60\002°° 853 A A O PRH 0SRE'D^JA knjižica P ^26 p 6600'» rtSKI DNEVNIK C**a 400 lir Leto XXXVIII. št. 151 (11.279) TRST, četrtek, 22. julija 1982 a : sassl^stu ss- srr* PROTI PRIČAKOVANJU NI BILO SPOROV MED MINISTRI Sestanek gospodarskih ministrov je potekel brez večjih nasprotij Uvodni poročili sta imela Andreatta in Formica - Napovedujejo podražitev električnega toka in povečanje davka na dodatno vrednost IVA - Sestanek med sekretarjem PSI Craxijem in KD De Mito *!M. ~ V nasprotju z najbolj verodostojnimi predvidevanji se je še ka ",e sreian»e med Spadolinijem in gospodarskimi ministri izteklo je . mir°ljubno. Ob koncu so objavili zelo kratko sporočilo v katerem dreatt"0’ da so se srečanJa na vrhu udeležili ministri za zaklad An-jj ... a’ 2a finance Formica, za industrijo Marcora, za proračun La Altissi' za delo Di Giesi, za državne udeležbe De Michelis in za zdravstvo uvnali’ ®e»a Je Lila posvečena preverjanju priprav finančnega zakona, p n! P°r<>čili pa sta imela ministra Andreatta in Formica. edsednik vlade Spadolini je bil j ev*zijski «politični tribuni» vile ‘f10 miren in je napovedal svo-oveze v prihodnjih dneh: jutri nii jSesta* ministrski svet, prihod-lam ,en pa L°do predložili v par-viHe iU bančni zakon, ki bo pred-Dn , , Povečanje nekaterih davčnih rif /aVa “* Podražitev nekaterih ta-ha>. raiV gotovo se bo podražila do-a električnega toka, kot je iz- ">l|i"iniiii,iill)ll1lll(lllfl)|lll|l|llln1l)ullmll)ltllm,ll!,nll(llllllll!lll|l,IM|IIMtllM,illimnml)lli1.. VEČ KOT ŠESTIH URAH ZASEDANJA TAJNIŠTVA rečno povedal sam Spadolini). Nato bodo obnovili »dialog z družbenimi silami*, še zlasti s sindikalnim gibanjem. Spadolini je zavrnil obtožbe, češ da je njegova vlada »proti-delavsko* usmerjena ter je dodal, da je, zato, da bi ohranil dialog s sindikalnim gibanjem, celo tvegal vladno krizo. Spadolini je poudaril, da dosledno varčevanje na gospo- Kompromisna rešitev sporov v CGIL-CISL-UIL Sindikat bo izdelal predlog o preustroju cene dela, medtem pa naj bi se začela pogajanja za obnovitev delovnih pogodb ** ~ seji tajništva sindikal-DfKi r,acije CG1L - CISL - UIL ni ninogj fe- razbitja, ki so se ga vn 81 .L- Čeprav z veliko teža- ngsij80 sindikalni voditelji vendarle uja L-*30 s.koraJ šestili urah zaseda-dela . uPn» jezik o vprašanju cene iželaio- ta^° vsaj ublažili, če že ne doki,*/1 spare zadnjili tednov. Dolg kLS° gaJzdali 06 k«!.c“ koniDrno? J predvsem politični pf. Promis, ki se sicer zaustavlja *Dn5zPra*anju postopka in se ne kat v. vsebino. Skratka, sindi-di sn Pripravljen, da v svoji sre-UstJ/ Jnie orSanski predlog o pregreval- cene dela in ta predlog tn X1 z delavstvom. V dokumenti n nayedeni tudi kriteriji, ki bo- ta ni^^d^ovali ta predlog (zašči-tV . .. osebnih dohodkov, dohod-škodnfUZln z eno samo P*aeo in od- •^družin P°goW,Za brezposelne), vendar pod tev a J0, da pogajanja za obnovi-du.jei(->°V'nik P°S°dt> stvarno napre-gojaJ ^Ce bi sogovorniki tega po- naD;,,rle sP°štovali, bi bil to očitni ?dn°sovnamiT,HnLpbiram8°S!y>darskbni in finančnimi ninj .t)1, oziroma v zvezi s finančni jeVa , om- ki naj bi ga Spadoli dneh V ada izdelala v prihodnjih Kc* Spreki?rorn‘sna rešitev, ki so jo Pa sind’ikJ? torej zelo medla, daje krat ur atu .m°žnost, da vsaj zaen-fe, ki ertl0sti sedanje notranje spo-besecir, j°, b»b zelo ostri, in preda Vol; tle|odaialc:em Stališče ie do- dajalcem. Stališče je do-*čati v7ul;u0' da bi moralo zado-jalCev aj dobršnemu delu deloda-z niiA Pa ,tudi vlada bo verjetno ■ Zadovolina- dikati,■'jZllan°, sta obstajali v sin-sta trdil,LVe ,stališči: CLSL in UIL dloge a’ da je treba izdelati pre-j» pi3A .“‘kalne federacije o ustro-spočati _m ,w nato o teh predlogih X pa ? v*ado in z delodajalci, CG s® nainr?, • vztrajal pri nujnosti, da Janja -za 1 ,Uspešno zaključijo poga-lovpih obnovitev že zapadlih de-Oiorebit^ISodb in da se nato začne »hične ta.razPrava o reformi pre-ki| sprekftV‘ze- Koinpromis, ki je dihi, rvjf; Yc,eraj, je nekje v sre-d» novii,Pa lzključeno, da bo prišlo ko „ sPor°v, še zlasti v trenut-'Xata . “o moralo vodstvo sin-ahko K^0003« z bazo, ki je - in ?az6ret-/ekU. upravičeno - zelo . i« delat',Sai ugotavlja, da pla Za nanak*Skl razred previsoko ceno " • za katere ne nosi nobe- °dgov, urnosti. N ie novinar RjHy de Luca -^.direktor de Luca- fieneral-•aJ umrl , AI' star let, je vče-nfarkta i,- Posledicami srčnega SVpm včetaga .j® napadel po nje-«rlamentat*JSn1Jem P°roč-anju pred *tv° nad d komisijo za nadzor-gQvi nA.KAI ' TV. Nekateri večji del demokrščanskega vodstva. Novinarji radia in televizije pa so prekinili stavko. De Luca, ki je dve leti opravljal funkcijo generalnega direktorja RAI, je že od leta 1965 delal pri tej ustanovi kot notranjepolitični komentator. Zapušča ženo in tri odrasle otroke. RIM — Komisija za zdravstvo pri poslanski zbornici je včeraj zavrnila 3 od 11 kandidatov za ravnatelje bolnišnic in raziskovalnih inštitucij, ki jih je predlagal minister za zdravstvo Altissimo. darskem področju pomeni tudi ščititi življenjski standard ljudi. Kot primer je navedel podražitev dobave e-lcktrične energije, ter pri tem dejal, da bi bilo le navidezno ugodno ohraniti sedanjo ceno, saj bi se v tem primeru povečala nezaposlenost na tem področju. Srečanje gospodarskih ministrov se je začelo včeraj popoldne ob 18. uri (z uro zamude) in kaj kmalu so v krogih predsedstva vlade začeli dajati optimistične izjave. Sejo sta odprli vzporedni poročili (kaže, da tokrat nista bili v nasprotju) ministrov Andreatte in Formice, ki odgovarjata za izdatke, (ki jih je nujno treba skrčiti) in za dohodke (ki pa jih je treba brezpogojno povečati). Na včerajšnji seji se je bilo treba, kot vemo, domeniti o skrčenju javnih izdatkov, predvsem na področju zdravstva, socialnega skrbstva ter izdatkov občin in dežel, poleg tega pa o povečanju davkov. Povečal se bo najbrž davek na dodatno vrednost IVA, kar pa ne bi smelo vplivati na premično lestvico in nekateri drugi posredni davki. Kar zadeva dohodke se je socialistični minister Rino Formica odločno postavil proti vsakršnemu dodatnemu davku na fizične osebe. Istočasno so zavrnili tudi predlog, ki ga je zagovarjala komunistična partija in dobršen del socialistične stranke o davku na premoženje. Sedaj se bodo o tem morale izreči stranke vladne koalicije, ki bodo morale dati svoj «imprimatur» sklepom. ki so jih včeraj sprejeli. S tem v zvezi naj omenimo, da sta se sinoči sestala tajnik PSI Bettino Craxi ter tajnik krščanske demokracije Ciriaco De Mita. Tudi to srečanje je poteklo, kot je sedaj navada, ne da bi o njem objavili kakega uradnega poročila. Oba politična voditelja sta po nekaterih neuradnih vesteh baje dosegla sporazum o obdobju premirja med obema strankama. že dalj časa je namreč več nesporazumov med ministri posameznih strank, kot med njihovimi tajništvi. V krogih predsedstva vlade tre- nutno ni nobene živčnosti in nihče se ne boji nepredvidenih zapletov: ultimat, ki ga je dal Spadolini, ko je napovedal svoj odstop, če ne bi pravočasno odobrili finančnega zakona, bi moral, tako pravijo, začasno odpraviti živčnost v vrstah socialistične stranke in krščanske demokracije. Prav gotovo pa je, da bo vsaka stranka vladne koalicije še pred poletnim premirjem in začetkom jesenskih spopadov izdelala svoje politične strategije. MILAN — Štirje milanski sodniki, ki vodijo preiskavo o umoru bančni ka Calvija, so včeraj odpotovali v London. SLOVESNA SEJA REPUBLIŠKEGA ODBORA ZZB SLOVENIJE OB DNEVU VSTAJE Borci ostajajo do konca zvesti revotuciji» Nagrado vstaje so prejeli Božo Pengov (za življenjsko delo), Ivan Maček-Matija, Vlado Kozak, Albert Klun in dr. Dušan Biber • Med dobitniki plakete zveze borcev, tudi Vladimir Kenda in Lado Premru iz Trsta in Mario Valcovich iz Gorice - Danes proslave po vsej Sloveniji Dobitnik nagrade vstaje Albert Klun ter dobitnika plakete zveze borcev Vladimir Kenda in Lado Premru. Vsi trije so redni sodelavci Primorskega dnevnika, Kenda pa je bil dolga leta tudi naš urednik. Za visoka priznanja jim iskreno čestitamo ................................ NA POBUDO PREDSEDNIKA VLADE GENERALA JARUZELSKEGA POLJSKI SEJM SPREJEL VRSTO PREDLOGOV ZA UBLAŽITEV POSLEDIC VOJNEGA STANJA Oblasti bodo osvobodile 1227 internirancev, vzpostavile meddržavne telefonske zveze in delno odprle meje - «Zamrznitev» cen - Papež bo Poljsko obiskal prihodnje leto VARŠAVA — Poljski parlament .je včeraj odobril vrsto pomembnih u-krepov za ublažitev posledic proglasitve vojnega stanja v državi. Večina opazovalcev .je z velikim zanimanjem pričakovala govor predsednika vlade Jaruzelskega v poljskem «sejmu» in šef vojaškega odbora za nacionalno rešitev jih ni razočaral, saj .ie tx> dolgih mesecih imobilizma predlagal vrsto sprememb, ki bi morale prispevati k družbeni in gospodarski normalizaciji. Jaruzelski .je sicer najprej poudaril, da vojnega stanja v državi «žal» ................ Colombo in Shultz o odnosih med zahodno Evropo in ZDA ni še mogoče preklicati, da pa upa, da bo to mogoče storiti še pred koncem leta, če bodo okoliščine to dovoljevale. Kar zadeva internirane opozitor-je je Jazurelski napovedal osvoboditev vseh zaprtih žensk in večjega dela moških. Gre za 1227 oseb, ki jih bodo izpustili' na svobodo zaradi -jzglednega obnašanja*. V internatih ostaja še 637 opozitor.jev. Med ostalimi ukrepi, ki jih je sprejela vlada je tudi še vzpostavitev meddržavnih telefonskih zvez, obnovitev nekaterih združeni (katerih ni znano), študijska in osebna potovanja v tujino in drugi. Ko .je govoril o možnosti ustanavljanja sindikatov .ie Jaruzelski poudaril, da bodo morali le-ti biti «ne-odvisni in samoupravni* ter da nikakor ne bodo smeli biti podobni starim birokratskim sindikatom, a niti »Solidarnosti*. Takoj zatem je predsednik poljske vlade obsodil »zaroto*, ki naj bi jo po njegovem mnenju pletli nekateri člani «Soli darnosti*, katerega dejavnost tv odi k samouničit vi sindikalnega giba nja*. Jaruzeiski se je tudi dotaknil vprašanja gospodarske krize. De ril je, da se je stanje nekoliko izboljšalo, a .je še zmeraj nadvse kritično. Med gospodarskimi ukrepi, ki jih je sprejela vlada, pa je tudi »zamrznitev* cen do konca leta. s čimer opazovalci menijo, da se je Jaruzelski skušal prikupiti tistemu delu javnega mnenja (največjemu), ki dokaj pasivno spremlja politične dogodke v državi in z več.io zaskrbljenostjo gleda na gospodarski položaj. Jaruzelski pa ne računa samo na podporo zmernejšega dela poljskega prebivalstva, temveč tudi na naklonjenost cerkvenili cblasti. ki so pripravljene oristati na kompromis, če bo vlada zagotovila, da ne bo prekinila dialog z vsemi poljskimi družbenimi komponentami in obno vila svoj upravni ustroj. Žrtev tega kompromisa bi bil v tem primeru predvsem neodvisni sindikat »Solidarnost*. ki ga Jaruzelski namera- va dokončno streti tudi za ceno drugih koncesij. Na včerajšnjem zasedanju parlamenta pa je Jaruzelski predlagal tudi vrsto sprememb v sestavi vlade. Dosedanji član politbiroja 01-szowski, ki je veljal za enega najbolj prosovjetskih pripadnikov vlade, je bil imenovan za novega zunanjega ministra, kar vsekakor ne gre tolmačiti kot napredovanje, temveč kvečjemu, kot odstranitev s prizorišča notranje politike. S svojega položaja je odstopil tudi namestnik predsednika vlade Ozdowski, obenem pa .je padel predlog o usta- novitvi posebnega ministrstva za mladino, ki naj bi ga vodil sedanji šef poljskih skavtov Ornat. Kar zadeva papežev obisk na Poljskem pa je Jaruzelski izjavil, da si bodo poljske cblasti prizadevale zato, da bi Wojtyla obiskal svo jo domovino v teku prihodnjega leta. Da bi lahko obisk obrodil pozitivne rezultate, je ob koncu dejal Jaruzelski. pa ie potrebno, da se v državi vzpostavi družbeni mir in določeno raven normalizacije. Gre za premirje, ki ga je v tem trenutku poljška cerkev bržkone pripravljena spoštovati. niiMiiiniiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitnitmiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiin MEDTEM KO JE P010ŽAJ OKROG BASRE NESPREMENJEN Iranska letala napadla Bagdad Iraške oblasti pa trdijo, da so sestrelili sovražnikovo letalo, še preden se je približalo mestu TEHERAN, BAGDAD - Medtem ko na območju Basre spopadi niso dosegli silovitosti prejšnjih dni, je včeraj prišlo do hudega stopnjevanja letalskih napadov med Irakom in Iranom. Teheranski radio je s precejšnjim poudarkom poročal o »uspešnem prodoru* iranske eskadrilje nad samim Bagdadom. Iranska letala naj bi bombardirala r.aftne naprave glavnega iraškega mesta in se srečno vrnila v svo.ia oporišča. Tudi iraške oblasti so priznale, da so sovražnikova letala napadla Bagdad, a izid odprave je bil po njihovem mnenju povsem drugačen. Iraško protiletalsko topništvo naj. bi namreč sestrelilo iranski «phan-tom», še preden mu .je splon uspe nje- so mu po-z umetnim diha- ^ušaHalbkzji sodelavci inje|h, venrimagati z um p. ^tem nrf z,arnan- Ko so ga kma-4?acomo Peljali v bolnišnico San ^ že umn80 Savniki ugotovili, da kftlrt rJ * 1^'ijaifsklh0* je.močno odjeknila Cih ,P^nih in novinar-Urah ’• V 7-g°IY sodniki se bosta morala braniti ®T tožbe, da sta kradla v obreme®®' nih okoliščinah. Ob težki Izgubi Vita Pegana l*r>” kajo prizadetim svojcem iskreno ®*” žalje družine Paoli. Prezzl, Pasartt Dne 21. julija je preminil naš dragi VITO PEGAN Pogreb bo jutri, 23. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v svetoivansko cerkev. Žalostno vest sporočajo: lena, sinova, tast, snaha, ter drugo sorodstvo Trst, 22. julija 1982 (Občinsko pogrebno podjetje) Težaven promet v Ul. Battistil daj sn,vSCni pe P™me* že nekaj časa hudo otežkočen zaradi obnavljanja asfaltne podlage. Za se- Se v fazi odstranjevanja stare baze, vendar na občini zagotavljajo, da bodo dela zaključena v kratkem. Istočasno pa seveda pozivajo avtomobiliste, naj še malo potrpijo .............................................................................. Kino Ariston 21 -30 «11 tempo delle mele*. 2?Pme Merceau. Režija Claude eau' 1^? «Animal house». Režija 2, Landis. John Belushi. Pre-Riti 7dan mladini Pod 18. letom, Grl„apn° a Počitnice. sm;aC'n° «Storie di fantastom Prepovedan mladini pod 14. Na»!»e ?aprto za počitnice. verfBa 6 «Alfa blu*. Prepo-MifZ n ,mIadini pod 18. letom. niTV600 <ic ?oger Moore-sett ‘ 21.30 «Biancaneve e i Inm- nani»- c,Jar? 16-30 «Bruce Lee super-amPione». Mor^e-Da matica Trst obvešča, Ja to 1qb9,m Polrdd vpisa za šolsko le-jlniia a nal 1° stori do petka, 30. prjji ’ °d 3- do 11. ure. Poznejših Zve °e bonw sprejeli. Vešč«*8 v?in'h invalidov NOV ob *vBuai svo'e člane, da bo do 31. tran,jL,a P’sarna odprta samo v ju-razen8 urab °d 9- do 12- vsak dan SRn0tSobotah Pint n,Tabor - Opčine. Knjižnica v n,. l0mažič in tovariši je odprta detpfi s.ecu juliju ob ponedeljkih in atu S",' °d 16.30 do 19.30. V avgu 1)0 knjižnica zaprta Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 22. julija SonCe WARIJA MAGDALENA 20.46 _V^e ,ob 5 37 in zatone ob tla v?i7 . ^ina dneva 15.09 — Lune ob 7.19 in zatone ob 22.16. Jutri, PETEK, 23. julija v BRANISLAV 3fl S??*«*!: najvišja temperatura 18. Urjpi JJ. najnižja 23 stopinj, ob tub D.stopinj, zračni tlak 1016 stotna aa- brezvetrje, vlaga 70-od-vtdljiv0.Pebo sk°raj jasno s slabo tura m« • morie mirno, tempera-oria 23,5 stopinje. Ro rojstva >n SMRTI SE: Matija Gregori, Pfanroo “oei'°- Daniele Krevatin, Peraino. ®3-letn. p S0:. 87-letna Anna Borsi, tfoni0 jnfter'na Presciani vd. Pe-®3letn lietna Rosanna Meriggioli, V1 Ginfr aria Addolorata Ribezzo r* Vitu radi Madre. 69 letni Etto-yjch vrir '’ 87 letna Maria Bosco-Piscanp' jcropina, 67 letni Erminio v®- De ‘*ekna Antonia Torisolo Jjaga, ,rcb'- 75-letna Maria Pa-^erdich e na Carmela Cernich vd. V soboto in nedeljo «Naš praznik» na Proseku Slovenska skupnost bo imela v soboto in • nedeljo, 24. oziroma 25. julija pnd Naš praznik v letošnji poletni sezoni. V ta namen je krajevna sekcija za Zahodni Kras poskrbela za pester program, ki obsega nastop godbe, folklornih skupin, glasbenega ansambla ter priložnostne govore političnih predstavnikov stranke. Oba dneva bodo delovali kioski z domačim vinom in drugimi pijačami ter jedmi na žaru. Spored praznika predvideva v soboto popoldne odprtje kioskov in zvečer ples ob zvokih ansambla «Zvezde». V nedeljo popoldne pa se bo od 17. ure dalje odvijal kulturni in zabavni del programa, ki obsega koncert proseške godbe na pihala, nastop folklorne skupine iz Globasnice na Koroškem in «Karol Pahor» iz Pirana. Zvečer igra za ples ansambel «Zvezde». Na prazniku bosta spregovorila pokrajinski svetovalec Zorko Harej in svetovalec krajevnega sosveta Stojan Lisjak. Naslednji Naš praznik SSk bo 31. julija in 1. avgusta v Nabrežini. V spomin na očeta Franca in brale ,B0ri^iv,MfnfrCdMarWe Anica Slokar 5.O0O lir za Dijaško matico in 5.000 lir za Zvezo upokojencev. TEČAJI BANKOVCEV 21. 7. 1982 Ameriški dolar 1.350.— Kanadski dolar 1.060.— Švicarski frank 650.— Danska krona 150,— Norveška krona 205,- Holandski florint 498.— Francoski frank 195.— Belgijski frank 25.— Funt šterling 2.365.— Nemška maika 550.— Avstrijski šiling 77,— Švedska krona 21.5.— Debeli dinar 23.50 Drobni rFt->ar 24 - Banca Agrleola Gorizia 3 Kmečka banka Gorica Deželna pomoč pokrajinskim upravam Deželni odbor je na predlog odbornika za načrtovanje in proračun Co-lonija pripravil zakonski osnutek, ki določa 1,5 milijarde lir pomoči za pokrajinske uprave Furlanije - Julijske krajine. S temi sredstvi bodo krajevne ustanove sestavile integrirane* načrte, to je načrte za razne posege v smislu deželnega zakona štev. 7 iz lanskega leta. Mali oglasi telefon (040) 7946,72 PRODAM avto fiat 850 v odličnem stanju po zelo ugodni ceni. Telefonirati na št. 040/814446 v opoldanskih urah. PRODAM motorno kolo s prestavami znamke Garelli. Telefonirati ob večernih urah na št. 040/229250. ODDAMO v najem stanovanje (dve sobi, kuhinja, kopalnica) za dobo treh let na zahodnem Krasu. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montec-chi 6, pod šifro »Stanovanje*. ODDAM čez poletje domačim ljudem na Krasu večji pritličen prostor z malo kuhinjo, uporabo kopalnice in zasebnim vhodom ter majhno sobico primerno za shrambo za daljše obdobje. Telefonirati v večernih urah št. 040/299453. PRODAM čistpknpjš psičke pasme pekinezar odličnih staršev. Telefon 065/22-872. Pojasnila v gorj-škem uredništvu PD. IŠČEMO gospodinjsko pomočnico staro od 50 - 60 let za pet ur dnevno. Tel. 040/820435 ob uri kosila. MODE VALENTINA pri Domju razprodaja vse vrste blaga s popustom od 20 do 50%. ODDAJAM na Trbižu enosobno šti-riposteljno počitniško stanovanje. Telefon (040) 830-013. OSMICO je odprl v Praprotu Bruno Kante. Toči črno in belo vino PRODAM volvo 1300 letnik 1977 z avtomatskim menjalnikom v odlič nem stanju, telefon 040/211844. PRODAM fiat 126 personal letnik 1979 še uov s 33.000 km, telefon 040/211844. MOŠKI z dobro urejenimi življenj skimi pogoji išče žensko dobrega značaja staro okrog 50 let za skupno življenje. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Jesen*. SKLEP SO ODOBRILI NA TORKOVI SKUPŠČINI Dodatni povišek tarif za vodo na območju konzorcija CAFO Predvidoma se bo voda dejansko podražila šele decembra ali januarja, kajti sklep mora potrditi še pokrajinski odbor za cene ■ Z novim poviškom naj bi krili precejšen primanjkljaj iz prejšnjih let ■ Ukrep naj bi veljal samo za določen čas Skupščina vodovodnega konzorcija CAFO je na seji 8. junija letos že sprejela sklep o 20-odstotni podražitvi tarif za vodo. Na zadnji seji, v torek zvečer, pa je z večino glasov (vzdržala sta se samo predstavnika dveh občin) sprejela sklep o nadaljnjem Dcvišanji' tarif za 20, 30 in 40 odstotkov, z ozirom na količino porabljene vode. Višje tarife naj bi veljale samo za omejeno dobo. Z višjimi dohodki (več denarja bo pričelo dotekati v blagajno konzorcija šele s prihodnjim letom) naj bi izravnali izredno težavno finančno stanje ustanove, predvsem pa pokrili precejšen primanjkljaj iz prejšnjih let, ki ga občine članice ne nameravajo več pokrivati. Sklep o povišanju tarif mora vsekakor odobriti še pristojni organ na prefekturi. Postopek je navadno zelo dolg in traja nekaj mesecev. Tako se bodo praktični učinki višjih tarif, v kolikor bodo odobrene (glede tega velja navesti, da so predstavniki nekaterih občin izrazili precej pomislekov glede tega), pokazali šele po novem letu. V kolikor bodo predlagane podražitve obveljale v celoti, bomo vodo v kratkem plačevali precej drago. Tako naj bi minimalna tarifa (za porabo do 3 hektolitrov dnevno) narasla na 203 lire, za večje količine bomo plačevali že 323 lir za vsak kubični meter, veliki porabniki pa bodo plačevali znatno dražje, okrog 495 lir za kubični meter. Ukrep naj bi pomagal, kakor smo že uvodoma zapisali, premostiti nezavidljiv finančni položaj ustanove in naj bi bil začasnega značaja. O-krog predlaganih poviškov se je že na seji 8. junija razvila dolgotrajna in mestoma zelo ostra razprava. Takrat so se predstavniki občin članic konzorcija zedinili za kompromisni predlog. Odobrili so prvi (20-od-stotno) povišek, nadel :nk> odločitev na preložili na naslednjo skupščino, ki se je sestala v torek ter no daljši razpravi sprejela višje cene. Na zasedanju so bili izneseni tudi drugi predlogi glede kritja izgube, oziroma deficita iz prejšnjih let. Tako naj bi si namesto poviška tarif občine tudi tokrat prevzele, sorazmerno s številom prebivalstva, finančno breme, vendar časovno porazdeljeno. Deficit naj bi pokrili v štirih letih, začenši s tekočim letom. Fj«tetaw$ri občin s tržiškega območja, zlasti, pa župan občine Fo-ljan - Redipuglia je skupščini predo-čil vrsto pomislekov glede višjih tarif. V nekaterih občinah, kjer imajo že urejeno greznično omrežje in tudi naprave za čiščenje odplak občani namreč že plačujejo tudi dodatne pristojbine na porabljene količine vode. Dodatna obremenitev bi zato utegnila povzročiti precejšnjo nejevoljo med občani. V razpravi o povišku tarif pa so predstavniki občin ponovno opozorili na nujnost razrešitve osnovnega vprašanja, od katerega je odvisna uspešnost poslovanja ustanove. Gre za teritorialno reorganizacijo konzorcija, za posodobitev služb, za nabavo ustrezne mehanizacije in opreme, za ureditev staleža osebja in še nekaj drugih ukrepov. V kolikor bodo ta vprašanja ostajala še naprej nerešena, bo tudi poslovanje konzorcija v prihodnje deficitirano. Tako meni velika večina predstavnikov v skupščini. NA POBUDO MESTNE KPI 0 napovedani podražitvi bencina bodo govorili na skupščini O ceni goriva je bilo te dni, posebej v zvezi z nedavnim poviškom v sosednji republiki, izrečenih precej besedi. Vse kaže na. da bomo bencin plačevali dražje in menda to v zelo kratkem času tudi v Italiji. Poleg podražitve cene v državnem okviru, bo poskočila tudi cena bencina v okviru goriške pro- ste cone in to za dobrih 15 odstotkov, ali okrog 100 lir na litru, kakor je mogoče sklepati na podlagi neuradnih vesti, ki krožijo zadnje dni. Odločitev o povišku naj bi sprejeli na prihodnji seji razširjenega odbora goriške trgovinske zbornice in upravnega sveta goriškega sklada, ki je napovedana za 28. .julij Resnici na ljubo je treba zapisati, da je o povišku, ki bi omogočil precejšnjo okrepitev razpoložljivih sredstev goriškega sklada, govor že nakajkrat, vendar so bili predlo gi glede obsega poviška precej zmerni. Govorilo se je o 50 oziroma 60 lit dražjem bencinu. Odkar torei predlogi o podvojitvi prelevmana? V zvezi s tem vprašanjem je me stni odbor komunistične partije za danes zvečer sklical skupščino članov in izvoljenih predstavnikov, na kateri bodo vzeli v pretres napovedano podražitev, ki naj bi stopila, zaradi dolgega birokratskega postopka, v veljavo šele s prihodnjim letom. Skupščina je odprtega značaja, napovedana pa je za 20.30 na sedežu v Ul. Locchi 2. OB KONCU AVGUSTA V GORICI Dvanajsti mednarodni folklami natečaj ter folklorna parada Pričakujejo nastop štirinajstih skupin iz trinajstih dežel • Prireditev bo v telovadnici v dolini Korna Tudi letos se bodo poletno-jesen-ske kulturne prireditve v Gorici pričele s folklornim tekmovanjem in folklorno parado. Štirinajst folklornih skupin iz trina istih držav bo od 27. do 29. avgusta tekmovalo na vsakoletnem natečaju, v organizaciji društva Pro loco. Godci in plesalci iz Avstriji, Belgije, Češkoslovaške, Francije in Madžarske ter seveda Italije, bodo plesali v-telovadnici v dolini Koma in to tri večere. V nedeljo. 29. avgusta oa bo po gorižkih ulicah tudi tradicionalna folklorna parada. Poleg nastopajočih skupin iz zgoraj omenjenih držav, bodo v sprevodu še folklorne skupine iz naše dežele ter pihalni ansambli. Tako kakor tudi že lani in vrsto let doslej bo poleg tekmovalnega lllllllllIIIIMIIIIIIlKIIIIIHIIIIimillllllllllMIlimUlItlll Prireditve V okviru ciklusa filmskih večerov, v organizaciji združenja ARCI, bodo drevi na goriškem gradu predvajali Dmytrikov film Odio impla-cabile (Nepomirljivo sovraštvo). Predstava bo ob 21. uri. V slučaju slabega vremena bodo film predvajali v Kulturnem domu. Jutri zvečer, ob istem času bo na sporedu film II corridoio della paura. NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiivuMiiiiimtiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuirmTminiliiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiHiiiiimtiiiiiiiiiinuiiiiiB SreCanje med mladimi iz Doberdoba in Prvačine V Doberdobu je bilo v nedeljo popoldne prijateljsko in športno srečanje med mladimi iz Prvačine in iz Doberdoba. Mladi iz pobratenih krajev so se zbrali na prireditvenem prostoru pri šoli, kjer so domačini ponudili gostom okusno «peršegado». Popoldne so bila na vrsti športna srečanja, družabne igre, pa tudi zaplesali so. Obenem pa je bilo vmes še dovolj časa za pomenek o delovanju in izkušnjah mladih v Do- berdobu in Prvačim. Pobudi mladinskega odseka KD Jezero se je tokrat odzvalo zares lepo število doberdobske mladine. (Na sliki: udeleženci nedeljskega mladinskega srečanja v Doberdobu). DNEVnA služba lekarn Trg 8 30 do 20.30) c°hio 1 0var>ni 5. Čampo S. Gia ?°Na' Jr Dei Soneini 179. Ul. Re U,U0 in ,,d 16.00 do 20.30) No?5u!ev trg 5- U1 Dia? 2-'JcNa služba lekarn ^fibalH-0'1 20 30 da,1e) ald,jev trg 5. Ul Diaz z. . BoiJ^ARNE V OKOLICI b' 2?R iot lel 228 124 Bazovica ,"sek ()pčiiie: <*• 211 (Kil. »ooik; J®1 225 141: Božje polj« g 225 596; Nabrežina: tel ^ 1 ^Ijan: tel. 2(19197; žavlje: . C5VKNA Dra,HNA služBA 732 H4'Ufha 21 d<> ». ure , • Ure >-’rpdpraznična od 14. do u,,e. tei ^ Praznična od 8. do 20 dragulji • /s'4/ Ž/6/6Z/7 KD Primorsko • Mačkolje vabi 23., 24., 25. in 26. julija 1982 na ŠAGRO v borov gozdiček v Mačkoljah PROGRAM: PETEK, 23. t.m. ob 17.00 — Odprtje kioskov ob 20.30 — Ples z ansamblom Lojze Furlan SOBOTA, 24. t.m. ob 17.00 — Odprtje kioskov ob 19.00 — Nastop folklorne skupine KD Rdeča zvezda iz Saleža in filharmoničnega ansambla s Korošcev ob 20.30 — Ples z ansamblom Lojze Furlan NEDELJA, 25. t.m. ob 10.00 — Odprtje kioskov ob 18.00 — Nastop Godbe na pihala iz Ricmanj, Folklorne skupine KUD Uljanik iz Pulja ob 20.30 — Ples z ansamblom Pomlad PONEDELJEK, 26. t.m ob 17.00 — Odprtje kioskov ob 20.30 — Ples z ansamblom Pomlad Kioski bodo dobro založeni z domačimi jedmi in pristnim mačkoljanskim vinom. VABLJENI! RADIO - CB FOTO - VIDEO CANON • NIKON . LEICA HITACHI SONY TRST — Pasaža Penice 8 • Tel, 732-897 V GORIŠKEM POKRAJINSKEM SVETU Interpelacija svetovalcev KPI glede zapore ceste proti Ren kam Doslej samo sklep o zapori, ni pa konkretnih ukrepov za odstranitev kamenja - Zadostoval bi že krajši in cenen poseg • Cesta je zaprta že od 29. junija O pokrajinski cesti med Doberdobom in Selcami, ki jo je pred dnevi pokrajinska uprava zaprla zaradi nevarnosti, da se na cestišče zruši skalnat rob, v bližini podvoza pri Selcah, je bil govor tudi na zadnji seji pokrajinskega sveta, v torek zvečer. Komunistični svetovalci Spacal, Polli in Brumat so v zvezi z omenjenim vprašanjem naslovili predsedniku pokrajinske uprave pismeno interpelacijo, v kateri zahtevajo vrsto pojasnil v zvezi s sprejetim ukrepom o zapori ceste ter ob upoštevanju dejstva, da pokrajinska u-prava doslej ni ukrenila ničesar. Omejila se je samo na postavitev u-streznih znakov o zapori ceste. Menda za odstranitev skalnatega roba, ki naj bi predstavljal nevarnost, ni denarja in bodo, po sicer nepotrjenih vesteh, delo opravili s posegom deželnega odbomištva za javna dela. Pravzaprav je bil sklep o zapori važne prometnice zaradi varnostnih razlogov sprejet kmalu po objavi slike in kratke novice o «preteči nevarnosti* v tukajšnjem italijanskem dnevniku. No tista preteča neposredna nevarnost je stara že precej let, dalo pa bi se jo odstraniti s prvim in razmeroma poceni posegom že v nekaj urah. Prav gotovo za 'o ne bi bilo treba uvesti tritedensko zaporo ceste in povzročiti s tem dodatne težave. Tako meni večina Doberdobcev, ki so zaradi zapore najbolj prizadeti. Na interpelacijo komunističnih svetovalcev je deloma odgovoril odbornik za javna dela Bressan. Dejal je, da si pokrajinska uprava prizadeva najti dogovor z deželno u-pravo za čimprejšnjo odstranitev nevarnosti in ponovno odprtje ceste. Ni pa odbornik dal nikakršnih pojasnil glede rokov za izvedbo posega. Prav zato obstaja nevarnost, da bo cesta proti Laškemu zaprta še lep čas. RIBIČI 0 RIBJEM BOGASTVU (IN REVŠČINO Preveč nas je - rib v vodi pa na žalost zmeraj manj Je užitek v tem, da kaj potegneš iz vode, ali že v tem, da preživiš nekaj ur v hladu in miru? • Desetkilogramski karp Vilka Tomšiča Sodeč po besedan dveh sovodenj-skih ribičev, «v Soči in Vipavi je manj rib kot ribičev na njihovih bregovih* ni nikakršno pretiravanje, marveč zvesta slika »krute realnosti*. Pogovarjali smo se s 70-letnim Pepijem Devetakom, ki ribari že od svojega sedmega leta. Je upokojenec, pred penzijo pa je kmetoval. Drugi sogovornik pa je bil 60-letm Vilko Tomšič, delavec v tekstilni tovarni, ki je ribič že celih trideset let. Strast, ribiška strast pa je o-bema že tako rekoč prirojena. Pe-pi je že kot otrok veliko časa presedel na bregovih Vipave (njegov oče je tam imel njivo) in čakal na plen, Vilko pa je s tem začel malo kasneje. Povedal nam je. da je najprej imel, namesto tanke o-dičnice, napaden cviren. Sicer je Pepi glede današnjih razmer precej pesimist. Danes v Vipavi in Soči, pravi, pravzaprav ni kaj loviti. »Kje so tisti lepi časi,* Informacije SIP uporabnikom Nov opcijski servis «190» Zadnje vesti RAI Omenjeni servis, ki se ga lahko poslužijo vsi naročniki goriškega okrožja, omogoča prejem najbolj aktualnih novic. Telefonska poročila imajo deset izdaj ob delavnikih in sedem ob nedeljah in praznikih sredi tedna. Za servis, ki traja približno tri minute, se zaračunajo trije impulzi. 5IP Societa Italiana per 1'EsercizioTelefonicoj je nadaljeval Pepi, «ko smo karpe, mrene in klene lovili skorajda z golimi rokami.* Glavno krivdo nosi po njegovem mnenju pokrajinska u-prava, ki ne poskrbi v zadostni meri. da bi (sicer ne obilen) plen nadomestilo z vlaganjem mladic. Pred leti je bilo ribičev precej manj, le maloštevilni so si lahko privoščili opremo in seveda čas za to. V lepih časih so bila tudi pravila precej bolj elastična. Danes npr. v Soči lahko ulovimo na dan le dva lipana, kar je očitno premalo, da bi bil človek lahko resneje motiviran za to. se je pritoževal Pepi. Vilko pa je v odnosu do ribolova precej bolj »sproščen* kot njegov kolega. Res, lepo je, če prinesem domov veliko postrv, je dejal, vendar je za mene pravi užitek že v tem, da sedim ob vodi in namakam trnek in čakam, da se bo kaj prijelo. To je tista sprostitev, ki si jo človek zaželi po napornem delovnem dnevu. Ob sobotah, je nadaljeval, zjutraj delam v vinogra du, popoldne pa se po navadi namenim k Vipavi. Da se odpočijem in naužijem svežega zraku, kaj lepšega! Ko smo ga obiskali nam je s ponosom pokaza1 jegulje, ki jih je ulovil prejšnji večer, «Niso tako velike kot v Doberdobskem jezeru, so pa dosti bolj okusne.* nam je zatrjeval. Povprašali smo ga po ribiški sreči, seveda, koliko je tehtala največja riba, ki jo je ujel. »Nikoli ne bom pozabil dneva, ko sem iz vode povlekel desetkilo-gramskega krapa.* Jutri seja občinskega sveta v Tržiču Tržiški občinski svet se bo sestal jutri, ob 20.30. To bo po vsej verjetnosti zadnja seja pred daljšim poletnim premorom. Naslednja seja bo predvidoma šele proti koncu avgusta, oziroma v začetku septembra. dela folklorne prireditve ter folklorne parade, še mednarodni simpozij o folklori. Letos bodo strokovnjaki iz številnih evropskih dežel razpravljali o zanimivi temi in sicer o raziskovanju folklornega izročila ter o vlogi šole na tem področju. Vsekakor bomo o pomembni prireditvi še poročali. V KRMINSKI OBČINI Poletni koncerti pihalnih orkestrov Tudi v krminski občini so si v okviru poletnih prireditev zamislili vrsto tako imenovanih promenadnih koncertov. Odvijali se bodo v Bor-gnanu, starinskem kraju ob vznožju Medejskega griča. Prvi koncert, izvajala ga bo godba na pihala iz Mariana, bo v soboto, 24. t.m. ob 21. uri. V soboto, 31. t.m., bo nastopila godba iz Turjaka, 7. avgusta pa znani »Milan Jazz Quartet»s Vse prireditve bodo ob 21. uri. V avgustu zaprta pokrajinski arhiv in knjižnica Knjižnica in pokrajinski arhiv v palači Attems na Kornu bosta zaprta zaradi čiščenja in urejanja, od 2. do 21. avgusta. Tako sporoča ravnateljstvo pokrajinskega muzeja ter obenem obvešča, da bodo muzejske zbirke, na gradu in v palači Attems na ogled tudi v avgustu. Iz bolnišnice V prometni nesreči, zgodila se je včeraj v prvih poldanskih urah v Krminu, sta bila laže ranjena dva orožnika. Menda je nesrečo povzročil 26-letni Luigi Spessot iz Krmina, ki v križišču ni upošteval prometnih predpisov ter trčil v avto, v katerem sta se orožnika peljala. Kazenska obravnava zaradi iztirjenja kompozicij* Pred okrajnim sodiščem v Gorid bo danes, v kolikor ne bo prišlo do odgoditve obravnave zaradi takih ali drugačnih razlogov, kazenski postopek proti skupini petih uslužbencev železnice, ki so z neprimernim ravnanjem povzročili iztirjenje dveh vagonov kompozicije na železniški postaji v Gorici. Enega od vagonov je pri tem odbilo na tir. po katerem naj bi že nekaj trenutkov za tem pripeljal ekspresni vlak. Do nesreče ni prišlo, ker je vlakovodja pravočasno opazil vagon na tračnicah ter kompozicijo z močnim zaviranjem pravočasno ustavil. Dogodek se je pripetil 28. januarja letos na železniški postaji v Gorid med običajnim sestavljanjem in premikanjem kompozicije na tako imenovanem mrtvem tiru. f Čestitke Anamarijo in Frankota Tuniza je osrečilo rojstvo drugorojenke SARE. Srečnima staršema in mali Sari želijo mnogo sreče v življenju elani KD Danica z Vrha. Razna obvestila Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ obvešča vse starše, katerih otroci so na letovanju v počitniški koloniji v Savudriji, da s« bodo vrnili jutri, 23. julija, približno ob 12.30 na parkirišče na Travniku v Gorici. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v soboto in nedeljo, 24. in 25. t.m. izlet v Savinjske Alpe z vzponom na Ojstrico. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 13. uri s parkirišča pri Rdeči hiši. Priporoča se točnost. Kino (iorica CORSO Zaprto. VERDI 18.00 - 22.00 »L’urlo di Chen terrorizza anche i occidente*. B. Lee. Barvni film. VITTORIA 17.30 • 22.00; »Lolita super sex». Prepovedan mladini pod 18. letom. trži 6 EXCELSIOR 18 00 - 22.00 «Qualcuno volo sul nido del cuculo*. PRINCIPE 17.30 - 22.00 »Cristiana F. noi i ragazzi dello zoo di Ber-lino*. /v o iv/ < toricu in okolica SOČA 18.00 - 20.00 «Resnične zgodbe - 7. del*. Nemški film. SVOBODA 20.00 «Dolga vojna*. Mehiški film. DESKLE 19.30 »Vohun, ki me je ljubil*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorid dežurna lekarna Municipalizza-ta, UT S. Michele. tel. 85-136. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti, tel. 72-701. NA VZHODU IN ZAHODU SE GOVORI 0 MADŽARSKI «Ekonomski čudež je rezultat reforme, realizma in pridnosti Založenost trgovin z industrijskim blagom in kmetijskimi pridelki Razprodaja malih pogonov, orodja in strojev za «tretjo izmeno» BUDIMPEŠTA - V določenih krogih na Zahodu se še vedno ob nekaterih priložnostih omenjajo dogodki iz leta 1956, k-> so na Madžarskem rušili in zrušili vse zunanje znake stalinizma, toda ne le v vzhodnoevropskih deželah, pač pa tudi v nekaterih krogih na Za-hocfu se zadnje čase čedalje več govori o tako imenovanem madžarskem čudežu. Čeprav smo nekako alergični nasproti čudežem, se velja ustaviti pri dosežkih madžarskega gospodarstva, pri rezultatih madžarskega razvoja. Na Madžarskem so trgovine prepolne industrijskega blaga, kmetijskih pridelkov in predelanega kmetijskega blaga, industrija dela s polno paro, kmetijstvo pa se je dobesedno prerodilo. Posebno velja to za proizvodnjo mesa, ki išče tržišča ne le v vzhodnih predelih Evrope, pač pa tudi na Zahodu in drugod po svetu. To je zares e-dinstven primer v deželah sociali stične skupnosti in ta primer je vzbudil nekatere analitike, da so se za zadevo začeli temeljiteje zanimati in vedno pogosteje sliš mo. da govore o že omenjenem čudežu ali o «vzhodni Švici*. Madžari se ne navdušujejo nad temi vzdevki, pač pa jim sedanji rezultati poleg zadoščenj zadajejo tudi skrbi. In vendar ta »čudež* zasluži pozornost. Če potujete z vlakom ali z avtomobilom na primer od Koprivnice proti Balatonu ali od Čopa proti Budimpešti, boste vzdolž Ceste opazili vrsto industrijskih o-bratov. kot so tovarne 'Orion*. «Raba». «Ikarus». ali pa velike farme in odlično obdelana polja, koder prav v teh dneh kombajnisti kar tekmujejo, kdo bo požel več žita. Ob lepi avtomobilski cesti rastejo kot gobe po dežju nove hiše. pogosto že prave vile. Vedno več je tod samopostrežnih trgovin in bencinskih črpalk. Pogosto boste naleteli tudi na črpa'ke z napisi «Shel)» ali «Agip» ali «BP», to se pravi d* boste na'°tpli na bencinske črpalke tujih firm. Na Madžarskem se radi pohvalijo, da je njihov nacmnalni dohodek dosegel že čedno raven 3.200 dolarjev na prebivalca. To je najbolj izrazit pokazatelj dosedanjega razvoja. Če o tem in o podobnih temah razpravljate z Madžari in če jih vprašate, v čem je pravzaprav tajnost njihovega uspeha, vam bodo odgovorili, da tajnosti ni. Če pa vendarle vztrajate pri tem, se bo razgovor skoraj povsod vrtel okoli naslednjih treh elementov: najprej bodo govorili o reformi, nato o realnosti in končno o delavnosti. Reforma se je. kot je znano, za čela 1968. leta in sestoji v tem, da se ra rahlja togo državnocen-tralistično načrtovanje in se tovarnam in proizvajalcem prepusti večja svoboda. Država je vsekakor oh anila «strateško» načrtovanje in splošno usmerjanje, vendar je tovarnam prepuščeno, da proizvajajo »tisto. kar bo na tržišču šlo*. V začetku je prišlo do odpora prot; temu n marsikje je koga tudi «povozilo*, sredi 70. let je prišlo do kolebanja, toda konkretni rezultati so bili vedno bolj otipljivi in ljudje so pokazali ved no več zanimanja za proizvodnjo, v zaslužku in v medsebojnih od nosh v podjetju pa so opazili veliko pozitivno spremembo. Zato se je močno povečala produktivnost pa tudi kakovost izdelkov. To pa so bili zadostni argumenti, d it so morali določeni «nergači* u-tihniti in to ne le domači nergači, pač pa tudi tisti iz soseščine, ki so hoteli Madžarom osoliti pamet*. Vendar ni šlo nikoli za nagle spremembe, pač pa so vedno in povsod računali z realnostjo in postopnostjo. Madžarska je ostala eden najbolj zvestih članov SEV. torej v povezavi z gospodarstvom skupine držav evropskega vzhoda, s katerimi ima še največje zveze-Z državami SEV Madžarska največ trguje, tem državam dobavlja svoje izdelke, iz teh držav pa uvaža surovine in energetiko. Glavni nje ni partnerji so še vedno Sovjetska zveza, s katero je imela lani za 7 milijard rubljev oz. 10 milijard dola: jev prometa, enako dobre poslovne zveze ima z Vzhodno Nem čijo. Češkoslovaško. Poljsko in Ro munijo Toda v smislu tmroljub nega sožitja in spoštovanja hel sinških sklepov se je Madžarska odprla proti Zahodu in je v lanskem letu dosegla lepe rezultate z Zahodno Nemčijo, z Avstrijo, z Italijo in Francijo pa tudi s Švi co in ZDA. celo z Japonsko. S tem je madžarsko gospodarstvo prišlo do sodobne tehnologije, ki ji je v veliko korist v lahki industriji in v kmetijstvu, posebno še v elektroniki Močno se uveljavlja v avtomobilski industriji, saj njeni avtobusi »ikarus* drvijo že po vsem svetu. In vendar na Madžarskem zaman Ulemo tovarno o-sebnilt avtomobilov. Madžari so sc opredelili za izdelovanje odličnih avtobusov in odličn h tovornjakov pa tudi električnih lokomotiv o-sebna vozila pa kupujejo v tujini. Reforma pa se ne ustavlja pri tem. kar smo navedli. Na Madžar skem še vedno uvajajo novosti. Tik pred koncem lanskega leta na primer so na Madžarskem razpro dali na diažbi zasebnikom 3 tisoč manjš h pogonov in gostinskih o-bratov. Ti obrati so do tedaj «pio izvajali izgubo* deficite, sedaj pa so v zasebni režiji oživeli, lastniki dostojno služijo, država pa pobi ra davke. Prav sedaj je v teku akcija za nadaljnjo krepitev tako imenova- nega drobnega gospodarstva, ki ga država vzpodbuja s tem, da odstopa za minimalno odškodnino tovarniške stroje delavcem, ki želijo proizvajati v tako imenovani »tretji izmeni* to, kar ostala proizvodnja najbolj potrebu:e. Mnogi delavci doma izdelujejo najrazličnejše drobne artikle, ki gredo naglo v promet. : Zanimivo pa je tudi to. kar se dogaja v kmetijstvu. Velika kmetijska posestva odstopajo posameznikom. zasebnikom kose zemljišč. Tega načina se ne poslužujejo le kmetje za povečanje svojih ohiš-nic, pač pa tudi delavci in uradniki. celo inženirji in tehniki, ki se dogovarjajo z državnimi podjetji za ceno in odkup svojih pridelkov. In tako se na trg steka izredno velika količina najrazličnejših pridelkov od mesa do sadja in zelenjave. Tretji element, ki se pogosto o-menja. je delavnost. Omenili smo delavce, ki delajo v »tretji izmeni*. omenili smo kmete in nekmete. ki najemajo obdelovalne površine od državnih posestev, dodali bomo. da je na Madžarskem vedno več ljudi, ki marljivo dela- jo v industrijskem pogonu, kjer so zaposleni, nato pa tudi v svojem zasebnem «pogonu», doma ali na polju, vedno več je velikih zasebnih hlevov ali farm, ki dajejo izredne rezultate. In tudi od tod izhaja del «ekonomskega čudeža*. Seveda ne teče vse gladko in Madžarska ima še veliko težav, posebno kar zadeva plačilno bilanco. Vendar je Madžarska dovolj bogata in je madžarski človek. kot smo videli, dovolj marljiv, da bo tudi te težave premagal. M. B. RIM — Filatelija često veliko nase. Tega so se,spomnili tu<'i nekateri državljani male republike San Marino, ki so sestavili lepo kolekcijo znamk in jo začeli vnov-čevati. Natisnili so lepo zalepko v beli in sinji barvi, torej v barvah svoje republike, vanjo so dali primemo zbirko najnovejših znamk in vse skupaj prodajali, seveda po veliko višji ceni od no-minale, kot se pač spodobi za filatelijo. Toda republiške oblasti so se zavedle prevare, zasegle zalogo znamk in krivce prijavile sodišču. Plesni par Elizabeth Terabust in Peter Schou iz plesne šole School of Performing Art of New York (ZDA) med svojim nastopom na mednarodnem plesnem maratonu v okviru Festivala dveh svetov V ORGANIZACIJI LJUBLJANSKE RTV MLADI IZ PORABJA, KOROŠKE IN IZ GORIŠKE Z AVTOBUSOM PRIJATELJSTVA PO SLOVENIJI Oddaja ljubljanske RTV «Spoznavajma svet in domovino» je pripravila srečanje z mladimi iz treh različnih ambientov - Kot je med mladimi navada, je bilo na izletu res lepo Oddaja »Spoznavajmo svet in domovino*, ki jo RTV Ljubljana prireja že 24 let, je letos glede slovenskih narodnostnih skupnosti, ki živijo izven matične domovine, pravzaprav dosegla dvojni cilj. Predvsem ji je uspelo prirediti v v Porabju, na Koroškem in na Primorskem eno izmed oddaj, na kateri so nastopale skupine, ki so se neposredno soočale s to mladinsko radijsko prireditvijo. Drugi cilj pa je bil organiziranje prvega «avtobusa prijateljstva* po Sloveniji. Posebno druga pobuda je veliko prispevala, da so se mladi z vseh treh zamejskh področij med seboj spoznali in se informirali o razmerah slovenskih narodnostnih skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Hkrati pa so se podrobneje spoznali s severozahodnim predelom Slovenije, koder so nekateri bili šele prvič. Glede tega gre zahvala zamejske mladine prireditelju in pobudniku izleta oziroma »avtobusa prijateljstva*, ker je uvidel pomemben narodnostni moment povezave mladine treh zamejskih področij. Izhajajoč iz gornjega menimo da je primerno tej pobudi posvetiti malo več prostora m podrobneje spremljati pot »avtobusa prijateljstva* po Sloveniji, potek izleta, ki je bil od 13. do 20. junija z začetkom v Ljubljani, zaključil pa se je v Postojni. ZBORNO MESTO TREH ZAMEJSKIH SKUPIN Najprej Primorci, za njimi pa še Korošci in končno Porabo so se v nedeljo. 13. junija, popoldne zbrali v prostorih RTV Ljubljana. Deževno vreme m dopuščalo sprehodov po glavnem mestu Slovenije, pač pa so udeleženci nestrpno čakali pričetek izleta ali bolje «avtobusa prijateljstva*. V atriju radijske ustanove so se mladi ljudje iste narodnosti, vendar iz treh različnih svetov, med seboj spoznavali v četrtem svetu — v svetu matične dežele. Tam so predstavniki RTV oziroma oddaje »Spoznavajmo svet in domovino* pozdravih udeležence m predsta- Ldeteženci izleta «Avtobus prijateljstva«, ki so si ogledali Gorenjsko, Posočje Primorja Trinajsta Forma viva v Kostanjevici Dosedanjemu bogastvu se bo pridružilo še novo. Trem kiparjem se bodo pridružili še trije. KOSTANJEVICA NA KRKI -Trije kiparji: Franz Weickmann iz Zvezne republike Nemčije (za menjal je Američanko Aliče A-(lams), Karl Ciesluk iz Kanade in Carlos Madina iz Venezuele so že začeli obdelovati mogočna hrastova debla iz Krakovskega gozda in ustvarjati umetnine, ki bodo obogatile že dokaj veliko zbirko umetnin v plemeniti hrastovim. Pričakujejo še tri kiparje, ki jih je za letošnjo Formo vivo v Kostanjevici izbral Umetniški svet izmed 50 prijavijencev. To so Avtar Jeetdharjal (Indija), Etsuo Kori (Japonska) in Dora Kovačevič (Jugoslavija). Umetniški svet va sestavljajo Stane Bernik, Vladimir Matekovič, dr. Mirko Juteršek in Lado Smrekar. Med danes že skoraj orumenelimi papirji piše, kako se je pri ustanavljanju Forme vive v Kostanjevici na Krki močno trudila znana družbenopolitična delavka in prvoborka s tega področja Vilma Pirkovič skupaj z dušo kulturnega življenja v Kostanjevici na Krki Ladom Smrekarjem. Pobudo za ustanovitev sta dala akademska kiparja Jakob Sa-vinšek in Janez Lenassi. Od začetka je bila pobuda vezana s kiparskimi delovišči, najprej v lesu v Kostanjevici na Krki, nato v Seči v marmorju, leta 1964 je sledil simpozij Forma viva v železu na Ravnah na Koroškem in od leta 1972 v betonu v Mariboru. V dosedanjih 21 letih je v Kostanjevici na Krki, v Seči, na Ravnah na Koroškem in v Mariboru nastal bogat sklad skulptur izredne umetniške vrednosti, ki zasluži vso skrb in pozornost. Doslej so pripravili 34 mednarodnih simpozijev s 192 udeleženci iz 28 dežel: iz 16 evropskih, 4 latinskoameriških, 2 severnoameriških, 3 afriških in treh azijskih. V Kostanjevici na Krki je svoja dela ustvarjalo 78 umetnikov iz 20 dežel. Največ udeležencev je bilo iz Jugoslavije — 24. Med tujimi so na prvem mestu Japonci (16), iz ZDA in Anglije je sodelovalo po 6 umetnikov, iz Nizozemske 4, iz 1 al: e in Izraela trije itd. Visoko število japonskih kiparjev organizatorji pojasnjujejo z izredno kiparsko tradicijo Japonske, ki po pravilu pošilja v Kostanjevico na Krki le prvovrstne umetnike. Zdaj je Kostanjevica na Krki v nekem smislu eno od kulturnih središč na Slovenskem, saj podatki zgovorno kažejo, da Kostanjevico obišče letno že nad 100 tisoč obiskovalcev, med temi precej tujcev. Pri (e m ne gre zanemariti dejstva, da si obiskovalci razen eksponatov Forme vive o-gledujo še galerijo mojstra Božidarja Jakca, ki hrani poleg mojstrovin novomeškega rojaka tudi dela Toneta in Franceta Kralja, kostanjeviškega rojaka Jožeta Gorjupa in v zadnjem času še tudi imenitno zbirko starih mojstrov iz bližnje znane kartuzije Pleterje, ki domuje pod Gorjanci. Število skulptur v plemeniti krakovski hrastovim v okolici gradu seveda odpira veliko vprašanje od poslovitve do ohranjanja, ker se tudi prostor z novimi u metninami ne bo mogel več dosti širiti. JOŽE OBLAK vili program, preden so se udeleženci izleta umaknili v Dem srednješolcev Ivana Cankarja k počitku. Od tod je naslednji dan sledil start. LJUBLJANA - BLED Pravzaprav je izlet startal skupno s svetovnim nogometnim prvenstvom v Španiji. In udeleženci izleta so se med ogledom glav nega mesta seveda pogovarjali tudi o otvoritveni tekmi v Španiji. Vendar so si ogledali tudi grad. del starega mesta in obiskali sedež Mladinske knjige. Predstav niki posameznih skupin pa so se v studiu RTV udeležili radijske ga pogovora na Valu 202 o samem izletu ter o delu mladine na vseli treh zamejskih področjih. V popoldanskih urah pa so iz letniki vendarle zapustili Ljub- Patronat KZ - INAC svetuje Prošnjo za pokojnino po konvenciji je vendarle treba vložiti preko INPS Vpr.: »S koncem lanskega leta sem šel v penzijo, čeprav imam komaj 57 let. Vsega skupaj sem imel 38 let dela v Italiji in sem vprašal za »anzianita* (predčasno upokojitev). Seveda sem tedaj tudi prenehal z delom. Ko sem na INR> povedal, da imam tudi tri leta priznana v Jugoslaviji, ker sem bil pri partizanih, mi je uradnik rekel, da bom moral vložiti prošnjo na INES. ko bom star 60 let. Meni se zdi čudno, zakaj bi moral vlagati prošnjo na INPS, če gre za jugoslovansko dobo In mi jo bo tudi izplačala Jugoslavija. Verjetno sem slabo razumel in jaz bom kar poslal prošnjo v Ljubljano. Ali ni tako prav?* P. S. Ne, to, kar trdite na koncu svojega cenjenega pisma, ni povsem točno. Že res, da vi uveljavljate jugoslovansko pokojninsko dobo in za tisto obdobje vam bo jugoslo vanski zavarovalni zavod SPIZ izplačal sorazmerni del pokojnine: dobili boste drugo pokojnino, po vsem ločeno od tiste, ki vam jo nakazuje INPS. Vendar pa mednarodna konvencija med Italijo in Jugoslavijo predvideva, da morajo vsi tisti, ki nimajo pravice do samostojne pokojnine v drugi državi (vsaj 15 let pokojninske dobe), vložiti prošnjo za sorazmerni del pokojnine preko socialnega zavoda tiste države, v kateri prebiva oziroma katere državljan je. V vašem primeru, ko uveljavljate le 3 leta pokojninske dobe v Jugoslaviji. je edina možna pot. da vložite prošnjo na INPS v Trstu, ki jo bo nate poslal na deželni center v Videm, šele nato bo sve ženj romal v Ljubljano Informacija, ki vam jo je dal uradnik INPS. češ da boste jugo slovanski del lahko uveljavili še le po dopolnitvi 60. leta starosti, pa ni točna, saj na osnovi podatkov v vašem pismu lahko sklepamo, da imate 38 let pokojninske dobe v Italiji in 3 leta v Jugoslaviji: to pa pomeni, da skupna pokojninska doba presega 40 let in imate zato pravico do jugoslovanskega sporazumnega dela pokojnine že se daj in vam ni treba čakati na 60 leto. Če bi imeli mimj kot 40 let skupne dobe. potem bi res morali čakati na 60 leto. Torej kar čim prej vložite zadevno prošnjo na INPS na osnovi konvencije med Italijo in Jugoslavijo. ljano in preko Kranja in Vrbe prispeli do Bleda, kjer so si ogle dali najprej grad, nato se prepevali na otok, kjer je bil verjetno «epicenter» pozornosti ,«zvon želja*. Prepričan sem, da si je marsikdo zaželel prijeten izlet z »av tebusom prijateljstva*, saj bi si sicer ne mogli zamisliti, da bi vse potekalo tako lepo in prijetno, kot je v resnici potekalo. BOHINJ, KRANJSKA GORA, VRŠIČ, BOVEC Naslednjega dne so si udeležen ci izleta ogleduh Bohinjsko jezero, slap Savice, cerkvico sv. Ja neza ob Boninjskem jezeru ter se z žičnico povzpeli na Vogel. Čudovit razgled: jezero, Alpe, v daljavi tudi Triglav. V popoldanskih urah pa kopanje v bazenu na Bledu Naslednjega jutra se je pot nadaljevala najprej proti Jesenicam in nato v Kranjsko goro, v zimski športni in turistični center, vsi udeleženci pa smo si najbolj pozorno ogledali «Kekea», znanega mladinskega junaka iz slovenskega slovstva in kinematografije, katerega kip stoji ponosno ob glavni cesti. Pot se je nadaljevala proti Vršiču, kjer smo se za trenutek tudi ustavili. Vreme je postajalo kislo, le trop ovac. ki je obdal udeležence, jih je s svojo vsiljivostjo razvesehl, tako da »se je vrisk ponovno čul v gorah*. Pred prihodom v Bovec smo si ogledali tudi izvir Soče in obiskali muzej v Trenti. Na sporedu je bil tudi tako imenova nj piknik ali bolje povedano ko silo. Peti dan izleta se je začel -z ogledom Bovca, Kanina in drugih zanimivosti, nakar je pot sledila proti Novi Gorici, Krasu in Jadranu. Soča je spremljala «avtobus prijateljstva* do Nove Gorice. Krajši ogled mesta, predvsem pa državne meje. ki teče pravzaprav med obema Goricama. Italija in Jugoslavija sta tu le nadaljevanje ene oziroma druge, saj' meje skoraj ne opaziš. Ko je «avtobus prijateljstva* zapustil Sočo in Gorico, ga je sprejel Kras. Prispeli smo v Štanjel, v Divačo in na Kozino in nato se je pred nami od prlo Jadransko morje. Ko smo se v Fiesi namestili, smo izkoristili že prvo priložnost za kopanje. Prijetno popoldansko sonce in topla, vendar sveža voda. I. K. Illlllllt lllll IIIIIMII IliimmillllHimifllllMmill llllll H lllMtlll Ul milil IMIIHt lllll IIIIMIHIIHOHlIHItMlll lili MIH AVTOGENI TRENING PRIPOMORE ČLOVEKU K BOLJŠEMU POČUTJU Sproščenost pospešuje tudi boljše medsebojne odnose (Nadaljevanje sledi) V sodobnem življenju je človek vse bolj podvržen raznim stresom in napetostim: prenatrpan dan, ko hiti v službo skozi kaotičen prometni vrvež, ko je pod vplivom avtomobilskih klaksonov in raznovrstnih ropotov. Doma pa telefon, radio in televizija odprta na ves glas. In še in še bi lahko naštevali. Ves ta vrvež in napetost povzročata v človeku živčnost in v medsebojnih odnosih pride do kriz in napetosti. Prevelika živčnost pa povzroči tudi fizične motnje. Nešteto je bolezni, ki imajo svoj izvor prav v vsakdanjem stresu in napetosti. Migrene, rane na želodcu in dvanajsterniku, glavoboli in nespečnost Kako naj sc človek obvaruje pred temi «stresi»? Dobra in učinkovita obramba proti »stresu* je po mnenju mnogih psihologov in strokovnjakov avtogeni trening. Pod tem imenom se skriva prav preprosta sprostitev človeka: sprostitev celega telesa ah samo delov telesa. Vsak dan je treba najti nekaj časa zase: 30 minut na dan, po poldne po kosilu in zvečer, preden ležemo, si poiščemo primeren prostor, ki naj bo miren in se sede ali leže v sproščeni drži in z za prtimi očmi popolnoma sprostimo. Sprostimo mišice vsega telesa, začenši z glavo in počasi sprostimo vse telo. Naši možgani so os v o bojeni vseh misli, ki povzročajo skrbi in mishmo samo nase. Vsakodnevni avtogeni trening zelo pomaga sprostiti napetost v nas, pomiri živce in da človeku več elana, da lažje opravi svoje delo in je bolj dinamičen in spočit, človek v vsakdanjem vrvežu pozabi nase, na svoje telo in zanemarja svoje živce in z leti po staja čedalje bolj živčen in od nosi v družini ah v službi posta jajo vedno bolj napeti' in včasih privedejo celo do živčnega zloma, infarkta in do razkroja zakona. Posvetiti svojemu telesu vsak dan vsaj 30 minut in se sprostiti pripomore, da se človek boljše po- čuti, da ponoči bolje spi in da je v medsebojnih odnosih bolj sproščen in dojemljiv. Poleg avtogenega treninga pa je zelo zdrav smeh. Ameriški psiho logi trdijo, da je smeh zdrav za človekovo telesno in psihično počutje. človek bi se moral smejati vsak dan vsaj 30 minut in to sproščeno in iz srca. Nudimo sočloveku vedno in povsod, kjer ga srečamo, odkrit nasmeh. Dovolj je nekaj sekund prisrčnega nasmeha in le-ta bo tistemu. kateremu smo ga namenili, ostal za mnogo časa v spominu in mu bo dobro delo, da se mu je nekdo nasmejal in da ni osamljen in pozabljen. Otroci so nam najbolj svetel zgled, kako je treba biti nasmejan in sproščen. Njihov smeh je spro ščen in prihaja prav iz srca Taki bodimo tudi mi in marsikatera družinska kriza bi bila odpravljena in marsikatera huda beseda bi zamrla na ustnicah. Ni treba veliko napora, da se počutimo bolje, potrebna je le vztrajnost pri vajah in več dobre volje. Počutili se bomo bolje mi in tisti, ki z nami živijo in delajo in celo družbeni odnosi se bodo izboljšali, kar bo vsem v korist. P- M. Sofia Loren se je hudo razjezila. Če bi se ji ponovno zgodilo kaj takega. da bi morala v zapor, se ne bi suma prijavila, kot je to storila sedaj, ko je zaradi davčne utaje sedela 17 dni. V intervjuju nekemu italijanskemu tedniku je lepa filmska zvezda povedala, kaj misli o zaporu, kako ji je bilo in kako bi ravnala, če bi se stvar ponovila. Glede tega je rekla, da če bi morala ponovno v zapor, bi se ne vrnila več v Italijo, pa čeprav bi ne smela več videti svojih dragih. Kdor je bil v zaporu, ve, ka ko neprijetno jc gledati skozi »rešetke*. In čeprav Scfio Loren razumemo, ji bomo rekli, da 17 dni zares ni toliko, posebno ne sedaj, ko so razmere vse drugačne kot nekoč. Sicer pa je res, da je zapor tudi poniževanje človeka. ITALIJANSKA TV Prvi kanal ak- 13.C0 Želja po glasbi 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 16.15 Evrovizija: St. Priest: Kolesarstvo - Tour France 17.00 Glasba, predstave in tuahiosti v studiu Bardara d’Urso 17.05 Tom Story - risani film 17.50 Eischied - TV film 18.40 Clacsonovi nasveti 19.10 Tarzan - TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Variete «Due ccine noi* - nastopata Ornella Vanoni in Pino Ca- ruso 22.00 Pustolovec iz Macaa - film Nastopata Robert Mitchum in Jane Russell 23.20 DNEVNIK , Danes v parlamentu in Vremenske raz- mere ob koncu Rim - sabljanje za svetovno prvenstvo Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 šolska vzgoja 17.00 Popoldanski spored Flash Gordon - risanka 17.40 Program za mladino Čarovnica Bia - risanka Prvi Mickey Rooney - TV film 18.30 DNEVNIK 2 - Športne vesti in Iz parlamenta 18.50 »La duchessa di Duke Street* - TV nadaljevanka 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.40 Hill Street - dan in noč Prihaja pomlad - 1. del 21.35 Dnevnik 2 - Dossier 22.25 Jazzovska glasba Bill Dixon Ensamble Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 DNEVNIK 3 - Deželne vesti 19.50 Sto italijanskih mest Forli 20.10 Šolska vzgoja 20.40 Glasbena oddaj? - vodi Pip po Baudo 21.40 DNEVNIK 3 22.05 Delta - Znanstvena oddaja 23.35 Sto italijanskih mest Norcia JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 POROČILA 10.05 Z glasbeniki in pevci v Logatcu 10.35 Živ žav - otroška matineja 11.25 šuliu in leteča princesa 12.40 Pojo naj ljudje 16.00 Pesmice z Vseli vetrov Otroški zbori na republiški reviji v Zagorju’ . 16.30 Poročila Jugo- 16.35 Pokonci, Delfina -slovanski film 18.10 Nase lastovke 19.10 Ustvarjanje Titove Jugoslavije: Zasužnjeni, a nepokorjeni Jugoslovanska TV serija «U-scvarjanje Titove Jugoslavije* je prejela ob Dnevu borca nagrado «4. julij*. V tej seriji je sodelovala tudi ekipa slovenskih zgodovinarjev in televizijskih delavcev. ki je poleg oblikovanja posameznih epizod tudi sa ma prispevala dva dokumentarna filma - »Zasužnjeni. a nepokorjeni* in »O-svoboditev domovine*. Na današnji praznik na Dan vstaje bomo še enkrat predvajali 4. epizodo skupne jugoslovanske dokumenlarne serije Zasužnjeni, a nepokorjeni. Obravnava obdobje od zaključka aprilske vojne leta 1941. kapitulacije jugoslovanske vojske in njene razorožitve, do napada Hitlerjeve Nemčije na Sovjetsko zvezo in začetek oborožene vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti proti okupatorju. Epizoda daje pregled razkosanja Jugoslavije med nemške, italijanske, madžarske in bolgarske okupatorje, prikazuje značilnosti o-kupacijskiii sistemov, naslajanja kvizlinških tvorb ter teror, ki so ga okupatorji in njihovi sluge že od vsega začetka izvajali nad prebivalstvom. Prav tako prikazuje akcije in ukrepe, ki jih je Komunistična partija Jugoslavije pod vodstvom Tita prevzemala ob zbiranju svobodoljubnih sil za boj proti o kupatorju in izdajaiski reakciji. Med najpomembnej: še dogodke tega časa sodi majsko posvetovanje v Zagrebu, formiranje vojnih ko mitejev in zbiranje demokratičnih ter svobodoljubnih sil okrog delavskega razreda kot jedra protifašistične; ga in proliimperiaiistienega gibanja. Naj navedemo še sejo Politbiroja KPJ 22. junija 1941 v Beogradu ta sklepe o oboroženi vstaji ’• julija. .it ja Dokumentarna oddaja P°' kazuje »zmagoslavje* napadalcev in domačih izdajalcev nad zasužnjenim prebi" vaistvom Jugoslavije, hkrati pa izpričuje odločenost jugoslovanskih narodov ifl narodnosti, ki kljub izdaji, domače reakcije ne le niso klonili, pač pa so pokazal* da so pripravljeni upreti se okupatorju in njegovim pomagačem. Tako so že od vsega začetka nastale prt® akcije samozaščite prebival stva pred množičnim preganjanjem in izseljevanjem-V tem obdobju je osvobodilno gibanje oblikovalo svojo politični in vojaško strategijo kot tudi organe, ki so bili potrebni za začetek o-borožene vstaje. 20.15 Risanka 20.24 TV dnevnik 20.26 Zrno do zrna 20.30 Dnevnik 21.00 Slike iz leta 1941 - 2. del 21.55 Glasbeni četrtek Koper 13.30 Odprta meja - oddaja slovenskem jeziku V današnji Odprti meji bodo drugim na sporedu še naslednje vesti! TRST — Politični položaj - napoved sej ■PONTEBBA (VIDEM) — Sestane* med gorsko skupnostjo in slove®' skimi organizacijami TRST — Strokovno izobraževanje * slovenščini: Intervju s Tamaro Blažino 18.00 18.05 18.30 19.00 19.30 20.00 20.15 20.30 22.00 22.10 19.05 19.15 19.40 19.45 21.00 TVD - Novice Jazz na ekranu TV šola Rezervirano za najmlajše Obzorja Risanke TVD - Stičišče Oči z zvezd - film Nastopata Nathalie Delo*1 in Robert Hoffman TVD - Danes Zeit im Bild - dnevnik v nemškem jeziku Ob koncu Odprta meja ' oddaja v slovenskem j®' ziku Zagreb TV koledar 40 zelenih slonov Dašenka Danes v skupščini Monitor - Politični magaZl" TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po nase: 8.10 Radijski mozaik; - Almanah: Doma in na tu- jem; 8.45 Potpuri napevov in melodij; 9.30 Dramatizirani roman: Janez Jalen; »Bobri* - 4. del; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: simfonični koncert na ploščah; 11.30 Opoldanski zbornik: Literarni listi; 12.00 Na počitnice; 13.20 Iz studia neposredno: Glasba po željah; 14.10 O-troški kotiček: »Dušan, trnek in ribe*; 14.30 Diskoteka; 14.55 Naš jezik: 15.30 Zapiski s potovanj: 16.00 Klasični album; 17.10 - 19.00 Razširjeni obzornik: Na obisku pri...; 17.30 Romantične melodije; 18.00 četrtkova srečanja; 18.25 Priljubljeni motivi. KOPER da; 8.28 Zaključek; 8.30 Val 2j0*: 14.00 Na valu Radia Koper - °e\ smi naših borcev; 14.30 Glasb®0; notes; 14.45 Glasba po želja*1; 16.00 Radio Koper na obisk"’ 16.20 Za praznični dan; 17.00 P** morski dnevnik; 17.30 Doma1 pevci pred mikrofonom: 18-0° (Italijanski program) 7.30, 8.30, 12.30, 16.30, 19.30 Dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 15.30, 17.30, Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček; 8.15 Horoskop; 9.00 Poje skupina Casadei; 9.15 Glasbena oddaja; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Skupina Mirko šouc: 10.30 Glasbeni premor in Horoskop; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti;. 11.00 22. julija; 11.20 Partizanske pesmi; 11.32 Kirn, svet mladih: 12.00 Glasba po željah; 14.33 Superklasifika; 15.30 Zvezda je rdeča: 16.00 Pojejo: Fabrizio De Andre, KC Sun-scliine Band in Edoardo Bennato; 16.30 Kantavtorji; 16.00 Gole maske oziroma Luigi Pirandello; 17.15 Savio record: 17.30 Crash; 17.55 Knjige v izložbi; 18.00 Jazz glasba: 18 30 Marlboro; 19.10 Ra dio diskoteka; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 8.00. 14.00 Poročila; 8.00 Glas ba za praznično jutro; 8.15 Ob vestila in ekonomska propagan Blaž Arnič: Revolucija in preP?, rod; Rado Simoniti: Samos P®'1; Radovan Gobec; Svobodna zeI" lja. RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00, 12.00, 13-00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.40 JuUa; nja matineja; 9.00 Radio anch1": 11.00 Časa sonora; 11.34 RadUsK; oder; 12.03 Ul. Asiago Ten"8' 13.15 Master; 15.02 Glasbeni kumentarec; 16.00 Poletje; ***• j Momorna glasba; 19.10 Prisluha1; večeri se; 19.30 Radio 1 - Ja«*; 20.00 Radijska komedija v H® dejanjih; 21.33 Saksofonist Ga*® Barbieri; 23.03 Telefonski klic- LJUBLJANA 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 14.00, 15.00, 18.00 , 20.00 Potoč**8: 9.07 S soncem v dlaneh; 1®:'\ Praznična glasbena matinej8, 11.05 Posebna oddaja; 12.00 ** brali srno za vas; 13.10 Slove"' ska popularna glasbena sce"8’ 14.10 Obvestila in zabavna g*?.',: ba; 14.30 Štiri desetletja po roš*° ofenzivi; 15.05 Jubilejni konce OPZ in MPZ RTV Ljubija"8: 16.00 Informativna oddaja; *®-Angažirana pesem slovenskih ^ torjev zabavne glasbe: 17.00 G*8t ba humana vrednota; 1®-Hvala borcem - Zborovska g*8': ba; 18.20 Ciril Kosmač: Pomlad dan; 19.00 Revijski orkester R* Ljubljana; 20.30 Obvestila in ri. bavna glasba; 20.35 Lahko r,t°L otroci; 20.45 Minute z...: 21-*, četrtkov večer; 22 05 Litera"? večer - »Svitanja*; 22.45 Lepe i" lodije; 23.15 Informativna odej. ja: 23.25 Iz naših sporedov: 23-?^ Popularna plesna glasba; ****-^ Lirični utrinki: 00.10 Mladi im8* besedo. primorski DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 22. lulija 1°82 atletika NA ITALIJANSKEM DRŽAVNEM PRVENSTVU V RIMU Irena Tavčar v metu diska na četrtem mestu Gorazda Pučnika so v drugem dnevu nekoliko slabši rezultati potisnili na šesto mesto iM~ Včerajšnji zaključni dan akjanskega državnega atletskega Prvenstva je prinesel nov uspeh za-ejski atletiki, saj je borovka Irena avčar v metu krogle zasedla so-Po četrto mesto z rezultatom 12,97 .' kar je sicer še vedno precej pod njenim rekordom (13.99 m), vendar „ ?se znamke, ki jo je dosegla letošnji sezoni. dng°raw* Pučnik, ki je po prvem , v deseteroboju nepričakovano «t/»i prvo mest°. je včeraj na-Hnc v disciplinah, kjer običajno h] ,e?a, slabše rezultate, kar se je ® odrazilo v končnem seštevku lin ^ako mu je šlo v teku na t-i m ovire, 1500 in v metu kopja, ste«, aa ie Pristal na končnem šeni mestu, kar pa je še vedno za _,5a .mladega, komaj 18 let stare-... deseterobojca še vedno velik usPen. Vsekakor treba omeniti izjemen dosežek iz prvega dne, ko se je v skoku v višino povzpel na 2,10 m, kar doslej ni uspelo še nobenemu zamejskemu Slovencu in kar je v deseteroboju eden boljših rezultatov v absolutnem merilu sploh. V posameznih disciplinah je Pučnik dosegel naslednje rezultate: 100 m: 11”29; daljina: 6.67 m; krogla: 12.17 m; višina: 2,10 m; 400 m: 51”42; 110 m ovire: 17”24: disk: 34.50 m; palica: 3,70 m; kopje: 46,40 m; 1500 m: 4'54”. IZIDI KOPJE (moški): 1. Ghesini 79,22 m: Visentini 76,48 m: 3. Michielon 76,42 m. 5.000 m: 1. Cova 13‘46”64; 2. Antibo 13 minut 47’'37; 3. De Madonna 13 minut 53”81. 110 m OVIRE: 1. Pontecchio 13”97;2. Tozzi 14”40; 3. Ronconi 14”48. KROGLA (ženske): 1. Milanese 15,07 m; 2. Chiuma-riello 14,80 m; 3. Scacciati 13,68 m; 4. Irena Tavčar (Bor) 12,97 m; 5. Ciasco 12.82 m. HOJA 5 km (ženske): 1. Salce 25’56 "65; 2. Carpanese 26’18”22; 3. Cogoli 26'22”94. DISK (moški): 1. Bucci 61.32 m; 2. Martino 61,24 m; 3. De Vincentiis 59,64 m. 100 m ovire: 1. Rosati 13”95; 2. Parmiggiani 14”15; 3. Capriotti 14’ 21. KROGLA (moški): 1. Montelatici 20,06 m: 2. Andrei 19.92 m; 3. De Santis 19,63 m. 10.000 m: 1. Cova 29'08”60; 2. Arena 29 minut 33’’76: 3. Iacona 29'41”20. VIŠINA (ženske): 1. Simeoni 1.85 m; 2. Dini 1,85 m; 3. Bonfiglioli 1.80 m. 400 m: 1. Zuliani 46”23; 2. Ribaud 46”92; 3. Malinverni 47”10. 2.000 m ZAPREKE: 1. Carchesio 8’35"83; 2. Panetta 8’38”62; 3. Cina 8’41"21. DESETEROBOJ: Končna lestvica: 1. Iacocca 7348; 2. Cavazzoli 7151; 3. Indra 7138; 4. Martini 7062 ; 5. Deri 6860; 6. Gorazd Pučnik (Bor) 6746 ; 7. Rossi 6740 ; 8. Rizzo 6526. PLAVANJE Selekcija v ZDA MISSION VIEJO - V drugem dnevu selektivnega tekmovanja a-meriške reprezentance za nastop na svetovnem plavalnem prvenstvu so dosegli razmeroma skromne rezultate. Najboljši rezultat je dosegel Grib-ble na 100 m metuljček, kjer je postavil s časom 53”93 sezonski svetovni rekord. Mnogi tekmovalci in tekmovalke pa so zelo razočarali, med temi najbolj svetovna prvakinja Wood-head, ki je plavala na 200 m prosto tako slabo, da je celo izpadla iz reprezentance. ZDA - Indonezija 3:0, Brazilija -Francija 2:1. ČSSR - Kanada 2:1, Hongkong - Formoza 2:1, Mehika -Belgija 2:1, Filipini - Senegal 3:0, Izrael - Avstrija 2:1, VB - Italija 2:1. Za Italijo je edino točko osvojila Simmondsova. NOGOMET Angleži v Južni Afriki LUANDA — Predstavnik sveta za afriški šport je na britanski ambasadi v Luandi vložil oster protest zaradi prisotnosti angleških igralcev v neki nogometni selekciji, ki je na turneji po Južni Afriki. Prisotnost teh igralcev je namreč v nasprotju z uradnim stališčem Velike Britanije, ki je član mednarodne nogometne zveze, v katero niso sprejeli rasističnega južnoafriškega režima. KOŠARKA NA TURNIR V ŠPANIJO «Plavi» brez četverice BEOGRAD — Jugoslovanska državna moška košarkarska reprezentanca je v torek zaključila svoje skupne priprave v Kranjski gori, včeraj pa je že odpotovala v Španijo, kjer se bo udeležila dokaj močnega mednarodnega turnirja, na katerem bo igrala tudi Sovjetska zveza. Z moštvom pa niso odpotovali Delibašič. Dalipagič, Kičanovič in Jerkov, ki se bodo reprezentanci priključili kasneje. «Plavi» bodo namreč po zaključnih pripravah v Beogradu odpotovali še na turnejo v ZDA, od tam pa v Kolumbijo na svetovno prvenstvo. ODBOJKA BUENOS AIRES - Argentinska odbojkarska zveza je izjavila, da se ne namerava odreči organizaciji svetovnega moškega odbojkarskega prvenstva (od 30. septembra do 16. oktobra letos). Pred kratkim so se namreč razširile vesti, da bodo Argentinci to prvenstvo prepustili Brazilcem, ki bi ga prav radi sprejeli. amiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMifiiittiiifiHitiimiftiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiitiiKiiniiHiiiiimtiiiiiiiiiiimiMiitiiiMHMtimimiiuiiiiiiinii KOLESARSTVO 17. ETAPA DIRKE «TOUR DE FRANCE* Hinault po Alpah močnejši kot prej Včeraj so se izkazali Nizozemci, zmagal pa je W'mnen TENIS Pokal De Galea VICHY — V polfinalu mednarodnega teniškega tekmovanja za pokal De Galea v Vichyju vodi Avstralija proti ČSSR z 2:0 in Španija proti Jugoslaviji prav tako z 2:0. Pokal federacije SANTA CLARA — V tekmovanju za «Pokal federacije* so na ženskem teniškem turnirju v Santi Clari dosegli te ižide: *..... "HniiiiiiiiinmnmniniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiifiiiiiitimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMtiiiifiiiiiiitiHtiiittiiiin !abljanje NA SVETOVNEM PRVENSTVU Bellone presenetil v boju z mečem Ponesrečeni Smirno v še vedno v nezavesti, brez znakov izboljšanja &rvetl Na svetovnem sabljaškem t°v i .Vu v Rimu je od treh Italija-v to po prvih kolih še ostali hapredUrenci meča za posameznike, Stefan °Val v finale osmerice samo fega ,° Bellone, t.j. tisti, od kate-„e,a Podviga ni nihče pribila '• Mazzoni in Cuomo, ki sta '!andid napovedih vsekakor večja ko jaata za napredovanje, sta glad Prav; a a\ ®ellone pa je opravil ko se je po izredno le DretJf,Vo*5ni*h in skozi repesaže Tek ° V skllP'no najboljših, ka j^vanje je bilo do tega trenutku j00 dramatično, saj nista ločeval °*,a priznana italijanska . °riti Ca’ amPak tudi mnogi drugi Pii, j, ’ nPr. vse Švedi, vsi Švica ®tUgj rslni Madžar Szekeli in še blerf „ jTstiij asmerico najboljših so se u-p0 Po dva Sovjeta in Madžara, "Odrti \fn Čehoslovak, Francoz, za , V t^fec in Italijan. Lotila , 2a moštva se je Italija u-Ner v četrtfinale. V skupini C, *aHate.nastoPala, so dosegli take re- Japonska Italija — Japonska 9:0 Italija — Kanada 9:2 LESTVICA: 1. Italija, 2. Kanada, 3. Japonska. Po zmagi v svoji skupini se je I talija uvrstila neposredno v četrtfi j nale, poleg nje pa še Poljska, SZ, Romunija. Madžarska in Francija. V repesažu pa sta si priborili sta tus četrtfinalista še Bolgarija in Kanada. Medtem so sporočili v popoldanskih urah iz klinike »Gemelli*, kjer leži poškodovani sovjetski sabljač Smirnov, da so nesrečnega športni ka spet podvrgli elektroencefalo-gramu, izvid tega pregleda pa bodo verjetno objavili danes ob 9. uri, v okviru zdravniškega poročila. Zdravniki so vsekakor potrdili ugotovitev, da je Smirnov še vedno v globoki nezavesti, iz katere se, sodeč po do sedanjih izvidih, ne bo več zbudil Srčni utrip in krvni pritisk mu vzdr žujejo s pomočjo posebnih zdravil — stimulatorjev. Ponesrečenec še vedno diha le s pomočjo umetnih pljuč. Medtem sta rimska občina in pri-rediteljski odbor odpovedala vse stranske prireditve, ki so jih načrtovali ob svetovnem prvenstvu, v znak obzira in solidarnosti s sovjetsko ekino in dm*':no Smirnov ATLETIKA Vseafriške igre YAOUNDE — Letošnje 2. vseafriške atletske igre bodo na Sporedu v Kairu od 25. avgusta do 1. septembra. NOGOMET E Šurjak v Trbižu TRBIŽ — Jugoslovanski reprezentant Ivica Šurjak, ki bo v letošnji sezoni okrepil vrste videmskega prvoligaša, bo danes dopotoval v Trbiž, kjer se Udinese pripravlja na 7a-v*P|< prvenstva. NAMIZNI TENIS HALLA BRUN (Avstrija) — Na evropskem mladinskem prvenstvu v namiznem tenisu se je Italija uvrstila na 21. mesto v moški konkurenci in na 23. mesto v ženski. MORZINE — Hinault je po treh dneh prispel čez Alpe s prednostjo petih minut in pol na skupni lestvici; to pa kljub dejstvu, da je vse tri dni vozil povsem obrambno, v bistvu brez enega samega resnejšega napada. Odlični francoski kolesar s tako vožnjo, v kateri je preudarno štedil svoje sile, sicer ni dosegel vidnejšega uspeha (dvanajsto, peto in šesto mesto), toda v globalnem pogledu si je skoraj gotovo prav s takim taktiziranjem dokončno zagotovil naslov letošnjega prvaka «Toura». Če je Hinault s tako vožnjo skrbel predvsem za svoje koristi, pa je po drugi strani tudi res, da je z njo odvzel dirki skoraj vso zanimivost. Zato ni čudno, če so mu včeraj v Morzineu na cilju ljudje žvižgali, saj so pričakovali, da bo le sprožil kak napad in vdahnil vožnji nekaj več življenja. Jasno je, da se Hinaultu ne izplača (in niti ni potrebno) preveč naprezati. Kljub temu pa lahko pričakujemo. da bo jutri vozil nekoliko bolj napadalno, glede na to, da bo spet na sporedu dirka na kronometer in bo poskusil upravičiti svoj sloves »kronomana*. Po mnenjuf strokovn ja kov Hinault letos niti ni v kaki-izrsdni formi-in morda vozi celo slabše, kot v prejšnjih... letih. Toda vse kaže, da so ostali udeleženci te dirke trenutno izredno utrujeni in tako rumeni majici zadostuje, da se omeji le na nadzorovanje nasprotnikov. Včerajšnja etapa je potekala v izredni vročini, označevali pa so jo tudi mnogi odstopi. S tekmovanjem je prenehal tudi Norvežan Wilmann. Lestvica 17. etape je bila taka: 1. VVinnen (Niz.), ki je prevozil 251 km dolgo progo od Alpe d’Hueza do Morzina v 7.34’20” s p.h. 33,147 km na uro, 2. Van Der Velde (Niz.) po 32”, 3. Bernardeau (Fr.) 1’24”, 4. Alban (Fr.) 1’51”, 5. Nilsson (Šve.) 1*53”, 6. Hinault (Francija) 2'27”, 7. Anderson (Avstral.) e.z,, 8. Zoetemelk (Niz.) 2’28”, 9. Fer-nandez (šd.), 10. Martin (Fr.), 11. Mighaud (Fr.), 12. Criquielion (Fr.) vsi v Zoetemelkovem času. 13. Kuioer (Niz.) 4', 14. Mutter (Švi.) 4 25”, 15. Kelly (Irs.j 4'26” itd. Med Italijani je imel včeraj naj-j višjo uvrstitev Dal Plan, ki je z I zaostankom 7'38” zasedel 22. mesto. SKUPNA LESTVICA 1. Hinault (Fr.) 74.56 15”, 2. Zoetemelk (Niz.) 5'27”, 3. Winnen (Niz.) 7T3”, 4. Van Der Velde (Niz.) 8T8”, 5. Breu (Švi.) 9T7”, 6. Anderson (Avstral.) 10'13”, 7. Alban (Fr.) 12T3”, 8. Martin (Fr.) 12'51", 9. Kuiper (Niz.) 14'30”, 10. Fernandez (šp.) 15'30", 11. Ber-nardeu (Fr.) 17'17”, 12. Willems (Bel.) 17’40”, 13. Vallet (Fr.) 17’46”, 14. Nilsson (Šve.) 21'24'', 15. Kelly (Irs.) 27’45” itd. Beccia je še vedno najvišje uvrščeni Italijan na skupni lestvici. Trenutno je na 31. mestu, njegov zaostanek za Hinaultom pa znaša 45T3”. KOŠARKA Še en Američan v Mesfrah BENETKE — Košarkarska peterka Lebole iz Mester bo dobila še enega ameriškega košarkarja: to je Essis Hollins, ki je lani igral v Španiji in je bil najboljši igralec tamkajšnjega prvenstva. Pred leti je igral tudi v Italiji in sicer v Chietiju. ŠPORTNI TEDEN ŠZ GAJA Drevi polfinale nogometnega turnirja Na športnem tednu ŠZ Gaja so včeraj nadaljevali z nogometnim turnirjem, na katerega se je prijavilo kar šestnajst ekip, tako da vseh srečanj niso mogli izpeljati predvčerajšnjim, kot je bilo prvotno na programu. Poleg tega je bilo na sporedu tudi bližan je, kjer so opravili tudi iinale. REZULTATI BLIŽANJA A skupina (Skupek. Kobal) - Č skupina (Križmančič. Kalc) 21:3 B skupina (Milkovič, Baldassin) -D skupina (Adamič, Grgič) 24:15 C skupina (Gornik, Milkovič) - E skupina (Mokole, Cattanar) 5:23 Finale: A skupina - B skupina 24:8 B skupina - E skupina 9:22 A Skupina - E skupina 22:7 Lestvica: 1. A skupina, 2. E skupina, 3. B skupina. Kot smo omenili, se je nadaljeval tudi nogometni turnir (štiri proti štiri), na katerem so dosegli sledeče rezultate: Gaja 4 - Gaja 3 5:2; Trebče -Breg 1:3; Kras - AZ 64 2:1; Zarja - Gaja 1 2:3; Prečnik - Gaja 2 1:7; Gaja 5 - Sloga 3:10; Gaja 3 - Trst A 3:4; Gaja 1 - Primorec 2:3; Sloga - Gaja 2 0:1; AZ 64 - Breg 3:0. Polfinale nogometnega turnirja, v katerem so se uvrstili Trst A, AZ 64, Primorec in Gaja 2 bo na sporedu drevi (ob 20. uri), finale pa v petek. Pester teden ŠZ Gaje iz Padrič in Gropade, ki sodi v o-kvir proslav ob 15. obletnici društva, se bo nadaljeval v soboto, z nočnim tekom, v nedeljo pa bo na vrsti balinarski turnir, s čimer bo športnih prireditev tudi konec. Včeraj zjutraj so se stari in novi igralci Triestine zbrali na stadionu »Pino Grezar*. da bi začeli s skupnimi pripravami na prihodnje prvenstvo. Po zdravniških pregledih In drugih formalnostih so se igralci in tehnično vodstvo preselili v hotel na Obelisku. Vsak dan bodo dvakrat V Tržiču svetovni pokal v razredu «Evropa» za ženske V Tržiču se bo danes začel svetovni jadralni pokal v razredu «Evropa* za ženske. Prijavilo se je 60 tekmovalk iz 14 držav. Tekmovanje bo imelo na sporedu pet regat in se bo zaključilo v nedeljo. Nastopa tudi i-talijonska reprezentanca, katero sestavlja 13 deklet (v poprečni starosti 18 let). Istočasno bo v Tržiču tudi odprto tekmovanje za moške, na katerem bo nastopilo 148 tekmovalcev, med katerimi je tudi onih 74, ki se bodo udeležili moškega svetovnega jadralnega prvenstva v Tržiču za razred . To prvenstvo bo trajalo od 29. julija do 1. avgusta. trenirali na bazovskem igrišču, kjer se jim bo pridružila skupina mlajših igralcev, ki bodo trenirali s člansko vrsto. Kot je znano, sestavlja letos člansko ekipo Triestine 17 igralcev in sicer: vratarja Luigi Genovese in En-rico Nieri; branilci Maurizio Co-stantini, Giuseppe Mascheroni, Mas-simo Prevedini. Luigino Pasciullo in Angelo Trevisan; vezni igralci: Va- . I /v«-v ml ir, ••*. m t • • h i ej I • ^ • ■ -■»■■■•- .. ■ ' Iz planinskega sveta Bližnje delovanje SPDT SPDT prireja za trenirane planince tridnevni izlet na *To visoko ro-sojansko poti. Pot bo potekala iz vasi Korito na planino Kot in po grebenu na vrh Kanina ter čez trd (Sari) in Solbico. Zbirališče bo jutri, 23. t.m., ob 14. uri pred sodno palačo. Povratek bo v nedeljo, 25. t.m. Telefonske prijave so možne na štev. 213629 (Peter Suhadolc). Ob zaključku alpinističnega tečaja SPDT Po uspešno zaključenem alpinističnem tečaju SPDT bi sedaj podali nekaj sklepov. Začel se je ja-nunarja letos na pobudo skupine slovenskih zamejskih plezalcev, ki so v vseh teh letih, ko alpinistični odsek pri SPDT še ni obstajal, plezali pač neorganizirano, še povezava med njimi je bila občasna. Alpinistični tečaj je vodil priznani tržaški pleza'ec Lucijan Cergol, ki je med drugim tudi vodja Gorske reševalne službe s sedežem v Trstu. Tečaj je skupno potekal dobra dva meseca, v glavnem apri’a in maja. Zaobjemal je šest teoretičnih predavanj in šest praktičnih vaj, skupno pa se jih je udeleževalo kakih 30 tečajnikov, od katerih je 20 tečaj tudi uspešno zaključilo. Lucijan Cergol, Angel Kermec, Dušan Jelinčič, Rafko Dolhar in Jo-1 so nekateri v prvi polovici letošnježe Žumar so tečajnikom predavali ga leta le izvedli vrsto vzponov. Ta-o opremi, o vozlih in gibanju na- ko sta pozimi Lucijan Milič in Igor veze, o letni plezalni tehniki, o, zgo- Castellani preplezala Slovensko smer dovini planinstva in alpinizma, o nevarnostih v gorah, o izrazoslovju in o prvi porniči. Praktične vaje so potekale pretežno v dolini Glinščice. nekateri tečajniki pa so se podali tudi v Črni kal in na Napoleon, sko cesto, na proseški strani. Ob koncu alpinistične šole je bil na sporedu dvodnevni plezalni tabor v Karnijskih Alpah. Žal je izredno slabo vreme z dežjem omogočilo le enodnevno plezarijo. Del tečajnikov je tako preplezal v skupini Brentoni smer De Infanti, De Conti, Dossi po ZSZ steni Zapadne ga vrha Brentonov (2540 m) z deloma novo varianto smeri (ocena UL). V teh prvih mesecih je alpinistični odsek navezal prijateljske stike in sodeloval s koprskimi alpinisti (Jože Žumar je dvakrat predaval za našo alpinistično šolo). Žal z AO Postojna in z AO Nova Gorica do sedaj ni prišlo do tesnejših stikov zaradi preobremenjenosti (delovne in plezalne) nekaterih njihovih članov. Kjub temu, da je alpinistična šola polno angažirala vse člane AO. lentino Leonarduzzi, Massimo Pe-drazzini, Ferdinando Ruffini. Massimo Tolfo in Manlio Zanini ter napadalci: Tiziano Ascagni, France-sco De Falco, Gianni Dreolini, Pavel Gregorič in Mark Štrukelj. V PRIREDBI KD KRAS IZ DOLA IN S POLJAN V Doberdobu odbojkarski turnir za memorial «Bernard Frandolib V tem tednu poteka v Doberdobu (na odbojkarskem igrišču) ženski in moški odbojkarski turnir za »Memorial Bernard Frandolič*. Turnir organizira kulturno društvo »Kras* (Dol - Poljane). Kot smo že poročali v našem dnevniku, nastopajo na tem tekmovanju naslednje ekipe: Danica (Vrh), Jamlje, Doberdob, Sovodnje, Naš prapor (Pev-ma, Oslavje, Št. Maver) in Kras (Dol - Poljane). Turnir se je pričel v ponedeljek, zaključil pa se bo v petek, 23. julija s finalnimi nastopi. Doslej so odigrali kvalifikacijske tekme v posameznih skupinah (ženski in moški konkurenci), danes pa je na vrsti še zadnja, oziroma druga ženska skupina. Pa poglejmo razpored današnjih srečanj druge ženske skupine: ob 19.00 Jamlje - Doberdob ob 19.45 Jamlje - Sovodnje ob 20.30 Sovodnje - Doberdob Jutri pa so na sporedu finalne tekme. Najprej bodo stopile na igrišče ekipe, ki so se uvrstile na drugo mesto v posameznih skupinah (v obeh konkurencah) in ki se bodo potegovale za končno tretje mesto. Nato pa bo na vrsti veliki finale za 1. in 2. mesto; najprej se bodo pomerile ženske ekipe, nato pa moške. Jutri so torej na sporedu štiri tekme, ki bi po našem mnenju marale biti precej zanimive in privabiti ob igrišča precejšnje število gledalcev. Pričetek finalnih tekem za 3. mesto je predviden za 19. uro; za prva mesta pa bo ob 20.30. -ik- v Triglavu, Igor Cej in Stojan Bolčina sta pristopila na Malo in Veliko Mojstrovko, nato pa skupno z Davorjem Župančičem in Petrom Suhadolcem še na Pristojnik. Pavel Fachin in Peter Suhadolc sta opravila turni smuk s Kotovega sedla. Spomladi je Lucijan Cergol preplezal smer De Infanti - Rupil na Tone SAP, Peralba, Karnijske Alpe (IV/V, ocena prvih plezalcev VI/A2). Odprl je tudi novo smer — Lastov ko — v Črnem kalu, v doslej še nepreplezanem delu stene takoj nad vasjo (V + ) z Jožetom Žumar jem. Angel Krmec je preplezal Ledeno grapo Tonnello v skupini Popera v Dolomitih, Lucijan Mi’ič, Stojan Bolčina in Igor Cej so preplezali Direttissimo na Cima delle Cenge v skupini Bele vode, (IV + ), Igor Cej in Igor Gombnč pa še dve smeri na Torre di Falzarego v Dolomitih. Plezalna sezona je sedaj na višku. Dva naša pripravnika se avgusta nameravata udeležiti letošnjega začetniškega alpinističnega tečaja na Vršiču. Jeseni in pozimi pa namerava AO nadaljevati z alpinistično šolo. F- OBVESTILO 3 SK Devin - planinski odsek obvešča svoje člane, da v nedeljo, 25. t.m., organizira vzpon na Co-glians (Karnijske Alpe - 2.780 m). Odhod z osebnimi prevoznimi sredstvi ob 6. uri iz Sesljana. Za morebitne informacije telefonirati Brunu Škerku (tel. 200-236). Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 26. t.m., ob 21. uri na sedežu KD Kraški dom v Repnu seja balinarske komisije. SOŽALJE Igralci, ‘renerji in odborniki košarkarskega odseka ŠZ Bor izrekajo občuteno sožalje Štefanu in Andreju Peganu ob izgubi predragega očeta. o v a je gospod S. dopovedal, da je hotel le omeniti, da iiltu ,6^ o izginotju purana, so se umirili in obrnili k žup-lejj .'a kaplanu, da tudi njima razložijo, kako niso nič ve-tv 'n kako je s to zadevo... Tedaj so uzrli dve dostojan-lijjjj 0 Sedeči osebi s strogim obrazom, z na prsih prekriža->rt jnr°kami, z očmi nepremično uprtimi v bleščeč namizni j ,s tesno stisnjenimi ustnicami. Seveda... medtem ko se ni nihče za oba reveža 'Pr^jgi’ s^a tfpela in onemela... Kako sta le trdo resnico ^olk- Tišina. n>ia 2 Tišina. Ia skrbljeni, vprašujoči pogledi strmijo v župnika in ,ato se oglasi župnik z grobim glasom: (v? i® bil župnikov puran?» sogovori predstojnik sodišča resno-. .Župnikov puran.» ^Pet župnik: «Je grešnik med nami?» j.rugi v zboru: «Jel!» ie ta grešnik?* ^edarske- stabilizacije pogoji za zaposlovanje zelo slabi. Zahteve po skromnejši stopnji gospodarske rasti, nujnost omeje 'vanja in zmanjševanja adminislra cije, odplačilo dolgov, visok plačilni primanjkljaj, ki omejuje uvoz, so objektivni faktor,ji, ki omejujejo zaposlovanje. Vekič se je zavzel, naj se SZDL v večji meri angažira v reševanju teh problemov. Še posebej se mo ra zavzemati, da bodo v gospodarstvu izkoristili vse razpoložljive mo žuosti. Povečati bodo morali tudi produktivnost, ker le večji dohodek ustvarja materialne predpostavke za povečanje zaposlenosti. To pa bo mogoče doseči le s krepitvijo samoupravljanja. Kljub temu pa samo upravni odnosi v samoupravnih in teresnih skupnosti za zaposlovanje po ocenah Vekiča zaostajajo. Vekič je nato nakazal nekaj možnosti za povečanje števila zaposlenih. Najprej bi bilo treba v večji meri izkoristiti že obstoječe kapaci tete. Če bi Jugoslavija na tem področju dosegla povprečje razvitih držav bi že samo to omogočilo odprtje novih 200.000 delovnih mest. Po njegovem se še vedno premalo dela v izmenah, kjer bi se lahko pridobilo nekaj dodatnih delovnih mest. Izredno velike rezerve pa ostajajo glede velikega časovnega razkoraka med izgradnjo industrijskih objektov in njiliovim začetkom obratovanja. Glede produktivnosti dela pa so raziskave pokazale, da jugoslovanski delavec povprečno ne dela več kot pet ur na dan, vsak zaposlen je v teku leta povprečno tudi 15 dni na bolniškem dopustu. ustrelili moža. ki sta ubila neko žensko, ker ju je presenetila med krajo nekaj zabojev vodke. Odlikovanja SFRJ petini Italijanom MILAN — Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Marko Kosin je včeraj izročil petim italijanskim državljanom odlikovanja predsedstva SF RJ. Med temi je tudi predsednik lombardi iškega deželnega sveta Ser gio Marvelli. ki je prejel red jugo slovanske zastave ž lendo. Sprejema pri jugoslovanskem generalnem konzulatu v Milanu sta se med drugimi udeležila tudi milanski župan Carlo Tognoli in minister za dežele Aldo Aniasi. PULJ — Jugoslovanski patruljni čoln je v jugoslovanskih teritorialnih vodah nedaleč od Pulja včeraj zalotil štiri italijanske ribiške čolne, ko so ribarili. Vse štiri čolne ie pospremil v puljsko pristanišče Teroristu Seuzaniju strežejo po življenju? FERENCE — Je znani vodja rimskega voda idečih brigad Giovanni Senzani v življenjski nevarnosti? tentatorja na papeža Turka Alija Agco, ki je obenem tudi edina o-seba. s katero se lahko domnevni terorist pogovarja. Svojci st bojijo, da ne bi oster ietnišk. režim škodoval Senzanijevemu zdravju, predvsem pa jih skrbi, da ne bi postal tarča kakšne agresije. Zloglasni zapor v Ascoliju Pice-nu, v katerem je bil do nedavnega zaprt kamonstični kolovodji Raf-faeie Cutolo, .je namieč predvsem ?dom» navadnih zločincev, ki so proti plačilu mestnih nagrad, pri pravljeni izvršiti katerikoli umor. Senzanijevi svojci trdijo tudi. da so v ta zapor pred dnevi premestili Fabia Figuerasa. morilca Salva tora Cinieri.ja in domnevnega agresorja na rdečega brigadista Maria Morettija. Senzanijevi svojci nadalje trdijo, da je njihov sorodnik vselej zaprt v samici, .jetniški režim, ki so ga zanj izbrale oblasti pa naj bi bil še strožji kot za ostale rdeče bri-gadiste. Eksplozija pred pariško kavarno PARIZ — Eksplozija obrtniško izdelane bombe je predvčerajšnjim zvečer razdejala pročelje in mize ob vhodu pariške kavarne «Saint Severin* na trgu Saint Michel v središču latinske mestne četrti. Petnajst oseb je bilo v atentatu ranjenih, od teh so tri utrpele težje poškodbe, čeprav nobena ni v življenjski nevarnosti. Bombo, ki je bila grobo sestavljena iz jeklenih kosov, so atentatorji namestili v koš za odpadke pred lokalom. Odgovornost za atentat je v imenu armenske organizacije «Orly» prevzel neznanec z anonimnim telefonskim pozivom agenciji «France press». Kaže, da se je armenska organizacija «maščevala* naa fran- cosko viaao, Ker ni priznam uv—-_ nega zatočišča štirim pripadniku111 «tajne armenske armi.je za osvoboditev Armenije*, ki so septembr 1981 v francoski prestolnici ugr®' bili uslužbence turškega konzulata. Na sliki (telefoto AP): pročeD* pariškega bara, v katerem so at*®" tatorji namestili peklenski stroj. «Beneški večer» na prazniku Unita ČEDAD — Tudi mladi iz Nadiških dolin so se s svojim kulturnim sporedom udeležili praznika «Unita», ki ga je organizirala čedajska sekcija KPI. «Beneškega večera* so se udeležili «Beneška folklorna skupina*, ki je stalni gost vseh kulturnih prireditev, mladinski kabaret «Ve-selo ropotanje* z režiserjem Aldom Clodigom, ki je odgovoren za kulturo pri SKGZ v videmski pokrajini in sestri Valentina in Angela Petri-cig, ki sta zapeli vrsto ljudskih, borčevskih in drugih slovenskih pesmi. Zaključen nadiški slikarski ex teiuporc ŠPETER SLOVENOV — V Špetru Slovenov se je zaključil mednarod-ni slikarski ex tempere, ki ga je pripravilo Združenje beneških umet nikov. Številna slikarska dela, ki prikazujejo predvsem pokrajino Nadiških dolin, bodo v naslednjih tednih razstavili na vaških praznikih v Klodiču in šantlenartu. Slikarsko razstavo so si že ogledale številne Njegova zena Anna Fenzi in sestri j osebnosti, med katerimi predsednik Alda in Virginia so o tem trdno Zveze slovenskih kulturnih društev • ^sociaUzaciia muzzijeve slike občini Združenje beneških umetnikov pripravilo v Beneški galeriji krajšo slovesnost, na kateri so sodelovali odbornik Qua lizza in podžupan Adami. Ob izročitvi slike je Comuzzo izjavil, da se namerava tako zahvaliti občini, ki je sposobna razumeti in podpreti podobne pobude na področju slikarstva. V Špetru zavrnili precej nižješolcev prenričane. Na posebni tiskovni konferenci je Senzanijev odvetnik Filastro’ povedal, da so znanega kriminologa 25. junija premestili v zapor v Ascoliju Picenu. Senzani.ia so zaprli v posebni oddelek, ki «gostuje* tudi a- Marko Kravos ter ljubljanski uni- j verzitetni profesor in umetniški kritik Nace Šumi. Eden od dobitnikov prve nagraae, slikar Comuzzi, je svoje delo poklonil špetrski občini. V soboto, 17. julija, je ob priložnosti izročitve Co- ŠPETER SLOVENOV — Zaključni rezultati na špetrski nižji srednji šoli so tudi letos podobno kot prejšnja leta povzročili negodovanje med starši dijakov. Letošnji uspeh na tej šoli je sicer boljši od lanskega, ko je bil osip precej nad povprečjem šol v videmski pokrajini. Letos pa je padel na «normalno> raven približni 20 odstotkov. V prvih dveh razredih so namreč zavrnili 27 dijakov od skupnih 127, kar pa je še vedno veliko. Kot vsako leto ob zaključku šolskega leta se je tudi letos postavilo vprašanje povezanosti te šole z jezikovno-kulturnimi razmerami na območju Nadiških dolin, še vedno se namreč sploh ne upošteva, da za večino otrok poteka družin-v slovenskem na- rečju. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO .......................................................i..........................................*...*.......................im.......................... poletni akvarel - poletni akvarel - poletni akvarel - poletni akvarel Desna fotografija je jasen odgovor tistim, ki še dvomijo v emancipacijo mladine. Bobby Congdon, Jason Smallen in Lindsav Wyont so najboljši učenci plavalne šole v Alkenu, v ameriški državi Južna Karolina: stari so dve leti pa že brez težav plavajo pod vodo. Druga fotografija (desno spodaj) pa dokazuje neke vrste emancipacijo na Kitajskem, kjer so dekleta opustila kombinezone iz Maocetungovih časov in se v čedalje večji meri približujejo tradicionalni evropski modi. Spodnji posnetek pa je iz Nizozemske, kjer se je včeraj začel netek-movalni pohod, takorekoč rekreacija. Značilnost tega pohoda je v dolžini, saj bodo udeleženci — teh je 20.000 — hodili štiri dni in so že včeraj prehodili 55 kilometrov. (Telefoto AP) L Vesti s teleprinterja Septembra 40.000 delavcev FIAT v dopolnilni blagajni TURIN — Vodstvo turinskega avtomobilskega velikana Fiata je sp®" ročilo sindikalnim organizacijam, da bo od 20. do 24. septembra vpisa kar 40 tisoč delavcev v dopolnilno blagajno. Prizadeti bodo vsi delav na tekočih trakovih, razen v obratih v Mirafioriju (kjer proizvajajo 12' '• v Termini Imereseju in v Desiu, kjer izdelujejo A 112 in pando ter tovar v Chivassu. kjer delajo lancio in v Cassinu, kjer je v proizvodnji ritw in 131. Podjetje je opravičilo svoj sklep z ugotovitvijo, da je vse podrocj avtomobilske industrije v krizi in da se kopiči v skladiščih Fiata prev« neprodanih avtov. Podpora EGS le če so mrtvi RIM — Pravila evropske gospodarske skupnosti ne predvidevajo bene pomoči za svoje članice, ki jih prizadene suša. V primeru nara' nih nezgod pa predvideva EGS pomoč samo, če so slednje terjale smrtfl žrtve, če bo torej Italija hotela dobiti kaj od gospodarske skupnosti, o* sedanja suša morala povzročiti vsaj eno smrtno žrtev. Kljub temu pa skušajo ugotoviti, kakšno škodo je povzročila sus* italijanskemu kmetijstvu, o čemer bodo jutri govorili v komisiji za k®£ tijstvo. Italijanski funkcionarji skušajo medtem najti kompromisno res tev, da bi Italija dobila podporo in da kljub temu ne bi nihče bil ob « vljenje. Strožje nadzorstvo za plačevanje IVA RIM — Finančno ministrstvo je objavilo najnovejše podatke o p'® čevanju davka na dodatno vrednost EVA za leto 1981. Iz podatkov je ra. vidno, da so v tem letu izvedli kar 42 od sto pregledov več kot v prt' šnjem in da so naložili v letu 1981 1.176 milijard lir globe, kar je 98. odstotka več kot v letu 1980. Licio Gelli ni bil član KPl PIŠTOLA — Tukajšnja federacija komunistične partije je zanika'* vest, da je bil Licio Gelli, znani vodja zloglasne «pokrite* framosonsk lože P2, član partije. Da je bil Geili član partije, je na seji posebne » misije, ki proučuje dejavnost lože P2, povedal demokristjanski senat® Bernardo EEArezzo. Komunistična federacija iz Pistoie izraža svoje ** čudenje nad izjavami demokristjanskega senatorja, toliko bolj ker 11 slonijo na nobenem dejstvu. Karabinjerji odkrili skrivališče RB REM — Karabinjerji so odkrili še eno skrivališče rdečih brigad. krat na Trgu Bertramelii v Rimu. V skrivališču so preiskovalci odkri večjo količino zanimivega materiala, med katerim je npr. tud cela vrt1 podatkov o dejavnosti nekaterih sodnikov, pripadnikov sil javnega red*’ političnih osebnosti in visokih vojaških častnikov. Tanker Hercules so potopili GENOVA — Liberijski tanker Hercules, ki so ga med britansko - argentinsko vojno bombardirala neznana letala, so včeraj potopili 250 od brazilske obale. Dogodivščine Herculesa so znane; po letalskem naP, du je tanker priplul z lastnimi sredstvi do Rio de Janieira, kjer so 00 krili pod palubo še neeksplodirano bombo, ki bi jo bilo po mnenju strt| kovnjakov zelo težko nevtralizirati. Zato je lastnik tankerja «MarittPP Overseas Corporation* sklenil, da ladjo potopi. Poveljnik ladje je bil n* lijan in italijanska je bila celotna posadka. Tragičen brodolom pri Sumatri DŽAKARTA — Petindvajset oseb je bilo ob življenje ko .je nwn|L* ladja zgorela nekje v bližini obale Sumatre. 55 oseb se je rešilo. K02-da je požar povzročila eksplozija plinskega kuhalnika. Bruno Cleva buport - Uiport Uradni zastopnik za Furlanijo * Julijsko kraj>n° in Jugoslavijo za flipper in video • igr® ZACCARIA (Bologna — ltaly) TRST UL. SLATAPER 22 TEL. 040/750291 — Flipper — Video - igre — Juke box — Nadomestni deli MOSKVA — V Sovjetski zvezi so postavili pred eksekucijski vod in