ba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politične, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAR©dWf*t:
Za Kanado in USA.
Za eno leto_________________ $3.00
Za pol leta______________________1.75
BDiffOST
206 Adelaide St W. Toronto 1, Ont.
Entered as aeceitd class matter at the Poet Office Dept. Otlawa.
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Vol. 2. No. 73.		Priče 5c.	TORONTO, ONTARIO FRIDAY, AUGUST 11, 1944	Priče 5 c.		Let. 2. št. 73
stavbinski škandal v torontu
OKROG 1.087 DRUŽIN PRIČAKUJE EVIKCIJO Z VSAKIM DNEVOM
Toronto — Zadnji ponedeljek Torontončani so bili kar presenečeni slišati razkritje stavbinskega škandala. Namreč okrog 1,087 družin vojakov na ono stran Atlantika živi deloma v ne-odgovarjajočih stanovanjih in deloma pričakuje z vsakim dnevom ukaz za izselitev.
Stavbinski program o katerem so bile vroče debate v mestni zbornici in da so večina mestnih odbornkov šli na roko v tem oziru bolj raznim podjetniškim drušbam kakor pa nujni zahtevi za stanovanja, je dosegel svoj popolni fiasko . Okrog 100 zasilnih stanovanj je zgrajeno, dokler je relifnemu de-partmentu našlo vi j enih 1,087 prošenj za takojšno zavetje.
Sto in sto stanovanj v stranskih ulicah je takih, da ne-odgovarjajo za drugo, kot jih podreti in zgraditi nova, so kljub tem uobljudena. Sto in sto družin živi v takih, stanovanjih, ki so za zdravje neodgovarjajoča, dasi posamezni krogi napovedujejo omejitev razne bolezni. Nekateri pa skušajo dognati v-zrok visokih odstotkov podvrženih jetiki, raku in drugim boleznijam. Pogledali naj bi od bližje stanovanja tisočev družin v deželi, pa bodo lahko dognali resničen vzrok za tako visok odstotek ljudstva podvrženega hiranju in bolezni.
Vsaj za sedanji čas je težko verjeti, da je skoraj večina družin vojakov na ovo stran Atlantika, kateri dajajo svoja živlenja za stvari naroda in domovine, brez potrebnih stanovanj. Kakšen
odgovor lahko pričakujemo od njih ko se enkrat povrnejo ? Mar so se zato vojskovali, da domovina ni mogla preskrbeti borno stanovanje za njihove družine? Na ljudstvu je ležeče ali bodo posamezni uradi res skrbeli za njegove potrebe ali bomo pričali še bolj škandaloznim stvarem v bodoče.
Balkanski letalski odelek v Sredozemlju
Vključuje pilote maršala Tita, kateri bodo tvorili svoj odelek posebej
Srednji v s h o d — Vrhovna zavezniška komanda zračne sile za Sredozemlje, naznanja, da je vstanovljen posebej balkanski letalski odelek pri zavezniški letalski sili. Novi odelek poleg poljske, grške in italijanske eskadrile, tvore, britski ameriški in kanadski ploti, ki bo znan pod imenom "Balkanski letalski odelek".
Glavni stan odelka se nahaja nekje v Italiji, toda i-mel bo nekoliko svojih določenih baz v Afriki, Italiji in Jugoslaviji. K temu odelku se prištevajo piloti maršala Tita kateri se zdaj vežbajo nekje v Italiji. Po zaključenih vežbah in prehodnim poukom, bodo tvorili poseben odelek jugoslovanskih pilotov.
Glavni namen vstanovit-ve posebnega balkanskega letalskega odelka je napram vidnim znakom, nuditi pomoč Narodno-osvobodilni in partizanski armadi pod poveljstvom maršala Tita.
RDEČA ARMADA DROBI NACIJSKI ODPOR NA CELI BOJNI ČRTI
RDEČA ARMADA DROBI NACIJSKI ODPOR NA CELI BOJNI ČRTI. RAZJARJENI NACISTI SRDITO SE UPIRAJO OB VZHODNI PRUSIJI Z PROTI NAPADI, TODA BREZ USPEHA.
Moskva — odelki Rdeče Armade so zadnjega tedna napredovali v smeri Rige, važno morsko pristanišče v Latviji, ter so z tem še bolj tesno stisnili jekleni obroč okrog 300.000 nacističnih sil odsekanih v Latviji. To pa zna postati ena od večjih zmag odelkov Rdeče Armo-de, kajti v tej pasti račna se kot je omenjeno četrt milijona nemških Fritcev.
Poročilo vrhovne komande Rdeče Armade poroča, da so nacisti vrgli nova pojača-nja in rezervne moči ob vzhodni Prusiji. Svoj poskus z proti napadi so plačali z zelo visoko ceno v moštvu in vojni opremi, ki je ostal po-
polnoma izjalovljen. Odelki Rdeče Armade so uspešno odbili nacijske proti .napade in so napredovali tudi na tem kraju bojne črte, katera zadaja mrzlične občutke nemškim Junkerjem vzhodne Prusije. Nadaljnja poročila trdijo, da so nacisti požgali obmejne vasi in pa da mobilizirajo civilno prebivalstvo za obrambo "oČet-njave", katero je vposleno da kopa strelske jarke itd. Mrzlična bojazen preveva med nemškimi Fritci in najbrž da se bo zagotovo še bolj tesno oklepala okrog njih v naslednjih nekoliko tednih. Dokler odelki Rdeče Ar-
made napredujejo ob vzhodni Prusiji, Latoviji in Estoniji, so zadnjega tedna zdrobili odpor nacističnih sil ob karpatskih prelazih. Namreč zavzeli so štiri važne točke Sambor-Drohobič oljnatem področju ob karpatskih prelazih. Proizvodnja petroleja in olja se računa okrog 700 milijonov sodov na leto. S zavzetjem oljnatega področja, Nemčija se mora zdaj osloniti le na olje iz Rumu-nije.
Celotni položaj na vzhodni bojni črti kaže vidne znake, da so v neposredni bodočnosti velike akcije, ki bodo dokaj zdrobile nacijski odpor na celi črti.
IZ URADA:
sveta kanadskih južnih slovanov
POROČILO O PREJEMKIH IN IZDATKIH DO 31 JULIJA T. L.
Glavni urad Sveta je prejel do konca julija v Pomožni Fond Svobodni Jugoslaviji skupno vsoto: $83, 592, 97. To vsoto so poslale sledeče naselbine:
Vancouver $20,100.00; Windsor $12,800.00; Toronto $9,721.60; Port Arthur $5,000.00; Hamilton $4.-095.00; Schumacher $3,-618.87; Sudbury $3.042.00; Welland $2,775.00; Thorold $2,553.60.
Montreal $1,995.00; Port Colborne $1.800.00; Kirkland Lake $1,450.00; Nai-gara Falls $1,432.00; Timmins $1,635.00; Creighton Mine $1,230.00; St. Catharines $1,135.00; Princeton $1,017.00; Geraldton $1,-01140; S. S. Merie $1,000.00 Val d'Or-Bourl amapue $850. 00.
St. Catharines in Thorold skupaj (iz piknika) $765.-00; Mountain Park $735.00; Cumberland $550.00; Che-mainus BC. $520.00; Port Alberni $500.00; Brantford $387.00; Beardmore $332.-00; Aleza Lake $286.00; Edmonton $220.00; London $208.50; New Aberden. N. S. $160.00.
Nelson B. C. $100.00; New Toronto $100.00; Kimberly BC. $69.00; Oshawa $55.00; Kaniloops $54.00; So. Slo-can B. C. $50.00; Kingstom $50.00; Cooksville $50.00; Port Credit $50.00; Noranda $25.00; Salmo B. C. $20.-00; Alsask, Sask. $10.00; Alberdeen, Wash. $10.00; Razno (dva darovalca) $22. 00.
Iz pomožnega fonda je izdano $50.000.00 za nakupi-tev medicinskih potrebščin Narodno-osvobodilnj vojski
in $887.00 za nakupitev obleke.
V blagajni se nahaja koncem julija $32,705.97.
Prejemki za administrativni fond znašajo do 31 julija $891.00. Prej v blagajni $406.43, znaša skupno vsoto koncem 31 julija $1.297.43.
Izdatki za to dobo znašajo $702.00. Bilanca v blagajni koncem julija $594.13.
konservativci pod težo kritike
King Napovedal Možnost Večje Kooperacije po Vojni
Ottawa — Zadnjega tedna v parlamentu je podal precej obširen govor o vojni in politični situaciji, posebej pa razložil nujne naloge Zedinjenih narodov za trajen mir in izgraditev boljšega povojnega sveta, premier King.
Potem ko je razložil vojni položaj zavezniških sil v Franciji in Italiji in pa zmagovito napredovanje Rdeče Armade na celi vzhodni bojni črti, je dejal, naslednjih nekoliko tednov utegne odločevati usodo nemške vojne sile na vzhodu, zapadu in jugu. Nahajamo se sicer v razdobju vojne, pravi premier King, ko je hrabrost vsakega vojaka, odločnost vsakega državljana postavljena pred resne preizkušnje.
Kanada je vsmerjevala svoje načrte v pravcu zmage Zedinjenih narodov. Ona bo z isto energijo delela tudi po vojni, ne samo za trajen mir, ampak izgraditev boljšega ekonomskega življenja v svetu. Da se pa čimprej vse to doseže in uresniči, potrebno je tesno sodelovanje velikih sil v borbi za zmago. Njihovo sodelovanje je potrebno
Toronto — Provincional-na vlada in sicer na podlagi kritičnega javnega mnenja 'vsled nezadostne delavske zakonodaje, je zadnjega tedna sprejela zakon, ki določa 48 ur dela na tedan za delavce v hotelih in revsta-racijah, za provinci j o Ontario. Zakon, kateri postane veljaven z dne 1 septembra določa poleg tega, plačane počitnice delavcem v tem področju dela. Toda znano je, da je prednedavnem pro-vincionalna vlada sprejela delavsko zakonodajo za delavce vposlene v industriji, ter ga potem zavrgla, kar povzroča v javnem mnenju nezadovoljstvo in pa proteste proti konservativni vladi premiera, Drew.
Organizirano delavstvo in ljudstvo zahteva od vlade izpolnitev danih obljub lanskega leta v volivni kampanji. Konservativci so obljubljali vsevprek, ko so pa zasegli oblast, njihove obljube postajajo le pereč opomin ljudstvu v splošnem,
ne samo radi medsebojne pomoči, nego tudi sodelovanje ki bo vključilo manjše države, dejal je Mr. King. Kako si naj zamislimo trajen mir, ako bi ne dovolili manjšim državam da sodelujejo v mednarodni organizaciji. O-bstojala bi bojazen, da bodo velike velesile urejevale svoje posle in račune, na škodo manjših držav.
Nadalje Mr. King je govoril o ogromni možnosti za
TURČIJA NAPOVEDALA MOBILIZACIJO
Ankara — Vsled prekinitve diplomatskih odnošajev z Nemčijo, Turčija je napovedala mobilizacijo ljudstva v splošnem, kot pripravnost proti morda iznenadnega napada Nemčije.
Mobilizacijski odlok vključuje moške in ženske med 16 in 60 let starosti s izjemo žensk do 45 let.
Hitlerjev poslanik Franc fon Papen, je minulega tedna odpotoval iz Turčije, v Berlin. Nekatere vesti trdijo, da je bil takoj aretiran po gestapovcih.
izgraditev blagostanja v svetu. Kanada z svojim bogastvom prev veliko lahko pomaga. "Nesmemo se bati bodočnosti", dejal je Mr. King. Kanadčani so lahko ponosni ne samo z tem kar so že dosegli, ampak tudi z tem, kar se lahko še doseže, misleči v narodnem in mednarodnem oziru. Medtem zafrknil je vsaj nekatere kroge, ki napovedujejo, naj Vel. Britanija govori na mirovni konferenci v imenu Dominionov. Premier King je mnenja, da bi tako stališče povzročilo težkoče in je dodal: "Kanada je neodvisna država in mora imeti pravico, da govori v svojem imenu in zastopa svoje interese v mednarodnih ozirih".
Govor premiera Kinga je smatran tem značilnejšim, ker jasno povdarja stališče, ki ga je zavzel v svojem govoru v britskem parlamentu, glede zunanjih in notranjih vprašanj Kanade, da je Kanada neodvisna država in vsled tega opravičena govoriti o vsih vprašanjih sama za sebe. To stališče izraža obenem želje in interese kanadskega naroda.
krvave volitve v quebec-u
TRI UBITA 14 DRUGIH RANJENIH V TERORISTIČNIH IZGREDIH
Montreal — St. Catharines in De Bullion ulici sta bili sceni terorističnih izgredov na dan provincionalnih volitev dne 8 avgusta. Skupine oborožene tolpe so vlomile v prostore volivnih odborov, metale kamenje in opeko v razne trgovine in slišali so se streli iz samokresov. Teroristična skupina fa-šitično razgretih elementov, je dvakrat zaporedoma razsajala po ulicah nakar je bila pozvana mestna in provin-cionalna policija, da naredi red in umiri razsajajočo skupino.
Cankar in Kosanovič v London-u
London — Tukaj sta srečno prispela ministra nove vlade dr. šubašič, g. Izidor Cankar in g. Sava Kosanovič se glasi poročilo iz Lon-' dona.
Z prihodom obeh ministrov v London, dr. šubašiče-va vlada je zdaj v svojem popolnem sestavu in je upati, da bo začela izvajati sporazumni program. Dr. šubašič je pred nedavnim obljubil sestaviti izjavo stališča nove vlade in jo podali v o-dobritev ministrom. Napram tozadevnim vestim izjava vsebuje med drugim, takojšno pomoč kmetom na osvobojenem ozemlju, čistka bivših administrativnih uradov, namreč nameščencev z strani bivših režimov v raznih uradih konzolatov in ambasadorjev.
Poleg tega doznava se tudi, da je prispela v London, vojaška misija maršala Tita.
V izgredih so tri ubiti in 14 drugih ranjenih. Pri iz-grednikih je najdeno vsakovrstno orožje, brivne klinje, nočni kolčki, opeka, samokresi, železne cevi, železne palice itd.
Napram vesti iz Montrea-la do izgredov je prišlo, ko so izgredniki vlomili v prostore volilnih odborov liberalcev in Union Nationale. Dotična vest pravi poleg že omenjenih žrtev, celotna škoda znaša okrog 7,000 dolarjev, kar je pa napram obsegu izgredov zelo površno.
Vest vsekakor ne pove pripadnosti izgrednikov, razen, da pravi, da je več črncev in neki vodja Carmen Rossi z nasprotne strani, katerega je policija ustrelila potem, ko ni odložil samokresa.
Pri volitvah v Quebec provinciji je zmagala Union Nationale, Duplessijeva stranka, znana po svojem "peadlok" zakonu in reak-cionarnosti za času vladanja od leta 1936 do predzadjnih volitev 1939 leta. Napram tozadevnim podatkom Union Nationale je izvolila 45 liberalci 37, Blok Populaire 4, CCF. 1, Neodvisni nacionalisti 1., poslancev. Skupno volilcev je bilo registriranih z rekordnim številom 1.875.-505, deloma vsled tega, da so imele ženske pravico do volitev in deloma pa vsled vroče tekme med Union Nationale, Blok Populaire in Liberalcev. To obenem pojasni celoten pomen volitev.
Volitve v Alberti, so vsekakor izvedene brez podobnih izgredov in pri katerih je zmagala Social Credit Stranka, katera je izvolila 41 poslancev.
Kanadski odelki prebili bojno črto ob Caenu
NAPREDOVALI SO DESET MILJ. AMERIKANCI ZAVZELI VAŽNA PRISTANIŠČA POLOTOKA ST. NAZAIRE.
Glavni stan zavezniških
sil — Kanadski odelki podprti z 2000 bombnikov, so prebili sovražno črto vzhodno Caen-a, ter so napredovali 10 milj v 90 milj raztegnjeni bojni črti. Nahajajo se v neposredni bližini mesta Falaise, ki se nahaja 22 milje vzhodno Caen-a.
Ameriški odelki po več dnevni bitki so zaveli važna pristanišča polotoka St. Na-zaire, ter prodirajo v notranjost Francije, namreč proti Parizu, kakor trde vesti. Sovražnik je skušal z nekoliko proti napadi zavstaviti napredovanje zavezniških armad, toda brez da bi dosegel uspeh.
Močni odelki .zavezniške zračne sile, podpirajo pehotne odelke in istočasno bombardirajo sovražne koncen-
tracije v zaledju. Nekoliko poletov je bilo izvedenih zadnjega tedna z tisoči zavezniških bombnikov, ki so močno bombardirali nemška industrijska področja.
S zavzetjem važnih pristanišč v Franciji, se odpira daljša možnost zavezniškim silam za ofenzivne operacije v Franciji. So gotovi znaki ki kažejo do tega zatrdila posebno zaradi prevoza vojne opreme in večjih pristani-ščnih baz.
Situacija na italijanski fronti zadnjega tedna ni bilo večjih sprememb posebno okrog Frorence, kjer so srditi boji v teku. Osma armada, ki napreduje vzdolž Jadranskega morja, je zavzela mesto Monte Grillo in odbila z uspehom nekoliko sovražnih napadov.
Gornja slika kaže pripravljene zaboje oble ke, obutev in drugih potrebščin, ki so jih zbrali priseljenci v New Yorku in odposlali beguncem iz Jugoslavije v Egiptu. Z leve na desno: tovariška Mary Ferkins, ter dva Člana "Children Federation Inc.", Mr. N. Lemtugov in Mrs. White.
Medecinske potrebščine bodo v par dneh odposlane
V EGIPTU SE NAHAJA 76,248 BEGUNCEV IZ JUGOSLAVIJE
Toronto, 11 avg. — Predno smo podali ta izvod lista v tisk, nam je glavni tajnik Združenega Odbora južno-slovanskih Kanadčanov, podal zelo važno izjavo.
Br. Štefan Miošič pravi, da je ravnokar prejel pismo od glavnega odbora rdečega Križa v katerem pravi, da bodo medecinske potrebščine za pomoč Svobodni Jugoslaviji odposlane v nekaj naslednjih dneh. Zaboji so že pripravljeni in so na potu v pristanišče odkoder bodo poslani Narodno-osvobodilni armadi in narodom Jugoslavije.
Dotični odbor je zaeno obvestil glavnega tajnika, da se nahaja v Egiptu 76.248 beguncev iz Jugoslavije, katerim je nujna pomoč potrebna, obenem pa zagotav-
lja Združeni odbor, da j© pripravljen odposlati v ta taborišča in v Jugoslavijo, obleko, obutev in razna druga darila, ki so v ta namen z-brana med našimi priseljenci v tej deželi.
Radi tega zelo važnega naznanila se zaeno obvešča podružnice in mestne odbore Združenega Odbora južno-slovanskih Kanadčanov, kakor tudi druge organizacije, da zdaj v nekoliko naslednjih dneh podvzamejo vse v svojih naseljih in pripravijo zaboje za odposlati na naslov, katerega bo označil Izvršni Odborov par dneh.
Potna vez je odprta in je zdaj potrebno podvzeti vse kar je v naši moči, za odposlati nujne potrebščine in pomoč Narodno-osvobodilni armadi in narodom Jugoslav.
"EDINOST
is
Publiahed weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
R*fwtered in the Registry Office for the «ty of Toronto on the 25th dar of Junc, 1942, as No. 47939 C. 1».
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Narod je na strani pravice in svobode in ne narodnih izdajalcev
Ameriški "Srbobran", glasilo "Srpskega Narodnega Saveza", namreč njegovo uredništvo je priobčilo z dne 31 julija na naslovni strani "resolucijo centralnega komiteja", kateri je baje zboroval od 20-23 junija t. 1. nekje v "slobodnim brdima Jugoslavije". Resolucija vsebuje obtožbo proti dr. šubašiča in nove vlade v Londonu vsled tega, ker ni smatral za potrebno pregovarjati glede sestava vlade z "predstavništvom nacionalnega pokreta, čigar borbene edinice tvore armado pod poveljstvom Mihajloviča." In da podkrepi svoje trditve kot predstavništva, se po-oblaščuje z tem, ko pravi: A) "da ovaj ' pokret uključuje organizaciju Ravna Gora, sve srbske demokratske političke partije in grupe, unije bivših voj-nika u Prvom Svetskom ratu, sve patriotske organizacije bilo j u gosi ovensko ili Srbskog karaktera, i grupu jugoslovanskih orijentisanih Hrvata."
B)	Da je Slovenačko ujedinjeno političko vodstvo, akceptiralo u cjelini generalni nacionalni program ove organizacije, formulisan u rezoluciji velikog Nacional-nog Kongresa održanog od 25 do 28-mog januara ove go-dine, na kojem su bile zastupane sve demokratske struje Slovenačkog političkog života.
C)	"Da se sve nacionalne demokratske borbene snage u Sloveniji nalaze u redovima Jugoslovenske Armije pod komandom generala Draže Mihajloviča."
Tako piše "Ameriški Srbobran", skuša podati vtis ■ med srbsko govorečim narodom, da Draža Mihajlovič ni sam, marveč resnično poveljnik borbenih edinic Nacionalnega pokreta. kateri poleg Srbov vključuje jugoslovansko orentirane Hrvate in vse nacionalne demokratske borbene sile v Sloveniji.
V kolikor se tiče vprašanja jugoslovansko naklonjenih Hrvatov, po želji Draže Mihajloviča in ameriškega Srbobrana, je vprašanje Hrvatov na prvem mestu. Zasledujoč tisk iz starega kraja in na tem kontinentu, večina ga rešuje pravilno. Ne prizanaša takozvanim "jugoslovansko naklonjenim pristašem" Draže Mihajloviča, okrog neznatne peščice reakcionarjev in pomirjevalcev iz vodstva stare Kmetske Stranke, ki so odvračali ljudstvo od resnične nacionalne borbe proti okupatorjev in domačih izdajalcev. Toda v kolikor se tiče vprašanja 'vsih borbenih sil Slovenije" pod vodstvom generala Draže Mihajloviča, si štejemo za dolžnost, da javno naslovimo urednikom ameriškega "Srbobrana", pristno našo besedo, da je laž.
Prvo in drugo zasedanje Slovenskega Narodnega O-svobodilnega Sveta, ki se je vršilo na osvobojenem ozemlju Slovenije pod zaščito odelkov Narodno-osvobodilne vojske in odelkov Partizanov pod podstvom maršala Tita kateremu ste prisostvovali poleg drugih častnikov in članov Antifašističnega Veča Narodnega Osvobojenja Jugoslavije, zavezniški vojni misiji Vel. Britanije in Amerike, odločno zavrača tako lažnjivo izmišljijo iz kovačnice edino Draže Mihajloviča in "Ameriškega Srbobrana."
Prvo zasedanje Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta, zlasti v govoru njegovega predsednika Josip Vidmar-ja, kateri dobesedno pravi: "Osvobodilna fronta je torej prepregla vso Slovenijo in zajela vse naše ljudske množice. Jasno pa vam mora biti, da nikakor in podi nobenim pogojem ni marala in ni smela sprejeti v svoje vrste strank, ki so se v Jugoslovanski preteklosti osramotile in omadeževale s prodajanjem slovenskih narodnih interesov beograjski čaršiji ali ki so celo svoji čaršiji in svojim interesom na ljudo podpirali peto kolono na naši zemlji ali celo sami bili peta kolona za naše okupatorje. V ti dve sramotno zaznamovani skupini nesprejemljivih je Osvobodilna fronta utemeljeno štela vodstvi obeh do tedaj vodilnih političnih strank JRZ in JNS, ki sta bili iz Osvobodilne fronte v naprej nepreklicno izključeni. Če danes pogledamo "Belo gardo", bomo našli v njej prav te ljudi v vodstvu."
Torej vodstvi strank Jugoslovanske Radikalne Zveze in Jugoslovanske Narodne Zveze, del slovenske duhovščine okrog škofa Rozmana in del zavedencev okrog generala Rupnika, je tista "večina" o kateri govori "Ameriški Srbobran", dasi sam dobro ve, da je ta "večina" vred z Dražom Mihajlovičem zavarovana vsaj začasno z nemškimi bajoneti.
To "večino" o kateri govori takozvana resolucija Draže Mihajloviča, katere tvorci so bili nihče drugi kot nemški gestapovci poleg narodnih izdajalcev Mihajloviča, Rupnika. Nediča in Paveliča, radi fizičnega in političnega poraza na celi bojni črti. slovenski narod jo je proglasil kot številčno neznatna skupina narodnih izdajalcev. Slovenski narod se zedinjeno vred z brati Hrvati in Srbi, bori proti nemških okupatorjev in proti onih elementov, kateri si po vzorcu "Ameriškega Srbobrana" prizadevajo oživeti umrli sistem beograjske nadvlade nad narodnimi interesi, narodno in socijalno provičnostjo. V tej borbi umira celotna korupcija beograjskih režimov zadnjih 23 let. In z njo vred se pogrezajo pod sodbo dobe in ljudstva, ustvarjevalci mržnje in nasilja.	. .
Nobenega dvoma ni, da gre za nohte pred nemškimi gestapovci generalu Draži Mihajloviču, kakor tudi njegovim somišljenikom. Prvič radi dejstva, da je ogrona večina naroda na strani Narodno-osvobodilne vojske in njenega vodstva, za Novo svobodno demokratično federativno Jugoslavijo. In drugič radi dejstva, da se sile okrog narodnih izdajalcev po vzorcu Mihajloviča, Nediča, Paveliča, Rupnika, zmanjšujejo. To sta dejstva, ki delata največje preglavice nemškim fašističnim okupatorjem, posebno pa radi tega na račun Draže Mihajloviča, zelo zne-te družbe okrog "Ameriškega Srbobrana", kadar trda prede. Ta družba na tem kontinentu in tudi starem kraju, potem ko je dobila precej dobre klofute z sestavom vlade sporazuma v Londonu, se čuti docela poražena. Ne gre ji v glavo, kako je kralj poveril mandat dr. šubašiču za sestav vlade, dasi ni smatral za potrebno, da ga dobi recimo od nemškega zaupnika Draže Mihajloviča, kateri da predstavlja nekakšne "večihe" vsepovsod. Če bodo uredniki "Srbobrana" vsaj toliko dobrohotni da pregledajo izvode zadnji dve leti, se bodo prepričali da sami sebi ne govore resnico. Star pregovor pravi: "Laž ima kratke noge". To je kar bi si morali zapomniti. Izgleda pa. da si kljub očitnim dejstvonf ne bodo in bo reakcionarna skupina skušala netiti razdor, mržnjo in sovraštvo med tremi bratskimi narodi z namenom, da se polasti oblasti. Skušala bo z novimi triki ustvarjala v svetu dvoum.
Narodno edinstvo je edino odgovor za poraz reakcije in uresničitev Nove narodno svobodne demokratične federativne Jugoslavije.
Nasa Narodno Osvobodilna Borba in Slovensko Primorje
Prost mora biti, prost moj rod,
Na svoji zemlji svoj gospod!
Simon Gregorčič "Le vkub, le vkub uboga gmajna!"
živimo v dobi, ko se vse staro ruši in gradi novo. Komaj so se zacelile rane iz prejšnje svfetovne vojne, že smo se znašli v vrtincu novega krvavega plesa, ki pretresa ves svet. Bije se boj na življenje in smrt.
Tudi ta vojna ni prizanesla slovenskemu narodu. Vojne grozote so zdaj hujše, kot kdaj koli. Fašistične bande, ki so že mnogo let gospodovale nad našim Primorjem, so navalile se na ostale kraje naše lepe slovenske zemlje in danes pričajo kupi ožganega tramovja in kamenja mnogih slovenskih vasi o fašistični kulturi.
Slovenski narod nudi tem modernim, motoriziranim Hunom tak odpor, da ga danes občuduje ves svet. Slovenski narod se je v tej nesreči združil okrog svoje zastave, okrašene s peterokrako zvezdo, ki je simbol resničnega bratstva vseh narodov. Slovenci smo se odločili z orožjem v roki očistiti svojo grudo fašistične kuge.
I.
"Kaj pa moj narod, narod, moj narod ?"
moj
Ko je prišel v Nemčijo na vlado Hitler, je bila njegova prva skrb, da izvede popolno organizacijo,vseh sil, ki bi mogle služiti — z,a vojno, ki jo je ves čas pripravljal. V vseh državah je organiziral svoje pristaše v ogromno špijonsko mrežo. Te organizacije v fašistični službi imenujemo "peta kolona". V Jugoslaviji je taka organizacija delovala pod imenom "Kulturbund". Jugoslovanska vlada ni niti malo zavirala delovanje "Kulturburda".
Za polom Jugoslavije so odgovorni vsi tisti, ki so vodili njeno usodo.
Primorski Slovenci, ki smo bili žrtev političnih kupčij in smo bili po londonskem paktu leta 1916 predani italijanskemu imerdjalizmu smo vsa leta gledali v Jugoslaviji simbol naše odrešitve. Ves čas, še bolj v dobi krvave fašistične tiranije, smo gojili upanje, da nas bo Jugoslavija nekoč rešila verig suženjstva. Vojna med Italijo in Jugoslavijo ni izpolnila naših nad. Tudi že prej, čim bolj se je odmikal čas, tem bolj so beograjske vlade pozabljale na naš kos zemlje. Z raznimi pogodbami, ki jih je beograjska čaršija sklepala
z fašističnim Rimom, se je vladajoči režim popolnoma odrekel vsem zahtevam na naše Slovensko Primorje, Dr. Ninčič Momčilo, bivši jugoslovanski zunanji minister, je eden glavnih krivcev žalostne u-sode nas primorskih Slovencev. Danes je član jugoslovanske kraljevske "vlade" v Kairu. Mi, Primorci, torej nimamo nobenega razloga navduševati se za tako vlado.
,Kluk temu so narodne težnje po zedinjenju ostale na obeh straneh žive. Mnogo je bilo narodnih in kulturnih organizacij, ki so ob vsaki priliki opozarjale na razko-sanost slovenske zemlje. Spominjale so se vseh žalostnih obletnic pogodb, ki so nas hotele za večno razdeliti.
Ko so prišli v Jugoslaviji navlado fašizmu naklonjeni režimi, se je položaj teh organizacij čez noč spremenil. Zočelo se je preganjanje in pozneje jim je bilo prepovedano vsakršno delovanje. Bivši ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen, ki je že dobil svoje plačilo kot narodni izdajalec, je takrat izročil fašistični sodbi vse primorske rodoljube, ki so iskali zavetja v narodno svobodni "Jugoslaviji". Kljub vsem protestom in interven-cijom so romali dr. Srebrnič in njegovi tovariši v italijanske ječe.
Po razpustu vseh ister-skih in primorskih društev je vlada tudi prepovedala ves njihov tisk. Našim vladodrž-cem ni bila mar rešitev narodnih vprašanj niti v lastni državi, tem manj so se brigali za naše Slovensko Primorje. Slovenci in Hrvatje tudi v lastni državi v Jugoslaviji niso smeli razobesiti svoje narodne zastave. To je bilo pod kaznijo prepovedano.
V državni upravi, kjer je imela popolno oblast beograjska čaršija, je vladala strašna korupcija. Brez podkupovanja nisi opravil ničesar, zato tudi danes nihče ne joka za takšno Jugoslavijo, kakršna je bila. Korupcija je vladala v vseh krogih, ki so odločali o usodi Jugoslavije. Redki su bili poštenjaki, a ti niso prišli do veljeve.
še bolj žalostno sliko so nudile socialne razmere. Nizke delavske in uradniške plače, obupne higijenske razmere in stalno dviganje cem, so bili povod neštetim in neprestanim delavskim strahom. Ogromna prezadol-ženost kmetov, nesorazmerno obdavčenje, nemožnost prodaje kmetskih pridelkov in znana "agrarna reforma"
ZANIMIVO PISMO IZ ITALIJE
(Sledeče pismo je prejel nek New Yorški rojak, ter dovolil, da ga radi zanimive osebine pošljemo v prioči-tev listom). ZOJSA.
Bizerta, Maj 1944.
Dragi prijatelj:
Tu se nahajam že precej časa in prav nič se nimam potožiti. Saj veš kako lepo je v Mediteranu, kjer človek po dolgem času čuti bližino naše lepe domovine in kjer imam prliko srečavati mnoge naše borce, od katerih seveda mnogokaj slišiš o življenju in borbi v naših kra-jh.
Pred nekaj dnevi sem srečal slovenske fante, borce, ki so pred kratkim prispeli iz domovine. Verjemi prijatelj, ko jih vidiš tako krepke in odločne, tako bistre in plemenite, ko slišiš o junaški borbi v domovini, se človeka polasti žalost, da moraš biti tu, a ne doma kjer se kuje naša usoda. Rečem Ti, jekleni fantje, odločni, dela! Niti trenutka ne posumnjajo v dokončno zmago, ne samo nad zunanjimi sovražniki, nego tudi nad notranjimi, kajti Vedo, da je cel naš narod tak kakor oni sami. Kljub vsem težavam ki so jih prestali, kljub vsem grozotam ki so jih videli, so vedno vedri in veseli in kjer-
koli in kadarkoli morejo, za-pojejo našo prelepo slovensko pesem. In koliko novih pesmi. . . kakšni napevi in kakšne besede. . . To so pesmi "herojske dobe" naše slovenske domovine. Vsak mesec, vsak teden, celo vsakega dne se porajajo nove, o tekočih dogodkih in junaških podvigih pojedincev ki se žrtvujo za bodočo celino o borbi, o zmagi in bodočem blagostanju. Nove pesmi o novi veri! Vsi komaj čakajo, da se rešijo neke formalnosti, pa da se povrnejo na borbo v domovino! če bi mogel, jaz bi kar sedaj z njimi!
Mi smo tukaj obavili lepo južnoslovansko manifestacijo na srpskem pokopališču, kjer počivajo žrtve svetovne vojne. Položili smo prekrasen venec iz bronca, ukrašen z novo državno zastavo. Govorili so po en Srb, Hrvat, Slovenec, Bolgar in en Rus, živeč u tukajšnjem kraju. Vzporedili smo borbo srps-kih junakov iz svetovne vojne z sedanjo borbo ujedinje-nega jugoslovanskega naroda, za čast, svobodo, pravičnost in enakopravnost južno-slovanskih narodov. Pozdravil sem vse kot si naročil, — zahvaljujejo — prisrčen pozdrav.
Tvoj tovariš.
so potisnili tudi kmeta v o-bup. Vlada se niti najmanj brigala za socijalni položaj nikogar, znala je bogateti samo sebe. Pač pa je neusmiljeno preganjala delavske strokovne, kulturne in politične organizacije ter zlasti njihovo tiskano besedo. Preveč so se bali resnice. Policija je na veliko zapirala delavske zaupnike in voditelje in polnila ječe in koncentracijska taborišča. Pri tem je imela policija popolnoma proste roke in je delala s političnimi jetniki par je hotela. Na tisoče najboljših sinov našega naroda je šlo skozi svetovno znane beograjske zapore, imenovane "Glavn-jača", kjer so umirali, natrpani v umazane in smrdljive celice, od gladu i na posledicah nečloveškega "zasliševanja".
Taka je bila "svobodna" Jugoslavija in tako si zopet želijo četniki, bela garda in jugoslovanska "vlada" v Kairu. Zato želijo gospodariti, kakor so nekdaj, general Draža Mihajlovič in Nedič in Peter in vsi ostali re-akcijonarni elementi.
Vsa ta pisana gospoda je napravila iz Jugoslavije ječo narodov in primer izžeman-ja delavnih množic. Nikdar ne bi bile vrste Paveličevih Ustašev tolikšne, če bi ne bilo takega zatiranja na Hrvatskem. Umetno in uspešno se je sejala mržnja zlasti med Hrvati in Srbi, — da so se zakrili drugi grehi in da bi se z izkoriščavanjem u-metno narejene nesloge med Srbi in Hrvati polnili žepe reakcionarci. Vse te grehe plačujejo danes vsi narodi Jugoslavije s krvjo.
Nezadovoljstvo je tlelo v narodih Jugoslavije ves čas; naraščalo je od dne do dne in je prikipelo do vrhunca, ko se je vlada odločila da podpre in vstoni v fašistični blok Nemčije, Italije in Japonske proti Sovjetski zvezi, do katere je razumljivo, bila beograjska čaršija vedno sovražno razpoložena. Dasi so narodi zahtevali ob vsaki priliki vspostavitev diplomatskih odnošajev in priznanje Sovjetske Zveze, so to vsi reakcionarni režimi odporno odbijali in diplomatske odnošaje vs-postavili šele takrat, ko je bilo to že prepozno. Beograjska vlada je raje podpirala "Kulturbund", gnezda nemške fašistične špijonaže in laži o Sovjetski Zvezi.
žalostna je bilanca kraljevine Jugoslavije, pod katero so vsi naši narodi potegnili krvavo črto. Nihče več si ne želi vrnitve v tiste žalostne čase, ko je ukazovala re-akeijonarna družba, a narodi so tlačanili. Danes si sami krojimo usodo s krvjo. Složno z ramo ob rami se borijo vsi narodi Jugoslavije, Srbi, Hrvati, Črnogorci, Makedonci in Slovenci iz zelene štajerske, Koroške, Kranjske in Primorja proti osovraženemu okupatorju. Strnjeni pod zastavo svobode korakajo k skupnemu cilju in iz tega oboroženega bratstva v krvi in ognju prekaljenega, bo zrasla nova domovina, svobodna demokratična, e-nakopravna, federativna Jugoslavija.
II.
"Manj strašna noč je v
črne zemlje krilih
kot so pod svetlim soncem
sužnji dnevi!"
France Prešern
Na Veliko noč leta 1941 so nemške, italijanske, madžarske in bolgarske tople udrle v Jugoslavijo. S pomočjo domačih izdajalcev sa takoj začeli izvajati teror nad prebivalstvom. Streljanje, obešanje in zapiranje v množicah se je vršilo vsak dan. Več kot 80.000 ljudi so Nemci izgnali v Srbijo, na Poljsko in v razne druge kraje Nemčije na prisilno delo, od koder se bo malokdo vrnil domov. Mlade žene in dekleta so poslali na fronte vojakom v zabavo.
Teror se je razširil takoj na vse pokrajine slovenske zemlje, prav tako se je razdivjal po Dolenjskem in v Beli krajini kot po Goriškem in Notranjskem. Italijanskih vojaških oblasti ni bilo sram
IZGRADITEV ZVEZNE DRŽA VE
RADIO GOVOR PROF.
BORISA FURLANA.
(BBC London 1.7.44. v slovenščini od 18.15, 49m, 31m in 25m vse na enem valu)
Široka mednarodna javnost se vedno znova čudi ne le nad vztrajnostjo odpora narodov Jugoslavije, marveč predvsem nad vojaškimi uspehi, ki jih NOV že leto za letom doseza proti nacifa-šističnim okupatorjem.
Vprašanje, kako je mogoče, da so narodi Jugoslavije ustvarili iz lastnih sil vojsko, ki šteje nad 300.000 mož, organiziranih v desetih armad-nih zborih in da veže ta vojska toliko sovražnih, nemških in kvizlinških visoko mehaniziranih in odlično opremljenih divizij ? Ta vojska ni nadaljevanje stare vojske, nasprotno, ustvariti se je morala celo proti volji in aktivnemu odporu vseh sil, zunanjih in notranjih, ki so kakorkoli predstavljale preteklost. In — kar tujca opazovalca še najbolj preseneča je to, da izide NOV po sovražni ofenzivi močnejša nego je bila ob začetku borbe, da
pošiljati v internacijo majhne otroke in 80 letne starce, kajti tudi ti so se jim zdeli nevarni za "novi red". Tudi streljanje talcev je bilo v znamenju fašistične "pravice". Dolga je vrsta smrtnih obsodb in tisoči so romali v fašistične ječe.
V tej najtežji situaciji v zgodovini našega naroda se je našla edina organizacija, ki se je postavila pred narodovo usodo proti krvavemu nasilju fašističnih okupatorjev. To je bila Komunistična Stranka. Visoko je dvignila zastavo osvobodilne borbe in pozvala narod na oborožen odpor. Na njen poziv so se združili vsi slovenski, ljudsko in demokratične misleči poštenjaki, ki so bili pripravljeni boriti se skupno za osvoboditev našega naroda. Predstavniki vseh političnih strank, razen fašističnih, so se združile ob skupnem programu in so ustanovile splošne narodno politične organizacije pod imenom "Osvobodilna Fronta Slovenskega Naroda" (OF). To zedinjenje vseh poštenih rodoljubov smo vsi pozdravili z velikim navdušenjem. To je bil edini pravi izhod, ki je narod združil, ne pa ga razcepil.
Povsod so se začeli javljati na zidovih napisi in parole; ustno propagandno je podprla še tiskana beseda, ki se je tajno širila med narodom. Po mestih in trgih, po vaseh in vsem podeželju, v delavnicah in fabrikah so nastajali odbori OF., ki so zbirali denar, orožje, municijo, obutev, perilo, obleko, živež, sanitetni materijal in vse kar je bilo potrebno za organizran oborožen odpor. Vsi so plačevali narodni davek, Razpisano je bilo posojilo v višini dveh miljard. V mestih se je razširila organizacija do vsake hiše.
Našo reakcijo, ki je videla v fašistični okupaciji svojo edino rešitev, je ustanovitev enotne, vseslovenske Osvobodilne Fronte silno razburila. S tiskom in besedo je začela svoje izdajalsko delo. Hoteli so dokazati svojim fašističnim pokroviteljem, da je OF zgolj komunistična organizacija. Pred narodom so jo blatili in klevetali z vsemi mogočnimi lažmi, rotili so narod, naj ne sledi Osvobodilni Fronti.
Kar so se vsi poskusi teh znanih "modrih in preizkušenih voditeljev", da bi naš narod odvrnili od borbe, ponesrečili, so se vsi ti izdajalci prav tako začeli organizirati — pod zaščito fašističnih tolovarjev. Slovenski narod jih danes pozna pod imenom "bele garde", "pla-ve garde", četnikov Draže Mihajloviča in podobno.
Pri nas je domača reakcija izdala ogromno denarja za poizkus zadušiti osvobodilno fronto slovenskega naroda. Italijani so "belo gardo" podprli z orožjem, živežem in obleko. Ena prvih nalog teh srednjoveških zločincev je bila, da so vohunili po hišah in stikali za pristaši OF. Vsi talci so bili us-(Nadaljevanje na 4. ts.)
preide ona sam v ofenzivo, da se ustvarjajo nove partizanske brigade, novi osvobodilni odbori, izvede nova ma-terijalna in duhovna mobilizacija vseh odpornih sil naroda.
Pri tolmačenju osvobodilne borbe narodov Jugoslavije svojim britanskim prijateljem imam vedno znova priliko opozoriti jih na eno okolnost, ki to borbo značilno opredeljuje in jo razlikuje od borbe drugih zaveznikov — ne glede smotra, ki je vsem skupen — pač pa glede sredstev, ki se morajo prilagoditi posebnim prilikam. Ta razlikujoča in odli-kujoča okolnost je v tem, da je pri vseh drugih zaveznikih današnji vojni napor le nadaljevanje in izraz državne organizacije obstoječe v tej obliki davno pred sedanjim konfliktom: država je ob izbruhu vojne samo preusmerila vso svojo dejavnost in izvedla totalno mobilizacijo vseh sil s ciljem popolne in končne zmage nad sovražnikom. Narodi Jugoslavije pa se v svojem osvobodilnem boju niso mogli naslanjati na obstoječo državno organizasijo. Nasprotno, prav v svrho osvobodilne borbe so morali iz samega temelja in povsem znova ustvariti vse one organe, ki so pri drugih narodih že obstojali in so se mogli ob izbruhu svetovnega konflikta uspešno in učinkoviti valorizirati.
Ta značilnost osvobodilne borbe narodov Jugoslavije je gotovo edinstvena, to je zgodovinski pojav, ki bo ne le oznamenoval prelomnico v političnem življenju narodov Jugoslavije, marveč bo, morda v vsej zgodovini človeštva, najbolj izrazit in jasno oblikovan primer neskončno kompliciranega družav-nega procesa, ki ga imenujemo rojstvo države. Da rojstvu držav kumujejo vojne, je družboslovje že zdavnaj ugotovilo, vendar doslej ni bilo nikjer mogoče proučevati tega pojava z ono neposrednostjo, ki jamči za popolnost in objektivnost znanstvene analize. Ez facto o-ritur jus, se je glasila rim-sko-pravna maksima. Iz borbe proti okupatorju na terenu je zrastla nova državna oblast, uči primer Jugoslavije. In, kar moramo v tem edinstvenem pojavu najbolj občudovati, je harmonična in organska rast. Na-rodno-osvobodilni odbori prevzemajo vsled vedno večje aktivizacije širokih ljudskih množic bolj vlogo organov oblasti z raznovrstnimi upravnimi funkcijami. Iz potrebe po koordinaciji delovanja nastanejo harmonično višje oblastvene organizacije, in skladno se razvija vojaška organizacija iz partizanskih odredov v NOV civilna administracija pa v samostojno državnost jugoslovanskih narodov in v novo zvezno oblast jugoslovanske države. V boju proti skupnemu sovražniku se na terenu preizkusi usodna povezanost narodov Jugoslavije, Slovencev, Hrvatov, Srbov, Črnogorcev in Macedoncev. Noben narod Jugoslavije ne bi v svojem osvobodilnem boju uspel, če bi, drugi narodi ne bili istočasno razvili svojega osvobodilnega gibanja, in naša slovenska državnost kot izraz principa samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve, je nujno povezano s samostojno državnostjo in enakimi pravicami, a tudi dolžnostmi, vseh drugih narodov Jugoslavije.
Vse te pridobitve so plod veličastne borbe, ki jo vodijo narodi Jugoslavije, borbe proti nazadnjaštvu in mračnjaštvu, borbe za resnično ljudske like življenja. In ob veličastju te borbe se mora vsakdo začudeno vprašati, kako je mogoče, da so še nekateri, ki sebe imenujejo Slo-cence, a vršijo za račun ges-tapovskih kriminalcev rabel-jske posle nad slovenskim narodom in vsemi drugimi narodi Jugoslavije? Naj ti zapeljanci v kratkem času, ki še preostaja, razmišljajo o usodi, ki jo na osvobojenem francoskem ozemlju doživljajo kolaboracionisti od strani francoskih ljudskih množic.
Iz urada
Slovenskega ameriškega narodnega sveta
Meseca julija in avgusta se vršijo volitve delegatov zaSAN-Sovo konvencijo, ki ie bo vršila v Clevelandu 2. in 3 septembra. Iz poročil, ki že prihajajo v naš urad, | in iz dopisov v naših listih je razvidno, da vlada med našimi rojaki veliko zanima-i nje za to konvencijo. Večina podružnic, ki so kvalificirale za enega ali več delegatov, jih bo poslala. Negativno je reagiralo le malo naših po-jtojank. To znaei, da bo konvencija resnično reprezentativna in bo sestala iz onih pridnih rojakov in rojakinj, ki so s svojim požrtvovainim delom za boljšo bodočnost I jtare domovine pomagali zgraditi našo organizacijo.
že prej je bilo omenjeno, da so do zastopstva na konvenciji upravičene le one podružnice, ki so prispevale za našo politično akcijo $50 ali več, poleg članov izvršnega in širšega odbora ter zastopnikov nekaterih pri-spevkovajočih organizacij in ustanov. Vsem postojankam pa je bila dana prilika do 1. avgusta, da dosežejo minimalno kvoto in kvalificirajo do zastopstva.
Pri od ločevanju števila delegatov, do katerih je vsaka podružnica upravičena, smo upoštevali le vsote, katere so bile poslane za SANS direk-bc zi naše politično gibanje. Nekatere podružnice so skozi naš urad prispevale tudi večje ali manjše vsote za fugoslavanski pomožni od-j bor (JPO-SS). Ti prispevki niso bili upoštevani pri odmerjanju zastopstva na konvenciji. Ravno tako niso upoštevani razni prispevki za SANS, ki so bili poslani drugim organizacijam in potem izročeni SANSu. V takih slučajih, ako SANSu niso specialno bila izročena imena prispevateljev, ima naš urad1 vknjiženo le skupno izročeno vsoto. In vsled tega smo že večkrat apelirali in apeliramo ponovno ob tej priliki, d» se vse za SANS namenjene vsote pošljejo naravnost v naš urad.
-Vsi prispevki bodo objavljeni v naših listih in če je mogoče, tudi ime vsakega posameznika. Nima pa SANS kontrole nad našimi listi in čestokrat ni prostora za priobčitev vsega, kar bi vi radi. Zlasti primanjkuje prostora v uradnih glasilih naših podpornih organizacij, katerih uredniki, hočeš ali nočeš, izbirajo in priob-čajo le najvažnejša uradna poročila, ali le oni del, ki jim prija. Poleg SANSa razpošilja časopisom obilo zanimivega gradiva tudi Združeni odbor (ZOJSA). Večina tega je priobčena v dnevnikih - Prosveta. Enakopravnost, Glas Naroda ki posvetijo veliko prostora našemu giba-■ nju.
Te dni smo razposlali širom sveta nekaj tisoč izvodov malega pamfleta z naslovom "Italo-Jugoslav Fron-tier". Zapisal sem "širom sveta"; ta izraz je pravilen. Poleg važnejšim osebam v Združenih državah smo odposlali ta pamflet tudi v Kanado. Mehiko in Kubo, v Centralno in Južno Ameriko,
v Avstralijo, Anglijo in Egipt. Naslove nam je pre-skrbel Združeni odbor, ki gre SANSu vedno na roko in znamj kooperira v vseh slučajih. Posebna zahvala gre gdč. Ančki Traven, ki je uposlena v uradu Združenega odbora.
SANS prejema iz starega kraja precej raznega materiala, ki je kulturne ali politične vsebine. Kolikor je uporabnega za ameriško publiko, bo priobčeno, posebno članki politično-gospo-darskega značaja, razvoj kulture v osvobojenem delu Slovenije, pesmi in muzika-lije. Narod umira pod fašističnim jarmom toda kulturno živi in gradi nova dela, katera bodo tvorila nove stebre bodoče slovenske kulture. Narod, ki preliva kri in umira za svobodo svojih otrok in njihovih potomcev, obenem pa poje in piše, tak narod ne more umreti.
Neumrljivi Ivan Cankar je zapisal sledeče:
"Narod, enkrat blagoslovljen, devetkrat obsojen, kako si živel, kaj si doživel? Tvoja dolga povest je povest o siromaku betežnem, ki v-staja, vstati pa ne more. Kolikor je kotlin in dolin po teh lepih deželah, ne držale bi vse tiste krvi, ki je bila tod prelita. In koliko jo bo še prelite! Komaj si stopil na svet, si bil, ti narod sužnjev, suženj med narodi. Otrok si bil, pa že suženj. Psovka ti je nauk delila, palica ti ga je vtepala. Suvali so te od vseh strani, očimi in mačehe, botri in botrce. časih si zajokal, časih si omahnil, časih pa si tudi planil. Ali komaj si planil, so te podrli na tla, zvezali so te še tesneje in celo usta so ti zaklenili. V curkih je tekla kri iz tvojih žil, napojila je zemljo več klafter globoko; zato je ta zemlja rodila. In kadar si jedel sužnji kruh, si jedel sam svoje meso in svojo kri. Močan si, o oslovenski narod ! Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi. Narod mehkužnik hi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli — ti pa tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, ti komaj zmaješ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš: Nikarte, ta burka je stara že tisoč let!..
Koliko časa je romal Kristus na Golgoto- Pač ne trikrat pesto let! Trikrat se je zgrudil na kolena — kolikokrat si se zgrudil ti, narod suženj kolikokrat si vstal vdan, ukazu božjemu poslušen ter si zadel križe na ranjene rame? Kristusu je pomagal mož iz Cirene, kdo je pomagal tebi, kadar si ležal na obrazu in je bilo trpljenje večje od tvoje moči? — Kje je začetek tvoje poti in kdaj ti je bila sodba govorjena? Kje je konec tega strašnega romanja in kdaj bo sodba dopolnjena?
Kaj je že minila polnoč? aj je zas in ura, da se izpolni to trudno tisočletno hrepenenje? Glej oko, razveseli se in upaj — ali se ne drami zarja na vzhodu?"
Mirko G. Kuhel, izvršni tajnik.
PROPADLA GNILA JUGOSLAVIJA
Pod tem naslovom članek je napisal politični komisar NOV., Nikolaj Vukša, kateri se je pred nedavnim nahajal z prvim jugoslovaskim parnikom v kanadskih lu-kah, na katerem je plapolala Narodna zastava z peto-krako na njeni beli progi. Radi obsega in pa vrednosti članka, ki na slikovit način razlaga o nastalih razmerah po podpisovanju izdajalskega osiščnega pakta, kot očividca, smo prisiljeni objaviti ga v presledkih. Radi opravičenih razlogov ni mogoče naznaniti ime parnika in pa število moštva, Ured.
"Podpisovanje Cvetkovič-Maček-Princ Pavle trozvez-nega pakta, je močno vplivalo na naš narod. Postalo je jasno vsakomur, da je to popolni začetek k fašizaciji naše zemlje na strani osišča.
Puč z dne 27 marca 1941, ko je ljudstvo po ulicah demonstriralo z geslom: "Bolje rat nego pakt", izražal je zavest naših narodov. Sposobni za vojsko, so se obračali na svoja naborna okrožja. Organizacija za prevozna sredstva, je bila v popolnem neredu. Nastala je zmešnjava v kateri je le malkdo vedel kam gre in kaj vse se godi. Oni, ki so kljub temu uspeli priti do svojega vojaškega okrožja, niso mogli dobiti naprimer vojaške obleke, drugj zopet puško itd. Polni vagoni konj in mul, so čakali na postajah cele dneve, živina pa brez hrane in vode. Kmeti, ki so odali živino za obrambo domovine, žalostno so gledali kako gi-ne. Kateri so živeli bližje postaj, samj so prinašali hrano za živino. Toda nasprotno aparat pete kolone, je bil povsod dobro organiziran, saj so bilj večinoma nameščenci narodni izdajalci v službi Nemcev, Italijanov in Paveliča.
Dne 6 aprila, ko so v našo zemljo vpadle črne horde
nemškega in italijanskega fašizma, nastala je prava zmešnjava. Pokrajina je bila odcepljena ena od druge in sama za sebe. Nikdor ni imel vezi z nikomer, poleg tega med ljudstvo so trošene alarmne vesti iz fronte. K vsemu temu seveda prav dober pripomoček je bil bombardiranje iz zraka .
V krajih kjer so imeli ali pa vsaj domnevali da imajo vstaši večino, proglašali so "Nezavisno Hrvatsko". Narod je bil v zmedi. Spričo tega pa postajalo je jasno celo onim, ki niso verjeli, da j^ Jugoslavija tako gnila.
Spominjam se slučaja, da-si sem bil v službi na enem parniku prometa med Dubrovnikom in Stona. Osmega aprila zvečer prispeli smo v Ston. Na kapi nekega vojaka opazil sem hrvatsko troboj-nico in ga vprašam, kaj se je zgodilo? Odgovoril je: "Tiho bodi in ne vprašaj. Položili smo prisego na nekakšnega Kvarnika (Kvaterni-ka)." Torej v Dubrovniku je še obstojala Jugoslavija, a v Stonu proglašeli so "Nezavi-sna Država Hrvatska", kljub temu, da je razdalja med dvema mestoma komaj par ur z parnikom. Naslednje jutro smo zopet doplovili v Ston. In topot so bili vidni znaki, da se je kar črez noč povrnila Jugoslavija. Namreč, tako na hitro so se preoblikovale in nastajale posamezne stvari in ne samo vsak dan, ampak takorekoč vsako uro, dokler naposled niso pridrvele motorizirane kolone nemške in italijanske okupatorske vojske. Naivni kmeti vračajoč se iz mesta v vas, so med potjo kogar so srečali govorili: "Domov vojna le skončana". Toda zjasnjevalo se je marsikateremu kaj se godi.
Proglašena je bila "Neza-visna Država Hrvatska." Narod je obešal hrvatske zastave in nesluteč, da jih bodo
SEZNAM DAROVALCEV IZ KIRKLAND LAKE
veselo godovanje osem ančk
Vancou ver — Cenjeno uredništvo Edinosti. Priloženo prejmite $5.00 za ponovitev naročnine. Prosim vas tudi, da nam odstopite malo prostora za mali dopis iz Vancouver-ja, nammreč kako so naše jugoslovanske Ančke, godovale dne 26 julija.
Tega dne pri nas 796 Keeref St. se je zbralo kar sedem Ančk! Potem pa slučajno pride iz Princetona, še osma. Tako nas je bilo skupaj osem Ančk in osem dobrih prijatelje, torej skupaj 16. Kakopak pripravile smo raznih okusnih dobrot in žla-htje kapljice za silo tudi ni manjkalo. Pečen puran, potic. domače pohanje in vsakovrstno pecivo. Seveda si boste mislili ,mar vse to za 16 babenc, ki so se zbrale skupaj! Da vse to in prav gotovo da bi se vam sline cedile ob pristnem kosu potice, pohanja in peciva. Pa tudi steklenico žganja smo imele. Kaj pa vino? Dobra kaplica,
ki tako pogreje srca. Sedaj si pa lahko mislite, kakšna je to bila partija skupaj. Prav veselo in luštno smo se imele.
Slučajno je prišel prijatelj Sodeč. Saj ga menda poznate po njegovih dopisih. Prišel je voščiti nam god. Silile smo da se naj vendar vsede, pa ni hotel. Kar stoje v prijaznih besedah voščil nam je god, potem pa jo je popihal. Menda je že slišal ono pripovedko ki pravi, kjer so skup več kot tri žene, tudi "hudič" zbeži! Kaj pa prijatelj John, bolj znan Janko Popovič, ki je prišel po svojo boljšo polovico, katera se je z nami zabavala in veselila, Marta Popovič. Na naše povabilo se je lepo vse-del za mizo in nam vsem Ančkam voščil god. Na naše zdravje nam je izrekel na-pitnico rekoč, da bi vse Ančke tako dolgo živele, dokler bi osivele. Tako je Janko! Ti si pa rejs fant od fare. še meni že z sivimi lasmi, se je
ZA POMOČ SVOBODNI JUGOSLAVIJI
S. K. S.	$100.00
Družina, J. šegina 100.00
Z. K. S.	50.00
Družina. A. Kezele	50.00
Družina J. Tomac	50.00
N. Mitrovič	50.00
ž. Bogdan	5000
M. šubat	50.00
A. Kasun	50.00
G. Jurkovič	50.00
M. Bruketa	50.00
Max Duralija	50.00
M. Simac	50.00
Družina, F. Marušič	50.00
" Š. Kusturin	25.00
S. Rački	25.00
T. Turkalj	25.00
J. Gornik	25.00
J. Kalafatič	25.00
M. Raguš	25.00
M. Bašič	25.00 F. Kružič (Panjoka) 25.00
J. Ružič	25.00
M. Stipec	25.00
J. Simunovič	30.00
J. Kordiš	20.00
M. Otoničar	20.00
J. Rauch	20.00
F. Urbas	20.00
J. Mrzljak	20.00
"Druž., A. Lavrič	15.00
nekam kar dobro zazdelo. Predno pa bodo ratali popolnoma sivi, bo vzelo še nekaj let. In drugič ko bomo godovale morda nas bo skupaj kar cel ducat. To je bilo v mojih 51 lejtih prvič, da nas je kar osem Ančk skupaj go-dovalo. Pa recite da nejsmo fejst dekleta. Kaj pa naše Francke, Micke, Franceti in Janezi? Kar zberite se, če vas je osem skupaj, kot je bilo Ančk.
Zahvaljujem se vam vsem Ančkam, dobrim prijatelj-cam, ki ste počastile naše go-dovanje. Pozdravljam vse naročnike širom Kanade in Amerike. An& Zitko Ana Sodeč Ana Bezjak Ana Popovič Ana šarič Ana Balkovac Ana šarič iz Princetona. Z veselim pozdravom iz naše British Columbije.
Ana Zitko.
A. Novak 15.00 M. Radelja 15.05 S. Zupančič 15.00 J. Valentič 15.00 G. Labaš 15.00 J. Krainčeč 15.00 " M. Kovačevič 15.00 J. Žalec	15.00
Druž. A. Krašovec 10.00 A. Levstik 10.00
" V. Vidrih 10.00 F. Klemenčič 10.00 " J. Piškur 10.00 J. Vintar 10.00 " J. Vukovič 10.00 R. Ugrin 10.00 F. Kordiš	10.00
I. Smičiklas	10.00
D. Kučan	10.00
J. Belanek	10.00
T. Marincelj	10.00
V. Kučan	10.00
Po pet dolarjev so priložili naslednji: J. Kordiš, A. Preveč, G. Frankovič, M. Vr-banek.
Skupno 57 darovateljev je prispevalo vsoto: $1.450.00
Pobiranje prispevkov se nadaljuje, kako tudi v skladišče je poslano že dokaj nove in ponošene obleke, katero se zbira, da se odpošlje našemu siromašnemu narodu v staro domovino, kakor hitro bo odprta potna vez. Do sedaj je v seznamu 24 imen, kateri so doprinesli razno blago v ta namen.
V mestu in okolici je tudi zbrano že veliko oprave, samo je treba še, da se jo odpošlje v skladišče, katero je dal brezplačno v ta namen John Šegina, 40 Label Ave., Kirkland Lake.
Naše ženske katere so se prostovoljno priglasile za urejevanje oprave, so že pridno na delu. Šivajo, čistijo, krojijo, likajo, itd. Zato se naproša, da vsi kateri imajo nekaj za odati obleke, da jo odpošljejo na zgoraj omenjeni naslov.
Vnaprej se z tem naznanja, da je mestni odbor Sveta za pomoč Svobodni Jugoslaviji, zaključil prirediti veliko zabavo v ta namen dne 10 septembra. Kje se bo vršila zabava, bo naznanjeno pravočasno potom letakov.
Tajnik mestnega odbora, M. Otoničar.
nemški in italijanski fašisti trgali in metali v stran, ko bodo šli mimo.
Za času razpadanja Jugoslavije, nekateri vojaki niso utegnili prispeti na fronto. Vojna se je skončala prej. Ob povrnitvi na svoj dom, navadno peš potjo, ob potih in cestah nahajal se je razni materijal in orožje. Da ne {fride v roke okupatorjem marsikateri Si je naprtil na pleča orožje in drugih stvari, da ponose na svoj dom. Kaj se je takrat zgodilo? Takozvana Mačekova "Zaščita", razoroževala je ljudi, ki so hoteli vsaj nekaj rešiti, posebno obleko, kar je potem spravila v razna skladišča, kakor naročeno za okupatorje.
Italijanski fašisti, so si prizadevali da pokažejo italijanskemu narodu, kako so z borbom osvojili Jugoslavijo, ko niso prišli skoraj nikjer na trdnejši odpor. V Splitu so posnemali filmske slike in sicer, da so zbrali grupe našega vojštva po poti in z njim vprizorili posnetek filma, kakor da gonijo jugoslovanske vjetnike v vojaška taborišča. Tudi streljali so za njmi na očigled našega naroda .
Iztrebitev pravoslavnih
Naivni ljudje niso pričakovali da nastane taka brez-vlada v "Nezavisni". Nastali pa so v resnici črni in strašni dnevi. Vprizorjene so metode nazifašistov z tem, da se je začelo z iztrebitvijo pravoslavnih.
Po rekah so plavala posamezno in v grupah trupla na zverski način pobitih nedolžnih ljudi. V jamah in raznim zakotju, so ležala trupla celih družin. Zadostovalo je razbojnikom, da si bil Srb, Žid, Musliman, ali pa da je bila preteklost vezana z nacionalno borbo, končno pa, če je dotičnika osebno črtil vstaš, ne glede na to, da je katolik. Vse take je zadela skoraj enaka usoda. Narod je toliko bil prestrašen, da nihče ni delal in niti kuhal, vsak je pričakoval trenutka in sekundo, ko pridejo po njega.
(Se nadaljuje prihodnjič)
TRDNA ZAVEST NAŠIH FANTOV ONO STRAN ATLANTIKA
PROTESTNA REZOLU-CIJA VLADI
Sudbury — Dne 6 avgusta tukajšni Donovan Klub. Delavske Progresivne Stranke, je priredil piknik, na katerem je govoril tukajšni organizator za Sudbury okrožje, Joe Billings, kateri je istočasno predložil protestno resolucijo na provincionalno vlado v Ontario.
Resolucija je enoglasno sprejeta in odposlana na premiera Col. George Drew, ter poslance, A. A. McLeod, voditelj delavske stranke v poslanski zbornici, E. B. Jo-liffe, vodja CCF; H. Nixon, vodja liberalcev i'n R. H. Carlin, poslanski zastopnik volilnega okrožja Sudbury. Resolucija glasi:
"Sudbursky državljeni zbrani na pikniku prirejenem po Donovan Klubu, Delavske Progresivne Stranke z dne 6 avgusta,-smatramo za potrebno, da se čimprej sestane Ontarijska zakonodajna zbornica in sprejme so-cijalne reforme za ljudstvo v Ontario, katero čaka že leto dni odkar so mu bile obljubljene.
Odlašati z potrebnimi določbami naprimer boljša priložnost za izobrazbo; izboljšanje zdravstvenih določb, delavskih zakonodaj in pa stavbinski načrt, je pred va-šom vladom končno ena alternativa, da poda rezignaci-jo in z tem naredi mesto za koalicijsko vlado CCF, Liberalcev in Delavsko-progresi-vnih kandidatov."
Predsednik shoda.
M. Pilja, 1. r.
STO DOLARJEV IZ NORANDE
Noranda — Odsek Zveze Kanadskih Slovencev je poslal za pomoč Svobodni Jugoslaviji, 100.00 dolarjev
Toronto — Zadnjič smo čitali poročilo v Edinosti, da je Johny Kosmrl bil ranjen dne 17 julija v Franciji. Kako težka je rana poročilo ministra za domačo obrambo, ni omenilo. Zdaj pa istočasno minister za narodno obrambo in brat Johny-a, Louis Kosmrl, kateri se nahaja nekje v Franciji in kateri ga je par ur potem ko je bil ranjen obiskal na sanitetni postaji, piše naslednje:
Draga mama!
Danes se sem namenil Vam pisati par vrstnic in mislim da sedaj že veste, da se je zgodila nesreča, da je Joh-ny, ranjen. Zato Vam hočem sedaj opisati malo obširneje o njegovih ranah, ki jih je dobil tukaj tisto noč.
Vem da ste žalostni in da jokate. Ni pa treba si delati še večjih občutkov, kajti to ne more pomagati. On je ranjen pred tremi dvemi. Včeraj sem bil pri njemu in prav dobro izgleda. Seveda moral sem se poslovit od njega topot, ker njega bodo prepeljali v Anglijo v kanadsko bolnišnico, potem pa najbrž tudi nazaj v Kanado. Povedal mi je včeraj, da je en drugi fant pisal za njega Vam, ker kakor morda veste, bil je ranjen v obe nogi in tudi roki. Vprašal sem zdravnika in bolničarko, kaj mislita o njegovi rani. Povedala sta, da ne bo nič hudega. Radi leve roke, kamor je ranjen bolj težko, bo morda čutil posledice, a je upanje, da ne pretežke. Srečen je da je ostal pri živlenju.
Za mene je bila to enako pretresljiva vest. Namreč nisem vedel, da je tudi on na to stran v Franciji. Dotični večer sem šel spat okoli pol noči. In ravno da sem zaspal, me pride poklicat en mojih znancev rekoč, da je Johny, ranjen. Takoj sem za silo se oblekel in stekel k sanitetni postaji. Ležel je v zato pripravnem šotoru in zdravnik je bil poleg njega. Dajali so mu kri, toda če tudi je izgubil precej krvi in se počutil slabo, takoj me je prepoznal. Nisem dosti z njim govoril, vedoč da je za njega najboljše, da ima počitek.
Tukaj so ga obvezali in mu dali vse potrebno za oja-čanje. Drugi dan sem šel
spet k njemu. Topot sva se več pogovarjala, dasi je težko govoril, a vendar pri trdni zavesti posebno, da ne boste Vi preveč v skrbeh radi njega. On pravi drugo pismo bo že sam pisal. To bo najbrž iz Anglije, kakor sem omenil.
Torej njegove rane če tudi so precej težke, je vendar upanje in tudi dober izgled, da ozdravi. Sreča je ta, da je bil močne postave in je vsled tega tudi lažje prenesel tako velik udarec istočasno v obe nogi in roki.
Kar nekam želja me vleče zdaj ko sem že tu, da bom šel obiskat, seveda ko bo to mogoče rojstno domovino, če bo šlo vse po sreči in da nisem ranjen predno bi se vrnil v Kanado, da vam zopet nagajam, zasigurno obiščen domači kraj.
Drugih novic vam nemo-rem pisati zaenkrat, kakor da sem živ in zdrav. Johny, se pa najbrž povrne v Kanado, kateremu bom sledil tudi jast enkrat po skončani vojni. Ne žalujte preveč, nič hudega ni! Pišem Vam pogos-toma in upam da dobite moja pisma.
Prisrčno pozdravljeni Vi, ter vsi drugi!
Vaš sin, Louis.
Pismo od Johny-ja, datirano dne 19 julija.
Draga mama!
Predno dobite to moje pismo, jast se bom pičutil boljše, kakor ta čas. Nahajam se v angleški bolnišnici in moram priznati, da so zdravniki zelo sposobni v svojem poklicu.
Ni pa treba si delati večjih skrbi radi tega, ker Vam ne pišem z lastno roko tega pisma, zato ker sem ranjen, Zagotavljam Vas, da bom drugo pismo že sam pisal. Takoj ko sem bil ranjen, me so pobrali in odnesli do prve sanitetne postaje. In v moje začudenje, obiskal me je brat Lojze. Govorila sva nekoliko in potem je on odšel. Najbrž da Vam je tudi pisal, da sem ranjen in kakšne so rane. Ni nič hudega in ne skrbite preveč. Zasigurno Vam bom pisal drugo pismo sam.
Iskrene pozdrave Vam in vsim drugim.
Vaš sin, Johny.
RAZNO IZ VVINDSORJA
Na zadnji redni mesečni seji odseka ZKS v Windsor-ju, smo naše zaključke, predloge in priporočila odali našim delegatom, kateri bodo o temu poročali na konvenciji.
Na pikniku naših treh bratskih Zvez je bil naš delež $35.21, od piknika podpornih društev je pa naš odsek VPZ "Bled" dobil čistega dobička $84.00. Za lokalne potrebe bo že.
Na pikniku Srbov (Srbska Narodna Odbrana) je imel srbski prota Dionisije iz A-merike mašo pod vedrim nebom. Na istem mestu če tudi se pravi pod bogom smo vsi enaki, se je po maši kritiziralo maršala Tita, komuniste in hrvaške dezerterje, da hočejo vladati srbskem narodu na srbski zemlji.
Lokalni list "Windsor Star", javlja, da je tam govoril neki L. Cristoper, dasi njegovo pravo ime je Luka Kristoforovič. On je predsednik SNO, pa tudi podpredsednik srbskega podpornega društva SNS.
Omenjeni je na neki obletnici tukajšnega podpornega društva v svojem govoru robantil rekoč: "Srbe s se-kironj, Srbe na vrbe itd.", na kar je bil seveda izžvižgan in zapoden iz odra in iz jugoslovanskega Narod. Doma. Tukajšni Slovenci so bili dobro vdeleženi na tej proslavi, tudi pevsko društvo "Zvon", je sodelovalo. Lokalni poročevalec z nasmehom poroča začetek plesa na tem pikniku, namreč da je bilo 150 veselih deklet, toda samo pol ducata fantov. Zatem pa pravi če hočete vedeti primanjkaljaj moške moči vprašajte omenjena dekleta. Vojna je in fantje so pri vojakih.
Na seji glavnega izvršnega odbora SNPJ v Chieago dne 7 julija t. 1., je poročano o kanadskih Slovencih, pa
tudi da so želje tukajšnih članov SNPJ., da se spet obnovi redno poslovanje Jednote v Kanadi. S tem namenom bo obiskal Kanado, zastopnik društvenega glasila br. Anton Jankovič iz Cleve-landa.
Pri Dominom Forge Co. v Windsorju je bila tri dnevna stavka. Stavkalo je 500 delavcev, ravnatelj te družbe-se je izgovarjal rekoč, da ni imel pojma o temu in da je vse to prišlo kakor strela iz vedrega neba. Unijski organizator pravi, da so delavci sto odstotkov za njim. Posredovalni odbori delavcev, države in družbe morajo najti v 30 dneh sporazum obeh strank.
Vsako nedeljo popoldne poslušamo Jugoslovanski radio program iz Detroita. Na programu se priporoča poslušalcem kanadski listi 'Novosti' in "Srbski Glasnik", želje kanadskih Slovencev in Slovencev z Detroita so, da bi se tudi naš list Edinost pridružil temu programu.
Tukaj so bili na obisku Frank Burnik s soprogom in sinom iz Kirkland Lake, Frank Kaplan, tudi iz istega mesta. Mrs Ivana Rauch, tudi iz Kirkland Lake je pa zdaj na obisku pri svoji sestri Mrs. Alhina Levskovšek v Windsorju.
Naš član br. Steve Hart-man je bil na počitnicah v Ameriki, br. Rudolf Schmal-tz mi je izročil dve nove naročnine za list Edinost. Prilagam dve novi naročnine in eno ponovno.
Ker je še, zmiraj čas počitnic in veliko rojakov želi obiskati svojce v Združenih državah, je priporočljivo, da prinesejo s seboj državljanski papir, pismo od družbe kjer delajo, pa tudi bančno dovoljenje za ameriški denar. namreč iz Banke, kjer imajo naložen svoj denar. Drugih sitnosti pri tem ne bo.	L. Zdravje.
Naša Narodno Osvobodilna Borba in Slovensko Primorje
(Iz 2 strani)
treljeni na njihove ovadbe. Slovenci nismo klonili pod tem pritiskom. OF je šla svojo pot ne glede na ovire in boleče žrtve.
že jeseni leta 1941 so odšli v Primorje, na Goriško in v vse zasužnjene slovenske kraje politični delavci Osvobodilne fronte ki so začeli organizirati narod, ki je bil prepuščen svoji usodi in tujčevemu nasilju. Tudi tu se je razširila in razvila Osvobodilna fronta v vse kotičke in v vse plasti naroda in se priključila skupnemu vodstvu.
Vzporedno s tem so se začeli organizirati prvi partizanski oddelki; v mestih pa Narodna Zaščita, v vaseh Vaška Zaščita. Edina oborožitev so bili ostanki izza razsula jugoslovanske armade. Začele so se prve razo-rožitvene akcije patrulj in posameznih italijanskih vojakov in oficirjev. Mnogokrat so bila že opisana junaštva iz oboroženih akcij, ki so vzdržali težke napore v službi naroda. Partizanski oddelki so se začeli hitro množiti, kar so pospeševali še okupatorji sami s svojim preganjanjem. Vse uspehe je narod spremljal z navdušenjem in vso moralno in materijalno pomočjo, ki jo je mogel dati. Bataljoni so se grupirali v odrede, kateri so dobili vsak svoj teritorij. Iz teh malih borb, ki so prisilile okupatorja da se je umaknil samo v velike kraje je vzklil tudi za slovenske partizane velik uspeh. Kot prvomajsko darilo so poklonili naši junaki svojemu narodu prvi osvobojeni teritorij na Dolenjskem leta 1942.
Nihče ne bi verjel, kakšna sprememba se je izvršila v našem narodu med tem časom. Poučen v potrebi borbe in o ciljih, prekaljen v preganjanju ter trpljenju je postal naš kmet najmočnejša opora pri operacijah naših partizanov.
Stalno naraščajoči partizanski odredi so bili jeseni leta 1942, z odlokom Vrhovnega štaba prevedeni v redno vojsko in tako je bila ustanovljena regularna Narodna Osvobodilna Vojska Jugoslavije (NOVJ). Sestavljene so bile brigade, divizije in korpusi, ki so se pod enotnim vodstvom razširili na ves teritorij Jugoslavije. Mali teritoriji so bili razširjeni in cele pokrajine so bile osvobojene izpod okupatorja in njegovih ustaških in Četniš-kih hlapcev. Mlada NOV je takoj pokazala, da je sposobna izvršiti najtežje naloge. Nastal je nov razmah še v krajih, kjer je dotlej vladalo zatišje. NOV je dobila svojo obliko in zaupanje vseh narodov vanje je vedno bolj raslo.
Do tedaj so bili terenski Narodno Osvobodilni Odbori samo pomožni organi partizanskih oddelkov. Zdaj, ko se je vstvarila NOV in so bile osvobojene pokrajine, so ti odbori postali prava in e-dina narodna oblast.
Ker so morali odbori, razen tega, da so pomagali partizanskim oddelkom, reševati še druge težje naloge, se je pokazala potreba po ustanovitvi centralnega organa, ki naj bi združil vse dosedanje Narodno osvobodilne odbore.
Delegati teh odborov so bili sklicani v Bihač; ustanovil se je Antifašistični Svet Narodnega Osvobojenja Jugoslavije (ASNOJ.). Prvič po okupaciji naše domovine je nastal centralni politični organ iz predstavnikov vseh narodov Jugoslavije. Prvikrat se je sestalo narodno predstavništvo, ki je izšlo iz srede naroda in to v najtežjem času njegove zgodovine. Na Primorskem deluje Narodno Osvobodilni Odbor za slovensko Primorje, čigar predsednik je pisatelj Franc Bevk. ki je danes tudi član ASNOJ-a. Tu je Vrhovni štab mogel položiti račune o svojem dosedanjem delu. U-stanovitev tega najvišjega političnega organa je največja pridobitev narodno-osvo-bodilne borbe do tega časa. Položeni so bili temelji, na katerih se gradi resnično bratstvo in enakopravnost vseh narodov Jugoslavije.
Kapitulacija Italije septe-
mbra 1943. je dala nove sile narodnemu uporu ne le v Sloveniji, ampak tudi v Dalmaciji in v vsej Jugoslaviji. Do, zdaj je osvobojen velik del Delmacije z otoki, Hrvatsko Primorje, Slovenije, Bosanske Krajine, vsa vzhodna Bosna, velik del centralne Bosne, ves Sandžak, velik del črne Gore in del Hercegovine. Nekaj naših divizij je zdaj v Srbiji v borbi proti Nemcem, Bolgarom, Nedi-čevi vojski in četnikom Draže Mihajloviča. Makedonski partizanski oddelki so tudi dosegli velike uspehe. Makedonci so povezani s partizani v Albaniji in Grčiji — kar vse omogoča razvoj partizanov tudi v Bolgariji.
"Eden največjih spehov našega narodnega upora", je rekel maršal Tito v svojem referantu na drugem zasedanju ASKNOJ-a "je osvoboditev Istre in Slovenskega Primorja po kapitulaciji Italije. Dvajset letno suženjstvo slovenskega in hrvatskega naroda ni moglo na vzlic naporom fašizma, odvzeti našim zasuženjem bra-' tom njihovega nacionalnega značaja in oslabiti njihovih teženj po zedinjenju z brati in z ostalimi narodi Jugoslavije."
Primorske partizanske e-dinice so danes v polnem zaletu. Po kapitulaciji Italije so primorski partizani dva meseca držali v svoji oblasti železniško progo Ljubljana-Trst, tako da Nemci niso mogli pošiljati ojaeanj v Italijo. Druge primorske edinice so pri Gorici napadle nemško letalstvo in s težkimi topovi razbijale nemške vojaške naprave. Zopet drugje se je bataljon idrijskih rudarjev hrabro boril z nemškimi četami in uspešno odbil vse nemške napade na osvobojeno Idrijo. Idrijski delavci so se izkazali kot posebni mojstri vnastavljanju min. Onemogočili so nemškim tankom vdor v Idrijo. Pri Istri-jski Bistrici so vrgli v zrak cel vlak nemških letalcev itd. so pokazali visoko vrednost Slovenskega vojaka, ki se danes ne bori več za tuje interese. Borba ki jo vodimo danes, je borba naše generacije: ustvariti si lastno, svobodno ognjišče po svoji volji.
III.
"Največ sveta otrokom sliši Slave,
tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosto voljo vero in postave."
France Prešern
Prvikrat v slovenski zgodovini je naš slovenski narod dobil svoje demokratsko predstavništvo oktobra meseca leta 1943. v Kočevju. Okoli 600 izvoljenih narodnih zastopnikov je sestavljalo eno-voljo, moralno in politično enotnost ter odločnost, da se slovenski narod bori do popolne zmage. Dr. Ivan Bibar je pozdravil predstavništvo slovenskega naroda in povdaril, da je ASNOJ priznal Osvobodilno Fronto Slovenskega naroda za edino zakonito oblast v Sloveniji. ASNOJ je tudi priznal priključitev svobodne Slovenije svobodni, enakopravni in demokratični federativni Jugoslaviji. Kardelj je nato povdaril, da je zasluga komunistične stranke, da so se združili pod zastavo Osvobodilne Fronte vsa demokratične sile in da se je priključilo Primorje Sloveniji.
Dekret o priključitvi Slovenskega Primorja, Beneške Slovenije, Istre in Hrvatskih jadranskih otokov Jugoslaviji, se glasi:
"V skladu z davnimi težnjami in borbenimi napori slovenskega in hrvatskega naroda v krajih, podjarmlje-nih od italijanskih imperija-listov, Antifašistični Svet Narodnega Osvobojenja potrjuje:
1. Sklep Slovenskega Osvobodilnega Odbora (ple-num OF) o prikljuftlri Slovenskega Primorja in vseh anektiranih delov Slovenije svobodni Sloveniji v federativni Jugoslaviji.
Sklep ZAVNOH-a (Ze-maljsko A n t i fašističko Viječe Narodnog Osvobo-djenja Hrvatske) o prikl-
jučitvi Istre, Reke, Zadra in anektiranih otokov svobodni Hrvatski v federativni Jugoslaviji. 3. Oba sklepa stopita takoj v veljevo. Dne 20. novembra 1943 v Jajcu.
Tajnik ASNOJ-a: Rodoljub čelikovič, s. r. Predsednik ASNOJ-a: Dr. Ivan Rifaar, s. r.
V tem zgodovinskem dokumentu se uresničujejo sanje slovenskega naroda o Zedinjeni Sloveniji, o z*dru-žitvi vseh slovenskih pokrajin, ki so živele več kot tisoč let razkosana in podjarmlje-na Ustvarjenje lastne vojske je tudi pridobitev, ki je za nas Slovence zgodovinskega pomena. Odkar smo Slovenci izgubili svojo neodvisnost, smo se bili kot vojaki vedno v tuji službi in za tuje interese. Danes imamo svojo vojsko, ki je naš ponos, ker je zrasla iz narodovega trpljenja. šest velikih okupatorjevih ofenziv ni moglo zlomiti odpora naših borcev. Ne samo to, vrste partizanske vojske rastejo iz dneva v dan. Ta veličastni dvig naše oborožene sile je bil možen le zato, ker se je ves narod strnil okrog vojske ki jo smatra za svojo last. Doseženo je bilo popolno edinstvo množic, ki zdaj vedo, zakaj se borijo in vedo, da žrtve niso bile in ne bodo zaman j.
Prav tako lahko štejemo med najlepše uspehe, ki smo jih dosegli, bratstvo med ju-žnoslovanskimi narodi: to je uspeh, ki ga ni mogel doseči noben prejšni režim. To bratstvo je vzklilo iz skupnega napora vseh narodov in je bilo prekaljeno v neprestani težki borbi. To je tudi garancija, da ne bo nikoli prenehalo. Prejšnja nasprotstva so popolnoma odmrla, ker ni v interesu narodov, ki hočejo napraviti red v svoji hiši, segati po zemlji sosedov.
Vsem narodom pa daje ogromno moč zaupanje in vera v Sovjetsko zvezo, ki je zaščitnica vseh malih pod-jarmljenih narodov. Za nas, male slovanske narode pa je tudi edina garancija za nacionalni obstoj.
Vsak dan poslušamo poročila o pisanju zavezniškega časopisja, ki izraža občudovanje vsega sveta za zgodovinsko in legendarne dogodke v Jugoslaviji. Simpatije vsega sveta so na strani naše junaške vojske.
Kolikor je bilo poskusov, da se zatre osvobodilni polet slovenskih množic, so vsi propadli. Poskus vojaške organizacije belogardistov ni uspel kljub vsej podpori domačih in italijanskih fašistov, preprosto zato, ker ji je narod obrnil hrbet. Dne 19. sept. 1943 je padla ZADNJA BELOGARDISTIČNA
TRDNJAVA TURJAK. To je bilo eno največjih dejanj naših hrabrih in požrtvovalnih partizanov. V grad so se zatekli najzagriznejši ostanki belogardističnih voditeljev. Med ujetniki je bilo tudi 25 duhovnikov in bogo-slovcev. V izjavi, ki so jo podali, prostovoljno in brez vsakega pritiska priznajo.
"Danes spoznavamo, po kakšni izdajalski poti smo hodili in kako smo s svojimi slabmi zgledi zavajali na pot narodnega izdajstva nepoučeno kmetsko ljudstvo in katoliško mladino. Bila je pot narodnega izdajstva in odkrite podpore tujim okupatorjem slovenske zemlje.
Danes spoznavamo dvoje: da je bila lažna naša trditev da bela in plava garda na Slovenskem ščitita vero ip slovenske domove, ker se danes vodstvi bele in plave garde družita z nemškim na-cional-socijalizmom, ki že nad deset let preganja vero in katoliške duhovnike v Nemčiji, ki je pred dvema letoma izgnala iz slovenske štajerske in Gorenjske vse slovenske duhovnike in razse-lila nad deset tisoč slovenskih kmečkih domov širom Nemčije in Balkana.
Danes spoznavamo, da slovenska OF ni protiverska in brezbožna organizacija, kar sta v svoji lažni propagandi trdili in širili bela in plava garda, ker nam kljub naši izdajalski preteklosti daje OF danes prilike, da kot duhovniki še dalje vršimo svoja verska opravila in službo na Slovenskem.
Zavezujemo se, da ne bomo z ničemer več v svojem ravnanju ne z besedo, ne z dejanji škodovali osvobodilni stvari slovenskega naroda in njegovi edini pravi narodni oblasti na Slovenskem, Osvobodilni Fronti.
V svobodni Sloveniji, dne
23. 9 -943.
"BRATJE, MI STOJIMO TRDO KAKOR ZIDI GRADA, ČRNA ZEMLJA NAJ PROGREZNE TEGA, KDOR ODPADA!"
Ker so agenti izdajalsko pobegle vlade v Londonu, zdaj v Kairu, raznih domačih hlapcev nemških in italijanskih fašističnih okupatorjev, us-tašev in četnikov poskušali klevetati ves herojski napor naših narodov, se je pojavila potreba nove izjave o ciljih in načelih naše Narodno Osvobodilne Fronte. Izjavo j izdalo vodstvo maja leta 1943 in se glasi
1.) Narodno Osvobodilna Fronta je splošni narodni pokret, v katerem sodelujejo vsi pošteni rodoljubi, brez ozira na stranke, na socijal-no in versko pripadnost. Gibanje vodijo tov. Tito, Vrhovni štab NOV-e in ASNOJ-a,
za osvobojenje vseh Srbov, Hrvatov, Slovencev Črnogorcev in Makedoncev.
2.)	Stoječ na stališču demokratičnih idej in pravic narodne samoodločbe, se borimo za popolno osvobojenje izpod jarma nemških fašističnih osvajalcev, za priključitev vseh tistih slovenskih krajev ki so jih italijanski imperijalisti osvojili po prvi imperijalistični vojni.
3.)	Po osvobojen ju bo narod na temelju najširše narodne demokracije in pravice narodne samoodločbe — sam odločil, kakšna bo notranja ureditev in tudi kakšni bodo odnošaji z ostalimi narodi.
4.)	Narodno-osvobodilni pokret ne uvaja nobenih korenitih spremtemb, razen da zamenja reakcijonarne občinske uprave, načelnike in Žandarje, ki so bili v službi okupatorja, s pravimi predstavniki izbranimi po svoji valji naroda. Vse važnejše odredbe bodo reševali pokončani vojni predstavniki, ki jih bo izbral narod sam.
5.)	Narodno-osvobodilni pokret se bori za socijalne in demokratske pravice in je daleč od vsakega nasilja in nezakonitosti. Priznava nedotakljivost privatne lastnine in tudi najširšo možnost incijative v industriji in ostalih produkcijskih panogah. Spoštuje svobodo vesti in vere.
Danes morajo vsakega Slovenca navdajati s ponosom uspehi, ki sta jih dosegla naša vojska in naše vodstvo. Sloves naših borcev se je razširil preko meja čez ves svet. Mi Slovenci smo, kot majhen narod že do sedaj položili velik delež za skupno stvar. Ni več razlik med pokrajinami, ustvarjeno je bratstvo v borbi in naša zemlja je zedinjena, toda še ne vsa osvobojena. Tudi ni več razlik med narodi Jugoslavije, ker je borba združila vse narode v eno družino. Bilanca je lepa, toda borba'še ni končana. Dolžnost vsakega je, da danes svoj zakašnjeni delež da k skupnemu naporu. Bliža se konec osovražnemu okupatorju in prav zato naš dolg še ni poravnan, dokler se k ponosni in borbeni slovenski vojski ne stavimo v službo svojemu narodu.
Živela slovenska Osvobodilna Fronta!
Živelo vrhovno predstavništvo narodov Jugoslavije ASNOJ:
Živela Narodno-osvobodil-na Vojska!
Živel naš maršal Tito!
Živela Rdeča Armada, velika zaščitnica naših uspehov!
Živeli naši veliki zavezniki Sovjetska Zveza, Velika Britanija in Amerika! SMRT FAŠIZMU — SVOBODA NARODU!
Junaška obramba Sevastopola
*
Vabilo na Banket
Katerega priredi odsek Zveze Kanadskih Slovencev v Torontu v počast delegatom in delegatinjam druge redne Konvencije, Zveze Kanadskih Slovencev, dne 19 avgusta v St. Patrick dvorani, St. Patrick St.
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke ) NJIHOVA JE NESMRTNA SLAVA
E. VILENSKI:
To ljudstvo je postalo slavno po celem svetuSki dvestopetdeset vročih dni, se je borilo v bitki za Seva« pol. Ta narod je bil brez imen in samo junaška dela bila znana. Nesmrtna dela hrabrosti, ki jo je izvršil skui z drugimi odličnimi branilci tega mesta — mornarji, hotni polki, topničarji, tankisti, letalci. Vsi enako vel domoljubi, njihove rojstne dežele, bratje v orožju in bu je v veliki službi, katero so posvetili svojemu narodu.
Nemci so vrgli ogromne sile, proti majhnemu gril vitemu kraju sovjetske zemlje. Nikoli prej v zgodovini bilo nič podobnega temu sodelujočemu napadu od 300JH mož, črez 400 tankov in 900 bojnih letal, za tako maji« prostor zemlje. Deset tisoč ton žarečega železa, je i vrženo na to mesto utrdbo. Desetega julija 600 letalai poletov, je bilo zabeleženih nad Sevastopolom. In ki je reklo: "To je bil miren dan."
Navadno število je bilo tisoč. Dne 11 junija je ki 1450 letalskih poletov, dne 13 junija 2,700. Dne 16 junij je bil zopet miren dan.
Na mesto, na pristanišče in zunanji obroč me obrambe, je padlo 2000 bomb. Dne 17 junija 3,500 in junija 4,000 bomb. Bil je tudi dan. ko so Nemci spusi 9,000 bomb na Sevastopol. Bomba je padala na vsaki deset sekund.
V tem položaju od prvega do zadnjega dne, brad Sevastopola so ostali hladnokrvni in izkazali so nenn merno vztrajnost, hrabrost ter ustvarjali zgodovino.
Toda upravljati vse to ogromno goreče delo voj kega podvzetja od deset tisočev mož, je zahtevalo ai po vzorcu podadmirala Oktjobarskega, poveljnika fn morske flote, Sevastopoljske obrambe. Ta nadarjeni! ognjeni mornar, prvovrstni organizator in strogi povei nik, se je moral boriti proti najbolj čudnih težkoč. 1 njegovim poveljstvom, so bila najbolj različna orožja « njegove lastne Črnomorske flote, do pehote, njegovih d režnih baterij do najbolj modernih sredstev za obranil« Bila je skrajno zverižena in težka naloga. Podvzetjei morju, na kopnem in v zraku, so bila v rokah podadi rala Oktjabrski. On je vodil podzvetja z hrabrostjo ■ narja in v duhu domoljublja.
Rezoltati več mesečnega bojevanja pri Sevastopol na kopnem in v zraku, so znani iz poročil sovjetskega i formacijskega biroa. dokler pa rezoltati bojevanja^ morju, ni mogoče orisati na kratko:
Brodovje črnomorske flote, je prisililo Nemce, dii držali svoje večje ali manjše ladje, ven iz črnga morji Skozi prvo dobo obleganja Sevastopola, sovražne ladje a napravile poizkus, da dosežejo južno obrežje našega U ritorija, ampak te ladje se niso nikoli povrnile. Od taki naprej samo manjše ladjice izključno po noči, so tvegi nevarnost se podati na morje.
Podadmirala Oktobrskega desna roka pri obrani Sevastopola, je bil general-major Petrov, poveljnik ko) nene sile. Ta dva sta odobravala eden drugemu in sta d| lala skupaj z redkokdaj primernostjo. Tvorila sta ei sam mogočen par, kateri je bil duševna, moralna invztrj na opora gibanju ljudi braneč mesto. Ni bilo niti ene os be v Sevastopolu, da bi ne poznala ime Petrova. On j vporabil le toliko časa na poveljniški postaji, le za stoj no potrebo.
Ves preostali čas pa je prebil na fronti, na zunaij obrambni črti med moštvom. Če je kdo uprašal. kje je P« trov gotovega času, navadno je bil odgovor: Tam kjer j najljutejši boj!
Petrov je bil skrajno priljubljen pri Sevastopolča in spoštovan med vsem moštvom. Njegovo moštvo je ti v resnici izvršilo, čudovita dela hrabrosti in junaštva.
Poročnik Zaskolni je postal narodni junak. Zavod; svoj tank proti nemški stotniji in jo popolnoma zdrob Drugi dan z istim tankom je izbrisal dve sovražni stotnij en sovražni tank in proti-tankovsko baterijo.
Nikoli pozabljeno junaštvo, katerega je izkazaloša strojničarjev, Rejenko, Dolja, četvertakov, Pogorelov.Jl remenko in Kal južni. Zasačili so nemški batalijon in j z strojnicami pokosili in pri tem tudi sami postali žrt« neprimerne borbe. Niso pa pustili svojih pozicij.
Korporal Voropajev in peščica pehotnikov, so odbi tri napade nemškega batalijona. Nemci so izgubili dresu mož in kljub temu niso prebili črto. Nadporočnik Pekhti in druga skupina obkoljenih tehničarjev, so vničili a Nemcev, medtem ko je Pekhtin sam uničil ducat nacist« V enem samem dnevu odelek pod poveljništvom Torbo a, je izbrisal stotnijo Nemcev. Poročnika Melčenkovaa kopna možnarska baterija, je pobila v enem dnevu 151 nacistov.
(Se nadaljuje prihodnjič)
PROGRAM
1 VEČERJA
2	Otvoritev programa po Joe Petricu pre dsedniku pripravljalnega odbora in izročitev stoloravnateljstva Joe Miketič-u Gl. pre dsedniku Zveze.
3	Pozdravni govor Geo. Matešič-a, ured nika Edinosti.
4	Govori Margareta Slak, prva podpred sednica Zveze.
5	Pozdrav GL tajnika Saveza Kanadskih Srba, Walter Grbič.
6	Pozdrav delegatinje in predsednice odseka v Kirkland Lake, Milka Krašovec.
7	Pozdravni govor glavnega tajnika Saveza Kanadskih Hrvatov, Edvard Jardas.
8	Govori glervni organizator Zveze, Mar tin Bajuk.
Izmed govora omenjenih govornikov na programu bodo tudi druge točke petja, deklamacije itd.
Po banketu prosta zabava in ples. Pri četek ob 8 uri zvečer. ULJUDNO VABIMO VSE SLOVENCE. HRVATE IN SRBE IZ TORONTA IN OKOLICE. DA NAS V ČIMVEČJEM ŠTEVILU OBIŠČEJO IN SE UDELEŽE.
ZA DOBRO POSTREŽBO Z JESTVINO IN ZA SUHA GRLA, SKRBI
ODBOR:
Vabilo! Vabilo! Vabilo!
Na 50 letno proslavo, obstoja, HRVATSKE BATSKE ZAJEDNICE. Katero skupno priredita oba v Kirkland La-ke-u obstoječa odseka in sicer, 648 in 798. z velikim banketom, na dan, 27 Avgusta, v Francoski cerkvi dvorani. Začetek točno ob 7 uri 30 min. zvečer.
Kot slavnostni govornik in gost, bo označeni večer med nami, tajnik Gl. nadzornega dbora, sobrat IVAN KRZ-NARICH.
Dolžnost članstva je, da se te tako važne proslave in jubileja v polnem številu udeleže. Enako se vabi tudi vse ostale simpatičarje te velike, in resnično bratske or-ganzacije, da se omenjene proslave v čim večjem udeleže .
Vstopnice so v predproda-ji pri obeh odsekovih tajnikih.
A za vse splošno postrežbo in zadovolstvo posetnikov nam jamči:
Pripravljalni odbor.
DAROVALCI IZ GERALDTON*
Chopp Matt (druži) Fajdetich Joe 125.01 Dolinšek John 100« Cvitkovich G. (druž.) 100.» Aleksich Dan 1001 Oreškovich L. (druž.) 100,« Garbas Louis (druž.) Kostelec Matt Klobučar Nick Kučan Ivan
Spolaric M. A. (druž) 20.« Krahulec, M. Sharek Walter Flabian Sam	1.«
Kurteš Pete čičak Andrew Bukovac Tom	10«
Makovi Geo. Z. Kanad. Slovencev 25.« Od zabave vsih Slovanov 31*
Skupaj:	$10011«