Razne stvari. Domače. (Zborovanje delegacij) se vrši letos v Budimpešti. Predsednik avstrijski delegaciji je Poljak vitez Javorski. V nedeljo je predložila skupna vlada delegacijam skupni proračun za 1. 1899. Čista skupna potrebščina znaša 164,378.383 gld., torej čez 5 milijonov več nego lani. Kakor vsako leto, zahteva tudi letos vojno ministerstvo dodatni kredit. Toda vse poslance je osupnilo, da znaša letos ta kredit čez 30 milijonov. V tajni seji hoče minister odkriti, zakaj je uporabil te milijone. Potemtakem znaša v istini vsa skupna potrebščina 201 milijon. Vsled krivične pogodbe z Ogersko mora večino teh milijonov šteti Avstrija. (Gostilno «Pri grozdu>) v Mariboru so doslej Slovenci radi obiskovali. V zahvalo za to je šel gostilničar, g. Fr. Oehm, v Pesnico k občinskim volitvam ter tamkaj volil z — Nemci. Prepričani smo, da je s tem omenjeni gostilničar izgubil pri zavednih Slovencih vsakd naklonjenost. (Znamenitgovor) je imel v državnem zboru zopet naš Francelj Girstmayr. Ker je Francelj med govorom poslanca Kaiserja delal vsklike, opomnil ga je neki poljski poslanec dokaj osorno, naj bo tiho. In sedaj je ustal Franeelj ter govoril kratek a jedrnat govor: «Ne pravite mi tega, sicer dobite zaušnico.* Kdor zna, pa zna, hvalil se je neki Gorenjec, ki je s svedrorn kravo klal. (Soprogo gimn. ravnatelja) mariborskega so zadnjo soboto pokopali. Gimnazijci so peli pred hišo nemško, na pokopališču slovensko nagrobno pesem. (Narodnjaki v Poljčanah) so sklenili ustanoviti «bralno društvo* za Poljčane in okolico, ki bode že najbrž začelo delovati okoli sv. Cirila in Metoda. Možje, na noge, združimo se! (VMarijino Celje) bode tudi letos vozil vlak za slovenske romarje po posebno znižani ceni, in sicer v dneh pred Veliko Gospojnico. Odbor bode skrbel, da bode vožnja še ugodnejša, kakor lani. Ge udeleženci že zdaj dajo vsaki teden 40 krajcarjev na stran, se bodo lahko brez skrbi podali na pot. Natančneii vspored se bode pravočasno objavil. (K a č a p i k n i 1 a.) Dne 2. maja je nosila delavka Urša Brilaj iz kozjanske župnije kolje na njivo. Ko pograbi butaro kolja in je misli razstaviti po njivi, jo nekaj uščipne. Prestrašena zapodi kolje ob tla in glej, kaea je prilezla iz njega. Roka ji je naenkrat hudo otekla in težko, če bo ozdravela. (Na murskem polju) uspevajo setve prav lepo. Drevje je izvanredno lepo cvetelo in obeta obilo sadja. Trta lepo in bogato nastavlia. Okoli 15. maja bodo nekateri že začeli Skropiti. (Konec domačega prepira.)V št. 17. smo pisali: «V Radvaniu pri Mariboru sta se dne 12. aprila mesar Jakob Caberl in njegova žena močno prepirala in bržčas tudi tepla. Njun hišni gospodar pride ženi na pomoč, mesarja hudo stepe ter mu desno oko iztakne.» — Hišni gospodar nam sedaj piše, da ni iztaknil mesarju očesa in tudi poškodoval ne. Mesar si ie menda sam poškodoval oko, ko je pozneje po kuhinji kolovratil. Sedaj ima neki že zdravo oko. (Svojo korajžo j e) pokazal nek fant zadnjo nedeljo v tukajšnjem perivoju nad mestnim redarjem. Ker |e razgrajal, opomnil ga je redar, naj si pomiri vročo kri. A fant se je čutil razžaljenega zarad opomina in z nožem je ranil na dveh krajih redarja. Redar ie potegnil britko sabljico ter udaril po fantu. Oba ležita sedaj v bolnišnici ter sta neki že toliko okrevala, da se lahko pomenkujeta o svoji zadnji bitki. (Pobegnila sta) dva kaznjenca iz tukajšnje kaznilnice, ko sta bila s tovariši na delu. (Umrl je) v pondeljek na Dunaju češki državni poslanec dr. Wiedersperg. Bil je iskren prijatelj in pospeševatelj slovanske uzajemnosti. N. m. p.! (Socijalnodemokratični agitator) Ivan Brozovič je 3. t. m. v Ljubljani umrl. Pred smrtno uro je sam prosil spovednika ter se potem ž njim lepo pripravil na smrt. Socijalistični nauki za smrtno uro niso tolažilni. Dva otroka umrlega Brozoviča že dolgo oskrbljuje od duhovnikov in dobrih katoličanov vzdržano ljubljansko Marijanišče. Klerikalcev torej vendar ne vodi sama strast! (Cena žita) je zmeraj višja. Na Dunaju stane 100^ pšenice do gld. 1680, rž pa do 10 gld. Židje, ki so si nakopičili v jesen žita, se veselijo visoke cene. Kako dobre bi bile zadruge v žitorodnih krajih, se da sedaj prav upoštevati. Kmetje bi ne bili prisiljeni, takoj svojega žita prodati. Zadruge bi jim pomagale. (S t a v k o s o) uprizorili delavci v Gotzevi pivovarni. Sedaj so se nasprotja že poravnala, in delavci so zopet začeli redno delati. (PoskuSen samomor.) Ferdinand Velser, pešeč 87. polka 11. stotnije v Celju — doma od Sv. Roka pri Rogatcu — se je ustrelil dne 10. t. m. ob pol 7. uri zvečer na stranišču glavne vojašnice v Celju v desne prsi zaradi prepira s svojim tovariSem; k sreči pa tako plitvo da je upati v kratkem okrevanja. (Dr.Francetu Prešernu), stvaritelju našega lepega slovstva, se bo postavil v spomin njegove stoletnice 1. 1900 spomenik v stolnem mestu Kranjske, beli Ljubljani. V to svrho se je osnoval v Ljubljani odbor za nabiranje prispevkov. Odborov blagajnik je dr. Josip Star<§, c. kr. finančne prokurature pristav v Ljubljani. Rojaki izkažite se radodarne, da se uresniči 1. 1900 ta plemenita namera slovenskega naroda! (Grda nehvaležnost.) Za časa pridigovanja jezuvita o. Abela v Celju so se pošiljala istemu od strani celjskih patentovanih Nemcev razna žaljiva in izzivalna pisma. Res, čudna zahvala za toliko požrtvovalnost duhovnika-rojaka. Takih junaških činov so le celjski Nemci zmožni. (Umrla je v Celju) dne 9. t. m. gspa. Marija Ullepitsch pl. Krainfels, mati predsednika okrožnega sodišča v Celju, g. Rudolfa pl. Ullepitsch-a. (Nesreča.) Dne 7. t. m. povozil je v Celju pred poslopjem »Narodnega doma» nek nepreviden voznik staro ženico. Težko poškodovano odnesli so v bolnico. (Učiteljske spremembe.) Za nadučitelja v Teharje pride sedanji nadučitelj v Trbovljah, g. L. Šah. Nadučiteljsko mesto v Cirkovcah je dobil nadučitelj pri Novicerkvi, g. M. Herič. Učiteljem so imenovani k Št. Juriju ob Ščavnici g. Val. Pulko, k Sv. Tomažu pri Veliki nedelji g. Sim. Bezjak, k Sv. Petru v Savinjski dolini g. R. Vrečer. Prestavljena sta gdč. Marija Brinšek v Slov. Bistrico, g. K. Pfibil h Kapeli pri Radgoni, g. K. Vučnik k Sv. Duhu v Ločah, gdč. Mar. Grešič v St. Ilj pod Turjakom, gdč. M. Sket v St. Jurij ob južni žel. Gosp. G. Potočnik, nadučitelj v Pletrovčah je dobil dopust, nadomestuie ga g. Jos. Peitler; istotako ima dopust g. J. Stukelj v Svetini, nadomestuje ga g. Iv. Pilih iz Prožina. V Tehariih pomaga gdč. Olga Svagel iz Štor; učiteliica ženskih ročnih del v Girkoveah je postala gdč. Hel. Vogrinec. Gospica Hermine Lapajne se je odpovedala podučiteljski službi v Št. Juriju ob južni želez. (Izpitov učne usposobljen o s t i) so se na mariborskem učiteljišču udeležili za meščanske šole: gg. Jožel Brinar, učitelj v Vojniku, H. Podkrajšek, učitelj v Liubljani in Mir. Šijanec, učitelj v Cvenu; za ljudske šole: gdč. Marija Jannach v Razvanju, gg. L. Culk v Ribnici, V. Izda na Muti, J. Pavlič iz Slov. Gradca in Žolnir Ivan iz Frama. J. Ogrizek je delal izpit iz veronauka. (R a z š i r j e n e š o 1 e.) Razširila se bo dvorazrednica v Št. Vidu v štirirazrednico in enorazrednica v Libojah pri Celju v dvorazrednico. (N a C v e n u) so, kakor se nam piše, ognjegasci za Cven-Krapje-Moto imeli na Florijanovo v kapelici skupno službo božjo, potem pa se je pregledoval račun in vršila se je volitev novega odbora. Da so društveniki z dozdanjimi odborniki bili zadovoljni, vidi se iz tega, ker so vsem «starim» voditeljem zopet izročili «novo» vodstvo. K sv. maši je prišlo tudi ognjegasno društvo iz sosednje občine Horšinske. (V Z r e č a h) je dveletni Ludovik Ravnakov po nesreči padel v mlinskovodni jarek in utonil vpričo sestrice-šolarice, ki mu je bila za varuha. (Razpisana je) župnija Zdole do 14. junija 1.1. (Železniški vozni red)za Spod. Štajer, veljaven od 1. maia 1898 se dobiva v naši tiskarni. Komad stane 3 kr. (V slovenskem ieziku) so prisegali tukajšni k vojakom odbrani slovenski gimnazijci. Zaraditega vlada velika žalost in ieza med našimi prusaki, ker se neki sedaj že i slovenska mladina upa zametavati nemški jezik. «Mi vstajamo, a Vas \e strah!» Dpufitvene. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali: pblg. gospa Elize pl. Rabcziewicz, č. g. Mat. Štrakl, korvikarij v Mariboru in Fr. Bratkovič, kaplan v Rogatcu, po 5 gld., zadnja dva vsled dobro prestalega župnijskega izpita; č. g. F. Simonič 3 gld. (Bralno društvo na Frank o 1 o v e m) priredi v nedelio dne 22. maja 1898 1. ob 3. uri popoldne v prostorih gosp. Dominika Bezenšeka društveno veselico s petjem, govorom in glediško predstavo. Govoril bo potovalni učitelj g. Ivan Bele o zelenem cepljenju ameriških trt. Igrala se bo veseloigra «Svoji k svojim.» Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, vabi tem potom najuliudneje predsednik. (Odbor slovenskega akademič. tehn. druStva «Triglav«) v Gradcu za drugi tečaj se je sestavil takole: Predsednik: med. Jernej Pikl; podpredsednik: med. Pavel Kanc; tajnik: phil. Evgenij Jarc; blagajnik: med. Gvidon Pregl; knjižnicar: phil. Janko Koštia); gospodar: jur. Ivan Vuk; odb. namestnik: med. Alfonz Serjun. (Bralno društvovRušah) opozarja vse prijatelje slavnih Ruš že sedaj na veselico, katero priredi taisto na Binkoštni pondeliek v vrtnih prostorih g. J. Muleja. Vse točke kodo jako mikavne, posebno igra, in gotovo se ne bode nikdo kesal, kdor se bo te veselice udeležil; tedaj, le v Ruše na Binkoštni pondeljek. (Cecilijansko društvo) je dobilo aprila meseca letnino od vč. gg. Fr. Kovačiča in Janeza Rotnerja. Bog plati! (Vabilo k spomlad ans k i konjs k i di r k i) na Cvenu pri Ljutomeru, ki se bo vršila v četrtek dne 19. raaja ob 2 uri popoldne. Tekmujejo lahko 3 do 10 let stari na Štajarskem rojeni in izrejeni žrebci in kobile, ki so v lasti kmefikih posestnikov. Vršita se dve vožnji in sicer 1. vožnja s prvenci, za koje so razpisana darila v znesku 420 kron vštevši amerik. dvokoles (gyg), vreden 150 kron in amerik. dirkalska vprega, vredna 50 kron. Druga je plemenska vožnja z darili v znesku 450 novih kron v gotovini. Pri vsaki vožnji je po šest daril. Vloga 6 kron. Naznanila je poslati Mat. Semliču, trgovcu v Ljutomeru, najdalje do 15. maja 9. ure predpoldne. PoznejSa naznanila se sprejemajo le s podvojeno vlogo. Žrebanje istega dne ob 10 uri predpoldne. Dirkalcem se svetuje, da se držijo reda Pol ure pred dirko naj se zberejo v sredi dirkališča, da se iiin porazdele številke, po vrsti katerih naj se na znamenje, dano iz tribune, nahajajo pri štartu. Vsak, ki bo oviral red, bo izključen od dirke in mu zapade cela vloga. Na dirkališču svira godba. Programi se bodo dobivali od 16. maja naprej pri trgovcema M. Semlič in Alojziju Vršič v Ljutomeru po 10 kr. Ce bi bilo 19. maja že od jutra naprej slabo vrerae, se vrši dirka v nedeljo 22. z istim vsporedom. Pojasnila daje g. Jožef Mursa, predsednik dirk. društva ljutomerskega. (Slovensko katol. delavsko društvo v Žalcu)je imelo 8. maja svoj občni zbor, ki se je prav dobro obnesel. Ker je bil dr. Krek zadržan, govoril je samo č. g. J. Kržišnik. Ugovarjati mu je hotel neki Kajtna iz Griž, toda brez uspeha. Novi odbor se je sestavil takole: g. Jernej Ateh, krojaški mojster, predsednikom; g. Fr. Voh, čevljarski mojster, podpredsednikom; A. Goriek, orgljavec v Gotovljah, tajnikom; Dav. Antloga, veleposestnikov sin, denarničarjem; č. g. Fort. Končan, kapelan v Grižah, knjižničarjena; Fr. Wirant, gostilničar, Fr. Žigon, veleposestnikov sin, Fr. Widorfer, posestnik in umetni mlinar v Vrbji, Anton Pumer, čevljarski mojster v Arnji vasi in Fr. Krajne, zidarski mojster odbornikom. (Za družbo duhovnikov) so vplačali meseca. marcija in aprila čč. gg.: Ivan Doberšek 32 gld., Krančič Ivan 21 gld., Dr. Janežič Fr., Kovačič Fr., Cestnik Anton po 11 gld., Kolar Anton, Brglez Fran, Kolarič Jožef in Kansky Janez po 10 gld., Dekorti Jožef 8 gld., Vaclavik Rob in Preskar Kar. po 5 gld., Planinšek Jak. in SraboCan Anton po 2 gld., Gabferc Simon, Štrakl Matija in Al. Brglez Janez po 1 gld. Iss dr»viŁjiln kvajev. (Slovenskega škofa) rasgr. Sterka se bojijo italijanski Piranci tako moCno, da nočejo iti s svojimi birmanci v Poreč, ampak odpotovati mislijo naravnost v Benetke k tamošnjemu patrijarhu. Nikdo se ne bode jokal, ako ostanejo kar tam. (V M u r a v i j i) }e urarl 5. maja č. g. o. Bonaventura Horvat, doma od Sv. Marka niže Ptuja, po dolgi, mučni pljučni bolezni. (Napad na grškega kralja Jurija.) V pondeljek sta bila obglavljena Karditzi in Georgis, ki sta bila pred kratkim streljala na grškega kralja, ko se je vračal s sprehoda v mesto. (V Inomostu vladajo) čudne razmere. Za 1. maja so dovolili mestni očctje, da se sme iz stolpa mestne hiše trobiti pesem *Die Wacht am Rhein*. Uradniki, duhovniki in mestjani, ki niso pristaši prusaških izdajic, se po ulicah na vse mogoče načine psujejo. Celo bljuva se na nje in dajejo se jim zaušnice. Nemška omika! (Nemiri v Galiciji.) V Galiciji vlada na večih krajih huda lakota. V Lembergu se dogajajo zadnje dni veliki nemiri. Ker so se živila podražila, se je naselila po mestu med nižjim prebivalstvom beda in stradanje. Delavci v obhodih hrupno zahtevajo kruha. (V vodnjak je padel) v Trstu zidar Spetič. Delal je na neki hiši, na katere dvorišču je bil vodnjak, pokrit s slabimi deskami. Spetiču se je ulomil podstav in padel je na vodnjak. Deske na vodnjaku so se ulomile in ubogi delavcev je utonil v vodnjaku. (Iz Ljubljane) se nam poroča: Toliko se radi ponašajo ljubljanski listi z napredkom v stolnici, a meni se vendar zdi, da se premalo brigajo za trgovce, ki edino le žive od Slovencev in so tudi sami rojeni domačini, a imaio tako lepe samo-nemSke napise nad svojimi prodajalnicami. Večje število sem opazil celo takih tvrdk, katerih gospodar še danes ne zna — ali pa le za silo tolče nemški jezik! — Naj bi vendar doraači listi malo prijeli take malomarneže in jih pripravili do tega, da vsaj nad svojo prodajalnico pokažejo, od česa žive. Če bi pa ne hoteli dobrohotnega opomina vzeti v svojo korist na znanie, tedaj naj listi vedo, kaj jim je storiti, osobito sedaj, ko nemški zmaj zopet vzdiguje pogumneje svojo glavo — kakor se opazuje — in se lahko sumi, da taki trgovci, ki demonstrujeio z napisi, enkrat lahko — o lepi priliki — se izneverijo svojemu narodu — ter poslanejo — volilci-Iškarjoti! (Avstrijsko delegacijo)je cesar sprejel 11. maja opoldne ter pri tej priliki rekel o španjsko-ameriški vojski, da jo iskreno obžaluje. Toda zabraniti se ni mogla. Sv. Oče so se v ta namen veliko trudili in vse evropske velevlasti so papeža v njegovem prizadevanju podpirale, toda zaraan. Avstrija ne bode nobene vojskujoče sile podpirala ne ovirala. Pričakovati }e, da se nasprotstva raed sovražnikoma kmalu poravnajo. (Po strelovodu) je priplezil v noči 8. maja na zvonik votivne cerkve na Dunaju Hubert Frankl, doma iz Koroškega, ter razobesil tamkaj cesarsko zastavo, da bi vihrala v slavo cesarskega jubileja. (Izredno odlikovanje.) Kakor poroča «Wiener Zeitung« z dne 27. aprila, j^ Nj. veličanstvo presvitli cesar z Najvišjim odlokom z dne 6. aprila dovolil ljubljanskemu lekarnarju Gabr. Piceoli-ju, da sme vsprejeti in nostiti od Njega svetosti papeža L e o n a XIII. podeljeni mu n a s 1 o v p apeževega dvornega založnika. (V Iko), kjer so doslej pili kapnico, se zdaj po železnih cevih napeljuje sveža pla- ninska voda. Ta bode pripomoglo Iki tek- movati z bližnjo Opatijo (Abbazia) in drugimi primorskimi zdravišči. (Nemška nenasitnost.) Neki pl. Guver-Zeller je izdal V Ziirichu brošuro, v kateri ponuja Rusom v imenu Nemcev Perzijo s perzijskim zalivom v indijskem morju, sami pa si za to izbero v odmeno vse dežele avstrijskih in balkanskih Slovanov. (Dolžnost vsake matere in gospodinje je,) pač skrbno paziti pri kupovanju živil, od katerih zavisi naša.najdragoceneja posest, to }e naše zdravje. — Kako lahko se človek vara, in mesto dobrega pristnega blaga dobimo brezvrednostih ponaredb. To je tudi tedaj slučaj, ko se nam hvali in ponuja, brezokusni praženi ječmen ali žgano sladje, v zavojih ali na vago, kot sladna kava ali celo Kneippova kava, katera se je ravno vsled izvrstnega in pristnega Kathreinovega fabrikata tako priljubila. Naše gospodinje in kupovalke se tem prevaram najlažje ubranijo na ta način, da v vsakem slučaju, naj se jim prigovarja kolikor hoče, brezpogojno zahtevajo m sprejemajo le pristne Kathreinove zavoje z varstveno znamko, to }e s podobo prelata Kneippa. Razno tako naj: se nobena mati ali gospodinja ne straši poskusa, prepričati se o pristnosti Kathreinove kave in jo pričeti rabiti. — Pričetkom uporablja naj se tretjina Kathreinove kave in dve tretjini bobove, pozneje se pa lahko preide k polovici Kathreinove in polovici bobove in še pozneje k sami čisti Kathreinovi kavi brez vsake primesi bobove kave. Skrbno se je pa ogibati vseh ponaredb. Le pristna «Kathreinova Kneippova sladna kava» ima vse one izvrstne lastnosti, katere isto tako zdravju, kakor tudi ukusu popolnoma prijajo in v katerih dokaz služi ta okolščina, da \e uporaba te kave dokazano vedno večja, in da jo stotisočero rodovin vsaki dan posebno rado pije.