********? M* r joQ a ' aD aP re ' dek nar oda! VESTNIK o c >2 rt NATIONAL HERALD. š Izhaja trL ‘o a teden. § The onIy i ian Tri- ^ Weekly in United States ol ica. fiii j«* 1 i 1 ^*«***“ ^^SLOVENS KEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. B ARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BENT SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CI TY, PA. DULUTH, MINN. MONDAY, SEPTEMBER 28.1914. _ PONEDELJEK, 28. SEPTEMBRA 1914. Vohune IV,—Letnik IV. TCOTRAJNA KRVAVA BITKA MED ZAVEZNIKI IN NEMCI SE ŠE NI ODLOČILA. bitka v sedanji evropski vojni in sploh na svetu se VRŠI FRANCIJI. — NEMCI SO SE Z VSO SILO VRGLI NA ČETE ZAVEZNI¬ CO BILI VRŽENI NAZAJ. — PERZEMYSL SO RUSI ŽE OBKOLILI IN ZAV- ^«VAŽNIH UTRDB. — BELGIJCI SO IZ VO JE V ALI LEPO ZMAGO NAD NEMCI V OFENZIVI. — NEMCI SE BAJE PRIPRAVLJAJO S POMOČJO ,l ' illSKlH ČET ZAVZETI ANTVERPEN. — ROMUNCI NA AVSTRIJSKO MEJO. K iv ČRNOGORCI PRODIRAJO SKOZI ROMUNSKO V BOSNO. — NA DUNAJU 51 RANJENCI IZ GALIŠKEGA IZBRUHNILA KOLERA. sS& itr IJeUVEc Strašno klanje. 'Ki išČa, preko Pariza, 28. sept. — Naskok Nemcev Jni konec dolge vojne črte ter poizkus prodreti vrste f vS ej e končal s najkrvavejšo bitko v sedanji vojni. •• se vr šili brez presledka noč in dan. Nemški po- jso pošiljali v ogenj polk za polkom, ki pa so bili vsi C a j. Topništvo na obeh straneh je metalo smrt in v vrste nasprotnikov celih 24 ur. Večkrat je pri- |žnj,h bojev ter bojev z bajoneti. l „r a v izvrstno se je izkazala francoska kolonijalna j,ja, Ta obstoji iz črncev iz Senegala, ki so se vojsko- -rezmejnim junaštvom. Pri naskokih na sovražnika sp v: odlikovale francoske čete. Zavezniki so napredo- vsej črti. Boji na Gališkem. codon, Anglija, 27. sept. — Iz Petrograda brzojavlja- ieokoli Krakovega na Gališkem vršijo hudi boji. Prze- obkoljen od Rusov ter odrezan od ostalega sveta, zav- ie ni. Na severu so bile nemške čete, ki so vdrle v Ru- bb, zagnane s kravimi glavami nazaj. Belgijci napredujejo. London, Anglija, 28. sept. — Oficijelno so naznanili : Antverpna, da so belgijske čete napadle nemško šlo. obstoječo iz ene brigade infanterije, dveh kavale- polkov, dveh baterij težke in štirih baterij lahke arti- ter jo pognale v divji beg. Nemci so bili na poti iz Termonde via Alost. Ko so jih Belgijci napadli, so deloma pa na srbsko mejo. Dosedaj so 1 starejši rezervisti, ki imajo rodbino, službo doma. kodiranje Srbov in Črnogorcev. - " J'^27. sept. — Srbi in Črnogorci so prišli pri 'ranju proti Sarajevu v Bosni skozi del Romun- ... e ‘grada so Srbi po eni najhujših bitk dosedaj C" ot °k v Savi. V tej bitki so Avstrijci imeli hude , mrtvimi je posebno veliko častnikov, ker merijo ' ec na te. •V padlo na obeh straneh mnogo vo¬ jakov. Angleška oficijelna poročila ne povedo veliko, ker izvršuje vlada strogo cenzuro. Naznanjajo se ve. like bitke s številnimi izgubami na obeh straneh. Ruski generalni štab naznanja bitko med Rusi in Nemci v pokra¬ jini Drushenhiki v guberniji Su. walki, Rusko_Poljska, toda po¬ drobnosti ni dobiti. Generalni štab naznanja nadalje, da se je avstrij. ska armada umaknila zapadno od Krakovega. Nizozemska vlada je proglasila vojno stanje in preki sod v vzhod¬ nih provincah Tako vsaj brzojav. ljajo iz Amsterdama. Vlada se je odločila do tega koraka, da izgu¬ bijo nekateri ljudje veselje izvr. sevati vojno kontrobando v prid Nemčiji, in da se ne krši progla¬ šena nevtralnost. Peti sin nemškega cesarja, princ Oskar, jo je pobrisal z bojišča in odpotoval na varnejše mesto. Ofi_ cijelno se naznanja iz Berolina, da ima srčno hibo. (!) Zadnja poročila naznanjajo, ua bombardirajo francoske in angle¬ ške vojne ladje Kotor v Dalmaciji’ in da je bila avstrijska posadka v Pelagosi zajeta in razorožena. Poročila od danes (ponedeljek): • Po tri dni trajajočih bitkah, v katerih se ni nagnila zmaga na no. beno stran, so se Nemci z vso silo vrgli na francosko in angleško fronto v severni Franciji. Franco¬ ska oficijelna poročila pravijo, da je ta naskok naravnost ukazal nemški cesar. Nemci so poizkusili H>n Anglije Kolera že na Dunaju. lo )? n -*& J ja, 27. sept. — Exchange agenciji brzo- ^ lm a, da je izbruhnila med 70.000 na Dunaju se ^ciiz Gališkega azijatska kolera. Prebivai- a J a v velikanskem strahu. D v 0JNIH dogod¬ kov. ~~ Ozemlje r>dŽT e Oisne je c U J. 0b vse j črti -5v j Jl ’ k)er se bijejo %j s^znikov že dva krilo** kj aja tudi fran - " ’ nem. S Pod * Dapada ?0a ^'Lcka° VeljS-tV0m ge ' prodreti vrste zaveznikov, ali to se jim glasom oficijelnih poročil ni posrečilo. Nemci so izgubli pri tem obupnem naskoku mnogo vo_ jakov, eno zastavo in več težkih topov. Angleška oficijelna poročila so zelo kratka. “Položaj je zadovo¬ ljiv”. se glasijo, “in napadi na angleško fronto, so bili odbiti z velikimi izgubami za sovražnika.” V teh bitkah je tudi ponovno prišlo do napada z bajoneti. Na obeh straneh se je streljalo iz majhne razdalje. Francozi naznanjajo Uapešno prodiranje na levem krilu in sijaj¬ no zmago nad nemškim centru, mom. Iz Woevre okraja ni nazna¬ njati važnejših izprememb. Bitke med nemškimi četami in četami zaveznikov se bijejo z naj¬ večjo srditostjo. Na obeh straneh pošiljajo na nasprotnika cele toče krogelj. Ponovno ie prišlo do bliž¬ njih bojev ter spopadov z bajone. ti. Ljudje se vojskujejo z največ¬ jo hrabrostjo, in poveljniki so imeli večkrat težko stališče, da so spravili ljudi nazaj. Iz Berolina naznanjajo, da po. šiljajo zaver~' ;i r : e, ter da se pripravlja,.- |?- ““čilen na. skok na skr a j: j-Jimške ar¬ made. Nadalje poi g^ju o artilje. rijskem boju na južni strani Ver. duna. Nemški seznam izgub izka¬ zuje do danes 15,674 mrtvih, 65.. 908 ranjenih in 23.007 pogrešanih. Japonci poročajo, da so pognali Nemce iz Tsing Tau.a, -glavnega mesta Kiao-Chow. Bitka se je vr_ šila 14 ur, toda izgube niso velike. Nemški vojaški zrakoplovi me. če j o bombe v belgijska mesta, in nad Parizom se je zopet pojavil nemški letalni stroj. Tudi nad Var šavo je plul nemški Zeppelin, ško. de pa bombe’ vržene iz teh zračnih letal, niso napravile posebne. Iz Petrograda poroča ruski ge¬ neralni štab, da so bile nemške čete, ki so vdrle v Rusko.Polj- sko, vržene nazaj. BITKE V SEVERNI FRANCIJI. Berolin, preko Amsterdama, 27. sept. — Zadnje od nemškega ge. neralnega štaba izdano oficijelno poročilo opisuje dogodke v petek. Naznanja se, da je armada nem. škega generala von Kluck zasedla višine ob desnem obrežju reke Haas, in da zavezniki kljub oja. čenju niso mogli napredovati. Poročilo zaključuje s poročilom, da se vrši na celi fronti najkrva- vejša: bitka, katero pozna dosedaj zgodovina. Izgube na obeh straneh so velikanske, pri zaveznikih pa večje, kakor pri Nemcih. Važnih dogodkov je pričakovati v centru, mu in na vzhodnem krilu zavezni. kov. NEMČIJA BREZ POROČIL. Berolin Nemčija, 27. sejat. — Radi prerezan j a nemškega preko- atlantskega kabla po Angležih ta. koj začetkom vojne, radi stroge cenzure in prepovedi dohajanja inozemskih časnikov, v nemški dr. žavi ni dobiti drugih vojnih poro¬ čil razun onih-, katere izdaja gene. ralni štab. Ljudje izvedo prav ma. lo, kaj se godi na fronti. POROČILA S FRONTE. Z bojišča’ preko Pariza, 27. sept. — Armade obeh vojskujočih se strank zbirajo očividno svojo mo¬ či na zapadnem in vzhodnem kri. lu, medtem, ko je v centrumu na. videzno vse mirno. Zavezniki so uvideli že naprej, da bodo skušali prodreti Nemci njihove vrste ua zapadu, in so vsled tega poslali tja močno oja- čenje. Našli so istomočnega sov. ražnika, ter ga ustavili. BITKE OB REKI MAAS. Pariz, Francija, 27. sept. — V soboto popoldne v Parizu uradno izdano poročilo pravi, da se na obeh krilih dolge vojne črte, raz. tezajoče se zapadno od Oise do Vogeze na vzhodu vršijo hudi bo. ji, medtem ko s cen truma ni po n. Težak odgovor. Francoska oficijelna poročila pravijo, da se vojskujejo zavezne čete z velikim uspehom. V Woevre okraju so Francozi potisnili sovražnika nazaj, ter za. sedli več važnih postojank, toda položaj na višinah oh reki Maas je neizpremenjen. Pri poizkusu Nem. cev, premostiti reko Maas blizu St. Michiel je prišlo opetovano do krvavih spopadov, pri katerih je čati nobenih izprememb. Poročilo priznava, da so se Francozi v pe. tek umaknili pred premoč jo ar¬ made nemškega generala von KI neka na skra jnem zapadnem krilu severovzhodno od No.vona, da pa so potčm z lahkoto potisnili sovražnika nazaj, ko je prišlo oja. če n.j e. O uspehih Nemcev oh reki Maas naznanja poročilo: V Woevre okraju, pri St. Michil (v sredi med Verdunom in Toul), se je po. sre čilo nasprotniku premostiti re¬ ko Maas, toda naše čete so prodi, rajočega sovražnika kmalu zopet zagnale nazaj. Višje proti vzhodu, pri Vogezi’ se niso vršili pomemb. nejši boji. NEMCI V OFENZIVI. London, Anglija, 26. sept. — Kljub temu, da se vršijo že en te. den na obeh krilih na francoskem vojnem pozorišču hudi boji, bitka pri Aisne na nobeni strani še ni prinesla odločilnega vspeha. Lon. donski vojaški izvedenci so se mo. tila, ko so trdili, da bodo držali Nemci svoje utrjene postojanke samo toliko časa, dokler ne odpo¬ šljejo na vzhodno vojno pozorišče potrebnih čet. Daši so nemške po. stojanke v centrumu francoskega vojnega pozorišča zelo ugodne za defenzivno taktiko, so bitke na obeh krilih jasno pokazale, da ho. čejo začeti Nemci z ofenzivo. SANITETNA KOLONA OPUŠ¬ ČENA. Pariz, Francija, 26. sept. — Nemci so opustili pri svojem umi. ku iž Peronne sanitetno kolono, obstoječo iz 225 zdravnikov, 70 bolniških strežnic, 150 strežajev, enega protestantovskoga pastorja in enega dominikanskega mniha. Vsaka bolniška strežnica je bila oborožena z repetirno pištolo, in ko je nekdo opozoril francoskega polkovnika, da se to ne slaga s do loebami Rdečega križa, je odgovo¬ ril, da potrebujejo strežnice orožje v svojo lastno obrambo. NAPAD NA ANTVERPEN? » London, Anglija, 26. sept. — Preko Amsterdama naznanjajo Central News v Londonu, da je v kratkem pričakovati napada Nem. cev na Antverpen. Preko reke Aachen se že več dni pošiljajo čete na postojanko južno in vzhodno od tega mesta, in vrh tega se naha. jajo južno od Antverpna težki nemški oblegovalni topovi, ter na vzhodu avstrijske oblegovalne havbice. Oblegovalci delajo okope. Nad Duffelom, v bližini Ant¬ verpna, se je pojavil v soboto nemški zrakoplov, iz katerega sta bili vrženi dve bombi, ki sta pa padli v vodo. Neko drugo sovraž. no letalo je plulo nad Antverp. nom, toda ogenj iz fortov je bil tako uspešen, da se je moral letal¬ ni stroj dvigniti v tako visočino, da opazovanje ni bilo mogoče. NEMŠKE ČETE SE NE RAZU. MEJO. DOGODKI V MEKSIKI NE VZNEMIRJAJO VLADE. V Beli hiši so naznanili’ da odide¬ jo naše čete iz Vera Cruz kljub zadnjim dogodkom v Meksiki. Washmgton, D. C., 26. sept. — V Beli hiši so naznanili, da spor med Carranzom in Villajem v Meksiki ne more izpremeniti skle¬ pa Združenih držav, odpoklicati svoje čete iz Vera Cruz. Kdaj pa se bodo ukrcale čete za odhod, še ni bilo določeno. Zadnja poročila naznanjajo po. drobnosti o sporu med obema vod¬ jema kon st ituc ion al isto v v Meksi. ki. Oficijelno se naznanja, da j ! e guverner države Sonora s 3500 možmi odšel iz Nozales. Čete kon- stitucionalistov pod poveljstvom generalov Hilla in Calbrea operira, jo vzhodno od Cahanea. Kakor vse kaže, se bodo umaknile nazaj, ker se bojijo meriti z močnejšim nasprotnikom. General Villa je poslal 5000 mož pod poveljstvom generala Anjelasa, toda položaj v Sonori je tako nejasen, da si ni mogoče napraviti jasne slike o ta- mošnjih zapletljajih. POTRES. Guayaquil, Ecuador, 25. sept. — Danes zjutraj je bil čutiti tukaj močan potres. Škode ni napravil posebne, toda med prebivalstvom je nastala panika. NEMŠKI UJETNIKI. London, Anglija, 25. sept. — Central News agentura je dobila poročilo, da imajo Nemci sedaj že 50.000 ujetnikov. Med temi je 30.000 Rusov. Pred kratkim se je poročalo, da so ujeli Nemci že 250.000 mož, toda to je laž. ŠKOF USMRČEN. Balt Lake City, Utah, 26. sept. - Ko se je vozil škof episkopalne cerkve F. S. Spalding z avtomobi. lom’ je smrtno ponesrečil. Avtomo¬ bil se je namreč na nekem ovinku prevrnil’ in škof si je zlomil vrat, da je bil na mestu mrtev. Avto. mobil je vodila hčer sodnika Kinka, ki 1 je bil svoje čase tudi član kongresa. “Zakaj smo se vendar klali in morili? London, Anglija, 27. sept. — Iz Genta brzojavljajo londonskemu Daily Expres, da je prišlo v Bru¬ slju med pruskimi in bavarskimi ojakov opetovano do sporov. Vse avarske čete so bile poslane iz Belgije. Za vzrok sporov se nava¬ ja, da so Nemci razžalili belgijsko raljico, ki je rojena bavarska princezinja. LIEBKNECHT V BELGIJI. London, Anglija, 25. sept. — Iz Antverpna brzojavljajo, da potu¬ je znani nemški socialistični vodja dr. Liebknecht po Belgiji, in da je obiskal tamošnja bojišča. Brzo. jav tudi pravi, da je dr. Lieb. knecht izjavil, da je z drugimi dvanajstimi sodrugi glasoval v nemškem državnem zboru proti v °'i nemu posojilu in protestiral prot vojni. SMRT VSLED RIBE. Waukegan, 111., 26. sept. — V Round Lake je utonila včeraj Mrs. William Adams iz Chicage. Lovila je s svojim možem v jezeru ribe, in ko se ji je posrečilo dobiti na trnek majhno ribico, se je iz vese¬ lja v čolnu tako nerodno obnašala, da se je prevrnil. Ona je utonila, njenega moža se je pa posrečilo rešiti. PREKOMORSKI PROMET. New York, N. Y., 26. sept. — Pet velikih prekomorskih parni, kov je odplulo iz tukajšnjega pri¬ stanišča, in sicer Olvmpic, namen, jen v Glasgow, America v Nea- polj, Zeeland v Liverpool, Gamero. na v Glasgow in Minnewaska v London. Potnikov niso te ladje vzele \eliko seboj BAVARCI IZDAJALICI. ' London, Anglija, 26. sept. — Poročevalec E^change Telegraph Co. v Ostende brzojavlja, da je v Bruslju zaprtih več bavarskih vo¬ jakov’ ki so pomagali francoskim ujetnikom k begu. Baje je pobe¬ gnilo z njihovo pomočjo več tisoč vojnih ujetnikov. :2 NARODNI vestnik NARODNI VESTNIK (NATIONAL HERALD) Owned and published by the StOVENIAN PRINTIN& & PUBLISHINO COMPANY a Corporation. Plače of Business: Dulutli, Minnesota, 405 W. Michigan Street. NATIONAL HERALD Issued every Monday, Wednesday and Priday; subscription yearly $2.00. The best Advertising medium among Slovenians in the Northwest. Bates on application Kntered as seeond-class matt.er May 11. 1911 at the post Office Duluth, Minn., under the Act March 3, 1879. NARODNI VESTNIK izdaja SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA, DULUTH, MINN. Izhaja vsak ponedeljek, sreda in petek. Naročnina stane: Za Ameriko za celo leto za pol leta Za Evropo In Canado za celo leto . . . $ 2.00 $1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeajo. Denarne pošiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “NARODNI VESTNIK,” 405 W. Michigan Street Duluth, Minn. Telephone, Melrose 1113. OSEBNA SVOBODA. Louis N. Hammerling. XVIII. Strašni prevrat- ki ogroža sedaj evropsko civilizacijo, navdaja nas A.merikance z grozo in ‘začuden., jem Večina onih Amerikancev, ki se poslužujejo drugega kot angle¬ škega jezika, je zvezanih potom krvi ali tradicije z eno dežel, ki so sedalj zapletene v veliki hoj. Naše splošne človeške simpatije stoje radi tega na tej ali oni stra¬ ni. Kljub vsemu temu pa si cesti, tamn samim sebi, da smo Ameri¬ kah ci, ne vsled strahu ali bojaalji v ega veselja, da smo osebno varni, temveč radi tega, ker čutimo, d:i ne dopušča atmosfera te dežele ni. kakih takih nasprotstev, ki se se. daj pojavljajo v Evropi. Strašni pi ker, ki se nam nudi, nam lahko obenem služi kot sva¬ rilo. Predvsem bo poglobil v naših dušah zavest, kako neumne so ta. ke stvari kot plemensko in narod, nostno sovraštvo ter obenem liva ležnost, da obstaja ena dežela, kjer se takega ne pozna. Na drugi strani pa bo ta prizor posplošil ideljo prostosti. V teh dneh slišimo veliko govo. riti o prostosti, — o prostosti od vlade potom tujega naroda, o pro. stosti od verskega preganjanja, o oproščenju od militarizma’ o pro¬ stosti govora in pisane besede. Ko slišimo to, se iznova čudimo, da živi še večina človeštva in da je 'živela tako dolgo brez ene ali brez vseh teh prostosti. Zopet dvignemo svoje oči s hvaležnostjo k zastavi, ki nosi podobo ozvezdja ter prosimo in molimo, da bi tra. jalo to znamenje tako dolgo kot ono, kar ponižno predstavlja in da bi tudi v bodočnosti našle vse te prostosti zavetja pod to zastavo v blagor ne le nam in našim ‘zanam. cem, temveč tudi v vzgled onim, ki se sedaj borijo v dolini senc in smrti, v deželi, ki je rodila nas, ali naše očete ali naših očetov očete. 'Ne moremo pomagati našim bratom, dokler “vidijo rdeče”. Najboljše, kar lahko storimo za¬ nje, je, da Storimo dobro nam sa mim in naši lastni deželi s tem da varujemo prostost, katero ima, da se jim vlbija v glavo nemščina, katere ne razumejo. Kdor je le količkaj bral časopisje, ta ve’ ka. ko kruto so zatirali baš Nemci Poljake, da je bila celo sprejeta posebna postava, imenovana raz- lastilna postava, ki dovoljuje’ da Poljakom odvzame njihovo se strani drugih ljudi. To je ena po. sledica. Na drugi strani pa je po. sameznik oproščen veliko sitnih stvari in opravkov, katere oprav, ljajo posebno izurjene moči. Veli¬ ko ljudi je, ki vidijo le prvo, a ne drugo. Radi večje odvsnosti po. sameznega od celote, je nastala za. hteva, naj se celota bolj natančno pobriga za posameznika. Ker pa je vsled tega upliv celote na po¬ sameznika večji, se splošno dom. neva, da je tudi celota bolj odgo. vorna za moralno obnašanje po¬ sameznika. Neki angleški pisatelj pravi: “Dandanes prevladuje so. cijalna filozofija ki proglaša skup. no, a zanikuje individualno odgo¬ vornost, ta naj napravi vsakega posameznega odgovornega za vsa. kega drugega, a ne za samega se. be, temveč tudi za ostale. Te kon- fuzne ideje, ki onečaščajo imena znanosti in soeijalne reforme, so produkt civilizacije, ki trpi na sta. rostni zvodenelosti. Ako smo va_ rubi svojih bratov ali ne, v prvi vrsti moramo biti varuhi samih sebe, ako hoče hiti sploh kaka od¬ govornost. Ako se to zanika,, se zanika tudi prosto voljo, kar je lahko filozofična špekulacija, a zelo usodno za resnično življenje. Isti pisatelj je dosti optimističen, da izjavlja: “Mislim, da smo do. sti zdravi, da vržemo raz sebe pre. varo starostne oslabelosti ter prič nemo zopet zdravo misliti.” Tako zdravo mišljenje pa zalite, va osebne odgovornosti in osebna odgovornost hoče osebne prosto¬ sti. Ako se ozremo nazaj v zgo¬ dovino, vidimo, da je propadla (lajifinejša civilizacija, ako se je država pričela preveč podrobno brigati za posameznika. Osebna odgovornost je pronehala ter se Umaknila skupni odgovornosti. Ko sp hodili Atenci v gledališča, ter sp 'zabavali na splošne stroške, do. čim se je armada in mornarica na. Ifajala v boju, so bili dnevi prosti- sti šteti. Ko je zahteval rimski na. rod kruha in iger ter se ni brigal za državne zadeve, je bil zrel za avtokratično vlado. Ako bo Arne. rikanec pripravljen, da izroči od¬ govornost na določbe, ki ga bodo obvarovale pred zlem, bo imel kmalu mojstre, ki mu bodo pred. pisovali v katero cerkev naj gre zemljišče in domovanja, ter naseli nanje privandrane Nemce. Sedaj pa kar naenkrat taka liaklonje. nost! Kako se svet vendar hitro iz. preminja. Nekaj sličnega se dogaja tudi pri nas na Kranjskem sedaj. Svo¬ je čase smo poročali, in poročila smo posneli iz vesti v starokraj. skih listih, kako huda kazen je doletela naše slovenske fante v Orlovcu, ko niso prišli o pravem času nazaj v kasarno. Ravno pri onem oddelku so imeli tudi nel;e. ga oficirja, ki je ukazal, da mora¬ jo slovenski vojaki v paradnih uniformah pokopati njegovega crknjenega psa. Umevno je, da do. tični oficir ni hotel izkazati svo. jemu crknjenemu psu nobene ča sti, ampak dal je ta ukaz. le radi tega. da je ponižal Slovenci. In oni rojaki, ki so sedaj v Ameriki, pač še niso pozabili psovk, katere so morali požirati, ko so še jedli cesarski komis. “Windisclie Han. de” in druge take ljubeznjivosti so bile na dnevnem redu. Ali danes? Najnovejši listi ka. tere smo dobili iz stare domovine, enoglasno pišejo, da se naši Slo¬ venci najboljše zadržijo, da se bo. rijo junaško kot levi! Šele v takih časih, ko mora Slovenija dajati krvavi davek oni Avstriji, v ka. teri je bila vedno tlačena in po¬ niževana’ takrat se nas priznava. Celo v Celju, menda najbolj za. grizenem nemškutarskem gnezdu v Avstriji, so Nemčurji našim ju. nakom klicali “Živio” in “Na- zdar!” Veliko slovenske krvi se je že prelilo na bojnih poljanah, kot junaki so se izkazali Vsi drugi Slo. vani, ali kaj bodo imeli od tega? Recimoi, da Avstrija v sedanji vojni zmaga. Kaj potem? Avstri. ja je poslala v prve vrste slovan¬ ske junake, naše narodne vrste bodo tedaj zredčene. Nemec se bode pa zopet šopiril in seveda postal še bolj ohol. Slovani ne bo. do potem nič na boljšem, pač pa še na slabšem, ker morajo pustiti svoje najboljše moči na bojišču. Slovani so že opetovano rešili Avstrijo pred pogubo, pridobili pa s tem niso nikdar nič. Tako bo tudi sedaj — ako bi Avstrija zmagala! ljeni so vsak pod jamčevino $500. Šerif Meining zatrjuje, da so ob. tožbe neosnovane’ in da gre pri tem za mahinacijo njegovih poli¬ tičnih nasprotnikov. — Velika nesreča se je zgodila v petek na Pike Lake road, dve milji daleč od konca Higland pro. ge poulične železnice. Prevrnil se je namreč avtomobil, in pri tem je bil 42 let stari Edivard D. Deva. ney iz Dulutha na mestu usmrčen, trije drugi pa so bili nevarno ran¬ jeni. Avtomobil je vozil policijski šo-fer Eckard, ter je bil last pone. srečenca. Ponesrečenec zapušča vdovo, sina in malo hčerko. — Zanimiv slučaj se obravnava sedaj pred tukajšnjim sodiščem. Neki Melinski, bivajoč v Gary, Minn., je namreč ovadil sodišču, da živi njegova žena skupaj z John Cendroskijem. Policija je parček aretovala, toda dozdevni zapelji¬ vec je povedal, da mu je Melinski že lansko leto ponujal svojo ženo za $100, on pa da ni hotel dati več kot $10. Ko je žena izvedela o tej kupčiji, katera se pa ni sklenila, je prostovoljno ostavila moža ter šla k njemu stanovat. Pridržana sta oba v zaporu. On je star 26 let, ona pa 27. — Rojakom na range priporoča, mo John L. Goloba, zastopnika za, nesljive zavarovalne družbe. Več v oglasu. mi Slovenci. Zapušča ženo, dva sina in precejšnje premoženje. V 'tem kraju je bil približno osem. najst let salooner. Pred kratkim si je šel ogledat neko farmo in pri tej priliki zavžil nekaj gob. Tudi njegov sin je smirtnomevarno bo¬ lan, ker je pokusil to jed. Bil je član več slovenskih in hrvaških društev ter je bil tudi na zadnji konvenciji K. S. K. J. kot dele. gat. Naj mu bo lahka svobodna zemljica! a PROSLAVA SPOMINA REV. SMREKARJA. Dne 20. t. m. je bil ob veliki u_ deležbi v Nottingham, O., odkrit spomenik pokojnemu Rev. Smre¬ karju, katerega blago delovanje med našim narodom je znano men. da vsakemu Slovencu v Ameriki. Oib tej priliki priobčamo spodaj pesem, katero je spesnil pokojni Rev. iSmrekar 1. 1892 za časa svo. jega bivanja v Tower, Minn. Pe. sem je naslovljena amerikamskim Slovencem in se glasi: Dulutli Brening & Mailing c, DULUTH »MINNESOTA. Vari najboljše in rojakom dobro znano pj Vo v steklenicah poh imenom “R E X”, k a j, tudi pivo v sodčkih. or Math. Kostainshek upravitelj za Mesaba Range. Za širnim daljnim oceanom, Pod solncem novega sveta Zgradil sem novo si domovje od bratov ločen in sestra. Bivvabik. — Radi lova na pre pelice v prepovedanem času, se bode moral pokoriti John Turk 15 dni na delavski farmi Chisholm. — Okoli 1. oktobra bode otvorjen Leonard rud¬ nik, v katerem bode imelo delo približno 500 mož. Delalo se bode celo zimo. Za delom pa ni pripo. ročati hoditi sem, ker bodo me¬ seca oktobra odpuščeni delavci’ zaposleni pri mestnih delih, da ho. de število brezposelnih delavčev še naraslo kljub otvoritvi Leonard rudnika. — Redar Frank Grams je na. šel na ulici pred poslopjem First National banke zavitek, v kate. rem je bil kos dinamita. Dinamit je drugačne vrste, kakor oni, ki se rabi za razstreljevanje v rovih Vrši se preiskava, kako je prišel dinamit tja. Na daljno pot od doma v tuje Le dvoje vzel sem si s seboj, To vera moja je in govor Ki diči mili narod moj. ifF* Stephan Zgonc javni notar in gostilničar Rojakom jamčim za dobro postrežbo, pristnimi pijačami in unijskimi smodkami. M J >' r * CHISHOLM, MINN. Telefon 83. j|)l) ^ ^ A * i .vi)!*' popisi ni v & Sosedje zdaj so mi le tujci, Neznan mi jezik govore — Pač bratov- sester štejem mnogo A kod’ živijo •—- Bog pač ve! Raztresene po raznih krajih Pozdravljam, bratje, vas srčno Čez goro, dol, čez širno morje Odmeva naj pozdrav glasno.- Ely. — Finski rudatr John Rc nikla, ki je ponesrečil v Sečtion 30 rudniku dne 8. sept., je umrl v sredo za zadobljenimi poškodbami v strašnih mukah. Ponesrečenec je prišel z glavo med vzpenjačo in tramovje, ter bil pri teh tako hu_ do poškodovan, da mu zdravniki niso mogli ohraniti življenja. IZ NOVE DOMOVINE. mo, za našo lastno korist in korist onih, ki pridejo za nami. Ko smo zgoraj omenjali prosto¬ sti/nismo našteli osebne svobode. Čudno je- da je imela ravno ta oblika prostosti v mnogih evrop. skih deželah dosti prilike, da se razvije, neglede na pomanjkanje državljanske prostosti, ki se iizra. ža v gorinavedenih oblikah. Isto- tako čudno pa je, da se ravno to obliko prostosti skuša v tej deželi vedno bolj omejiti. Nobenega stra. Im nimatao pred tujo vlado, var. ni smo pred avtokratično vlado, militarizem' je skoro nepojmljiv pojem, obdačenje je v naših last¬ nih rokah potom zakonodajalcev, katere izvolimo sami, prosti govor je omejen le toliko, da se ne blati poštenega imena, našega soseda in časopisje je praktično popolnoma prosto Glede našega osebnega gibanja, navad, šeg pa se pojavlja vedno naraščajoče gibanje, da sc nas vse skupaj prisili živet' po onem na. činu, ki slučajno ugaja nekaterim, ki mislijo v svoji domišljavosti, da mora ta način ugajati tudi drugim ter da ga je treba uveljaviti nasil. n ra potom, ako se dopade to lju¬ dem. ali ne. Kot posledica velike razdelitve dela ter špecijaliziranja v pokli. eh, katero je opaziti dandanes* je tudi posamezni človek veliko bolj odvisen od drugega ter vsled te. ga tudi bolj dovzeten uplivom od _|in za katerega naj glasuje. Dasiravno torej simpatiziramo z narodi Evrope v njih bedi, ne smemo pozabiti svojih dolžnosti doma. Pri tem nas ne sme motiti nikako čuvstvo vanje š to ali ono stranko ter moramo stati mož pri 'možu, da varujemo prostost, kate. ra je bila izročena nam, da jo o. hranimo zase in za celo človeštvo. SEDAJ SO JIM DOBRI! Iz ljubljanskega “'Slovenca” z dne 7. septembra posnemamo vest’ da je bil v dominikansko cerkev Moabitu v Berolinu poklican nek poljski duhovnik iz Ruško 'Poljske, ki pridiguje v poljskem jeziku. Tej notici pristavlja “S.lo venec”, da je to smatrati za do. kaz posebne naklonjenosti nem¬ ških oblasti nasproti Poljakom. Ko bere človek take notice, res ne ve, ali bi se smejal ali jezil. Da so Nemci kar naenkrat postali tako naklonjeni Poljakom, ima seveda svoje vzroke, in ti so, ker Nemci dosedaj vedno tako zasra. movane Poljake rabijo, ker potre, kujejo živega vojnega materijala. Kdo se ne bi smejal, ako bere, da izkazujejo Nemci Poljakom posebno naklonjenost! Ali ima ljubljanski “‘Slovenec” tako kra tek spomin, da je popolnoma po. zabil, da se poljski otroki niti krščanskega nauka ne smejo učiti v poljskem jeziku v šolah, ampak MINNESOTA. Duluth. -— Dno 12. oktobra bo. do v Duluthu otvorjene večerne šole, v katerih se bodejo razun angleščine poučevali tudi drugi predmeti praktične vrednosti. Ye_ Černe šole bodo otvorjene ob po¬ nedeljkih, sredah in petkih. Pouk je brezplačen, da je torej vsakemu dana prilika pohajati v prostem času zvečer v šolo in se kaj korist, nega naučiti. — Tukajšnje pristojno sodišče je v tožbi vdove ponesrečenega Celeste Gialorenzija razsodilo, da mora plačevati Interstate Iron družba njej in njenima otrokoma po $7.95 na teden za dobo 300 te. dnov. Gialorenzi je ponesrečil v Lincoln rovu dne 11. maja. — Iz tukajšnjega republikan¬ skega glavnega stana naznanjajo, da bode prišel guvernerski kandi. dat Lee meseca oktobra v železno okrožje, kjer bode imel v več kra. jih govore. Poslužil se bode poseb¬ nega vlaka. — V petek dopoldne je nastal požar v šoli James G. Blaine v sosednjem Superiorni, ki k sreči ni zahteval nobenih žrtev. V šoli je bilo takrat 1300 otrok, toda pa. nike ni bilo. V vrstah, kakor ne bi bilo nič, so odšli otroci mirno iz šole, da je bilo poslopje v treh mi. nutah izpraznjeno. Nekateri uči¬ telji niso niti vedeli, da gori, ter so mislili, da je bilo dano znamen. je za vežbo. Požar se je posrečilo kmalu dobiti pod kontrolo. Škode je okoli $10.000. — Okrajni šerif John R. Mein. ing, njegov pomočnik Edward SchubinSki in okrajni ječar Jos. Allen se morajo zagovarjati pred sodiščem radi “grafta”, katerega so baje delali. Obdolženi so, da so sprejemali denar za oskrbo jet¬ nikov, katerih sploh ni bilo, in si denar razdelili med seboj. Postav. Eveleth. — Peticije za odpoklic mestnih uradnikov so prišle v modo. Sedaj zopet krožijo petici. je, in v teh se zahteva odpoklic uradujočega župana Sam. Owensa ki nadomestuje odpoklicanega prejšnjega župana Gleasona, ter komisarja Mesberga. Kako se bo¬ de ta stvar iztekla, bodemo svoje, časno poročali. Za sveto vero in za narod, Karkoli nas živi okrog Delujmo krepko in jedino, A delo blagoslovi Bog! Zanimivega kapelnika imajo v Lodži v Grand hotelu. Pred par dnevi je imel beneficijo. Igrali so Čajkovskega simfonijo. “Leto 18- 12”. Da bi bila simfonija kolikor mogoče realistična, je dal natakaT. jem par ipetard, da so jih razstreli, li. Vsled eksplozije je nastal tak ropot, da so gostje ne vedoč, kaj se godi, zbežali iz dvorane. Na ce sti se je splašilo več konj in je nastala p’rav nevarna panika. LISTNICA UREDNIŠTVA, Mesaba. — V četrtek je pri Knox rudniku razdejal požar ta. mošnje hranilišee. katero je o skr. bovala Mrs. Bernotti. Njej in osmim boardjerjem se je rešitev komaj posrečila. Bežali so iz go. reče hiše v nočnih oblekah. Po. slopje je bilo last družbe, ter za¬ varovano za/ $600. Kakor zatrjuje Mrs. Bernotti, je imela v hiši $600 v gotovini. Ta denar je seveda iz. gubi j en. MICHIGAN. Iron Mountain. — Na dom svo. jih staršev se je vrnila šele dva¬ najst, let stara Marta, Matriis, ki je dne 4. septembra na tajinstven način izginila’ ter čez nekaj časa pismeno naznanila, da je v Ohica. gi. Kako je prišla deklica tja in na’zaj, je ugamjka, in sama noče ničesar povedati. Najbrže je padla v roke brezvestnim lopovom. St. Ignace. — Na jablanah člo. vek ne more pričakovati, da bode našel kaj drugega, kot jabolka, in tako je mislil dosedaj tudi farmer Harry Wood od tukaj, ali danes je drugačnega mnenja. Ko je nam¬ reč te dni splezal na neko jabla. no, je našel med vejami — živega medveda. Da mu ni vzelo veliko časa, da je bil zopet spodaj, je raz. umljivo. Hitel je domov po pu¬ ško, toda kosmatinec jo je med tem že odkuril. Dopisniku v Chisholm, Minn. — Vaš dopis ni za v list. Kam p i pri demo, če ‘bomo priobčali take o. sebne neslanosti Ali se z dotieni, kom res ne morete drugače : a dru. g je pomeniti? Nekateri listi priob¬ čijo take stvari, a*o dobro plača, te, a mi ne. Poizkusite drugje. Rokopis na zahteve vrnemo, ako nam pošljete 4o v znamkah za poštnino. 1FIRST NATIONAL BAN Chisholm - - Minn. KtCitt’ Fe V {'4 V f i’4 {'4 V i'4 t*4 ¥ % & & Kapital $25.000. Preostanek $29.318, Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3‘ Za na 7*v i'4 V » i<4 ¥ £*4 V ¥ ¥ Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! tolodvoru v ,/L L j#afelnS 1 Ifjto načeli : jt razpisan SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI Našim gospodinjam! Med trgovinami je velik razlo¬ ček, in slovensko ljudstvo bo go¬ tovo najboljše in najpoštenejše postreženo v edini slovenski na¬ selbini na hisholm. Mi vemo, ka* ko težko Slovenci služijo denar; mi vemo kaj potrebujejo za živ¬ ljenje, in mi smov selej priprav¬ ljeni postreči jih z najboljšim bla¬ gom po kolikor mogoče nizkih ce¬ nah. Pridite in prepričajte se! Pesavento & Stonich, grocerija Chisholm, Minn. GOSTILNO OHIO. Youngston. — Tukaj je umrl Ivan Ivan Maletic, rodom Hrvat, ki je bil dobro znan tudi med na. rojaka JOŽETA ŠUŠTAR 201 East Northern Ave., PUEBLO, COLO. se priporoča vsem rojakom radi prijazne postrežbe z izvrstno pija¬ čo in smodkami. VAŽNO ZA ROJAKE. Jvdor hoče imeti dobro narejeno obleko naj pride v mojo krojačni- eo. Imam mnogo vzorcev vsako¬ vrstnega blaga, da si lahko vsak izbere. Cene primerne za delo jam¬ čim. Imam v zalogi t/udi vsakovrst¬ no opravo. Frank Žagar, krojač in trgovec, Chisholm, Minn. 4i Mi jamčimo COPENHAGEN SNUFF da je povsem pristen. MI JAMČIMO, DA JE C0PPENHAGEN SNUFF NAREJEN IZ CELEGA LISTOVJA TENNESSEE LN - s KENTUCKY TOBAKA — ODPADKE TOBAKCA EGA LISTOVJA NE RABIMO ZANJ. inItA MI JAMČIMO, DA JE VSE, KAR VPORABLJA MO ZA OSLAJŠANJE, ZA DAJANJE OKUSA IN IX- HA POVSEM PRISTNO, SE ZAMORE RABITI ^ HRANO, IN JE JAMČENO POD ZVEZNO POSTA' u ^ ZA PRISTNE JESTVINE. podražer; ffitro znova ia prekupet iež. vlad so dobila i plJastVa d strogo nad .st takoj o lenim obla š se pozivi j šopke na; Katin, * deveti i sa izšli v v< ■®i izkaz c pošp s ' Belovar) 04 (c H 6 (o ! j toj jevi ^ polka š Deve * 12 oUbe r 18 »O. s{ MI JAMČIMO IPENHAH? DA BO VSAK, KATERI RABI COTOgJ ^ SNUFF POVSEM PREPRIČAN^ aiNurr ruvsLivi rKtrmtnis, ^V^fn/šT v- TOBAK, PONUDIMO VSAKOMUR a k0 ra »jenci ?5°pr 5 an jen 1 tudi Ij jub 0ftt toe' C/ ri Pel ■h roki „ a Ai, e n r »ko Osli - 1)0 J H N »So '1 a ’ s 0 e -N bi & MORE DOKAZATI, DA NE TEMELJI NAS ^ v QT\/n wa pnčTUMnsTT ALT. AKO ZAMUKl ^ SIVO ZATI ) NA POŠTENOSTI, ALI, AKO ZAMUJA ^ ^ irtu, DA JE V COPENHAGEN SNUFF^^ A NA T\^ RINA, KATERA SE NE MORE RABITI KOT ^ IN KATERA NI JAMčENA Z ZVEZNO POS £ v PRISTNE JESTVINE. WEYMAN-BRUTON CO USLUŽBENCE) 7eT TBoTdOLARJEV, A£ u JmI^ n/inor nm/ n a MF TFMFI.II NA^EJaR n. da bo? e d Ir, 1 ' 191; da o V”i N %V. N A R O D N I V E S T NIK sl0 VENSKO KATOLIŠKO ZEDINJEN DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvanla. GLAVNI URADNIKI: PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. ..jniK: J 02 KAROL ZALAR, Bos 547, Forest City, Pa. ,., re asedn>K; JZ TAveA R, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Sprin b ’s, , 1 predse dnlK • ■ \Vf 0,,1 ' Bg ; r t’T J BAN, Bos 707, Forest City, Pa. »■k: j0, ,niiN OSOLI N, Bos 492, Forest City, Pa. ^Tij“ ik; .>aRTIN MUIIJtf, Box 537, Forest City, Pa. ■■ ,. :l ik: J joSlP ZALAR. 1004 NortU Chicago St., Joliet, IH. VRHOVNI ZDRAVNIK: 'VEC 900 Nortk Chicago Street, Joliet, 111. V .\RT1N 1 ’ * NADZORNI ODBOR: PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Inik*. t rn/-\K> "M”T T ' ‘ ' " 4734 Hatfield 'lOHN TORN1C, Box 022, Forest City, Pa. Pa. RAN K PAVLOVČIČ. Box 705, Couemaugh, Pa no" .i ’ - „ a azo r "‘ K - ndkE j SLAK, 7713 lssler Aveuue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: it A RTI N OBERŽAN, Box 72, Easi Mineral, Kansas. MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. k i illHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: *\'TON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 1.1%, Bridgeport, O. Inik: Ai , rQN DEMŠAR, Bos 135 Brouglitou, Pa. : upra v “| k : PAVEL OBREGAR, Bos 402, Witt, 111. “! ' . se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Bos 707, popili udj , dtv, Penna. f]If! Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK”. Iz siare domovine. kranjsko. V, -načelnik na ljubljanskem ^orn. Za načelnika na glav. 1** ^ . ,s s • 7 J.. . iff N ZA vo t $ t V V ’v nA / dvoru v Ljubljani je L mu ?■ k Ludvig, dosedanji iienačelnik na Zidanem mo, j[ ra ti> načelnika na Zidanem j e izpisano in se bo takoj , podmen ju živil. C. kr. Btrstvo znova opozarja prodir , in prekupce, da se drže od dež. vlade izdanih cen. »lisodobila županstva in var, p oblastva nalog' da promet i strogo nadzorujejo in vsak Šopek takoj ovadijo sodiščem »laičnim oblastim. Tudi kon, ati se poživljajo, da tozadev, prestopke naznanijo pristoj- oblastim. : in deveti izkaz avstrijskih i sta izšli v vojnem ministrst, "sini izkaz obsega večinoma <> izgube pešpolkov štev. 16 tisi Belovar), 8 (ogrski), ogrski), 14 (češki), Olomuc), grški i, 6 (ogrski), 37 (ogr, .poljskega top. polka štev. 27 ».Kraljevi Gradec), domo, “kega polka štev. 25. (češki), iMiž . Deveti izkaz oibsega izgube pešpolka štev. 4, 7 ^ 80. Slovencev ni med ranjenci v Ljubljani. 2. 'uooči so pripeljali v Ljub- prve ranjence. Dva častni, s,a bila tudi ranjena, sta se | 'J ioz ' Ljubljano. Enega so Ollroru Prevezali. Y Ljub. ;,:l so Pripeljali tri ranjen omobranskega polka in si- °'°^. a Oton Stengla, ki 1 'ri roki zdrobljene tri Prostaka Alojzija Canciani, ' 1 J' šrapnel lahko ranil na k ; , pa Prostaka Viktor Ja, “j 1 ® ro, ko v členku pre, ...' S1 u '>je ranjenci so pri- ,^'ega bojišča. S kolodvo, y Peš. Na vprašanje, ka_ ,! utl ^°> so odgovorili, da 'Znj.*" 6 , .■ Lia obrazih se jim č na ’. a J e bila vožnja dolga 0 ^ 1 °. a . s ’ eer pa so pogum, ■ b,, 1 ; U . J V 10 > da niso mogli 'o- li,; U (:r L- O naših vojakih da se junaško bore. . a Porotna sodišča. 2. t Va & nar edba celokupnega ■ ' s katero so do konca J a ^15. odpravljena i 2 jr 1Sca v . vseh kronovi, j a in'.. 05 v °jno so bila že idij- • odpravljena po, B u i.^.' .® aPm aciji, v Ga, i"šin V ' n * ' n za okrožni so- ia ' kleziji in v Novem 1 v ; , n • Poštev, poklicanih "‘"kod Pf ! armadi ' ta ko da otn e ,°k ne dale sesta, Bi Uvažp.V 7 rl1 tega P a .i e ata, da bi porot. Ste, niki v sedanjih časih in pod vtisom vojnih dogodkov ne imeli potreb¬ nega notranjega miru in potrebne prevdarnosti, da bi mogli posamez, ne slučaje presojati po dokazanih dejstvih in popolnoma ločeno od drugih dogodkov, ki z dotičnimi slučaji niso v nobeni zvezi. — Ta naredba celokupnega ministrstva je izšla s privoljenjem najvišjega sodišča. Vsi kazenski slučaji, v katerih so doslej sodila porotna sodišča, pridejo odslej pred kole, gije štirih sodnikov; slučaji, pri katerih se zna glasiti obsodba na več kakor pet let ječe ali celo na smrt, pa pridejo pred kolegije še¬ stih sodnikov. Brez denarja iz Londona v Ljubljano. V nedeljski (30. avg.) “Reichspost”-i popisuje gdč. Ire, na Umfarer jako zanimiv beg iz Londona v Ljubljano. V London je prišla slučajno. Stara je 19 let in je obiskovala šolo. Naenkrat po, či glas: Avstrija v vojski! Treba se je bilo odločiti ali v Londonu o, stati brez denarja, brez vsega, brez zveze z domom, ali pa nazaj v Av¬ strijo. Odločila se je za zadnje. Ampak avstrijski konzul je odlo, čil: Kadar bodo enkrat vsi rezer, viisti odšli, pridejo ženske na vr, sto. — Treba je bilo čakati. Amgle, ži, in poznala in govorila je z mno¬ gimi, niso hoteli na vojsko.. Njim sploh vojska ne diši: samo trgovr na in pa denar! Angleški vojaki, ki so marširali na vojsko, niso po, kazali od daleč tistega navduše, nja- kakor Nemci in Avstrijci. Po zborovanjih so zabavljali straho¬ vito čez Nemčijo in Avstrijo. Čas je tekel, dan za dnevom, konzul je svaril pred potjo v Avstrijo. Slednjič se je kljub temu odloči, la za vožnjo domov. V žepu je ime, la 30 šilingov. Po strogi preiskavi je zapustila Angleško pri “Folke- stone” in se peljala z ladjo v Flis, singen. Ljudje so šli s strahom na ladjo, ker so se bali,- da zadenejo na mino. Poleg ladje je plula ne, ka francozka ladja, da jo ščiti. Iz Flissingen je šel vlak na obmejno postajo “Godi”. Bilo je ravno ob času, ko so zapuščali nemški in avstrijski begunci Belgijo. Kak- strahota in pomanjkanje! V in Belgije. Peljala se je zastonj, imela je samo neko poverilo od konzula v Londonu. Sprevodniki so jo puStli povsod zastonj 1 voziti. V Kdblencu je videla 40 francos¬ kih v jetnikov: blede slabotni, na obrazih veliko preslanega trpljen, ja, raztrgane hlače, brez pokriva, la, stare čevlje in bluze. Od Kob len-ca do Mainza se je peljala cela dva dni. Iz Londona do Dunaja je morala 25krat menjati pot. Z Du_ naja so jo poslali v Ljubljano k Rdečemu križu. V Ljubljan svoje, ga očeta ni več dobila, ker je že odšel k vojakom. ŠTAJERSKO. Požar na Sušaku. Dne 31. avg. je izbruhnil požar v livarni 'kovin v Cirkulu pri Sušaku. Škoda je zelo velika. Odlikovanje. Cesar Franc Jožef je podelil, kakor poroča “Polaer Tagblatt” kvartirmojstru Ivanu Bobiču srebrno medaljo II. razre¬ da za hrabrost v priznanje njego, ve hrabrosti pred sovražnikom. Zaprta, ker je neupravičeno za “Rdeči križ” zbirala. V Gradcu so zaprli 281etno Marijo Kovač, ker je neupravičeno nabirala za “Rdeči križ”. Našli so pri njej 86 K 12 vin. Zagovarjati se bo mo, rala pred sodiščem. Zaprli so v Mariboru zloglas¬ nega tatu 22 letnega Rud. Wink, lerja. Veleizdajalec in požigalec. V Zgornjo Belo so pripeljali 53 let, nega čevljarja Jožefa Stieberitza, ker je v neki gostilni hujskal pro¬ ti Avstriji in grozil, da bo zažgal, ko so mu odrekli prenočišče. Aretacije. Graški listi poročajo, da so na Koroškem aretirali žup, nika Gaibrona, v Celju pa posojil, niškega ravnatelja J. Smertnika, v Št. Jakobu v Slov. Goricah oir dotnega kaplana, v Juršincih pri Ptuju poštnega ekspedijenta Vin. Zorkota od Št. Andraža v Slov. Goricah. Radi srbofilskih klicev je bil na Koroškem aretiran 40 let stari delavec Jožef Dagarin, pristojen v Škofjo Loko. V Lienzu je bil aretiran šef ondotne želez, niške kurilnice inž. J. Gjurič, češ, da je bil srbski špijon. HRVATSKO. Iznajdba hrvatskega frančiška na. Znani o. Serafin, frančiškan, ski duhovnik zadrske province, ki je pred tremi leti iznašel prakti, čen nož za rezanje vinske trte’ je sedaj izumil stremen, ki je tako napravljen, da noga nikakor ne more obviseti v njem, ako se je jezdec vjel vanj ali če pade s kon. m. GLASOVI K ZDRUŽENJU. Superior, Wyo. Cenjeno glasilo: — Naša posta, ja štev. 63, spadajoča h društvu sv. Barbare v Forest City, Pa., se je enoglasno izjavila za združitev z drugimi slovenskimi podpornimi organizacijami. Na pojasnilo glavnega predsed¬ nika v štev. 70 Narodnega Vest, ruka odgovarja naša postaja, da ne moremo nikdar dočakati zdru. ženja, ako se morajo oglasiti za postave iz 20 različnih držav. To pa vsled tega, ker naša organiza. cija danes niti ne posluje v 20 raz, ličnih državah. Zatorej poživlja¬ mo druge bratske postaje, da se čim prej oglasijo in izrazijo svoje mnenje. Ako se držimo pojasnila gl. predsednika’ ne moremo nikdar priti do združitve. Luka Groser, predsednik, Ivan Slamnik, tajnik. PISMO IZ DOMOVINE. Mala Nedelja pri Ljutomeru, Spodnje Štajersko, dne 15. avg. 1914. Dragi sin! Od vsega srca Te lepo pozdrav, ljamo in Ti naznanimo, da smo do, bili Tvoje pismo sicer zdravi ali nič veseli, ker se je ravno vojska začela in so skoraj vsi morali od¬ iti pod meč za domovino. Sedaj moramo seveda sosedje drug drugemu pomagati pri delu. Pridelali pa tu v naši okolici ne bodemo skoraj nič, da, pri neka. terih pridelkih se niti toliko seme¬ na ne bo dobilo, kolikor se ga je posejalo. Tu okoli tudi sadja ni nič, razun sliv. Tako da povsod ni nič. Zdaj je vrh tega še suša. že dolgo ni bilo dežja, in ako ga sko. raj ne bo, potem tudi ajde in ko¬ ruze ne bo nič, krompir je pa na, pol segnjit. Gostilničarju Hojniku je žena umrla, bila 'je zavedna in pridna 'Slovenka, rojena pri Veli. ki Nedelji. Od vojske Vi tam več veste, kot mi, ker nam ne poro. čaj o veliko in tudi govoriti se ne sme dosti od nje, posebno ne po¬ drobnosti’ ker takšnega preč spra. vijo tja, kjer mu pes do kruha ne more. Belšak je tudi moral na voj, sko, ter puštil doma devet nedolž. nih otrok, šolski poduk je ustav¬ ljen, odkar je vojska. Te pozdravlja Tvoj oče in so. sed je. STRAŠNO OROŽJE. London, Anglija, 2. sept. — Po¬ ročevalec iz Bologne naznanja, da govorijo ranjeni francoski artile¬ rijski častniki z veliko resnobo o novih obiegovaln.h topovih Nem cev. Za te topove rabijo krogle, ki napravijo strašno razdejanje. Topovi sc bili izdelani pred krat¬ kim v Kruppovih delavnicah. Nemška vlada je obdala nove iz¬ najdbo z veliko tajnostjo. Prvič so se poslužili 'Nemci tega novega morilnega orožja pri obleganju Luettieha in Namurja. Nek fran¬ coski častnik je izjavil, da v svo¬ jem življenju ni videl nič enake¬ ga. IZ SRBSKE IN ČRNOGORSKE STATISTIKE. Za časa poslednjih dveh bal¬ kanskih vojn je imela 'Srbija do 400.000 vojakov. V prvi vojni je padlo pet tisoč mož, ranjenih pa je bilo osemnajst tisoč, v drugi vojni je padlo 7500 mož, trideset tisoč pa je bilo ranjenih. Od teh jih je umrlo v bolnicah 2500 mož. Če pa prištejemo k tem dvanajst tisoč mož, ki so umrli na notranjih bo¬ leznih, in 4300 mož, ki so umrli na koleri, tedaj je umrlo čez tri¬ deset tisoč mož, ranjenih pa je bi¬ lo 48.000 mož. Takrat je imela Sr¬ bija dva in pol milijona prebival¬ cev. Črna gora je imela 260.000 prbivalcev, in 45.000 vojakov. Pa¬ dlo je 3600 mož, ranjenih pa je bilo 600 mož. šnjega dne smo prejeli skupaj $18.00 podpore. Tako lahko vsak izprevidi, da je v resnici velika beda. Znano nam je, da delavske raz. mere širpm Amerike niso jako do, bre, in se neradi obračamo do vas s to prošnjo, toda zagotovimo vam, da bode vsak cem't s hvalež, nostjo sprejet in se bode tudi po¬ rabil za člane postaje štev. 19. spadajoče h S. K. P. D. Sv. Bar, bare, kateri so v najskrajni sili. Za pomoč se vam že v naprej najuljudneje zahvaljujemo, ter želimo obilo napredka. Vsa darila naj se pošiljajo na postajnega tajnika Ant. Hočevar, R. F. D. Box 111/2 Bridgeport, Ohio. Andrej Hočevar, predsednik, Anton Hočevar, tajnik, Frank Gregorič, blagajnik. NAZNANILO IN ZAHVALA. Sorodnikom, prijateljem in znan¬ cem naznanjamo žalostno vest’ da nam je dne 14. sept. t. 1. bleda smrt pobrala priljubljenega- sina John Magovicha. Tem potom se zahvaljujemo vsem skupaj za iz, kazano nam sočutje in tolažbo. Najprvo se zahvaljujemo društvu Angelj Čuvar iz Biwabik, Mimi., ki se je udeležilo s svojo zastavo pogreba polnoštevilno, ter društ. vu Aurora, štev. 43, ki ga je spre¬ milo s svojo zastavo do groba. Is, krena zahvala nadalje ženskemu društvu Zvezda, štev. 11, ter vsem drugim, ki so spremili umrlega k zadnjemu počitku. Prisrčna za¬ hvala tudi stricu Virantu iz Eve. letha, ter bratu J. Benko iz Gary. Za podarjene vence in cvetlice vsem skupaj iskrena zahvala. Mary in Nick Magovieh, starši. POZIV! Ob izgubi mojega moža Tom Jereba, bi rada izvedela za naslo¬ ve Antona Strniša.ta in John Kocjana. Naj se javita sama, ali pa naj pošlje kdo drugi njuna na¬ slova. Gre se radi važnih stvari. Josephine Jereb, 1287 E. 55th Street, (21—28 z.) Cleveland, Ohio. JOHN AGNICH gostilničar GRANT STREET EVELETH, MINN. Sveže pivo, pristno vino in druge raznovrstne pijače ter v nijske smotke. Prodajam železniške in parobrodne listke na vse kraje sveta. Rojakom in bratom Hrvatom se najtopljeje priporočam. KADAR GRESTE V STARI KRAJ NAZAJ V STARI ZAHTEVAJTE “TICKET” ZA Baltimore and Ohio železnico CHICAGO do NEW Y0RKA PIŠITE :R. C. HAASE. Northwestern Passenger Agent ST. PAUL, MINN. po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te žeelznice do parnika. Velika razprodaja fonografov Ta krasna COLUMBIA IV. TALKING MACHINE ima jako mil, čist in glasen glas. Omarica je velika in krasna, ter je izdelana iz hrastovega lesa, je 12 palcev široka in 7 palcev visoka. Rog je črno emajliran, okin- čan z rožami, zlato obrobljen in jamčen za 15 let. Ta stroj je stal $40.00, vendar radi ve¬ like tekme pošljemo ta krasni stroj z 12 naj¬ boljših slovanskih skladb, katere sami zbe¬ rete iz cenika, vštevši 50 igel za samo na lahka odplačila po $1.00 na mesec. Mi tudi prodajamo znane VICTOR TALKING MACHINE in boljše CO¬ LUMBIA GRAMOFONE na lahka odplačila. Pišite po naš ilustrovan cenik. Poslali ga bomo ZASTONJ. SAUL BIRNS, 117 Second Ave. Dept. 47 , NEW Y 0 RK. Bridgeport, Ohio, PROŠNJA. sna mojem oddelku je bila neka gospa z mrtvim detetom v roki, ki je bi, lo dva dni staro. Vojaki so v Bru. siju vrgli iz postelje mater z.uka¬ zom: “Ven iz dežele, ali pa smrt!” Moža, ki je bil v trgovini, sploh ni več videla. Otrok je umrl ali lakote ali se pa zadušil v gnječi. Sopotniki so ji hoteli otroka iztr. gati in ga skoz okno vreči. Otroka ni pustila in bi za njim skočila iz vlaka. Ni imela denarja, ne niče, sar, oblečena je bila po kuhinjsko. Od Koline do Koblenca se je vo¬ zila cel dan, dasi naredi železnica to pot normalno v dveh do treh urfeh. Vlak je šel tako počasi, da bi se lahko poleg njega teklo. Bi¬ la je-strašna gnječa. Vse se je dre, njalo, na eni strani vojaki, na drugi strani begunci iz Francije Winterquarters, Utah. Cenjeno glasilo: — Članom in postajam, ki pripadajo k S. K. P. D. sv. Barbare s sedežem v Forest City, Pa., poročam, da se je tu, kajšnja postaja štev. 42 na svoji redni mesečni seji enoglasno iz, vila za združitev 'z drugimi Jed' notami. Dr. pečat. Frank Markošek, tajnik. Frontenac, Kans. 'Cenjeno glasilo: — Tem potom se javlja, da se je postaja štev 47, pripadajoča društvo sv. Bar, bare v Forest Oity, Pa., enoglas, no izjavila za združitev. Z bratskim pozdravom Dr. pečat. Frank Selak, predsednik, John Kerne, tajnik, John Trotar, zastopnik. Cenjeni sobratje in sosestre:— Neradi, toda primorani smo, se obračati na vas -s to prošnjo in tr_ kati na vaša blaga srca za pomor sobratom, kateri smo prizadeti po stavki, da nam je nemogoče še^ v nadalje vzdržati društvo s plače¬ vanjem mesečnih prispevkov. Ka, kor že znano- smo premogarji v E aster n Ohio na stavki že od prve, ga aprila 1914 za takozvani Run, Mine, in še do današnjega dne ne vemo, kdaj bode konec stavke. Delodajalci v drugih delih države Ohio so pripoznali zahtevo premo, garjev in se tudi pogodili, da so se premogarji vrnili na delo, toda delodajalci v Eastern Ohio so o, sltali trmoglavi in so nam zapretili prvega januarja, da morajo unijo razdrobiti, če ne drugače, da nas bodo izstradali, da se bo, demo vrnili na delo in se pokorili njihovim zahtevam. Da je to njih namen, je dokaz ta, da smo od pr, vega januarja do 31. marca 1914 delali ravno 31 dni in še takrat tako malo zaslužili, da je večji del ostal v uradu delodajalcev za najemščino itd. Od pričetka stav¬ ke do sedaj se je vedno poizkuša¬ lo dohiti pogodbo, toda brez uspe, ha, in sedaj se premogarji naha, jajo v veliki bedi. Organizacija U. M. W. of A. h kateri pripadamo, nas jako malo podpira; do dana- Peerless= je opeka Založite se ž njim. PEERLESS LAHKO KADITE ALI CIKATE, E GA IMATE NA KOŠE IN VI BI GA NIKDAR NE IMELI DOVOLJ. — TA TOBAK JE OMLAJEN, BOGAT IN DOPADLJIV. ZALOŽITE SE ž NJIM DA¬ NES. IMEJTE GA DOMA IN TAM KJER DELATE, IN VEDNO SE BOSTE DOBRO POČUTILI. PEERLESS Long Cut Tobacco je najboljši tobak za močnega moža, ki ljubi bogat in zadovoljiv tobak. Narejen je iz pristnega južno Kentpcky-skega tobaka ter je nalašč vležan skozi tri do pet let, da se dobi iz njega ves naravni okus in sladkobo. To je, kar napravi, da je PEERLESS vedno jednak: tobak ni odvisen samo od enega pridelka, kot je mnogo drugih tolbakov. Mi imamo vedno v 'zalogi tobak iz večih letin. In to je, da kadilec PEERLESS nikdar ne sili k drugim tobakom. On ve, da se stari, zanesljivi PEERLESS nikdar ne spremeni — to je tobak, ki ga vedno zadovolji. Vzemite PEERLESS in poskusite ga skozi en teden — potem ga boste vedno nosili v vaših žepih. Prodaja se povsod v zavojih po 5c. Druge velikosti po lOc, 20c v zavojih škatljici. in 45c v kositerni THE AMERICAN TOBACCO COMPANV narodni vestnik ZA SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. ZAPISNIK druge konvencije Jugoslovanske, ga podpornega združenja “Sloga” v Milwaukee, Wisconsin. 5. seja dne 15. septembra 1914. ^ (Dalje.) Sedel je, poprosil Proko za list papirja, ki se je našel šele po dalj. šem iskanju v tem (bivališču preoblečenih četnikov, in za svinčnik' s 'katerim je načečkal v okornih, neveščih črkah sledeče Vrstice: “Draga brata Ivan in Miloš! Ne prestrašita se, ker vama naznan¬ jam, da so naši prijatelji ujeti od Turkov in zaprti v B e as.k ul i — dru. gače pa živi in nepoškodovani, kolikor sem posnel iz razgovora dveh zaptij, ki sem ju poslušal na bregu, bila sta ista dva, ki sta se potikala v čolnu okrog ladije V omogočanje našega skupnega podjetja je ukre. njeno vse potrebno. Za Usodo Dušana in ostalih pa se ne vznemirjajta in vedita, da že delam za njiju rešitev. Ako more naš amerikanski kapetan, naj stori med tem za njih korake pri konzulatih; povedati pa vama moram, da je treba skrajne previdnosti, ker preži policija na vsakogar, kdor se priblža z ladije bre'gu. In ker ne vem, ako se mu posreči ukaniti zalezovalce, pojdem tudi jaz jutri na vse zgodaj k ru¬ skemu konzulu ter ga maprosmi. da stori, kar se mu vidi mogoče in umestno. Vidva storila najbolje, ako ne tvegata svojega življenja in varno. sti v tako neugodnih razmerah. Vsak vajin poizkus, priti na kopno, bi vaju pahnil v neizogibno jetništvo. Pomislita’ da se morata ohraniti živa in svobodna; ako se mi ponesreči rešiti Dušana in ostale, sta vidva edina, ki moreta še dovršiti započeto delo. To si pač mislita, da osvo. boditev naših tovarišev ne bo čisto neopasna in da me lahko zadene tr soda umrljivega človeka. Ako me torej do pojutrišnjem zjutraj ne vi. dita, je najbolje, da prepustita usodo jetnikov Skrbi zastopnikov krš. canskih držav, sama pa kreneta naprej po začrtani poti. Risto, moj prijatelj, ki vama prinese ta list, vama bo veren in /vest tovariš kakor jaz sam — njemu zaupajta popolnoma. V njegovi družbi najdeta bra. tov in pomoči, kolikor jo potrebujeta. Zame pa pomolita in vedita, da sem dal za vas vse, kar more komita dati : svojo glavo, ki ždi v našem poslu itak prav rahlo na plečih. Toda upajmo, da se vidimo kmalu zdravi, veseli in svobodni. Pozdravlja Vaju Marko.” Komita je izročil Ristu pismo in mu opisal natanko kraj, kjer najde “Florido”, in vse opasno ! sti’ 'ki naj se jim ogne, da opravi sreč. no svoje delo. “Naša naloga ti je znana, brate,” je zaključil svoj pouk. “Zna¬ no ti je tudi in slišal si pravkar, kako si predstavljava s Proko zašle, dovanje in ugonobljenje Arnavtov ter osvoboditev njunih jetnie. Ako izginemo mi, delaj ti z Ivanom in Milošem po svoji glavi; misli na to, da si odgovoren našim dušam na sodnji dan, in glej, da osvetiš našega Jova, ki je padel v Carigradu, zavratno umorjen od Alija Ke. mala.” 'Objel je mladega tovariša, ki mu je stisnil roko v znak neme pri. šege. Nato se je obrnil k Proki in drugemu tovarišu: “Pripravljen sem; hitimo zdaj na delo!” Praka je pomeril Marka od nog do glave in se nasmehnil nehote : “Lep Turek si drugače, a s to golo brado te ni dobro voditi na uli¬ co. Na, vzemi tu nadomestilo za lepoto, ki si jo odložil prostovoljno . . . saj veš, oprezen človek mora imeti vedno kaj pripravljenega, ako hodi po potih, kjer človeku ni dobro biti spoznanemu! ...” To rekši je izvlekel iz zaboja, skritega pod kupom raznovrstne šare, nekaj temnega in kosmatega: bila je umetna brada’ ki se je izvrstno prilegla Marku in vendar ni dajala njegovemu obličju prej. šnjega izraza. “In zdaj se oboroži za vsak slučaj, kakor se ti vidi najboljše!” Marko se je sklonil h skrinji ter izbral novo repetirno pištolo iz. bornega sestava, dolg noiž in dve ročni bombi, kar vse je poskrit med širokimi gubami turškega plašča, ki mu ga je ogrnil Proka. Ostala dva sta storila enako: nato je odprl Proka vrata, spustil tovariše — tudi Risto se je odpravil z njimi -— v vežo in na ulico ter zaklenil hišo. .. “Z Bogom, Risto! Do svidenja, in čuvaj te mati božja!” je velela trojica tiho odposlancu, preden je zavil naravnost proti pristanišču, kjer je imel oddati na “Floridi” svoje neveselo poročilo. “Do svidenja, bratje! Da se vidimo živi in zdravi!” Začela se je molčeča hoja po stranskih uticah, koder je bilo manj ljudi in manj luči. Proka je moral biti vajen Soluna, zakaj celo Marko je izgubil vsaJko zavest smeri, prepnščaje se popolnoma “Mehmedove. Predsednik otvori sejo ob 7:30 dopoldne. Čitanje imena delega¬ tov, navzoči so vsi. Prečita se za. pisnik 3, in 4. seje, kateri se sprejo me z malimi popravki. Na vpra. šanje J. Ermenca, ali se da zapi¬ snik poročevalcu Narodnega Ve. stnika v priobčen je- se sprejme so. glasno na predlog Jelenca, podpi. ran po Semu. Točka 18. Nova. Osebe, katere so bile izključene zaradi kakšnega hudodelstva ali izkoriščanja bla¬ gajne, se ne sprejmejo v Zvezo. Točka 19. Nova. Novi član zamo. re storiti svojo obljubo pri tajni, ku, ako mu ni mogoče zaradi upra. vičenega zadržka biti navzoč pri seji prvič, ko bi moral storiti ob¬ ljubo! Točka 20. Nova. Vsak novo pri. stepli član mora napraviti oporo, ko v navzočnosti društvenega od. bora ter natanko označiti ime in naslov dedičev, katerim pripada posmrtnina. Posmrtnina se naj vedno zapusti le bližnjim sorodni¬ kom. Vplačila. Nova točka. Prispevki in vplači. la so sledeča: Predlaganje 1 dolar, vstopnina $2.00. Pod to svoto so všteti vsi stroški listin, kakor po. lice, plačilne knjige in druge po. trebne listine. Plačati tudi mora stroške za tekoči mesec. Točka 16. se črta. Dolžnosti in pravice članov. Točka 17 sprejeta. „ 18. Nova. Plačevati redno društvene prispevke, kateri mora¬ jo biti plačani do 25. vsakega me¬ seca. Točka 19. sprejeta. Navodi se spremene v navodili. Točka 20. se sprejme. Dodatek: Sme se udeleževati sej bratskih društev, kjer ima posvetovalen glas, ako se mu dovoli. Točka 21. se črta. „ 22. Nova. Zahtevati opra. vičene podpore in zadoščenje pri društvu in Zvezi. Točka 23. sprejeta. Točka 24. Se sprejme s poprav, kom: Se ne smejo raznašati po javnih prostorih. Nova točka. Dolžnost vsakega člana je, da vrši človekoljubno delo s tem, di vestno in radovolj- no obiskuje bolne brate in sestre Zveze, osobito’ ako rabijo potreb, ne pomoči, bodisi po dnevu ali po noči. Točki 26 in 27 se združite. Be. seda izpolnjevati se spremeni v ravnati. Prečita se dopis Glas Svobode, v katerem naznanja tudi cene za glasilo ter se vzame na znanje. Brat Štiglic se upraviči, da ne hode inogel priti pravočasno k prihodnji seji, ker mora iti za pri¬ čo za državljanski papir. Br. Ku. šljan predlaga, da hi bilo uljudno, ako bi se nehalo z zborovanjem za popoldan, tako, da bi drugi de. legatje, ki so izven Milvvaukeo, zamogli obiskavati državno raz¬ stavo. Prične se debata, v katero posežejo Zorko, Ermenc, Kušljan, Krainc, Br. Rop, priporoča, da bi se dali popoldne obenem tudi sli. kati. Br. Zorko stavi predlog, da se vzame popoldne prosto- da za. morejo obiskati delegatje državno razstavo. Zato se jim odtrga pla¬ ča. Br. Krami? stavi predlog, da se naj zboruje naprej, dokler ne bo vse zgotovl jeno. Predlog Zor. kota sprejet. Seja se zaključi ob 11:30 dopoldne. Ljudje, ki poznajo dobei tobak, kadijo HAVANA CIGARE Posku ite cigaro S. N. P. J.: ki je najboljša cigara na Range. VAROS in IBY so tudi dobre cigare. LOUIS TILLMAN AURORA MINN. mu” vodstvu. 'Nazadnje so se ustavili pred hišo, ki je bila ravno taiko nizka ka- Ikor prejšnja, samo da še 'bolj starinskega lica; stoletja so zrla v noč. nem mraku z njenega raskavega, okrušenega pročelja. “Tu je Pero gospodar”, je šepnil Proka Marku in ga dregnil s komolcem. “Ni še dolgo, kar si je najel to hišo ...” Ključ je zaškripal v zarjaveli 'ključavnici; vstopili so. Duh po tro. hnobi in plesnohi jim je udaril na pljuča — viden znak’ da je hiša zapuščena in zanemarjena. V bledem svitu slepice, ki jo je dvignil Pero nad glavo, se je pokazal precej dolg hodnik, pričaje, da Obrača poslopje na ulico le svojo ožjo stran. Po tem hodniku in skozi vrata, ki so ga zapirala na koncu,, so dospeli na tesno dvorišče: kamor se jc kdo ohrnil, povsod mu je zadel komolec ob zid — prostor je bil samo nad glavami, kjer je trepetalo v daljni višini par žalhstnih zvezd. V kotu tega dvorišča je pokazal Pero našemu junaku močna železna vrata, vgreznjena v debeli zid; vodila so očividno v nekakšno klet ali njej podoben prostor. Marko je pogledal tovariša z vprašujočim očesom; ta pa mu je pokazal z očmi navzgor. Dokaj visoka Stena je bila zgrajena iz masivnih kamenitih kock, in okvir vrat je bil mramor, Oglodan po zolbu vekov, ki so bili skoraj ižbrisali vklesane starodavne okraske. Stena je bila ostanek kdo ve kakšne cerkve ali palače iz sivih, predturških stoletij, in železna vrata, od katerih je vodilo troje stopnic navzdol, so morala biti vhod v ne¬ kakšno kripto. Pero in Proka sta jih odklenila z združenimi močmi in največjim trudom; rjavo železje je zaječalo, kakor da se brani spustiti tujce v podzemeljski dom skrivnosti. Zazijale so ozke, vlažne stopnice’ razpadle in razjedene, končava, joče se po dveh ovinkih v prostornih leti s širokimi, kamenitimi oboki. Luč svetilke je kazala na mokrem zidu čudne pege, podobne sledovom začrnelih, zabrisanih slik. V tej kleti, ki je merila kakih dvajset korakov dolžine in ravno toliko širine, je zagledal Marko vdolbino, pred katero je ležalo belo, , Obklesano kamenje: očividno ostanki oltarja, zapuščenega in raz. padlega v tej globoki samoti . . . .Na desni in levi so se risali četveroogelniki grobnic, nekateri po¬ kati še vedno z mramornimi ploščami. V enem izmed njih je slonela Tvl OiffP D 'tllr r/i.rl-n V/% 4 ^ ^ _Y_ _• ? _ j 1» 1 T.v , 6. seja dne 16. septembra dopol. dne. Predsednik otvori sejo ob 7:30 dopoldne. Čitanje imena delega¬ tov. Navzoči so vsi. Za vratarja se imenuje br. Golob. Zapisnik prej. išnjih sej sprejet, kakor čitan. Br. Ermenc poroča, da odvetnik iz. javlja, da hoče imeti pravila pre¬ stavljena na angleško, kakor tudi poda izjavo, da se lahko sprejme točka 47, katera je nova. Točki 52 in 53 še sprejmeta. Nova točka. Suspendirati za ka. zen sme društvo samo eden mesec, seja gl. upravnega odbora (odse. ka) pa za tri mesece. Društvo sme suspendirati le svoje člane. Glav. odbor pa lahko suspendira tudi posamezne člane. ČRTANJE. Odstopli člani. Točka 54 se črta. „ 55 se sprejme. Nova. Vsak odstopli član lahko pristopi zopet nazaj v Zvezo. V teku enega leta z zdravniškim spri čevalom toda brez pristojbine in je deležen takoj bolniške podpore in vseh drugih podpor. To pa sa¬ mo v času, ako še ni prekoračil zahtevane starosti kot, za nove čla. ne in če še ni poteklo eno leto od odstopa. (Dalje prihodnjič.) ZNAK DOBRE OBLEKE CIolhing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR plošča tik ob zidu, in ko je .potegnil Proka našega prijatelja bliže ter posvetil grob, se je p6’ka‘zala v Špranji za plotom votlina hodnika, vo_ dečega pod zemljo, kdo ve kam. Zdaj je opazil Marko tudi kupe sveže nakopanega kamenja, pe. ska in prsti, ki so se dvignili v kripti vse povsod in ovirali svobodno gibanje ; spoznal je; da so nanesene iz hodnika' ki so ga izkopali tova¬ riši zadnje dni ... (Dalje prihodnjič). Starostni člani. Točke 28, 29, 30 in 31 se črtajo. članice. Nova. Ženske v naravnih bolez. nih in za časa nosečnosti se ne sprejmejo. Točke 32, 33, 34. 35, 36 in 3. 7 se črtajo. Prestopni list. Točka 38. Katerikoli član se preseli v bližino drugega društva te organizacije’ mora vložiti pro_ šnjo za prestopni list, ki se mu da, ako ni suspendiran. Plačati mora asesment za 1. mesec naprej in 25 centov za prestopni list. Točke 39, 40, 41 in 43 sprejete. Potni list. Točke 43, 44, 45, in 46 sprejete Točka 47. nova. Ako odpotuje član izven Zjedinjenih držav Ame rike, dobi od Zveze potni list, ki je veljaven 6 mesecev. Po 6 mese_ cih se zamore zopet zahtevati novi potni list. Obnavljati pa se ne mo rejo dalje kot 2 leti, ter po prete_ ku te dolbe prestane biti član Zve¬ ze. To pa velja samo za osebe, ki niso odpotovale izven Amerike. Člani, ki so odpotovali izven Ame. rike, ne morejo po šestili mesecih obnoviti potnega lista. Točka 48 se sprejme. „ 49 se sprejme kom, da se isto povrne. z dodat,. Suspendiranje članov. Točka 50. se sprejme z dodat¬ kom. Suspendirani člani niso de_ ležni nikakoršnih podpor v slu_ čaju bolezni za . časa su'spendaci- je. Točka 51. V slučaju, da član ne plača asesmenta do 25. v me. seču, se ga suspendira. Suspenda_ cija lahko traja 2 meseca- ako se ne povrne asesment v tem času, se ga izključi. John L. Golob glavni zastopnik Kationa! Ufe Insu¬ rance Co. of the u. S., se priporoča rojakom za prijaznost in naklonje - nost. Zastopam eno naj sigurne j ših zavarovalnin družb, kjer se morete zavarovati tudi na ta način, da dobi¬ te po preteku gotovega časa izplača¬ no zavarovalnino v gotovini. Pišite po podrobnosti na naslov JOHN L. GOLOB 287-8 EXCHANGE BUILDING DULUTH, MINN. PRIPOROČAM Slovencem in Hrvatom svojo grocerijo in mesnico. V zalogi imam vedno sveže bla¬ go po nizkih cenah. Anton Smolich, Aurora, Minn. Slovencem le Hrvatom! Cena za vse enaka. — Obleka sa možke in fante; najboljše blago po primernih in poštenih cenah. M O O N M. DANCULOVICH lastnik gostilne na 529 VVEST MICHIGAN STREET znana pod imenom 5LAVENSKI S AL in gostilne. LITTLE AMERICA NA 524 VVEST SUPERIOR STREET. Točim sveže pivo, ter domača in importirana vina, žirani. i , je—Vobeh krajih je tudi RESTAURANT, kjer se dobe Uk «- dobro pripravljena jedila po nizki.ceni. suažn a Prodajam tudi ŽELEZNIŠKE in FAROBRAODKE KARTr . šiljam DENAR. TE ’ ter p 0 . dobrim Rojakom se toplo priporočam in jamčim točno postrežbo * blagom. z SVOJI K SVOJIM! f' 9 A. W. Nelson advokat nad James lekarno blizu pošte ELY, MINN. se priporoča vsem Slovencem v slučaju pravnih 'zadev. VIRGINIA BREVVING C0MPANY Varitelji fine pive. Virginia Minn. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - MINN. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček - - - - $1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. Ai tt ja, (v gzbll 1 h Vsi a zav® Jorist j zasled' avtomo (Bike rt jjgii, in d jenaz F. Dale Cerveny zobozdravnik MILLER ANNEX Ely, Minn. ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. MINNESOTA se priporočamo, da nas obiščejo kadar pridejo na South Range. Naš dobro urejen SALONN je zraven “dipe”. Dobra postre¬ žba z vsakovrstno najboljšo pi¬ jačo. —■ Dobrodošli! Santori Turskano Company SOUTH RANGE, MIOH. American Exchange ==Bank—= VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mestu. * Pošiljamo denar na vse strani sveta In prodajamo vozne liste. 3j, obresti od vlog. HELO PRIJATELJ! tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) na 311—3. Ave. Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik. MATH. VID AS na. Cen.iei na. Cenjenim ro¬ jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice priporočam svojo lepo urejeno in bogato založeno GROCERIJSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana “Cremo” moko; dalje prodajem krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav¬ ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬ vec, Biwabik, Minn. JOŽEF SEKULA, tr f vec z ' Aurora, Minn., naznanja cenjenemu občinstvu, da je znižal ceno na zimskem blagu. Ima v zalogi tudi drugovrstno blago. Prepri¬ čajte se o blagu in cenah predno ku pite drugje. LJUBO BOGICEVICH, 704 Pal- —-*-— 7 iadio Building, Duluth, Minn., priporoča se Slovencem in Hrvatom za izvrševanje pooblastil, kupnih pogodb, vojaških profienj itd. Posreduje pri družbah v sluaju poškodb. MARKO MAROLT, *5S££K - -v« * y .iVAbbZ VAH«, Minn., se priporoča rojakom Sloven - cem in bratom Hrvatom v mnogobro- J ei * gostilne, v kateri je vedno dobiti sveže pivo, dobro vino in razne likerja Vsak Slovan dobrodošel. MICHIGAN PETER MADRONICH SKO-HR- VATSKI POGREBNIK, 416—6th St., Calumet, Mich. Se priporoča cenj. ro¬ jakom. Tel.; Res. 313; Bivery 185. MAT. D. LIKOVICH JAVNINO _ , -TAR, South Range, Mich., se priporoča Slovencem in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬ dev, spadajočih v notarsko stroko. JOHN BARICH *S* SSS& *"*"•*. ito-jvocja trgovina v Gornjem Michiganu z DO¬ MAČIM VINOM in TROPINOVCEM. Prodaja vozne listke za vse prekomor¬ ske črte ter pošilja denar v staro do¬ movino po dnevnem kurzu. SIROTIŠNICE IN ZAVETIŠČA SO ZAVODI SAMA¬ RITANSKEGA USMILJENJA; ČE SMO KRISTJANI V SR CU, VSTANOVLJAMO JIH. % Fram faciji, d lega je i Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, WB J ' jTf , bene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, venz ’ - aK ske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene n Vprašanje vas stane le 2 centa, pa.si bodete prihranili dolar] . Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. .Pišite pon]. IVAN PAJK, P. 0. Box 328, Conemaugh, Pa. slon, An ir Galic A) seve .Prihod iraško i in, isovra; ■iscoska 5it °ječe i ati. ancosl ie, •iii 'e r/- V založbi Narodnega Vestnika je dobiti DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZAKON ZA DRŽAVO MINNESOTO (Minnesota \Vorlanens Com jiensation Act, Cena 30 Centov Navodila kako postati državi ja 11 Cena 15 Centov 'i lNen r “Ko. ti pr l° potop ;lVa n nap 'er st il »n, H ta Pnti v Prog ;s PU: tS' fieA iScijj Hk, .> k. tail H n IS v, 'ta s, 0( K 1 % %