo okrog 27 tisoč dinarjev imovine poleg hiše v Novih Jaršah. Društvena preglednika gg. Kozlevčar in Petelin sta pregledala vse društvene knjige in društveno poslovanje ter ugotovila da je bilo delovanje odbora stvarno in pošteno. Predlagala sta občnemu zboru, da izglasuje razrešnico odboiu s posebnim priznanjem predsedniku g. Plešku in blagajniku g. Gradu. Priznanje in zahvala pa velja tudi tajniku g. Hvastji in njegovi soprogi za mnoge pobude in vestno izvršeno delo. Pri soglasnem izglasovanju predloga nadzornega odbora in pri nato sledečih volitvah se je pokazala naravnost ganljiva hvaležnost članov marljivim odbornikom za njihov trud in skrb, ki jo imajo s svojim nepoplačljivim humanitarnim delom. Ob popolnem zaupanju v njihovo vestnost in poštenost so člani izrazili željo, da vodi tudi v prihodnjem poslovnem letu društvo isti odbor, ki mu že 10 let predseduje g. Pleško. V odbor je bil pritegnjen še mojster iz Doma slepih g. Ivan Sluga, v nadzorni odbor mesto g. Petelina gosp. Parcer, a kot poverjenik za člane na štajerskem je bil izvoljen g. Rudolf Zontič. Pri slučajnostih so bile v razgovoru razne oeebne zadeve posameznih čianov, pojasnila glede Kollmanove ustanove in druge notranje društvene stvari. Občni zbor, ki je zaradi stvarnih in jedrnatih poročil odbornikov in splošnega zaupanja članstva naglo potekal, je trajal le dobro uro. Opoldne so se člani zbrali na ?kupno pogostitev, ki jim jo je priredil odbcr iz društvenih sredstev, da na ta način še bolj povzdigne ta edini vsakoletni praznik društvenih članov, ko s« z vseh strani naše domovine sestajajo k skupnemu pomenku o svoji usodi in življenju. Podporno društvo slepih v Ljubljani, ki deluje že nad 20 let, zasluži s svojimi smotri, vestnim delem zlasti v današnjih težkih časih največjo pozornost slovenske javnosti. Lepo. za naše razmere častno, je število znanih in neznanih dobrotnikov tistih. ki jim je trda usoda odtegnila vid in jih tako pahnila v dvojno težko življenje, že'eli bi pa, da odprejo svojo radodarno roko še vsi. ki količkaj zmorejo žrtvovati v ai malenkost od svoje boljše usode. Nihče ne ve. kaj mu je še v življenju ra-menjeno in ali mu ne bo mrnHa tudi njemu kdaj potrebna pomoč bližnjega človeka. ESaideStev imsvine Pokojninskega zavoda v Ljubljani Split, 23. junija petek jc bila \ Splitu seja delegitov Pokojninskega zavoda, na kateri je dr. Tomislav Bulat podal poročilo o seji upravnega odbora Pokojninskega zavoda v Ljubljani. ki je bila 10. t. m. in na kateri so bi|: odobreni zaključni računi za leto 1938-1039 Dr. Bulat jc podrobno iznese! gospodarsko stanje Pokojninskega savoda v Ljubljani, čigar imovina znaša >krog 450 milijonov dinarjev; od tega odpade na nepremičnine okrog 100 milijonov, aa vrednostne papirje prav tako 100 milijonov, na posojila 200 milijonov, naložbe pri bankah. ki so pod zaščito, je naloženih še 14 kali, ki so pod zaščito, je naloženih še 11 milijonov din. Glede na obveznosti Pokojninskega zavoda nasproti zavarovancem znaša primanjkljaj približno 65 milijonov dinarjev. Od tega primanjkljaja ie rasta lo 28 milijonov z valorizacijo prevzetih ob veznosti iz starega avstrijskega zavarovanja. 10 miliionov pr'manjkljaja ima svoj vzrok v prekomernem povečanju števila invalidskih rent, 5 milijonov pa je primanjkljaja zaradi tečajne razlike pri vrednostnih papirjih. V Ljubljani bo 14. julija sestanek vseh delegatov, na katerem se bo sklepalo o sprejetju zaključnega računa. Ta zaključni račun pa bo podlaga za razdelitev imovine med zavarovance v Sloveniji in Dalmaciji. Madžarski In naši železniški delegati v Splitu Split, 23. junija Jutršnji ponedeljek se bo v Splitu pričela konferenca madžarskih in naših železniških delegatov. Razprav i jal i bodo o ureditvi obmejnega železniškega prometa med Jugoslavijo in Madžarsko. Posvetovanja bodo v prostorih Trgovske industrijski zbornice in bodo trajala 10 dni. Predsedoval bo zagrebški železniški direktor inž. Tsrček. Vsega skupaj bo pri-.-pelo v Split okrog 30 naših in madžarskih delegatov, že v teku konference bodo prirejeni različni izleti v splitsko okolico. Po končanih posvetovanjih pa bodo delegati obiskali Dubrovnik in še nekatera znamenita mesta na Jadranu. j Strela je ubila tri mlade pastirje Slavonski Brod, 23. junija Zadnje dni so besnele nevihte na srednjem delu hrvatskega Posavja in povzročile mnogo škode. Najžalo-tnejši je brl dogodek v vasi Andrijevci pri Slavonskem Brodu. Strela je treščila v neko kolibo, v katero se je bilo zateklo več pastirjev. Vsi pastirčki so se onesvestili. Trije so obležali mrtvi in sicer: 151etni Andrej Stevanovič, 171etni Andrej Filipovič in 81etni Mate Kelič. Trije pa-tirčki so dobili hude opekline, ostali pa so si opomogli in so brez poškodbe. Tri mrliče so pokopali ob veliki udeležbi prebivalstva. šola v Bosanski Dubici je prešla v last ljubljanske Ljudske posojilnice Pouk prekinjen zaradi previsoke najemnine Beograd. 23. junija »Politika« prinaša nasicdnji dopis iz Bosanske Dubice ki jc v gotovem pogledu prav gotovo zanimiv tud za Slovence Dopisnik pravi Skoraj vsak prebivalec iz Dubice. zlasti pa star>i šolskih otrok z tega kraja in okoliških vasi sc vprašujejo, kaj se bo pač zgodilo s šolskim poslopjem 'n kje bodo otroci prihodnje .šolski, leto nadaljevali pouk. Šolsko poslopje v Bos^ns^i Dubici jc nam reč bilo prodano na javni dražbi zavoljo občinskih dolgov učenci pa so bili odpuščeni mescc dni prej iccr sc nova lastnica n; mogla pogoditi z b.incvino glede najemnine za šolsko poslopje. §o'o obiskuje 526 otrok iz Dubicc ip okoliških vasi. Solo so končali že 31. maia. ker se je moral po naredbi pristojnih oblasti 'zseliti ves šolski inventar Pouk ie > tem utrpel veiiko škodo. Že v teku dolgotrajne hude zime pouk ni bii reden in učr program ni mogel biti v ccloti izveden Zaradi velikega števila učencev je b;l nouk vse šolsko leto le poldnevni, učcnci so prihajali v šolo le dopoldne ali popoldne Toda vse to se bo šc nadomestilo, če se bo ugodno rešilo vprašanje šolskega poslopja in čc šolske potrebščine nc bodo šc nadalje razmetane po zasebnih hišah. Vpra-janje je torej, ali bo lansk- upravi v Ba njaluki uspelo, da sc duC«kL z novo lastnico šole zastran r.aien nine do septembra ali ne. Eno jc izven spora: ne sme sc do- voliti. da bi v pokrajini kjer je nepismenost tako razširjena, več sto otrok ne mo-/lo redno hoditi v šolo. Ker je to edinstven primer, da se je šolsko poslopje prodalo na javni dražbi, gotovo ne bo brez zanimanja povedati, kako jc do tega prišlo, kako so izselili šolo in prekinili pouk Nedolgo tega je bila rw javni dražbi prodana vsa nepremičnina last občine Bosanske Dubice Občina je bila prezadolžena ir n mogla več izpolnjevati obveznosti. Med drugimi občinskimi objekti je šla na dražbo tudi velika reprezentativna hiša ljudske šole. Šola je bila sezidana že leta 1888.. je pa odlično ohranjena in v vsakem pogledu ustreza higienskim in vzgojnim pogojem. V njej je sedem prostranih. svetlih in udobnih učilnic. Na javni dražbi sc jc pojavila tudi Ljudska posojilnica iz Ljubljane krt zaupnica občine Bosanske Dubice. Ta ljubljanski denarni zavod jc kupil šolsko poslopje, nakar je bilo treba nicj plačati najemnino. Glede tega pa jc nastal spor. Ljudska posojiln-ca jc zahtevala 3000 din mesečne najemnine, česar občina sploh ni mogla plačati. Tolikšna najemnina jc za tukajšne razmere zelo visoka. Banska uprava je ponudila 1000 din, toda Ljudska posojilnica iz Ljubljane na to ni pristala in tako se je zgodilo, da so morali inventar spraviti iz šole in pouk prekiniti. Po vsem tem pričakujejo prebivalci. da se bo to vprašanje pravočasno rešilo. To pač s polno pravico. Razvesdpv uspeh Rdečega križa V dveh nabiralnih dneh so Ljubljančani prispevali blizu fro.ooo dinarjev Ljubljana. 23. junija Pretekla sobota in nedelja sta bili posvečeni Rdečemu križu. Rdeče znamenje usmiljenja na belem praporu je bilo razpostavljeno na vseh važnejših ljubljinskih križiščih in skorajda ni bilo Ljubljančana, ki se ne bi bil zavedal pomena te ve-levažne človekoljubne organizacije, zraven pa tudi pomena njene zbirke v današnjih usodnih časih. Ko zaključujejo tam v pisarni Rdečega križa na Gospo-svetski cesti blagajniške račune, lahko z zadoščenjem poudarimo, da sta ta dva nabiralna dneva uspela v gmotnem in moralnem pogledu tako zadovoljivo, da smo lahko veseli človečanske zavednosti bele Ljubljane. Organizacija obeh nabiralnih dni je bila izvedena po dveh sejah in po štirih dneh priprave in vendar se je obnesla naravnost vzorno. K sodelovanju se je prijavilo 40 ljubljanskih društev in se je tako vendar enkrat častno manifestirala njihova složnost in idealna povezanost. Njihovi člani in članice so plemenito tekmovali v izvrševanju nabiralne akcije. Nad 600 oseb, večidel gospa in gospodi-čen iz vseh društev, se je oba dneva menjavalo pri postojankah na vogalih in križiščih. Brez vsiljivosti, samo s prijaznim nasmeškom, pa z belo puščico v roki so dame poprosile zdaj tega. zdaj onega mimoidočega za dinarček. Kdcrkoli je zmogel, je voljno odrinil tudi kaj več. Bilo ja nekaj ljubkih prizorov. Ali naj vam opišemo vojnega obveznika, ki je z nahrbtnikom hitel v vojašnico, pa se je izgovoril: »Najprej služba, ko pa to opravim. prinesem ddnar!« In ga je v resnici tudi prinesel tja, kjer je dal svečano ob- ljubo. Podobno je bilo z nekim kremenl-tim kmetičem. ki se je pripeljal v Ljubljano. Pi»estrežen pred kolodvorom od na-biralk ni imel drobiža pri sebi. Pa je obljubil, da bo do popoldneva že zmenjal stotak. In ga je v resnici zmenjal in ko so ga v mestu ustavile druge nabiralke, se je odrezal: »Ne, besede pa ne bom požrl! Ta.m bom dal, kjer sem dopoldne obljubil!« In se je vrnil pred kolodvor in zadovoljen od raj tal svoj oboi v Delo puščico. V nedeljo dopoldne pač že skoraj nisi videl Ljubljančana, ki ne bi imel v gumb-nici odkupnega listka ali druge značke Rdečega križa. Pa bi se bilo nabralo še več, saj so Ljubljančani radi odrajtovalt tudi v drugič, ali ponagajal je preklicani dež prav v tistih dopoldanskih urah, k» je sicer na ljubljanskih ulicah največ prometa. Kakorkoli, iz pisarne Rdečega križa so nam zvečer zagotovili, da so z uspehom prav zadovoljni. V blagajni se je nabralo ekrog 50.000 din .Ker pa se še nabirajo prispevki pri blagajnah kinematografov in pri železniških blagajnah ter bo priteklo še nekaj novcev s periferije, čunavanje v blagajni je bilo naglo, saj so sek dosegel častno vsoto 60.000 din. Obračunavanje v blagajni je bil onaglo, saj ao pa tudi imeli vrsto blagajniških strokovnjakov, večidel upokojenih železniških finančnikov, ki jim je delo šlo naglo od rok. Vsi. ki so se potrudili, da sta letošnja nabiralna dneva Rdečega križa tako zadovoljivo uspela, vsi. ki so sodelovali, in vsi. ki so darovali ,imajo pač najlepše zadoščenje v skupnem uspehu, ki naj M pomagal blažiti bolečine, bodi že v miru ali v neželjeni vojni vihri. Maribor čez nedeljo Maribor. 23. junija Razstava dijaških risb v realni gimnaz ji Danes je bila otvorjena v prostorih I. realne gimnazije razstava risb zavodovih dijakov in dijakinj. Razstava ima dva oddelka. Prvi oddelek obsega risbe treh nižjih razredov, drugi oddelek pa prikazuje risbe dijakov IV. V. in VI. razreda. Razstave so si ogledali v lepem številu starši zavodovih gojencev in gojenk pa tudi dijaška mladina. Priznati je treba, da ie med dijaki, katerih risbe so razstavljene, mnogo talentov, ki jim je zagotovijena lepa bodočnost v tej smeri, če se bodo izpopolnjevali in vztrajno šolali. Topla ljubezen do risania navdaja razstavljena dela. Ob tei razstavi, ki bo odprta tudi še v ponedeljek 24. junija ves dan. lahko razberemo skrbno in uspešno vzgojo, ki so je deležni zavodovi gojenci ter gojenke v risanju. Prav posebno priznanje pa gre g. pref. K J i r a k u . ki ie tudi letos zavo-dovo razstavo risb tako lepo in smotrno pripravil ter uredil. Strela je zanetila požar V Breznem ie zanetila strela -^seni. ki je uničil domačijo posestnice Otilije Ve-senjakove. Hiša ie popolnoma Dogorela. Nadalje ie stre'8 zanetila požar, ki ie une-pelil v Drvanji gospodarsko poslooie do-sestnika Josipa Konrada. Škoda ie precei-šnja in še ni točno ocenjena. Vlomilci v Ljudski kuhinji V noči na nedeljo so se vtihotapili tatinski zlikovci v prostore Ljudske kuhinje na Slomškovem trgu. Pri tem so se po-služili ponarejenih ključev. Temeljito so stikali po denarju tx> predalih in omarah. Obe ročni blagajni so odnesli. V obeh blagajnah so b li razni spisi, potrdila o plačanih računih in drugi predmeti, razen tega gotovine za 150 din. Založili so ?e tudi z raznimi iestvinami. ki so jim prišle pod roko. nakar so io odkurili v neznano smer. Mariborska policija je takoj pričela s poizvedbami. Daktiloskoo ie posnel prstne odtise in ie upati, da bodo zlikovci kmalu zajeti. Zajeti sumljivci Organi mestne policije so izvedli temeljito racijo. Pri tem so zajeli 20 sumljiv-cev. ki se niso mogli izkazati, s čim se preživljajo. Nekatere so pridržali v zaporih. druge spet so odpremili v dom ovne občine. Vse kradejo Izpred neke gostilne na Tržaški cesti so odpeljali delavcu Stanku Potočniku kolo znamke »Giirke«. vredr\o 1200 din. Kolo ima evid. štev. 2-127.863. — Rudarju Petrin ru Ivanu oa so odpeljali izpred poslopja okrožnega sodišča kolo znamke »Elfa« z evid. št. 2-27.779. — Posegtnici Geri Emeršič iz Gradiške. Id se je šla nekoliko okrepčat v neko gostilno v Vetriniski ulici. je izginila košara, v kateri ie bilo več kokoši. Čuden kavalir 341etni Blaž Gracej iz Eadvaenja je nas-valil na 401etno Antonijo Jamnikar iz Pe-ker. S kolom io ie pobil na tla in ji prizadejale hude poškodbe po glavi. Napadalec pa.se bo moral zagovarjati zaradi svojega čudnega »kavalirstva«. Smrtna kosa V Cvetlični ulici 27 je preminil zasebnik Hugo Jerman, star 68 let. V splošni bolnišnici je umrl strojni delavec Simon Saucer. star 63 let. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje. Naknadna zaprisega vojaških obveznikov bo prve dni avgusta t. 1. Kdor izmed obveznikov. ki bivajo v Mariboru, doslej še ni prisegel Nj. Vel. kralju Petru II.. naj se do 20. julija t. 1. zglasi v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11 zaradi vpisa v seznam Prisrčno odhodnico so priredili gojenci banovinskega dečteea doma svojemu dosedanjemu dolgoletnemu upravitelju g. Ivanu Womerju. ki je prevzel mesto upravitelja III. deške osnovne šole na Ruški cesti. Svojo deveto stanovanjsko hišo v Mariboru je dogradilo te dni v Kraljeviča Marka ulici Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev. S 1. juliiem se vseli v novo stavbo 12 strank, ki bodo stanovale v devetih enosobnih in treh dvosobnih , stanovanjih. V stanovanjskih hišah ome-! njenega društva, ki ie menda največje ' društvo v državi, saj šteje 12.715 članov, stanuje 147 strank iz kroga društvenih čianov. Kdo .ie kriv? Protituberkulozna liga se zelo trudL da bi omilila gorje neštetih revežev ali vsaj omejila usodne posledice tuberkuloze. Mestni pometači oa ravno takrat, celo v najhujšem vetru, ko gre deca v šolo. pridno pometajo. Tako mora deca biti izpostavljena nevarnostim, ki jih lahko prinašajo razni bacili, ki jih po cestah ni malo. Kdo je kriv temu nedostatku? Drugod pometajo ponoči Nai bi tudi uri nas veljalo načelo, da se vrši pometanje izključno ponoči. Rdor pristopi k narodno-obrambnl kreditni zadrugi v Celjn, pomaga očuvati našo posest in našo mejo! Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja n fconzordj »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tipkamo d. d. fcpt tiskarn urja Fran Jecan. — Za jmeratni dei je odgovoren Alojz NovaJs. — yai s f jrKljn^