SSN 0351-6407 LOKALNA SCENA, str. 4 LOKALNA SCENA, str. 4 Ce ne znaš Pametno govoriti, Pametno molči. Murska Sobota, 2. septembra 1999, leto LI, št. 35, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT , KAKO ■T& toe. Soc JOŽE GRAJ CM Maj Boh pk.i rese, EN MM Pa PfU KOALICIJA IM SLS P6SUS Korak Te dni je bila gotovo največkrat izrečena beseda šola, ob njej pa še začetek, osemletna, devetletna, srednja... In tako je vedno okrog T. idčne septembra, ko se končajo počitnice in se spet tem ^^'izobraževalno delo v šolah. Mnogo pozornosti je ob leVa h ^ene tu^ varnos^ otrok na P°dv šolo ™ domov, kur je vredno’ kajtif prometu je vse preveč objestnih in »su-letna . v°Zn'kov, ki ogrožajo življenja šolarjev. Praksa zadnjih । % /v < 0 kaze, da se je stanje ob začetku šolskega leta izbolj-tako ves čas! I govorimo tudi o zgodovinskem koraku obveznega ' ^ega izobraževanja pri nas, saj smo dobili po 130 et^0, še obvezna za vse, ampak jo bodo uvajali po-Osty/eik šolskega leta 2003/2004, ko bodo na vseh ^ti ? UVe^ kletni program obvezne osnovne šole, preverili fZ^»za'rav^‘ ugotovljene pomanjkljivosti in slabosti. Mini-Gor ^stVo in šport je uvrstilo v prvi krog poskusnih šol tudi '^Radgona (za 1. razred), OŠ II M. Sobota (1. in 7. ^llrni^e V- razred) in DOS Genterovci (1. razred). V ^ti od ® Marši vpisali tudi otroke, ki so bili ob vstopu v šolo Po st^ ‘n $ mesecev do 6 let in 8 mesecev, torej leto dni prej sšstemu- Ti prvošolci bodo imeli pri polovici ur učiteljico, ki bo praviloma vzgojiteljica predšolskih ^^nji razre<^ devetletke pa so na izbranih šolah »preskočili« kijih čaka med drugim zunanja diferencia->)a skupine glede na učni uspeh v 8. in 9. razredu) pri ^kih str^natematiki in tujem jeziku, kar je za določen krog OVniakov in ljudi, ki jih to vprašanje zanima, sporno. Praksa, kdo ima prav. v šolo in v njej! ^se poti vodijo v Obsaharska dežela Moravske Toplice Zmerno do pretežno oblačno bo, občasno bodo rHaUjše krajevne Kolegij radgonskega župana je preudaril Fotografija: JURIJ ZAUNEKER Začetek šole je prav gotovo dogodek, ki prinese prvošolcem veliko vznemirjenosti, pričakovanj, vedoželjnosti... Zdravilišče Moravske Toplice Prepoceni razprodaje? 0AN VELETRGOVINE Donosi zdravilišča v prvem polletju v primerjavi z lani slabši za 8,6 odstotka Čeprav so prihodki v prvem poletju nižji, kot so pričakovali, in je to nekoliko vplivalo tudi na finančno strukturo, pa to ne ogroža naložb, najmanj pa dolgoročno strategijo podjetja, je zatrdil direktor Dušan Bencik. Sicer pa so že avgustovski rezultati mnogo boljši (to bo tudi edini uspešen mesec v tem letu), torej so bili polletni rezultati res zgolj posledica trenutnih okoliščin. Po nerevidiranih podatkih, ki jih je Zdravilišče Moravske Toplice objavilo v medijih konec avgusta, je družba v obdobju od 1. januarja do 30. junija 1999 dosegla nekoliko slabše rezultate od pričakovanih, donosi so nižji za 8,6 odstotka, stroški pa višji za 3 odstotke. Kot glavni razlog za slabše rezultate navajajo vojno v Zvezni republiki Jugoslaviji, zanikajo pa, da bi bili posledica napačnih poslovnih odločitev, kot je na primer akcija »ali inclusiv«. Res pa je, priznavajo, da so jih k pretiranemu znižanju cen skorajda prisila druga zdravilišča s svojimi razprodajami počitniških paketov. V Nadaljevanje na 3. strani) Fotografija: JURIJ ZAUNEKER I^t tr9°vina Blagovnico 1999, °oo dalje! M°B|LA CLIO. skuterja, tv-sprejemnika Od 1.do 8. septembra boste vseh Potrošnikovih trgovinah prejeli kupone, ki jih hranite do srede, 8. septembra, ko bo žrebanje na Potrošnikovem dnevu. Kupujte v domači bauti! AKTUALNO OKOLI NAS 2. september 1999, Pakt stabilnosti JV Evrope Rešitev v evropeizaciji Gospodarstveniki bodo sodelovali lovenija se vključuje v pakt stabilnosti jugovzhodne Evrope tudi na ekonomskem področju. V Ljubljani so se namreč srečali predsedniki gospodarskih zbornic osmih držav jugovzhodne Evrope, predstavniki Evropske komisije ter ruskega in ameriškega veleposlaništva. Med delovnim pogovorom so ugotovili, da med državami obstaja veliko možnosti za sodelovanje ter da je edina možnost za gospodarski razvoj jugovzhodne Evrope evropeizacija regije. Udeleženci so oblikovali tudi konkretne predloge o tem, kako bi se lahko gospodarske zbornice čim učinkoviteje vključile v gospodarsko obnovo. Posredovali jih bodo koordinatorju Evropske unije za obnovo jugovzhodne Evrope Bodu Hombachu. Predsedniki gospodarskih 'zbornic so se osredotočili predvsem na številne ovire, ki bi jih bilo potrebno odpraviti. Med njimi je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk poudaril nujnost zdravega poslovnega okolja, ukinitev ovir za prost pretok blaga in kapitala, enostavnejše migracije ljudi, sprostitev zasebnih finančnih virov, izboljšanje razmer za vlaganja, pospešitev tržno usmeijenih reform ter ustvarjanje ustreznih okoliščin za razcvet malega gospodarstva. Ustanovili bodo delovno skupino Predstavniki gospodarskih zbornic Slovenije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Makedonije, Črne gore, Kosova, Bolgarije, Madžarske in Tirane bodo ustanovili delovno skupino, ki bo pripravila predlog enotnega modela baze podatkov, ki bi o vsaki državi dala enake podatke. Dogovorili so se še o pospeševanju tehnično-tehnološkega sodelovanja med podjetji, da bi tako zagotovili boljši izkoristek znanja pa tudi izboljšanje tehnoloških povezav z zahodnimi podjetji. Strinjali so se tudi s predlogom o pospeševanju promocijskih aktivnosti, to pa pomeni, da bo vsaka zbornica izbrala in predlagala po eno strokovno in splošno sejemsko prireditev, na kateri bi partnerskim zbornicam in sodelujočim podjetjem zagotovila ugodnejše možnosti nastopanja. Nujnost harmonizacije Gospodarske zbornice bodo sodelovale z mednarodnimi in državnimi ustanovami pri pripravi in izvedbi infrastrukturnih projektov, pri gradnji cest, železnice in pristanišč. Zavzemajo se za pospeševanje pretoka blaga, kapitala in ljudi, predvsem pa so na delovnem srečanju poudarili nujnost harmonizacije zakonodaje in predpisov z Evropsko unijo. Udeležene države so pri tem v različnih položajih. Slovenija in Madžarska na primer, ki se z Unijo dogovarjata o polnopravnem članstvu, sta svoji zakonodaji pretežno že uskladili z evropsko. Politična stabilizacija brez gospodarske stabilizacije ni mogoča Države jugovzhodne Evrope se trenutno ne morejo pohvaliti z močnim trgovinskim in gospodarskim sodelovanjem. Slovenija je v prvi polovici leta v države jugovzhodne Evrope izvozila za 680 milijonov dolarjev blaga, uvozila pa za 444 milijonov dolarjev. Udeleženci srečanja so se strinjali, da politična stabilizacija jugovzhodne Evrope brez gospodarske stabilizacije nikakor ni mogoča. Gospodarske zbornice bodo zato še naprej sodelovale v gospodarskem delu pakta stabilnosti. Prihodnje srečanje predsednikov gospodarskih zbornic jugovzhodnih držav Evrope bo sredi oktobra v Skopju ali Tirani. DEJAN FUJS ■ Slovesno bogoslužje v soboški evangeličanski cerkvi Prihodnost je zaupana vsem Navzoč tudi predsednik Kučan in finančnem pogledu. Ko so vsi poskusi zbli-žanja in povezanosti evangeličanov v tako imenovani kraljevini Jugoslaviji propadli, so prekmurski evangeličani po ustanovitvi hrvaškega seniorata v Zagrebu leta 1919 in novosadskega seniorata leto zatem, 2. februarja 1922, v Murski Soboti ustanovili lastni seniorat. NjeF vi začetki segajo že v o to 1919, ko je poslal sombote škof Kapi takratnemu sobo® mu duhovniku Kovaču dopiS' katerem mu je zaupali rkvenih občin in dolžnos niorjavsedo uradne ustanov seniorata. Versko življenje g! se je okrepilo ter živelo ^ do madžarske zasedbe Pr rja, ko so bili prekmurs e ličani znova priključeni nw kemu senioratu Železu« jp0 končani drugi svet^ vojni se je evangeličan5 rkev v Sloveniji znova raz je zajemala vse cerkvene Obenem se je preim R Evangeličasnki senior Sloveniji, leta 1977 pa J6 . 0 vo in Statutom dobila P samostojnost. .. . J Magister Geza Era« slovesnostjo še povedal-kracija, v katero B#s ustanovitvijo lastne zavezuje in uči, da d6®0^^ država živi in gradi na . tah, kot so svoboda, solidarnost, kakovos in da brez teh vre no goče formulirati do mov, istočasno pa tu 1 mogoče delovati brez o božje besede. Prihod^ štva in njegovo koli*’ človeka vredno preZ1 zaupana prizadevanjem j, di, revnih in bogatih,, belih, ljudi na vzhodu tistih, ki so med sabo ) in tistih, ki so med san , niki, kristjanov in ne DEJAN FUJS, slovesnim bogoslužjem so v soboški evangeličanski cerkvi počastili 80. obletnico priključitve Prekmurja k Sloveniji in osamosvojitev evangeličanske Cerkve na Slovenskem. Slovesnosti se je poleg visokih predstavnikov cerkvenega, političnega in gospodarskega življenja pokrajine ob Muri udeležil tudi predsednik Slovenije Milan Kučan. »Reformacija, ki je že v svojih začetkih zajela tudi naše kraje, je tukajšnjim ljudem pomenila svojevrstno versko, gospodarsko, socialno in še kakšno gibanje, s katerim se je začelo široko družbeno in nacionalno osveščanje tudi nižjih plast^prebivalstva, ki je toliko let živelo podjarmljeno in odvisno od volje svojih gospodarjev, katerim so služili,« je v svojem nagovoru povedal senior evangeličanske Cerkve magister Geza Erniša. Leta 1919, ko je bilo Prekmurje priključeno kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, so se tudi prekmurski evangeličani ločili od evangeličanske Cerkve na Madžarskem. »Ustanovitev lastnega seniorata je bila velikega pomena,« je poudaril senior Erniša ter dodal, da je kljub vsemu pri takratnih vodilnih duhovnikih in učiteljih vseskozi obstajal prikrit strah, kako se bodo kot manjšina znašli v cerkveno-političnem Iz New Yorka piše ROBI i/ Ameriški volilni golti Cirkus, kakršnega še ni bilo IZHAJA OB ČETRTKIH. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1999 je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Sin nekdanjega ameriškega predsednika Georga Busha, guverner Teksasa, ki si kljub srečanju s slovenskim premierom Drnovškom ni zapomnil razlike med Slovenijo in Slovaško, je na neuradnih preizkusnih volitvah v Iowi, na katerih so se pomerili republikanski kandidati za predsedniške volitve leta 2000, po pričakovanju pobral največ glasov. Seveda omenjene volitve dejansko ne pomenijo nič, po mnenju ameriških politologov in celo nekaterih politikov pa nimajo nobene zveze s sodobno demokracijo, saj so morali kandidati volivcem dobesedno plačati, da so jim oddali svoj glas. George Bush mlajši se je po kiksu pred mesecem zdaj verjetno že izpopolnil v zemljepisu, čeprav je njegovo zamenjevanje Slovenije in Slovaške za obe državi prej pozitivno kot ne, saj so potem vsi, ki so se iz napake teksaškega guvernerja smejali, skrivaj vzeli v roke atlase in drugo gradivo ter ugotovili, da sta na svetu resda dve državi s precej podobnim imenom in zastavo. Garderoba za na njivo Volitve leta 2000 v ZDA imajo vse možnosti, da se sprevržejo v cirkus, kakršnega še ni bilo, kar so nakazale že omenjene preizkusne volitve v Iowi. Po tradiciji se republikanski kandidati zberejo vsako leto na volitvah, ki so podobne ljudski veselici. Kandidati zakupijo določen del travnika, povabijo državljane (letos se jih je v mestu Ames v Iowi zbralo 25.000), jim plačajo po 25 dolarjev »glasovalne pravice« ter jih tudi drugače na vse mogoče načine gostijo. Neka priletna ženička iz manjšega kraja v Iowi se je celo pohvalila, da gre na to prireditev vsako leto, ker si tam zastonj nabere majice s kratkimi rokavi z izpisanimi imeni kandidatov, tako da je preskrbljena s poljedelsko garderobo. Udeleženci volitev se mastijo z dobrotami z ražnja in drugo hrano, ki jo zalijejo z obilnimi količinami piva in druge pijače, pri čemer so brez skrbi, saj vse plačajo kandidati. Slednji poskrbijo tudi za duhovno hrano s »pridigami« oziroma razlaganjem političnih programov, koncerti znanih izvajalcev, na svoj račun pa pridejo tudi otrbci, ki se igrajo na posebej pripravljenih igriščih. Demokracija ni kupovanje volivcev Omenjene preizkusne volitve so le ^^jli pa omogočajo ugotovitev možnosti P°sa datov, čeprav rezultati niso realni, sajl gljn. sna predvsem od količine porabljeneS0 ge Bush mlajši in bogati izdajatelj Ste^ los zapravila največ zelencev, zato s prvo in drugo mesto. Poleg nJJu se udeležilo še sedem kandidatov ■ gl senatorja, predsedniškega kandidat0’.^rl svetovne vojne in lobista za s^oVe,1h/)recZaiir.J( Washingtonu Boba Dola Elizabeth, t^jSnl nerojenih otrok Gary Bauer, konse^0. . voditelj na CNN Patrick Buchanan, ^^ govore za neslavnega predsednika nekdanji guverner Tennesseja L°t ^pr^ Nf dijski voditelj Alan Keyes, nekdanji vladi Georga Busha Dan Quaylein teh. Republikanskih predsedniških -e [g še ^ijpb pred veselico v Iowi deset, zdaj PaJ‘ je Lamar Alexander odstopil od te dvomesečnemu udinjanju volivcem, bise^^gl11 bo šesto mesto. Edini od kandidati’ udeležil, je senator John Mccain, l(icrepee Kosovu odločno zagovarjal ostreje ,g^5° Jugoslaviji. Mccain je dejal, da 8° '' ma, ker demokracija ni kupovanje Vslzmagovalci Na koncu so se imeli za Alexandra. Bush, ker je osvojil n°J P ^id Forbes, ker je bil drugi, 0 tretja, pri čemer je zapravila najt0 ker je s četrtim mestom prevzel pd^ votivno desnico pri republikank je izpadel Dan Quayle, kije kij« zadnjemu osmemu mestu izjaV konservativna alternativa zrner>ljfe^ pričakuje zmago v boju za prid0 nominacije. Demokratska stran T je za zdaj nekoliko v senci ski strani, saj sta tam le dva k° N nik Al Gore in nekdanji košari tor Bill Bradley. . Sli 12. september 1999 AKTUALNO DOMA 3 Zdravilišče Moravske Toplice Prepoceni razprodaje? । "“udijevanje s 1. strani I »Vojna je slovenskemu turizmu I Mila več škode, kot smo pri-I Jasno je, da zemljepisna ^cija v Evropi ni dovolj znana ‘r‘vedno zamenjujejo pokraji-faradi posega sveta v to bal-"Mo krizo se nobena poročila ’e Wjo brez vesti o Beogradu ^Maviji. Vse to je negativno 'felona vse/r držav, ki so it Jugoslavije. Vse to pa je povezano s hrvaškim in turizmom, ukrepi hr-turizma pa so vplivali na ^slovenskega. Hrvati so pičene od 30 do 40 odstot-najbolj računali na sloven-e tllriste, Slovenija pa si je pH-da bi nam Hrvati manj domačih gostov 8110 tudi znižali cene. Posledica tega je, da smo po eni strani ustvarili manj prenočitev, zaradi tega pa se je tudi podrla cenovna politika na slovenskem turističnem trgu. Zaradi nižjih cen in večjih bonitet gostom pa bo tudi izkupiček toliko nižji.« Finančna konstrukcija za investicije je sestavljena iz sredstev dokapitalizacije, iz lastnih sredstev (dobiček od prodaje apart- majskega naselja, ustvarjena amortizacija) in dobička, kjer je res rahel izpad zaradi slabšega finančnega poslovanja, vendar to naj ne bi vplivalo na realizacijo investicije bazenskega kompleksa. Na vprašanje, ali je za slabše finančne rezultate posredno kriv tudi program »ali inclusiv«, je direktor Dušan Bencik odgovoril: »Program smo dopolnili, za kar Konec jeseni bodo v Moravskih Toplicah predali namenu drugo Prekmursko vas ali 2. fazo apartmajskega naselja. Ta čas pa so že zabetonirali školjko novih bazenov in klet v novem bazenskem kompleksu. Najtežje je očitno s pridobivanjem zemljišča za igrišče za golf in novo parkirišče; pri pogajanju s Skladom kmetijskih zemljišč upajo tudi na pomoč pomurskih poslancev. je bilo potrebno v zdravilišču izvesti določene manjše investicije, npr. pri avtomatski obdelavi podatkov, in smo ga avgusta dopolnili s klasičnim programom. To je tudi vplivalo, da smo napolnili hotel Ajda. Sicer pa je to dolgoročni program in ga v nekaj mesecih ne moreš uvesti. Odziv gostov je zelo pozitiven, čeprav se je zanj odločilo manj gostov, kot smo pričakovali.« Poletje 1999 je še en dokaz več, da je potrebno biti previden pri določanju cene; ni dobro, če so cene previsoke in je zaradi tega hotel prazen (kakor je že bilo v preteklosti v Ajdi). Ni pa tudi dobro, če se sobe in apartmaji razprodajajo pod ceno in od tega ni nobenega prihodka. BERNARDA B. PEČEK! Komentar ludvik kovač« Po devetih dneh so se v nedeljo v Gornji Radgoni zaprla vrata 37. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma. Oceno te sejemske prireditve je v tem trenutku težko narediti, vendar organizatorji zatrjujejo, da je bila uspešna. Za organizatorje prav gotovo, saj so razsta-vljalci zakupili vse razstavne površine, prireditvi pa je bilo letos naklonjeno celo vreme. Okrog 175 tisoč obiskovalcev se je v sejemskih dneh sprehodilo med razstavljenimi eksponati in med njimi je iz leta v leto več obiskovalcev iz tujine. Pa ne le običajnih obiskovalcev, pač pa prihajajo na sejem tudi številni strokovnjaki in poslovneži. Med novosti letošnjega sejma sodi vsekakor predstavitev nekaterih novih držav, saj so se tu prvič predstavili Velika Britanija, Nizozemska in Češka, njihovi predstavniki pa so že napovedali svojo udeležbo tudi prihodnje leto. Njihova ocena radgonske prireditve je spodbudna, saj zatrjujejo, da je pred drugimi tovrstnimi. Podobni sejmi v Evropi so po njihovem mnenju že preveč skomercializirani, radgonski pa ima.svojo vsebino in organizatorji vedo, kaj hočejo. Kakšna je bila poslovna uspešnost razstavljalcev, je težko reči, saj bodo ti morali narediti še obračune, vendar pa je bilo zlasti med kupci kmetijske mehanizacije čutiti nekoliko večjo zadržanost. Menijo, da zaradi vpliva davka na dodano vrednost, vendar pa je vzroke za manjše nakupe potrebno iskati tudi drugje. Zlasti v položaju, v kakršnem je trenutno dobršen del slovenskega kmetijstva, ki mu že zmanjkuje sre- Meni obiskali Medni gostje llls :'C¥llnih P°sl<>vnežih so si letošnji mednarodni kmetijski Gornji Radgoni ogledali tudi številni ugledni gospodar-politiki- poleg predsednika državnega sveta Toneta %C ki je sejem odprl, so prireditev obiskali še podpredsednik P°dobnik, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Predsednik ZLSD Borut Pahor, minister za kmetijstvo e Češke Jan Fencl in drugi. Hh dni je bil na sej-^etijski minister • Je v sejemskih Radn'StrStV0 kar Preselil ®°no’ zadnjo sejem-■ aJe prireditev obiskal prodora slovenskega kmetijstva in živilske industrije v jugovzhodno Evropo, povezano tudi s paktom o stabilnosti ali mimo njega,« je med drugim dejal Milan Kučan. LUDVIK KOVAČ ■ Poslovni, strokovni in politični dogodek gl v Gornji Radgoni ogledal tudi predsednik Ucam Fotografija: LUDVIK KOVAČ V akciji S kmetije za Vas, ki jo pripravlja revija Sodobno kmetijstvo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je bilo letos prijavljenih devet kmetij, in sicer Ravnikarjeva od Sv.Trojice pri Dobu (letos so prvič pod ekološkim nadzorom, ukvarjajo se pretežno s pridelavo različnih žitaric in drugih poljščin, prodajajo pa tudi suho sadje), kmetija Paternoster iz bližine Litije, katere predstavnik je na fotografiji, ko prejema priznanje (je letošnja zmagovalka, saj prodajo vse količine kravjega in kozjega mleka neposredno na kmetiji, mleko imajo v posebnih hladilnih cisternah, kupci pa si ga sami natočijo v svojo embalažo, izdelujejo tudi maslo in skuto ter nimajo nobenih problemov s tržno ali sanitarno inšpekcijo), kmetija Škrab iz Ilirske Bistrice (z uspešno prodajo sirov, jogurta in skute ter suhega sadja in žganja so si prislužili tretje mesto), kmetija Bene iz bližine Ilirske Bistrice obdeluje kar 40 ha zemlje, v glavnem pridelujejo zelje pa tudi cvetačo, ohrovt in endivijo - od 200 do 400 ton kislega zelja oz. 90 odstotkov prodajo grosistu v Padovi v Italiji; kmetija Medjan s Primorske redi 18 konj, pridelujejo veliko sadja, imajo pa tudi apartmaje za goste; kmetija Erjavec iz Gorenje vasi je letos drugouvrščena in se je v zadnjih letih zelo izboljšala, predvsem so poskrbeli za učinkovito promocijo prodaje suhega sadja in jabolčnega kisa; tudi kmetija Abram iz Kostanjevice na Krki se ukvarja s kisanjem zelja in repe, kmetija Kosmač pa ima 680 sadnih dreves in integrirano pridelavo. Žal med prijavljenimi ni bilo nobene kmetije iz severovzhodne Slovenije, saj še vedno urejajo potrebno zahtevno dokumentacijo. BBP države MiVan Ku-na tiskovni kon-da ie kmetijsko-velika možnost in ise tiste, ki živijo od so zanie ''k\t\ ° priložnost izko- '1'Wa tud' vprašanje Ar«, ^ničnega interesa in '^sti. vi v%iS(1. X °Sti s? Za potencia-SNni^u^e.Ne ln° 'n to se ^1^ natančno in s|°venskim Ev- vt|)Sg(X P°dr ?rihodnost lWOiJ,JeJe slo-Skhn kmet'F ZaS1 državi- To 0 0 nujnosti omogoča McDonaldi v Central ušan Pompe, direktor in lastnik družbe Pompe, d. o. o., Podjetje za storitve, inženiring in trgovino Maribor bo te dni podpisal nakupno pogodbo s podjetjem Farič, d. o. o., za stavbo v Slovenski ulici, znano pod imenom Central Podmornica. Dušan Pompe je ob tem izjavil: »Kot prihodnji lastnik lahko pbvem, da bo objekt dan v funkcioniranje, saj bo del stavbe vzel v najem McDonald ’ s. Drugi del, torej ozadje, pa bomo uredili v soglasju z mestno upravo ter načrti mestnih arhitektov.« Slednji del izjave je seveda potrebno brati kot namero, saj se Dušan Pompe o namembnosti prostorov z občinskimi uslužbenci še ni pogovarjal, vsaj z Nado Torok Cvetko ne, strokovno delavko za urbanistične zadeve. Sicer pa lokalna skupnost, torej občina, v primeru preurejanja in spreminjanja namembnosti objektov izdaja le soglasje, če seveda ugotovi skladnost s sprejetimi prostorskimi načrti, dovoljenja pa izdaja upravna enota. Slednjim pa je (bo) potrebno prinesti soglasje lokalne skupnosti ter »čisti« zemljiškoknjižni izpisek kupljene posesti. Na kak način ga bodo za kupljeni Central očistili »plomle« prepovedi odtujitve in obremenitve, pa je seveda stvar pravnikov. MH ■ dstev za najnujnejše obnove in posodobitve. Zato se nam zdijo nekoliko preveč nerealne trditve tistih, ki so tudi med sejmom izjavljali, da je prireditev pravo zrcalo razmer v slovenskem kmetijstvu in živilstvu. Za slednjega, zlasti za njegov uspešnejši del, bo to deloma morda držalo, nikakor pa ne bo držalo za kmetijstvo, kjer se je nakopičilo preveč problemov. Kot je ob otvoritvi dejal direktor Janez Erjavec, je sejem zato tudi priložnost za politiko, da javnosti posreduje svoje usmeritve. In to se v zadnjih letih tudi uresničuje, saj je kmetijsko ministrstvo v času sejma svoj sedež preneslo kar na sejmišče, javnosti pa so bila predstavljena prizadevanja za prenovo slovenskega kmetijstva, predvsem pa aktivnosti na področju približevanja Evropski uniji. Ko smo že podvomili v ministrovo obljubo, da bo do sejma pripravljeno vsaj delovno gradivo za tržni red za pšenico letine 1999/2000, je zadnji dan sejma na tiskovni konferenci spregovoril tudi o tein. Interventne odkupne cene sicer še niso dogovorjene, vendar v kmetijskem ministrstvu predlagajo, da osta- I nejo nespremenjene, tudi standardi kakovosti naj se ne bi spremenili, j tržni red, ki ga razširjajo na vse žitarice in tudi oljnice, pa naj bi še bolj spodbujal neposredni odkup. Sejem v Gornji Radgoni ni bil le poslovni dogodek, ampak prvovrstna priložnost za strokovna izobraževanja. Številna predavanja, predstavitve in okrogle mize ter obisk na njih so to potrdili, sejemska prireditev pa je bila tudi priložnost za številne promocije in predstavitve kakovostnih slovenskih izdelkov. Da imajo priznanja, kijih dobivajo izdelki na strokovnih ocenjevanjih v okviru sejma, svojo težo, potrjuje udeležba na teh ocenjevanjih. Posebne strokovne komisije so letos ocenile več kot 1.800 izdelkov, podeljenih je bilo 1.700 medalj in več kot sto priznanj, vse to pa daje sejmu še poseben pečat. Tako kot mu dajejo poseben pečat tudi vsakoletne razstave živine, ki so bile letos še posebno bogate. To velja zlasti za razstavo govedi, ki je bila tokrat v znamenju stoletnice organiziranosti slovenskih govedorejcev. Površen sprehod po razstavnem prostoru sicer daje vtis, da se prireditev iz leta v leto bistveno ne spreminja, pa vendarle so ob pozornejšem ogledu opazne pomembne spremembe. Čeprav na sejmu še vedno prevladujejo trgovci, je bila razstava predstavljenih izdelkov veliko bolj sistematična. Pri različnih razstavljalcih smo še lahko opazili podobne izdelke, je pa pilo takšnih podvajanj letos že dosti manj. Sejem v Gornji Radgoni tako vse bolj postaja prostor, kjer se predstavljajo proizvajalci, med kmetijskimi stroji in opremo pa je vedno več takšnih izdelkov, v katerih je veliko znanja in najsodobnejše tehnologije. S takšno vsebino pa sejemska prireditev tudi uresničuje zastavljene cilje. Literarno srečanje v Lendavi Duh peresa in ne duh politike ajbrž je še vroča lendavska plakatna afera botrovala temu, da se je minulega (petkovega) literarnega srečanja v Lendavi s pomenljivim naslovom Vloga literarnega ustvarjanja pri ohranjanju nacionalne identitete in navezovanju stikov udeležil le en predstavnik DSP, in sicer Ernest Ružič. A ta manko ni zmotil delovnega razpoloženja, na katerem so pisatelji obsodili nedavni »manjšinski škandal«, ki da je preveč burno odmeval v naši javnosti. Seveda jezik kaže na identiteto avtorja, kaže pa tudi na kvaliteto in estetsko-idejno moč pisanega izdelka. Iz zgodovine literature je namreč znano, da ni pomembno, kje pišeš (glej našo zdomsko literaturo), temveč, kako in kaj pišeš. Naravneje, da se »lendavski« madžarski avtorji bolj nagibajo k matici, vendar bi bilo treba navezati več realnih in plodnih stikov s slovenskimi avtorji. Nedavno je sicer izšel pri ZKMN Lendava prevod Lainščkovega mladinskega romana Velecirkus Argo, zdaj pa pričakujemo feed back z madžarske strani. Zelo veseli bi bili, če bi izšla kaka antologija tu živečih madžarskih avtorjev vsaj v dvojezični publikaciji. Direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Laszlo Gbncz je sicer »navijal« za publikacijo, v kateri bi bilo mogoče brati o slovensko-madžarskem sožitju, vendar se sam bolj nagibam k literarni dvojezični izdaji. Le-ta bi pokazala duh peresa in ne duh politike ali politikantstva, ki se, žal, prevelikokrat praska tam, kjer sploh ne srbi. Sicer pa bo morda to tema za drugo srečanje, kajne? (mv) LOKALNA SCENA 2. september 1999, VKjM na kratk • na kratk H i M Gornja Radgona Na območju občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij, ki jih pokriva Policijska postaja Gornja Radgona, deluje 45 policistov, ki so v sedmih mesecih tega leta zaznali 145 kaznivih dejanj. Lani v enakem obdobju jih je bilo 169. Uspeli so raziskati 80,5 odstotkov kaznivih dejanj, kar je nekoliko več kot pa je pomursko povprečje. V delniških družbah Radgonske gorice in Kapela bodo pričeli obirati grozdje od ranih trsnih sort kmalu po 20. septembru. V obeh podjetjih bodo najeli za obiranje priložnostne delavce. (F. KI.) Radehova Pri Marijini cerkvi v Radehovi pri Lenartu je prvič maševal nov lenarški kaplan Janez Vagner. Po maši je bilo tradicionalno družabno srečanje domačinov in gostov . Že zjutraj pa je zaigrala pihalna godba lenarškega kulturnega društva MOL, ki ga prizadevno vodi Stanko Firbas. (F. Br.) Kurikularna prenova tudi v vrtcih Poudarek na procesu Med 25 izbranimi vrtci za postopno uvajanje kurikala za vrtce tudi Vrtec M. Sobota, Vrtec Ljutomer, VIZ Veržej in vrtec pri OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici P red kratkim je prišel v javnost dokument z naslovom Kurikulum za vrtce. Gre za nacionalni projekt - pripravili so ga ugledni slovenski strokovnjaki s področja predšolske vzgoje ki na eni strani spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev, po drugi strani pa z novejšimi teoretskimi pogledi na zgodnje otroštvo ter iz njih izpeljanimi drugačnimi rešitvami in pristopi dopolnjuje, spreminja in nadgrajuje dosedanje delo v vrtcih. Pojem kurikulum v vrtcu je vpeljan zato, ker je širši in celovitejši od pojma program, s seboj pa nosi tudi premik od tradicionalnega poudarka na vsebinah oz. snovi k poudarku na sam proces predšolske vzgoje. Pri tem so poleg temeljnih načel in ciljev predšolske vzgoje vključili tudi spoznanja, da otrok dojema in razume svet celostno, da se razvija in uči v aktivni povezavi s svojim socialnim in fizičnim okoljem, da v vrtcu v stikih z vrstniki in odraslimi razvija lastno družbenost in individualnost. Osnovni cilji kurikula za vrtce so zato bolj odprt in fleksibilen program dela s predšolskimi otroki, pestrejša ponudba na vseh področjih ter hkrati bolj uravnotežena ponudba različnih področij in dejavnosti predšolske vzgoje, ki ne onemogoča poglabljanja, večje možnosti za individul-ne želje otrok in za njihovo drugačnost v nasprotju s skupinsko rutino, večje upoštevanje in spoštovanje zasebnosti ter intimnosti otrok idr. Na razpis za postopno uvajanje kurikula seje prijavilo 33 vrtcev, med izbranimi pa so tudi štirje iz pomurske regije. Uraden začetek dela v skladu z novim nacionalnim dokumentom za vrtce je L oktober letos. JGI Prireditve v puconski občini V občini Puconci pripravljajo do konca leta bogat in zanimiv j program prireditev. V septembru bosta dve slavnostni postavitvi klopotcev, in sicer v Šalamencih in Moščancih, v nedeljo, 19. sep-? tembra. pa se bo ob 10. uri na poligonu v Puconcih začelo tekmo-| vanje v avtocrossu, ki ga prireja Avtocross Rally klub Pomurje. 9. | oktobra bo v Moščancih tradicionalna prireditev Festival goričkih ' plesov in ocenjevanje najbolj pristnih spominkov Goričkega, takoj naslednji dan pa bo v Šalamencih razglasitev naj... vasi in in naj... gostinskega lokala. Osnovna šola Puconci bo 17. oktobra | prizorišče razstave kulinarike in vin, 11. decembra bo Kulturno-turistično društvo Puconci priredilo veseli večer, na zadnji dan novega leta pa se bodo ljudje lahko poveselili v Šalamencih na sil-, vestrovanju na prostem. (TK) Če bi radi svojega psa naučili nekaj osnovnih ukazov, poslušnosti in ubogljivosti ali morda spretnosti, gibčnosti ter njegove moči za premagovanje ovir, je najbolje, da se z njim udeležite kakšnega od tečajev za šolanje psov. Kinološko društvo Bakovci prireja tečaj male šole, začetni in nadaljevalni tečaj ter tečaj za psa spremljevalca z agilityjem. Začel se bo v četrtek, 2. septembra, ob 17. uri, in v nedeljo, 5. septembra, ob 10. uri. Strokovni kolegij gornjeradgonskega župana je preudaril Miha Vodenik ni bil nasilen Predsednica nadzornega odbora že obiskala javno tožilko otem ko je predsednica nadzornega odbora občine Gornja Radgona Olga Verzel medijem razložila, kako ji je župan Miha Vodenik navil uhelj, in ko so po koncu Kmetijsko-živilskega sejma nekateri razstavljale! bolj v šali kot zares povedali, da bi letos morebiti najbolje šli v prodajo tako imenovani naušniki, ki bi pozimi ščitili pred mrazom, poleti pa pred tistimi, ki si še upajo vleči uhlje, je gornjeradgonska občinska uprava izdala izjavo za javnost, v kateri zanika trditve Verzelove. Kljub temu je predsednica občinskega nad- zornega odbora sklenila, da bo župana tožila zaradi žalitev ter grdega ravnanja, zato je včeraj obiskala tožilko v Ljutomeru. ma, zato je župan sam na pismu označil datum, kdaj in kam naj ga tajnica pošlje. To naj bi bilo razvidno tudi iz dokumentacije. Zanimivo je tudi, da je bila v dogovoru z županom že veliko pred neljubim dogodkom vgorenjrad-gonski občini imenovana tajnica, ki opravlja dela za nadzorni odbor. »Po zakonu o lokalni sa- Župan odločil kam in kdaj Sporočilo za javnost gornjera-dgonske občinske uprave prinaša izjavo o zasedanju strokovnega kolegija župana MiheVo-denika, v kateri kolegij označuje, da so žalitve, ki jih je izrekla Verzelova, neargumentirane, neresnične in grobe. Poudarjajo tudi, da naj bi predsednica nadzornega odbora uveljavljala svoje zahteve mimo veljavnih predpisov in brez vednosti župana ali občinskega tajnika. Zapisano opravičujejo z dejstvom, da je mno- odbora netočne in zlonamerne, saj ni prišlo do nikakršnega nasilja. suvanja ali podobne agresivnosti, še manj pa do pretepanju. Pri vsem tem velja še enkrat povedati, da je ista občinska up rava v prejšnji izjavi za javnost zapisala: »Po ostrejših tonih je župan predsednico nadzornega odbora prijel za uho in roko in jo povlekel iz pisarne tajništva na hodnik.« Tudi Olga Verzel, ki je bila povlečena za uhlej, je že v prej' šnji številki Vestnika povedala: »■■■ Potem je prijel za mojo roko, me suval in metal po pisarni Med prerivanjem mi je skoraj slekel bluzo, skoraj čez glavo Med ruvanjem sem padla na klubsko mizico in se udarila v hrbtenico.« Pokazalaje tudi modrico na roki, ki naj bi ostala kot posledica županovega stiska. žica dnevnih opravil na občini vezana na roke, zato jih je potrebno usklajevati. Usklajevanje poteka z dogovorom predstavnikov notranjih organizacijskih enot, tajnika občinske uprave in župana. O pismih, ki naj bi jih zasegel župan in v katerih naj bi nadzorni odbor obveščal medije o prenehanju nadzorovanja proračunskih porabnikov, je občinski predstavnik za stike z javnostjo Marjan Toš razložil, da so imele na dan dogodka občinske delavke polne roke dela s pisanjem in odpošiljanjem odločb razstavljalcem Pomurskega sej- Ljutomerske občinske ceste Na pragu tretjega tisočletja v Ljutomer še vedno vodijo takšne občinske ceste, ki kljub temu, da so dokaj prometne, niso vzdrževane, kaj šele asfaltirane. Fotografija naj bo v razmislek občanom in volivcem, ki lahko le upajo, da bo šla ljutomerska izvoljena oblast po nasvet h kakšnemu vaškemu politiku prek Mure, kjer so tovrstne težave v celoti že zdavnaj uspešno rešili. (DT) moupravi sta župan in občinska uprava dolžna zagotoviti nemoteno delo nadzornega odbora in administrativno pomoč. To ni naša zahteva, kot nam očitajo, temveč je to njihova dolžnost,« je že pred dnevi poudarila Verzelova. Izjave Verzelove zanikane Županov strokovni kolegij tudi zanika, da naj bi prišlo do fizičnega obračuna med Miho Vodenikom in Olgo Verzel, poleg tega pa meni, »da so navedbe o pisanju predsednice nadzornega Zadnje bodo MU svetniki Poleg tega strokovni kolegij gornjeradgonskega župana meni da je vsako polemiziranje o dogodku v javnosti nekoristno, dogodek pa bodo prepustili v pre s°jo pristojnim organom. In^' macija bo podana tudi na danju občinskega sveta, če bodo svetniki to želeli, do takrat občinska uprava tudi ne bod^ la drugih izjav in odgovarjala n> zapise v sredstvih javnega o^1 ščanja. t DEJAN FtU5' Razkol med svetniki Obsaharska dežela Moravske Toplice 9 proti 7 za »vodni« odlok Hrastje-Mota V tem kraju deluje že tretje leto folklorna skupina, ki je sicer vključena v Društvo kmečkih žena in deklet Kapela. Folkloristi plešejo predvsem štajerske in prekmurske plese, oblečeni pa so v oblačila kot jih sicer nosijo tamkajšnji kmečki ljudje. (F. ,K1.) i Palestina in ne Izrael ali kakšna, obsaharska dežela toda tudi v občini Moravske Toplice lahko izbruhne konflikt zaradi vode. Vsaj takšen je bil občutek po glasovanju, ko je občinski svet z devetimi glasovi za in sedmimi proti (eden je bil vzdržan) sprejel odlok o oskrbi s pitno vodo. Tisti, ki so glasovali proti, so zahtevali, naj se zapišejo imena tistih, ki so bili »za«, da bodo »ljudje točno vedeli, za koga gre«, skratka, čutiti je bilo osnutke prikritih groženj. To je bila že druga obravnava omenjenega odloka, tokrat je bil v prečiščeni fazi in z amandmaji, ampak zato razprava pred tem ni bila nič krajša. Nekateri niti slišati niso hoteli o tem, da bi njihov vodovodni sistem prišel v upravljanje občinskega javnega komunalnega podjetja Čista narava. Jože Štefko je menil, da bo z vsemi dodatki voda sedaj predraga za navadnega občana in da bi morali svetniki poceniti življenje ljudi, ne pa ga dražiti, saj ko se je vodovod gradil, nihče ni sofinan- Občinski praznik v Križevcih ““I bčina Križevci bo kmalu praznovala svoj prvi občinski praznik, v okviru katerega se bo že ta teden zvrstilo —J nekaj prireditev. Tako bo že v nedeljo, 5. septembra, pred gasilskim domom Logarovci prvenstvo gasilskih društev za prehodni pokal občine, v sredo, 8. septembra, pa bo pred gostilno Sadi prikaz zdravega načina življenja in merjenje krvnega tlaka. Isti dan zvečer ob sedmih bo v osnovni šoli predstavitev knjige Danila Antiča Umetnostno letenje. Osrednji prireditveni dan bo v nedeljo, 12. septembra, ki se bo začel pred cerkvijo s koncertom godbe na pihala, po sveti maši pa bo sejem. Ob desetih bo v kinodvorani otvoritev razstave starin Tako so živeli in delali naši predniki, ob enajstih v osnovni šoli pa slovesna seja. Ob 15. uri se bo program nadaljeval na rekreacijskem centru s slavnostnim nagovorom župana in kulturnim programom, nato pa bodo podelili priznanja najbolj urejenim krajem v občini ter slovesno prevzeli grb in zastavo. Za konec bo sledil prikaz razvoja konjeniškega športa, nekateri pa bodo tudi poleteli z motornimi zmaji. Za zabavo in ples bo poskrbel ansambel Slovenskogoriški kvintet. TOMO KOLEŠ ■ »Svetnikibi^ poceniti, ne P .. nVa^’J : . ,„ria. Mi>an PiloVcl ciral niti tol J da f kar na glas P° ^dalj^^ vodovoda ne . bOfih. ^e, in da se bodo z je občina da^' fr^ kar pa ne.je ti žuP^^ moral interv ite 0 n Cipot: »V*1 ntkidajen^ob^ skupaj n*® lahko ta od vljalec ke d6 rekli, da je mokratske P ej6t, b’0 id odlok ne bi rali PlaceVata ce^odoVoi° kanalščin0’ dilcvv2^ ključno ^Lezn08 ’obi^ a d rej Beng°vendar^ gjt, 2, september 1999_______________________LOKALNA SCENA 5 Wi mednarodni arhivski raziskovalni tabor Vsako leto vsaj nekaj pomembnih dokumentov jLendavi in Monoštru je letos potekal že deveti mednarodni arhivski tabor, ed drugim prispeva k zakrivanju bele lise o zgodovini Prekmurja sj^krnurcev po letu 1850 do začetka druge svetovne vojne Gradnja porodnišnice Zbiranje idejnih projektov B Or je potekal na obeh straneh meje, gradivo pa so zbirali na p^Ulu’ 'n s*cer pr' nas na območju Kobilja, Motvarjevec in senJakovec, na madžarskem pa v krajih Velemer, Godorha-Našli so veliko pomembnega gradiva, gradi-nas’so razstav'B v lendavskem gradu, na madžarskem g s. s ru- Na taboru je sodelovalo dvanajst mladih, od tega polo-enske in polovica z madžarske strani. ---------... pviUVIVd L lili fefak*6,1 PaVel Nasine- p°-141^ arhiv Maribor, je povedo ^ZU'tat* taborov doka-ktd LS Je b'Ia odločitev zanj in pravilna. I»deh jnaCln se zbira gradivo o rešujemo in s tem it,. el slovenske zgodovi- k'smo Pb našli, H,pa ° zgod°vinskih dogo-gre za z’vbenjske % ' ,ot So Poroka, pogrebi, 12t3ke’ k‘ Se tiČej° g0’ J ali ’ Pos'OVanja. dela na 4^ 0 Ze!hljiškoknjižnih za tukajšnje živ-^^p °®n‘ razvoj...« Pove-^rčka *’da So hoteli na dva Smo na^‘ del arb*-i'hWVapatra Berdena, ki Atern°Zaz8°dovino Ko-feih najdeno Mot-Pojavljajo pi-tovne vo-ine zel° ?SSlne’ Letos je zbra-■ Xtov ,.° do 4000 tisoč do-Paph b° potrebno Lj Mesecih v pokrajin- 'ii skem arhivu v Mariboru urediti, očistiti, opisati in oceniti.« Kaj je bilo še posebno zanimivega ali presenetljivega? »Morda bi bil zanimiv dokument o situaciji madžarske manjšine leta 1945. Presenetil meje tudi dopis iz konca prejšnjega stoletja o dob.rovoljni prodaji dveh parcel med sosedoma, potem nekatere fotografije in dva pomembna dokumenta, rokopis madžarsko-grškega slovarja, ki ga je Kuhar, kasnejši škof na Madžarskem, zapisal v Prosenjakovcih. Razstavljena je tudi ena Kleklovih knjig. Presenetil meje tudi plakat akademikom iz leta 1940, kjer gre za agitacijo. Eden takih je tudi dokument ruske komande v Bogojini, ki zahteva, da »mora priti jutri petnajst žensk pomivat in prat v komando mesta Bogojina«. Ampak nič ni izrazito presenetljivega, gradivo samo potrjuje to, kar smo pričakovali. Dejstvo pa je, da vsako leto najdemo nekaj pomembnih dokumentov. Najdeno gradivo so razstavili, do sedaj je bila to skupna razstava, letos pa je prvič predstavljeno tako, da je gradivo, zbrano v Sloveniji, razstavljeno v lendavskem gradu, madžarsko pa v SjS Sveti । .. »\ ^terih . urilv občini Rogašovci je zna-। V'šp0 javnostih, ki so mednarodnega ^džna 'n kulturna srečanja z OŠ Mo-Se in Neuhaus v Avstriji idr. -rt^^Osn0^10^'1' ®e za organiziranje slikar-? is (0Vf1°šolcev, in sicer v sodelovanju K,ssa;^ n 9a Meseca so pripravili 1. slikar-se je zbralo 8 učencev z ^aii SQ nkova, Sv. Jurij in OŠ lil M. Sobo-tN»?r9daV naravi " v okolici oš Sveti Jurij, vS ob ।' $radu na Goričkem, na Ser-^Dra^ako . avskem jezeru pri Kraščih in 'n to na temo Po sledeh "■ Tako namoravain nhraniti na Vsako leto najdejo nekaj pomembnih dokumentov. Foto: ANRR irektor murskosoboške bolnišnice dr. Bojan Korošec je imenoval člane komisije za pripravo razpisa za zbiranje idejnih projektov novega porodno-ginekološkega oddelka. Z izbranimi imeni so bili zadovoljni tudi v Ljubljani ter dali zeleno luč za začetek dela komisije. Pred objavo razpisa bodo člani morali še odločiti, ali bodo v razpisu za pripravo idejnih projektov ponudili le eno ali obe možnosti, in sicer novogradnjo, v kateri bo prostor za celotni oddelek, ali novogradnjo, ob kateri bi oddelek uporabljal še eno nadstropje v sedanjem kirurškem bloku. Tretja možnost, obnova starih prostorov sedanjega oddelka, ne pride v poštev. Pripravi razpisa in izbiri idejnih projektov bo sledila prijava za gradbeno in lokacijsko dovoljenje. Hitenje s pripravo potrebne dokumentacije je namreč potrebno tudi zaradi časovnega koriščenja proračunskih sredstev. Gre za trideset milijonov, ki jih je spomladi za pripravljalne stroške gradnje izglasoval parlament. MHi Stročja vas Šole oziroma doma ne bodo podrli Poslopje, v katerem deluje Osnovna šola Stročja vas, je videti na zunaj še kar v redu, znotraj pa je slika precej drugačna Monoštru. Tako so se odločili, kajti zaradi meje ga je težko prenašati iz ene države v drugo. Arhivi na obeh straneh, mariborski za Slovenijo ter železni in žalski za Madžarsko, pa hranita zbrano gradivo na arhivskih taborih iz prejšnjih let. Na vprašanje) ali bodo ti tabori pripomogli k ustanovitvi arhivske institucije v teh koncih, pa je odgovo- slikah mladih ustvarjalcev vse, kar je zanimivo in značilno v tamkajšnjih krajih. Vsa likovna dela bodo tudi razstavili po šolah in morda še kje drugje. Podobno vsebino ima tudi projekt Speče vile. Gre za nov štiriletni mednarodni projekt, s katerim želijo obuditi spomin na stare običaje, ljudsko izročilo ter življenje ljudi v preteklosti. V tem projektu bodo sodelovali tudi učenci osnovnih šol Arany Janos iz Monoštra (Szentgottharda) in Neuhausa. Medtem nameravajo izdati tudi turistični vodnik po občini Rogašovci in zbornik v treh jezikih ter pripraviti videokaseto turističnih točk v občini. Obenem bodo spoznali preteklost obeh snsedniih kraiev oz. širšeaa okolia. JG ril, da si želijo, da bi enota pokrajinskega arhiva tukaj v gradu v Lendavi še naprej tako delovala. Upajo pa tudi, da bi našli primerne prostore in da bi lahko imeli tukaj kmalu na voljo vse gradivo, ki so ga doslej zbrali. Drugo leto bo 10. obletnica mednarodnega arhivskega tabora in takrat bodo predstavili vso gradivo, ki gaje za okoli sto tisoč dokumentov. Samo gradiva Štefana Prše je za 25 arhivskih škatel ali 30 tisoč dokumentov. »Prihodnje leto pa bo nastala tudi knjiga s popisom vsega inventarja, ki smo ga do sedaj zbrali. To gradivo so delno že uporabljali, pričakujemo pa, da ga bomo natančneje obdelali, ko bo gradivo natančneje popisano. Pričakujemo samo še raziskovalce, ki bodo zbrano preučili, vloga arhiva pa je, da gradivo ohrani za raziskovalce.« A. NANA RITUPER RODEŽi azlog, zakaj je tako, je seveda znan in ima objektiven predznak, saj so to stavbo zgradili kot zadružni dom, ne da bi načrtovali, da se bo vanjo naselila šola. Najprej so jo namenili za srednjo kmetijsko šolo, leta 1963 je začela v njej delovati 6-letna osnovna šola, leta 1965 pa so dobili popolno osemletko. Čeprav so notranjost večkrat prezidavah in preurejevali, razmer za delo niso uspeli bistveno izboljšati. Iz leta v leto so celo na slabšem. Zato so svojčas nekateri zagovarjali predlog, da bi stavbo podrli in na tem mestu zgradili novo šolo. To pa predvsem zato, ker drugje niso uspeli zagotoviti primernega zemljšča. Medtem so se zadeve spremenile. Imajo namreč pisno izjavo lastnikov zemljišč v bližini šolskega paviljona in otroškega vrtca v.Stročji vasi, da ne nasprotujejo gradnji nove šole na tamkajšnji lokaciji. Želijo pa, da jim v zamenjavo najdejo druga zemljišča. Tako dokaj lepo ohranjen zadružni dom ni več ogrožen, da bi ga porušili. To bi bila namreč tudi precejšnja škoda. In gradnja nove šole? Največje odvisno od izida natečaja za sofinanciranje iz državnega proračuna (Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport), ki je že razpisan in traja do 30. oktobra letos (podaljšan rok). Seveda bo morala zagotoviti svoj delež tudi Občina Ljutomer. Potrebno pa bo zgraditi takšne prostore, ki bodo ustrezali za izvajanje 9-letnega programa osnovne šole. To naj bi se zgodilo vsaj do leta 2002. JG ■ Zadružni dom v Stročji vasi, ki so ga v šestdesetih letih namenili (preuredili) za šolo - Foto: J. G. JUDSHR UNIUERZH MURSKH 5OROTR 9000 M. SOBOTA, SLOMŠKOVA 33, telefon: (069) 32 641, faks: (069) 32 624 VAS VABI K VPISU V 1. OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (brezplačna za udeležence) 2. NIŽJE, SREDNJE POKLICNE TER SREDNJE STROKOVNE ŠOLE 3. IZREDNI ŠTUDIJ (visokoš. strokovni programi) - EPF Maribor: POSLOVNA EKONOMIJA - Fakulteta za gradbeništvo Maribor: PROMET 4. JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE za otroke, mladino in odrasle: nemški, angleški, italijanski, francoski, madžarski in ruski jezik IN MNOGE DRUGE PROGRAME (računalništvo, voznik viličarja, strojepis) INFORMACIJE IN PRIJAVE vsak delavnik od 8.00 do 18.00. tel.: 36-560. htto://www.lu-murskasobota.si ®___________________FINANCE & GOSPODARSTVO_____ 2. september 1999, »g Teden v znamenju Leka in Petrola Primat do Pomurske banke, ta do Gradbenika Mariborčanom Na Ljubljanski borzi se obdobje vladavine bika oziroma rasti tečajev delnic še kar nadaljuje dvaintrideset milijonov Še iz časa ločitve tozda Tovarna logistične Opreme od matične firme ekoliko zmanjšano rast in previdnost investitorjev je bilo v teh dneh opaziti pri delnicah skladov, kjer ni več vrtoglavih dvigov tečajev, pa še prometi so v teh dneh nekoliko nižji. Ena od razlag za splošno rast tečajev je lahko špeku- liranje o prihodu potencialnih tujih investitorjev, ki bi se utegnili po prvem septembru, ko stopi v veljavo omilitev omejitev, ponovno vrniti na naš kapitalski trg. Na svetovnih trgih so bile te dni med najbolj odmevnimi novice o še vedno rekordni brezposelnosti na Japonskem, ki je 4,9-odstotna, in o rezultatih gospodarske rasti na Japonskem, ki so pod pričakovanimi. Na tečaje delnic po svetu, ki sodile po večini v rdečih številkah, je največ vplivalo zniževanje tečajev na Waal Streetu in zniževanje tečaja ameriškega dolarja v primerjavi z jenom (1,8498 nemške marke). Tako je indeks Dow že četrti dan zapored izgubljal, trenutno (v torek) je vreden 10.829 točk. Drugi indeksi so v torek končali pri: FT-SE 6.246, Dax 5.270 in Nikkei 17.436 točkah. Nasprotno pa je pri nas borzni indeks SBI v minulih petih dneh pridobil kar 3,42 % vrednosti in pristal pri dobrih 1.922 točkah. S tem je vse bližje meji 2.000 točk (zadnjič lani 20. avgusta), ki jo nekateri napovedujejo šele za konec septembra, ko naj bi jo dosegel. Borzni posredniki smo dosegli v tednu dni na vseh trgih za dobrih 5,7 milijarde tolarjev prometa. Večji posli so bili realizirani z državno obveznico 9. izdaje, delnico Istrabenza, Kovinotehne, Triglava steber 1, Zlate monete 1, Gorenja, Droge, Merkatorja in Merkurja. Največ sta k rasti indeksa prispevali delnici Petrola in Leka, prva je vredna 27.400, druga pa 40.980 tolarjev. Pri obeh družbah so namreč v teh dneh objavili polletne poslovne rezultate, pri Petrolu so ustvarili čisti dobiček v višini 1,4 milijarde tolarjev, kar je za dobro petino več od primerljivega lanskega obdobja, donosnost kapitala na letni ravni se je tako povišala na 5,6 odstotka, pri Leku pa je bil dosežen čisti dobiček v višini 1,38 milijarde tolarjev in je za 38 odstotkov nižji kot ob koncu lanskega junija. Poleg teh delnic so se podražile še delnice Krke, Radenske na 2.340 tolarjev. Kolinske, Interevrope in BTC-ja. Še vedno je zanimivo dogajanje okrog prevzema Kovinotehne, kjer je Merkur objavil novico, da ima v lasti več kot 50 odstotkov delnic, vendar je v tem trenutku prevzem še vedno brez soglasja vlade Republike Slovenije. Na prostem trgu je bila pozornost še vedno namenjena delnicam najkakovostnejših pidov. V povprečju je večina ponovno pridobila vrednost, indeks PIXje pridobil novih 6 odstotkov vrednosti (1.389 točk). Poleg teh delpic je dosegla večjo rast še delnica Gorenja, ki je v tednu dni pridobila več kot 8 odstotkov, vredna je 2.287 tolarjev. Borzni posrednik IGOR LEBAR! rimat Tovarna kovinske opreme iz Maribora ima v rokah dokončen sklep sodišča, da mora lastnik podjetja Logo iz Lendave poravnati stare obveznosti v vrednosti 32 milijonov tolarjev. Ker pa je bila v primeru stečaja podjetja TLO solidarnostni garant Pomurska banka, mora obveznost mariborskemu podjetju poravnati domača banka, breme tega pa bo seveda prenesla na lastnika Loga, lendavsko gradbeno podjetje Gradbenik. Ernest Fujs, direktor Primata, je ob tem izjavij: »Škoda, da se o rešitvi terjatve, o pobotu, nismo uspeli dogovoriti že prej. Sedaj, ko je sklep sodišča dokončen, se lahko pogovarjamo le o omilitvi tega. Od banke pa je odvisno, kako bo nastopala do Gradbenika.« Viktor Šbiil, direktor Pomurske banke NLB, je zaradi priznane terjatve Primatu, kije še iz časov prejšnje vodstvene garniture, togoten, na vprašanje, kako bo banka nastopila do Gradbe- nika ali kako bo omilila breme terjatve, pa je izjavil: »Odločitve o tem, na kakšen rok bomo Gradbeniku odobrili posojilo in kaj vzeli v hipoteko, še nimamo.« Prvi možje Primata, domače banke ter Gradbenika so že opravili »prvi krog« dogovarjanj, o možnosti, da bi Primat v primeru oživitve proizvodnje v Logu po stečaju spet prišel v Lendavo, pa je Ernest Fujs povedal: »Morda bi se lahko pogovarjali o partnerstvu ali sodelovanju, kaj več pa že ne more biti.« Od kod in zakaj sedaj »ne-počiščena« terjatev Primata, če je prednik sedanjega Loga, tovarna TLO, novembra leta devetdeset že šel skozi stečajni postopek? Prčd desetimi leti, zadnjega marca leta 1989 sta takratni lendavski tozd Tovarna logistične opreme in TKO Primat podpisala samoupravni sporazum o ureditvi načina in pogoja za izvršitev medsebojnih pravic in obveznosti ob ločitve. Odcepljeni lendavski tozd bi moral svoji matični firmi med drugim poravnati do konca septembra istega leta še 345 tisoč mark. Vendar se to ni zgodilo, novembra prihodnje leto pa je TLO šel v stečaj. Primatovo terjatev je takratni stečajni upravitelj prerekal in sledi- le so tožbe, ki so se pred kTatkim tudi končale s sklepom, da lastnik Loga, Gradbenik, oziroma takratni solidarnostni garant Pomurska banka mora poravnati staro obveznost iz samoupravni!1 časov. Priznana terjatev je torej « eno breme iz vezi med Gradbenikom in Logom, ki pa bi jo mo rali ugodneje rešiti že zdavnaj, & bi jo le vzeli dovolj resno. Zakaj Je niso? Naivni bi bili, čebi^' rjeti, da prizadeti, res še iz PreJ šnjih vodstvenih struktur, °za devi niso poizvedovali pri Pfa* nih strokovnjakih, domačih^ zelnikih in sodnikih. Je torej s lep o izterljivosti deset let sta natkanreslP1- . nih na tri'okro? 6° od tegaJe° z 2. september 1999 GOSPODARSTVO Neposredna prodaja na kmetijah V Pomurju le skromni začetki pridelkov in izdelkov na kmetijah ni primerljivih podatkov so razmere v km etij-U, 11 prav gotovo drugačne ftt d5,|., pred desetletjem ali Welk0 pre*ezni del živine in dS kmet'i Pr°dajal prek Pa VSe b0|j izstopa hhi a prodaja' Seveda pa »J^mbna iznajdljivost t!,ikait'USmerjenost kmetovaI’ Sle' 7 S’>t*obnega kmeta ni Pilati ali vzredi-iiiejž ?.tud' Pr°dati. In da števi,n™ prepro-W trgovcem, ki pobi-!Mezn°dst0tke in dražijo bla-n ta najbo|j ugodna %tja)a domu ■ O tem so se S „ na okrogli mizi v H 26- avgusta, na Sk h or”j* Radgoni. Nabi-?a?a je samo dokaz Sai,i kmetje Vedno bolj zain-tovrstno prodajo. SE?011*mize so ? kmetijske svetoval- Slm °Veniie in revije So-Scjj etltstv°; kmetijski sve-'%i]P0Saineznih re8'j so >edn' Stanie na področju ini’E Pr°da.ie na kmetiji, < lhovi Podatki niso pri- So nekateri številčno ferP?V Vse kmetije, ki pvalii° ajaj°’ drugi Pa so ’ M' e reSistrirane kmetije ^domu. se 'abko Pr™01-Mkšn Za naivečjim raz-,8a načina Prodaje. pr«?0 kot kakovostno. $>^enjave t^0 V*na’ nato sadja po Hnr ?r s’rov> svetovalec at 'e menik da pro-' ° Premal° suhome- b Kov. hribe bosta to Babica Jerica in Dedek Jaka, v Zgornjesavski dolini pa bodo kmetije lahko uporabljale znak Zdravo iz moje doline. Res pa je, da imajo svetovalne službe registriranih le 5 odstotkov kmetij od vseh, ki tržijo svoje pridelke in izdelke. V Pomurju je stanje med slabšimi oziroma na tokratnem posvetu Ivanka Donko ni mogla povedati nobenih oprijemljivih številk, saj prave evidence o prodaji sploh nimajo: Poslovne možnosti imamo, pri nas še toliko bolj, ker Varstroj Lendava Dobiček za rezervni sklad s a sedmi skupščini lendavske družbe Varstroj, d. d., so delničarji sprejeli sklep, da se izguba iz poslovnega leta štiriindevetdeset in petindevetdeset poravna z revaloziracijo popravka kapitala. »S tem je pokrita vsa izguba za nazaj, tako da ni več bremen iz preteklosti,« je izjavil direktor Varstroja mag. Štefan Kepe. Lanko leto je družba ustvarila dobiček v višini 7 milijonov in 913 tisoč tolarjev, delničarji pa so ga v celoti namenili za rezervni sklad družbe. Sklad naj bi napolnili do konca leta dva tisoč (v deležu desetih odstotkov ustanovnega kapitala družbe), s čimer bo izpolnjena zakonska osnova za izplačilo dividend. Direktor Varstroja mag. Štefan Kepe napoveduje, da bi se to. moglo zgoditi po poslovnem letu dva tisoč ena. Na skupščini so izglasovali tudi sklep, ki ga je kot nasprotnega predlagala Maksima, o obliko- ar je predstavi-na obrno9u Do-'n Posavja; „ e,So najbolj znane 3 dU *n Zelenjavi, da 'abko kme' kAlek POrna8ali, de bi vr-•ii? ^feT1' miek°’j°gur-k^ihu n Ze,enjavo pri d^nepadau. V poved?‘Z podravske ^Main a’ da njihove . ,Ilajveč vina, na-’ adlk in sadja. sodobnega Ni®elek ■ samo »do-'zdelek, ampak \iAv8r.? Primerna em-d Pt°daii °V°so pr' nepo-V Celjsk?a ^o^Jah naj-^.5? in koroškem Soldih Pobudo njiho-!?'tVinkovimet'jjeustan°-li/ieviri' ? združenje, v L ■ Učenih v ■ 230 kme- V1,0 tržj;e Sv°j katalog in P-d kra-X? Videlo1 tUdi združenje XMje n UpUh 'Z ljU' i\X'Zel a tradicija ze-teiktllet?br0S00r8a' ^“^alan a G°renj' VJo že "Je Povedala, ''P sicer V°j? blagovne Za Škofjeloške Kako zaščititi kmetijske pridelke pred točo? Zavarovanje pri zavarovalnici in z mrežami Najbrž smo edini, LUDVIK KOVAČI Rešitev vidijo v ustanovitvi vzajemne kmetijske zavarovalnice ki se hvalimo s tem, Sloveniji že dve desetletji iščemo učinkovit sistem obrambe pred točo, vendar Ustreznih rešitev do zdaj še nismo našli. Raketna obramba in obramba z letali s pomočjo srebrovega jodida se nista obnesli, porazno pa je tudi zavarovanje posevkov in plodov pri zavarovalnicah. V najboljših letih so pridelovalci zavarovali več kot polovico obdelovalnih površin, na nekaterih območjih pa zdaj takšnega zavarovanja skorajda ni. Zaradi visokih zavarovalnih premij je zavarovana le še petina obdelovalnih površin, v zadnjem času pa tudi ni raketne obrambe in obrambe z letali. V 0 tem, kako najbolje zavarovati kmetijske pridelke pred ujmami, so razpravljali tudi v okviru letošnjega kmetijsko-živils-kega sejma na posvetu, ki gaje pripravilo gospodarsko interesno združenje Sadjarstvo Slovenije. Rešitve vidijo nekateri v ustanovitvi nove vzajemne kmetijske zavarovalnice, saj komercialne zavarovalnice za tovrstna zavarovanja ne kažejo pretiranega zanimanja, pa tudi sicer imajo visoke premijske stavke. Vzajemno kmetijsko zavarovalnico naj bi ustanovili vsi zainteresirani -kmetje, država in tudi komercial- smo dežela zdravilišč in specifična pokrajina, ki bi v Sloveniji lahko marsikaj predstavila in prodala. Imamo tudi kmete s podjetniškimi iniciativami, zato jih moramo organizirati, vsi skupaj pa trdo in vestno delati, da bodo doseženi cilji in boljši položaj našega kmeta.« Upoštevati velja nasvet najbolj izkušenih iz celjske in koroške regije: kmetije, ki neposredno tržijo, se morajo povezati po panogah. BERNARDA B. PEČEK« vanju sklada lastnih delnic v višini deset odstotkov vseh izdanih delnic. Prvotni predlog uprave je bil, da oblikujejo sklad lastnih delnic v višini knjigovodske vrednosti pridobljenih lastnih delnic. Delničarji, ki so na skupščini zastopali 66,8 odstotka kapitala, so enoglasno sprejeli tudi poročilo o poslovanju družbe v lan skem letu. MH« Po sanacijskem načrtu iz leta šestindevetdeset vodstvo družbe Varstroj prodaja poslovno nepotrebno premoženje in kapitalske naložbe (naložbe v tuje delnice). Prav te dni se izteka razpis prodaje rednih imenskih delnic Pomurske banke, Varstroj pa prodaja tudi delnice Kovinotehne. ne zavarovalnice, pri njeni organiziranosti pa bi se kazalo zgledovati po podobni avstrijski zavarovalnici, ki ima že polstoletno tradicijo. Po besedah predstavnika avstrijske vzajemne zavarovalnice ta zavaruje že dve tretjini vseh poljedelskih površin, država pa za določene pridelke tudi dokaj subvencionira zavarovalne premije. O ustanovitvi tovrstne zavarovalnice pri nas se govori že dve leti, priprave na njeno ustanovitev pa se bližajo koncu. Prednost takšne zavarovalnice bi bila v obsežnejšem portfelju, zavaro- Kerna celo v Izraelu Pridelava sladkorne pese Poiskati ustrezno obliko a so v puconskem podjetju Kerna, ki se je že zdavnaj uveljavilo s prodajo gradbenih materialov za končna dela v gradbeništvu, kot so lepila, izravnalne in fugirne mase, malte, industrijski tlaki, materiali za protivlažno zaščito betona, ubrali pravo pot, pričajo številni uspešni rezultati. Tako so minulo poslovno leto končali s 67 milijoni tolarjev dobička. Predvidevajo, da bodo letos v posodobitev proizvodnje vložili kar sto milijonov tolarjev. Poleg tega bodo med delničarje razdelili 23 milijonov nerazporejenega dobička izpred dveh let. Kosmata vrednost dividend po 90 tolarjev bo izplačana septembra. Sicer pa Kerna vedno bolj prodira na zahtevne svetovne trge. Njihovi kakovostni izdelki so namreč zelo iskani v številnih evropskih državah. Tako so med drugim prodrli tudi na zahtevni avstrijski trg, kjer so prodali že okrog 1.500 ton materialov in izdelkov za sklepna dela v gradbeništvu. Svoje podjetje ima puconska Kerna tudi v Zagrebu, sicer pa imajo predstavništva še v šestih srednje- in vzhodnoevropskih državah. Prav zdaj se obetajo zelo zanimivi posli v Izraelu. Po nekaj manjših poslih so namreč z izraelskim partnerjem sklenili pogodbo o prodaji večje količine desetih vrst izdelkov Kerne. To puconsko podjetje pa je pred kratkim na Madžarskem ustanovilo svoje podjetje. V ta namen so v Tordasu pri Budimpešti, ki je pobraten s Puconci, na lastne stroške sanirali vlažne šolske prostore. M. JERŠE« organiziranosti Ustanovitev združenja pridelovalcev po vzoru drugih evropskih držav V Tovarni sladkorja v Ormožu so ves čas obstoja tovarne posebno skrb namenjali sodelovanju s pridelovalci sladkorne pese. Plod takšnega sodelovanja je povečan ob- seg pridelave in po dvajsetih letih delovanja se bo tovarna letos prvič srečala z več pese, kot znašajo njene predelovalne zmogljivosti. Po prvih ocenah bodo slovenski pridelovalci letos oddali tovarni 450 tisoč ton sladkorne pese, kar je za 20 odstotkov nad tehnološkimi zmogljivostmi. Navkljub vsemu pa v tovarni zagotavljajo, da bodo prevzeli in predelali vso peso, saj bodo nekoliko podaljšali kampanjo spravila in predelave. Nekaj izkušenj so si pridobili že lani, ko jim je kljub slabemu vremenu in poznemu spravilu uspelo predelati ves pridelek, medtem ko je ponekod v Evropi dobršen del pridelka ostal na poljih. Pred tovarno, pridelovalci in tudi državo so zdaj pomembne naloge na področju približevanja Evropski uniji, smo slišali na že tradicionalnem srečanju pridelovalcev sladkorne pese, ki so ga pripravili med letošnjim mednarodnim kmetijsko-živilskim sejmom v Gornji Radgoni. Pri tem bo potrebno sodelovanje vseh, po prepričanju Franca Buta, državnega sekretarja v kmetijskem ministrstvu, pa že dosedanji rezultati kažejo, da bodo cilje uresničili. Po njegovem v Sloveniji ni pridelave, ki bi v dveh desetletjih dosegla takšen razvoj in obseg, kot ga je prav pridelava sladkorne pese. Z ukrepi, kijih vlada namenja pridelovanju te poljščine, se bo pridelava še širila, veliko dela pa nas še čaka na področju tržnega reda. Slovenski tržni red za sladkorno peso se zelo razlikuje od evropskega, saj pri nas še ni kvot, do leta 2002 pa se bomo morah tudi na tem področju izenačiti s pogoji, ki veljajo v Evropski uniji. Pridelovalci sladkorne pese se bodo morali tudi ustrezno organizirati, saj se bodo lahko le z enotnim in skupnim nastopom uspešno kosali s predelovalno industrijo. Že v devetdesetih letih so slovenski pridelovalci ustanovili zadrugo pridelovalcev sladkorne pese, ki združuje tretjino vseh, ki pridelujejo sladkorno peso, poiskati pa bo potrebno še ustreznejšo organizacijsko obliko. To vidijo v združenju pridelovalcev sladkorne pese, ki bo vključevalo vse pridelovalce, saj so se takšne oblike združevanja že uveljavile v nekaterih evropskih državah. Vzor iščejo v sorodnem avstrijskem združenju, ki združuje okoli 12 tisoč pridelovalcev sladkorne pese, vse pogodbe se sklepajo prek tega združenja, pridelovalci pa imajo tako zagotovljen prevzem in plačilo sladkorne pese. V primeru avstrijskega združenja gre za zadružno obliko organiziranosti, saj je za člane obvezno plačilo članskega deleža. Tudi po ustanovitvi združenja slovenskih pridelovalcev sladkorne pese bo sedanja zadruga nekaj časa še ostala, čas pa bo pokazal, katera oblika organiziranosti bo primernejša. vanja zanjo bi sklepale komercialne zavarovalnice, izhodiščne premije za zavarovanje pa bi bile nižje. Vendar pa dolgoročni izračuni kažejo, da se nekatere pridelke, predvsem sadje, bolj splača zavarovati z zaščitnimi mrežami. Zaščita pridelkov z mrežami je učinkovitejša tudi zato, ker zagotavlja enakomernejšo oskrbo trga s pridelkom, saj izpada na trgu in izgub zaradi dolgotrajnih poškodb dreves zavarovalnice ne povrnejo. Vsekakor bo potrebno ohraniti obe obliki zavarovanja kmetijskih pridelkov, tako tistega pri zavarovalnicah kot z zaščitnimi mrežami. Takšen kombinirati sistem se namreč uveljavlja tudi v Avstriji, kjer država subvencionira postavljanje zaščitnih mrež kot tudi zavarovalnih premij pri vzajemni zavarovalnici. LUDVIK KOVAČ« da vam prodamo 15% apna manj od konkurence Bou KO JE APNO KAKOVOSTNO, VEČJI JE NJEGOV PRIHRANEK PRI GRADNJI. V SCT IAK SE LAHKO POHVALIMO Z IZJEMNO KAKOVOSTNIM IN NAJBOLJ BELIM APNOM NA TRŽIŠČU. PRI GRADNJI DVOSTANOVANJSKE HIŠE BOSTE TAKO PRIHRANILI TUDI DO DVE TONI APNA IN Sl HKRATI ZAGOTOVILI KAKOVOSTNO GRADNJO IN ZIDOVE, KI BODO DIHALI. ZDRAVA LOGIKA. SCTIAK d.d., Kresnice 14,1281 Kresnice TEL: 061 877 080, fak: 061 877 007 logika kvalitete set Industrija apna Kresnice O. 8 (IZ)BRANO 2. september 1999, Na tapeti Za razvoj kmetijstva zavihali rokave in hlačnice Da v moravskotopliški občini namenjajo kmetijstvu posebno pozornost, se potrjuje tudi v praksi. Vse sile za razvoj je zastavil celo sam župan Franc Cipot, ki za pocenitev pridelave ni zavihal samo rokavov, pač pa celo hlačnice. Ob zadnji podražitvi nafte so občinski svetniki sklenili, da morajo traktorje zamenjati konji, izvajanje takšnega sklepa pa so naložili samemu županu. Župan Cipot zdaj prosi vse, ki še imajo ročne bakrene škropilnice Panonija, da jih prinesejo v njegov urad, saj bo skupaj s svetniki prihodnjo pomlad prevzel škropljenje nasadov goričkih sadjarjev. Tako naj bi jim povrnili stroške, ki so jih imeli pri letošnjem zavarovanju nasadov. “ 'VSR 'A DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 -ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. Cisto naravno do novega avtomobila Do 30. septembra pripeljite svoj avto katerekoli znamke, ki mora biti starejši od 10 let in registriran. Če se boste odločili za nakup kateregakoli Renaultovega avtomobila, bomo vašega starega odkupili za 200.000 SIT. Ponudba je veljavna samo za fizične osebe. Cene so informativne. Pridržujemo si pravice do sprememb cen zaradi tečajnih razlik. V kulturnem programu (na prostem) so nastopili otroci vrtčevih enot Srnica M. Sobote ter učenci podružnične OŠ Krog. (Foto: J. G.) Kangoo 1.996.865 SIT - 200.000 SIT = 1.796.865 SIT Tvvmgo 1.424.827 SIT - 200.000 SIT = 1.224.827 SIT Clio 1.549.527 SIT - 200.000 SIT = 1.349.527 SIT AGROSERVIS d. d. Murska Sobota telefaks: (069> 21322 Evropsko Za izvedbo reforme kmetijske politike bo že prihodnje leto potrebnih 56 milijard tolarjev primerljivo kmetijstvo Administrativnega določanja cen ne bo, bodo pa kompenzacijska plačila po hektarju a lanskem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano javnosti prvič predstavilo program reforme slovenske kmetijske politike, na letošnjem sejmu pa so že predstavili izvedbeni načrt te reforme. Nacionalni program razvoja kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva za obdobje 2000-2002, izhajajoč iz ciljev reforme, natančno opredeljuje ukrepe, ki bodo potrebni za uskladitev slovenske kmetijske politike s tisto, ki velja v Evropski uniji. Nekateri ukrepi, ki zdaj veljajo v slovenskem kmetijstvu, ne dajejo želenih učinkov, tržno-ce-novna politika pa je preživela, zato bo potrebno naše ukrepe prilagoditi evropskim. Slovenska Agenda 2000, kakor bi lahko poimenovali izvedbeni program reforme, zato predvideva postopno zniževanje cen skorajda vseh pridelkov, ukinja pa tudi vsakršno administrativno določanje cen. Do leta 2003, ko naj bi po nekaterih napovedih Slovenija postala članica Evropske unije, bo slovensko kmetijstvo ustrez- cijska plačila pridelovalcem sladkorne pese se bodo postopoma zmanjševala, sočasno pa se bo zviševala odkupna cena, medtem ko se bo cena belega sladkorja sprostila še letos. Osnovnega t. i. EKO 0 plačila pri sadju, vrtninah in krompirju ne bo, tržni redi zanje bodo zelo liberalni, bodo pa kompenzacijska plačila za integrirano pridelavo, kije naravi prijaznejša. Napovedujejo, da se bodo po vstopu v Evropo tržne cene jabolk zvišale. Tržno-cenovno ureditev za vino Evropska unija prav zdaj spreminja, bistvene spremembe pa bodo tudi pri nas. Tudi za vinogradništvo ni predvideno osnovno EKO 0 plačilo, predvidena pa so okoljska plačila, ki bodo dosegala od 60 do 105 tisoč tolarjev po hektarju. Cene mleka se bodo sprostile, o njih se bodo neposredno dogovarjali rejci in mlekarne, država pa bo zagotavljam. re Po hektarju travinja, ki najti znašale 15.600 tolarjev. Te podpore bodo lahko uveljavljali tudi rejci govedi in drobnice. Popolna novost so okoljska ti krajinska plačila, ta neposredna Plačila pa bodo namenjena ob močjem z omejenimi dejavniki’ saj želijo z njimi preprečiti zaraščanje in ohraniti kulturno kra jino. Pridelovalci na teh obmoc jih bodo dobili za vsak obdelan hektar od 20 do 30 tisoč tolarje1- Seveda bo potrebno za izvedbo reforme v državnem?^ računu zagotoviti ustrezna sre stva, saj bodo ostali sicer še tako dobro zastavljeni ukrepi neti1 sničeni. Po besedah rninis^ Smrkolja bo slovensko kmedJ stvo potrebovalo za evrops0 Primerljive ukrepe v prihodnjeti letu 56 milijard tolarjev, vna1^ dnjih dveh letih pa šepo^11 milijonov tolarjev več. LUDVIK K0^' no organizirano in harmonizira-no z evropskim. Ob ukinjanju vseh cenovnih ukrepov izvedba reforme predvideva uvedbo kompenzacijskih plačil, kot so jih že letos uvedli za pšenico in rž ter sladkorno peso. Že v prihodnjem letu so predvidena kompenzacijska plačila v višini 54 tisoč tolarjev na hektar za vse žitarice, razširili pa jih bodo tudi na koruzo, silažno koruzo in oljnice. Kompenza- V Krogu prijetno ob začetku novega šolskegaj^ »Kislo jabolko« je dozorel’ olarji in predšolski otroci v Krogu ter njihove učiteljice in vzgojiteljice so še posebej težko pričakovali novo šolsko leto. Ali bodo gradbinci in drugi res pravočasno postorili vsa dela za preselitev v nove prostore, je bilo vprašanje, ki so si ga zastavljali. In tako rekoč vse je bilo nared že dan prej, ko so pripravili slovesno otvoritev dograjenih prostorov vrtčeve enote Srnica pri tamkajšnji podružnični osnovni šoli. Gre za prizidek, v katerem so uredili prostor za jaslični oddelek za 12 otrok, oddelek za otroke od 3 do 5 let (22), igralnico oziroma učilnico za 17 6-letnih otrok, ki sojih starši vpisali v 1. razred 9-letnega programa osnovne šole, garderobo in še nekaj drugih prostorov, ki so potrebni za nemoteno delovanje vrtca. Za to naložbo, ki je stala 37 milijonov tolarjev (4 milijone SIT bo potrebno še vložiti), sije posebej prizadevala tudi KS Krog (samoprispevek) na čelu s predsednico Gizelo Lubšina, ki je v uvodnem pozdravu zbranim na otvoritvi med drugim dejala, da je kislo jabolko tako končno dozorelo. Vsem, ki so jim pri tem pomagali, se je javno zahvalila. Ravnatelj matične OŠ II M. Sobota Ludvik Nemec je na kratko opisal šolsko zgodovino v Krogu (od leta .1853 dalje) in dejal, da imajo tam zdaj skoraj idealne razmere za vzgojno-izo-braževalno delo, kar velja še posebej za 1. razred 9-letke, ki so ga uredili v vrtcu. Prihodnje leto nameravajo v nadzidku urediti še eno dodatno učilnico, čitalnico, jedilnico in druge manjkajoče prostore, kijih potrebuje podružnična osnovna šola. Dane Katalinič, ravnatelj Vrtca M. Sobota, h kateremu spada enota Srnica v Krogu Je programa velika p v vdc6 ■ igralnici. »“j” pohvalil vljena dela««^ Času. . blike Slovenije z daSe Lorenčič je 130 letih počasi P ovoeSoie 8-letne obvezne vpisal's J. da bodo starsi, k^J otroke v P°sku n^a|ii daJe letke, kmalu sp favilna. ta njihova odloči Pe M. Sob« pan Mestne obe eP Anton Slavic p l R]juce rezal trak in P je za tek sole se joZ.P vja- kakšni so pr° zatoIlfl stoi za bivanje o šolski P ganje v osnovno prioriteto- Megane 2.481.998 SIT - 200.000 SIT = 2.281.998 SIT RENAULT IBM i 2. september 1999 (IZ)BRANO ^°vi direktor Slovenskih železnic v Pomurju Kaj delajo pomurski župani? (4) Zajec na progi a9. Zajec si je ogledal gradbišče nove železniške proge v ekmurju in staro progo, ki je potrebna temeljite obnove - Ustavni Sobote zaradi »železniškega ignoriranja« še ni umaknjen %>• avgusta 1999, je z vlakom pripotoval na železniško Vstajo v Mursko Soboto novi direktor Slovenskih železnic E 'gOr Zaiec- Spremljala ga je močna ekipa sodelavcev z Postaj' Pa §a je sprejel tudi šef soboške postaje Borut Meti„ 0 0Stedu gradbišča in srečanju z novinarji v novih prostorih Stališ $ CONSULTING v G. Petrovcih naj bi se železniški šefi k, ^^pani občin Hodoš, G. Petrovci, Šalovci, Puconci, G. Ra-katerih S°aOta’ ®elt'nc' 'n Ljutomer, torej z vsemi župani občin, časDj stara in bo potekala prihodnja železniška proga. Ta 'z,«ča nh era3*'®na« nova proga, saj to že gradijo; več skrbi jim po- i Va Stare d°trajane proge od Puconec do Pragerskega. ioejjDn gOr Zajec je s strokov-ioraj c minulib dneh obiskal »iškooj °!no ^ovensko želez-K sezn , z namenom, da bi ^Ob • 2 razmerami na 'iškega nV1S°kem jubileju želez-še ^Ptom0( p°mentben »proboj« ^dorja z novo 0 Progo proti Ma- fakultete in dr. Tolarsija - pro-metno-logistični vidik bo dal temu koridorju pravi pomen in za to naj bi skrbeli prometni strokovnjaki. V Sloveniji bodo morali tranzitnemu prometu dodati »dodano vrednost«, s tem namenom so že organizirani trije intermodalni centri Koper, Ljubljana in Maribor, tako da ni Valter Oblak je odgovoren za vozna sredstva potniškega in to-r vornega prometa; tudi potniški promet bo dobil večjo veljavo, saj bo omogočil boljšo povezavo krajem severneje od M. Sobote.. V ekipi sta bila tudi g. Godec, odgovoren za signal no-varnostne naprave, in g. Ivan Korošak, odgovoren za infrastrukturo. Postaja v Murski Soboti bo v prihodnje srce železniške proge, na eni strani bo Hodoš in na drugi Pragersko. Slabo kaže za gradnjo obvozne železniške pfoge mimo M. Sobote, kajti obnove železniških prog se financirajo s sredstvi proračuna, denarja pa je veliko premalo; pa tudi v projektih SŽ ga še ni, čeprav je železnica zain- l ^iške^f ^lovenskih železnic mag. Igor Zajec z ekipo si je minuli teden ogledal gradbišče nove med Puconci in Hodošem. Na posnetku z Markom Brezigarjem, vodjem projekta izgra- ^tsk' na pripravi preduseka pred predorom med Mačkovci in Stanjevci b’ Prinesla več W Okrajem, ki so bili od drugih uSovijp,IJe’K Povedal v J ezniški direktor. Slonje tako za čebulno n k°t za boljšo '^Stad^70 P° petem J’ nove P10®6 Pa lAsajt na tudi za Luko P° novi bojazni, da koridor ne bi igral tiste vloge, ki mu je namenjena. Pomočnik direktorja g. Anton Medved je odgovoren za potniški in tovorni promet, kajti že sedaj ves čas proučujejo možnosti povečanja prometa na celotni železniški progi, tako naj bi se Prekmurje končno rešilo tovornega prometa. teresirana, da se ta dela izvedejo. Sicer pa, kakor so opozorili železničarji novinarje, ti pogovori potekajo neposredno med županom in ministrom. Pritožba M. Sobote na ustavnem sodišču še ni umaknjena, vendar je to stvar ministrstva, ki pripravlja program investicij. BERNARDA B. PEČEK! Poletna deloholičnost V maraton, katerega se je udeležilo okrog 700 kolesarjev. Potekajo tudi razne prireditve v sodelovanju z Zdraviliščem ter gasilskim in turističnim društvom. V turističnem društvu Kapela bodo organizirali Praz- I nik jeseni, ki vsako leto j privabi veliko ljudi, poteka pa v znamenju vinogra- I dništva. Župan se je avgusta odpravil v planine, I kamor zahaja tudi na krajše izlete, vendar zadnje | čase zaradi številnih obveznosti bolj poredko. »Delo župana zelo rad opravljam« V občini Velika Polana poteka delo enako skozi vse leto. Župan Štefan Prša pravi, da občina počasi dobiva pomen, pa ne le zaradi Miška Kranjca, Črne jelše in še česa, ampak so predkra-tkim Malo in Veliko Polano razglasili za evropsko vas štorkelj. V tem času se pripravljajo na razne projekte CRPOV, poteka pa tudi priprava dokumentacije za gradnjo kanalizacije in obnovitev Co-pekovega mlina v M. Polani. Župan se tudi zavzema, da bi imeli pravico vzdrževati nasip pri Muri, ki meji na Hrvaško, saj jih le-ta lahko obvaruje pred poplavami. V občini so uspešno organizirali Polanske dneve, pripravljajo pa se na odkritje spominskega znamenja Štefanu Hozjanu, uspešnemu pilotu iz prve sv. vojne, odkrili ga bodo v njegovi rojstni vasi Brezovici, ob tej priložnosti pa bodo organizirali tudi srečanje pilotov veteranov. Župan je štiri dni'dopustoval v Portorožu, konec tedna pa se je povzpel tudi na Triglav. Pravi, da se najbolj sprosti med ljudmi, velikokrat pa tudi kolesari. V poletnem času ni nič manj dela Za župana občine Murska Sobota Antona Slavica je delo v poletnih mesecih prav tako naporno, letos pa je bilo še posebno veliko dela pri ureditvi razmer za devetletno osnovno šolo. Obnovili so bazene v kopališču, poteka pa tudi pokrivanje tribune na mestnem stadionu. V Bakovcih gradijo telovadnico, pripravljajo se na začetek gradnje vodovodnega omrežja Ba-kovci-Murska Sobota, v Rakičanu, Murski Soboti in Nemčavcih pa gradijo plinsko omrežje. Med 24. junijem in 16. julijem so se zvrstili Soboški dnevi, veliko priprav pa je bilo potrebnih ob obletnici priključitve Prekmurja k Sloveniji. V poletnih mesecih je veliko najrazličnejših prireditev in koncertov, turistično društvo pa se že pripravlja na organizacijo praznovanja ob koncu leta. Župan seje odpravil za deset dni na Gorenjsko, v prostem času pa zelo rad plava ali si ogleda kakšno športno prireditev. Za dopust skoraj ni časa Župan občine Cankova Viktor Voršič ne čuti velike razlike v delu med posameznimi meseci, v tem času je tudi več prireditev, ki se jih mora udeležiti. Občina v sodelovanju s šolo in župnijskim uradom prireja proslavo ob 90-letnici smrti Jožefa Borovnjaka, ki bo 11. septembra. Avgusta so organizirali občinske kmečko-turistične igre, kjer je vsaka od osmih vasi pripravila eno igro. Občina se je tudi uspešno predstavila na radgonskem sejmu, v nedeljo pa je potekal prevzem orodnega gasilskega vozila v Korovcih. V tem čas,u urejajo projektno dokumentacijo za gradnjo vodovoda Domajinci-G. Črnci-Cankova, pripravljajo pa se tudi na asfaltiranje ceste G. Črnci-Krašči-Ropoča. Župan je en konec tedna preživel v slovenskem primorju, večkrat obišče tudi starše, pravi pa, da mu prostega časa skoraj ne ostaja, saj ima veliko dela na kmetiji, poleg tega pa namerava oktobra nadaljevati študij. DARJA TIBAOTi lil kotlin- manJ časa, kraj-«Post°Pki na meji, to ^vijaJa Madžarska promelM pomemb-Vl 'iši^Mihj C* bi se vodilni %)ijeeznicah sezna-s° se n°Ve Proge; n stali tudi z iz-^cje °8'' SCT kot gla-M.e"°Val ,lovega 'ke j,- arJana Baniča, Kik^ilj Z 8radnj0 ® 200] i c°r°ka, to je pOnP^a' Slovenske J?Vn° Potrdile, »C’ J’Z vrtani rednevsako-izv6 Za koordina- Priznal introl° 'zvedbe jbtorjelJe povezava ln izvaJalci, Ciril Smrkolj, slovenski kmetijski minister, predsedniku države Milanu’Kučanu: »Zadnje informacije kažejo, da iz Bruslja ne bomo dobili ravno veliko sredstev kot predpristopno pomoč EU kandidatkam za polnopravno članstvo. Zdaj ti nalagam, predsednik, da urediš, da bo država poskrbela za svoje kmete. Upam, da se še zavedaš svojih korenin!« Kje bodo (so) dopustovali? zadnjem nadaljevanju smo predstavili še preostalih sedem županov. Dopusti so pri koncu, župani pa se intenzivno pripra- vljajo na jesenske obveznosti, ki so v poletnem času zaradi dopustov zastale. Dopustniške dni so župani preživljali vsak po svoje, čeprav se nekateri zaradi obilice dela na dopust sploh niso odpravili. »Kolesarjenje me sprošča« Jože Kavaš, župan občine Beltinci, poudarja, da je vse leto veliko dela, vendar ga je poleti še več, saj je tudi veliko prireditev. Avgusta so praznovali občinski praznik, ko so priredili otroške in mladinske delavnice, v sklopu osrednje prireditve pa so praznovali tudi 80 let priključitve Prekmurja k Sloveniji. Ta hip gradijo vodovod od Gančan do Beltinec, pripravljajo pa tudi tehnično dokumentacijo za od- prtje vrtine, v kateri so 1957. leta iskali nafto, našli pa so toplo vodo. V septembru ali oktobru bodo začeli z asfaltiranjem občinske ceste Beltin-ci-Bistrica, poteka pa tudi priprava dokumentacije za kanalizacijo in čistilno napravo. Dopust je beltinski župan preživel v slovenskem primorju, v prostem času pa rad kolesari. Poleti je več obveznosti Za občino Razkrižje in župana Stanka Ivanušiča je v poletnem času nekoliko več dela. Konec junija so praznovali prvi občinski praznik in v ta namen so na Gibini odkrili spominsko znamenje, saj so ob osamosvajanju Slovenije tamkaj potekali težki boji. V juniju je bilo tudi tradicionalno romanje do Ivanovega izvira na Šafar-skem, kjer bodo letos v • božičnem času predstavljene tudi žive jaslice. Predstavili so se na radgonskem sejmu, pripravili pa bodo tudi martinovanje na.prostem. V tem času potekajo priprave na asfaltiranje ceste Ražkrižje- Gibina, na gradnjo kanalizacije in čistilne naprave ter na obnovo vodovodne instalacije v osnovni šoli, prizadevajo pa si tudi, da bi usposobili zdravstveno postajo. Župan zelo rad igra nogomet in namizni tenis, veliko se je ukvarjal s športnim ribolovom, zdaj pa mu za to zmanjkuje časa. Novih moči sije letos nabral v mirnem kraju v hrvaškem primorju. »Rad spoznavam evropske države« Daniel Kalamar, župan občine Grad, pravi, da je poleti manj dela, ker je zaradi dopustniškega . časa tudi manj načrtovanja. V občini so končali asfaltiranje vaških cest v dolžini treh kilometrov, poteka pa druga faza obnove gradu, ki naj bi jo končali konec septembra. Petnajstega avgusta so pripravili Ve-likošmarenski sejem, ki ga je obiskalo okrog se- dem tisoč ljudi, potekale pa so tudi kulturne prireditve v gradu. Na sejmu v G. Radgoni so se predstavljali v okviru projekta vinske ceste. Župan med dopustom zelo rad obiskuje kraje v notranjosti Evrope, kamor se je za pet dni odpravil tudi letos, dopust pa je sklenil v Portorožu. Zelo rad spoznava podobne parke in pokrajine, kot so na Goričkem, saj se prav tukaj lahko pohvalijo s trideželnim krajinskim parkom. Poleti je manj dela Župan Radencev Herbert Šefer pravi, da je poleti manj dela, saj v tem času izvajajo dela, za katera so se že prej dogovorili. Tako zdaj končujejo asfaltiranje tri kilometre ceste Janžev Vrh-Kobilšak-Kapela in Janžev Vrh-Melanjski Vrh. Uredili so Prisojno ulico v Radencih, pred kratkim pa so tudi zgradili krožno križišče, ki se je v času radgonskega sejma izkazalo za koristno. V maju so organizirali tradicionalni Maraton treh src, v juniju so potekale prireditve ob občinskem prazniku, prejšnji teden pa so priredili kolesarski INTERVJU 2. september 1999, VBIjjjl d leta 1991 je na čelu Gimnazije M. Sobota REGINA CIPOT. Ko je prevzela vodenje te ustanove -to se je zgodilo po stavki, ki jo je uradno vodila prav ona kot tedanja predsednica sindikalne organizacije na šoli so morali najprej reševati nakopičene probleme. Kateri so bili najbolj moteči in kako so se zadeve uredile do danes? Dobro in slabo pod isto streho »Problemov je bilo več. Nekateri so bili tudi posledica tega, ker ni bil urejen * pravni status šole. To pomeni, da drugo kot to, da smo bili formalno ustanovljeni, ni bilo urejeno. Nismo imeli premoženja in v bistvu ničesar. Vse je bilo potrebno urejati nanovo. To se pra- tovi, daje prostorsko omejen, da ima za delovanje pač takšne možnosti, kot so, potem iščeš to, kar je lahko dobrega, če si pod isto streho. Kadar nastopi kakšen problem, ga lahko rešimo skupaj. Gre na primer za kadrovske zadeve. Tudi v vašem časopisu ste pisali o presežku delovne sile na Srednji strojni in tekstilni šoli. Problem smo skušali rešiti z dopolnjevanjem ali zaposlitvijo na naši šoli, ko je prihajalo pri nas do upokojitev ali odhodov zaposlenih kam drugam. Ob izpolnjevanju pogojev smo dali prednost tistim, ki bi bili v prihodnosti odveč na sosednji šoli. Tb ne pomeni, da smo jih sprejemali zato, ker so oz. bi bili tam odveč, ampak ker so bili strokovnjaki na svojem področju, preizkušeni, z nazivi itn. zboru, ki potem posreduje svoje mnenje oz. predlog svetu zavoda glede vpisa, da vpisa ne bi omejevali. Nekateri so menili, daje bolje, če imaš lahko izbor, selekcijo. Moji argumenti, ki jih je podprla večina, so bili, da se dogajajo neke druge stvari. Kaže namreč, da so se začeli prijavljati na gimnazijo tudi tisti dijaki, ki so se prej vpisovali na srednje šole v Ljubljani, Mariboru in drugih središčih, recimo v računalniško, policijsko, elek-tro ih kemijsko šolo, ker tja ne morejo iti predvsem zaradi socialnih razlogov. Če bi omejili vpis, bi jim še mi zaprli možnosti za nadaljnje izobraževanje, in to ne bi bilo preveč pametno. V primeru omejitve bi seveda izpadli v glavnem učenci s prav dobrim uspehom in tisti redki z dobrim v osnovni šoli, ki se prav tako prijavijo. Ni pa rečeno, da so to res Gimnazija Murska Sobota stopa v 80. leto delovanja 0 vi, izboriti si prostore v skupni zgradbi, rešiti kadrovske zadeve ... Določene težave pa je prinesla sama po sebi menjava vodstva, kar je bilo normalno. Če bi ostalo vse isto kot prej, potem vodstva ne bi bilo potrebno zamenjati. Ne rečem, da je bilo prej slabše in da je zdaj boljše. To morajo .oceniti drugi. Nekateri so najbrž ostali še naprej nezadovoljni, kar je čisto človeško. Po mojem je nenormalno, če kolektiv glasuje stoodstotno »ZA«, kadar so določene kandidature. Ljubše mi je, če mi tisti, ki se s čim ne strinjajo, to povedo, da se lahko pogovorimo in zadevo popravim. Brez napak ni nihče. Percepcije določenih odločitev so pač različne. Za nekoga je določena stvar sprejemljiva, za drugega ni. V glavnem pa bi lahko rekla, da so se zadeve uredile, kar potrjujejo tudi uspehi in vse, kar se je potem zgodilo na šoli. Recimo, da imamo sedaj ustrezno usposobljen kader; veliko je takih, ki imajo še dodatne kvalifikacije, ki niso formalne potrebne, nekateri pa se lahko ponašajo s strokovnimi objavami v tisku. Uredili smo seveda tudi pravni status šole, tako da smo si razdelili premoženje s Srednjo strojno in tekstilno šolo in postali samostojna pravna oseba.« - Dotedanji skupni Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve M. Sobota se je torej preoblikoval v dve samostojni šoli, ki pa še naprej delujeta pod isto streho. Je to dobro, slabo? Brez sodelovanja prav gotovo ne gre. »Na zadevo lahko gledaš z dveh strani, z dobre in slabe - kot da je to problem oziroma prednost. Ko človek ugo- - Niste samo ravnateljica, ampak tudi še vedno profesorica, ker poučujete dijake v razredu. Kako to? . »Še pred dvema letoma smo imeli vsi ravnatelji po zakonu obvezo, da-moramo tudi poučevati. Šolski minister je vztrajal pri tem, češ ravnatelj mora tudi učiti, drugače bo izgubil stik z dijaki in stroko. S tem se strinjam. Zdaj te obveze nimam več, pač pa druge obveznosti, vendar še vedno učim, ker me to veseli. Ure so na voljo, zato nobenega ne ogrožam. Gre za predmet slovenski jezik s književnostjo. Tako se mi bo lažje tudi vrniti v zbornico, ko bo prišel čas za to. Ko sem postala ravnateljica, meje šolski zvonec še naprej vabil v razred, tako da sem včasih podzavestno vstala in se nameravala odpraviti k pouku.« Gledano s prostorskega vidika, pa je seveda slabo, ker se moramo drug drugemu prilagajati.' Če ima na primer sosednja šola kulturni dan, smo tisti dan ovirani, ker se dogaja nekaj, kar ni reden pouk. Moteča je seveda tudi mešanica izobraževalnih programov - od najzahtevnejšega gimnazijskega pri nas (teoretično gotovo) do dveletnih, triletnih in štiriletnih na strojni in tekstilni šoli. Zato je populacija dijakov zelo različna in dogajajo se vse sorte stvari. Če imaš svojo stavbo, homogene dijake, je vse drugače.« (Ne)omejevanje možnosti za izobraževanje - V zadnjih letih se je precej povečalo zanimanje osmošolcev za vpis na gi-manzije, tako tudi na vašo. Omejitev niste imeli, kot se je to dogajalo marsikje drugod. Zakaj? »Lahko rečem, da smo bili v veliki dilemi, ko sem predlagala učiteljskemu Zaslužili bi si lastno zgradbo Tudi predsednik slovenske države je maturant soboške gimnazije manj sposobni učenci. Jaz pravim tudi tako: Že itak smo v Prekmurju odrinjeni, in če bomo možnosti za izobraževanje še sami omejevali, bomo še bolj nazadovali.« - Novost vaše gimnazije v novem šolskem letu je športni oddelek kot formalna oblika izobraževanja, potem ko ste že dve leti omogočali mladim nadarjenim športnikom posebne možnosti za izobraževanje v splošnem gimnazijskem programu. »Da, že dve leti smo omogočali perspektivnim športnikom, da so lažje usk lajevali svoje športne aktivnosti s šolskimi obveznostmi. Vendar so ti dijaki obiskovali oddelke gimnazije kot vsi drugi. Zdaj, ko smo dobili poseben športni oddelek, bodo imeli dijaki s statusom perspektivni športnik še veliko boljše možnosti za izobraževanje v gimnazijskem programu. Normativ v takem oddelku je največ 22 dijakov, pouk pa bodo imeli samo dopoldne. Poleg tega bodo imeli posebnega športnega koordinatorja, to je profesorja, ki bo imel 5 ur tedensko na voljo samo za delo s temi dijaki ter dogovarjanje s športnimi klubi in trenerji. Prav tako bodo imeli pedagoškega koordinatorja, ki bo poučeval v športnem oddelku, vendar z zmanjšano učno obveznostjo 5 ur tedensko za koordiniranje s svetovalno službo in starši. Seveda bodo imeli tudi razrednika. Pro-V fesorji pa bodo imeli po 3 ure tedensko na voljo za individualno delo in dogovarjanje z dijaki v športnem oddelku.« - Osem dijakov ste torej odklonili. Dva med njimi sta se odločila nadaljevati šolanje na Hrvaškem, kar je naletelo na precejšen odmev v medijih. Kriterij za omejitev vpisa so bile točke kot v vseh drugih programih? »Da, prednost so imeli tisti osmošolci, ki so zbrali več točk pri skupinskem preverjanja znanja in splošnem učnem uspehu, kot je to določeno, poleg tega pa so morali predložiti tudi potrdila, da so uvrščeni med perspektivne športnike. Kot smo lahko brali v javnih medijih, so nekateri vzeli ta sistem kot nepravičen. Mislim, da je šlo za nerazumevanje delovanja tega športnega oddelka v tem smislu, da je to v prvi vrsti gimnazija z zahtevnim splošnim programom in šele nato z dodatnimi možnostmi za izobraževanje nadarjenih športnikov. Vsi morajo osvojiti gimnazijski program, kajti na koncu jih čaka enaka maturitetna preizkušnja. Razlika pa je v tem, da imajo v športnem oddelku 6 ur športne vzgoje in drugače razporejene nekatere predmete po letnikih. Drugače pa so zahteve enake. Sicer pa bomo vse odklonjene učence po koncu popravnih izpitov obvestili, ali se imajo možnost vpisati v splošni gimnazijski program s statusom športnika.« Veliko dobrega, uspešnega - Večkrat smo lahko slišali pripombo, ne mislim izključno na vas, da pišemo o gimnaziji po navadi samo takrat, kadar zvemo za kakšen problem, afero ipd., dosežke in dobre stvari pa največkrat zaobidemo. Povejte, kaj je bilo v minulem šolskem letu na vaši gimnaziji dobro, uspešno...? »No, rekla bi, da je vprašanje, kako nekatere stvari jemlješ. Mediji imate pač svoje poglede, svoj način dela, za kar imate utemeljene razloge. Tistim, ki smo vpleteni v vaše novice ali komentarje itd., se zdi, da včasih stvar ni takšna, kot smo jo pričakovali. Veliko vprašanje je, kaj je dobra novica. Če vzamemo konkreten primer v zvezi z odklonjenima dijakoma na naši gimnaziji, bi rekla, da je šlo morda tudi za osebne pritiske na medije, da se pač nekaj napiše. Tega nikomur ne zamerim. Pogledi so pač različni. Glede rezultatov v lanskem šolskem letu pa lahko povem, da jih je bilo kar veliko. Spet smo se izkazali z raziskovalno dejavnostjo dijakov, ki pomeni dobro osnovno za nadaljnji študij in osvojitev koristnega znanja. Imeli smo vključena skoraj vsa področja, celo matematiko. Raziskovalne naloge dijakov so bile med najboljšimi na državnih tekmovanjih in srečanjih, kijih izvajamo tudi na naši gimnaziji. Podobno velja za tekmovanja v znanju iz različnih predmetnih področij. Posebej pa velja omeniti dijaka 3. letnika Mirana Burmena, ki se je uvrstil na olimpiado iz fizike, potem ko je prej osvojil naslov državnega prvaka. Udeležili smo se tudi svetovnega tekmovanja za srednje šole v košarki v Izraelu in tam so naša dekleta zasedla 8. mesto. Pri računalništvu pa smo dobili licenco za računalniško opismenjavnje srednješolcev, saj smo kot edina srednja šola v Sloveniji, če sem prav obveščena, izvedli videoračunalniško konferenco v okviru projekta CoLos, ki jo je vodil profesor Renato Lukač, za katerega upam, da bo kmalu doktor znanosti. Marsikaj dobrega in uspešnega je potekalo tudi v projektu Odrta šola in še bi lahko naštevala naše uspehe.« - V določenem obdobju je pr®0 na relaciji ravnateljica: skupnost dijakov do nekaterih težav. Kako je sedaj? »Rekla bi, da je bil prej pr°' blem predvsem subjektivne nara-ve, sedaj pa je to sodelovanje zelo korektno, kar je mogoče videti tudi po raznih dejavnostih, ki^ imajo dijaki, na primer njihov šol-ski radio. Skupnost dijakov nemo teno deluje, zastopa svoje interese pri šolski prehrani, štipendiranja učnem procesu idr.« ~ Kakšni pa so bili rezultati mamre šolskem letu 1998/’99? »Tako kot vsako leto doslej. s®° nad povprečjem v slovenskem men 1 sicer pa je maturo uspešno končalo odstotkov dijakov, od tega jo je 1 0 stotkov opravilo z odličnim uspe ° nekaj pa jih je bilo blizu tistih, kis0 segli točke za podelitev zlatega P nanja.« Novo šolsko leto in jubilej - Kako ste pripravljeni na n°v° {Ostoi' leto? Ali se še vedno uba a sko stisko in ali je še vedno ditev nove gimnazije? ■ »Lahko bi rekla; da smo pripravljeni. Glede kadrov jeno in dogovorjeno, me P ^1** smo postorili nujna vzdrzev kupili nekaj nove opreme-na primer, kompletno no niško učilnico, tako da bom nalnike, ki so prav tako §a ind*v* -lahko namenili predvsem z no delo dijakov in učitelje . ■ Prostorske stiske ža se jjZinens zato moramo imeti e*10'1’. matuf311 pouk. To pomeni, da ho pt£ popoldne v šolo ob P°ne vSj stale dni imajo pouk dopo t na razredi pa imajo prav ta njso den popoldanski pou • jabi*1’’-ločeni letniki »zabetonir t0 s _ le popoldanski pouk, ko drugih čas določeno za vse *J nik0V- dasi^0^^' Prepričana sem, da okolJ Sobota, Prekmurje itt pvog služijo svojo zgradbo- na ta zijo. Na to, da bi se pa srednje strojne in teks 1 se ypi ni realno računati, njihovo šolo v zadnje*1* . rpanj68 a(-Dogovarjamo pa se z eda Pa^stva-nic, kadar je to nujno- bodo sikaj odvisno od tega. . m°ra ri dozorele tudi v drz toviti denar za naloz gi^^iti - To šolsko leto je & gte P'° jubilejno. Kako naV pfe' 80-letnico delovanj sfi0 »Najprej naj P°ve ^festr*6 j t)il° jeli letošnje Prizna” s]irH,daX; te/ Murska Sobota, i® .jem0 je11,(11 več ker smo st ta ^dv*^ zaslužili. aniaPaj<;nfle*1£1‘!| V okviru Prazn°li °b L P*1/ na slavnostna aka da pjila cembra, na kat/ ^sk^^lg^.. tudi predsednik slo Kučan, ki je pra^^ zijo v Murski S°b° rant. Določene P CilJ.^^/ši vrstile celo šolsko ^jgi** jp v SL vanja pa je ’ uc*1^ tu/ j v mnazije med dUak a Z skupnosti, obte*1* Potj6toP vrste patriotizem. . tujini.« <12in 2. september 1999 KULTURA Aktivizem Vnn^ Se b° komu zdel° ^jšihh‘aniesjeena najpo' ^J^d-tudivčasuki-^ditnZ'PrOjek,'Se^ ^ofb, ntaprojekl’ki^a ^iraliinizpeljaliv ^\^tesaprojekta’ki projekta o... hklni^ P Pravem pro-^.n.U- Na^olJe bo- da vso kar na k°nkret-P^rnerih. Sm° bral' skrb °fen° m,ad'nskega ^to(s ,Va^a fttks, kije na ko,K,t tudi potr-^ihi?0 P!'evell'k zal°Saj itlctf ^"'doznih načrto-|' S° °dpadale. “ ponildba, a borni ^"‘^ujtiček. Nad,em 'mlad' Projektanti ^anjza kar moJ primer: neki \f . ‘°r' sa ne bom S n, k lakole, ob ko-m,, aru1, ap bi lahko vo-%n0. se‘ a seje vseeno , f.t,lad' gospodič, ki je ne seveda ni bilo. n> dasno: Pr°iek' k^Phio j sv°Je8a dela. Mo bdo Prema' i Mo ( Je naJbrž vse sku- Jelamica ob mi-tllKiiiS.ketn Shodu. preambiciozni j11 toži/ ‘j namreč vedno Se,We Za,akne ■J^osta,, U dlrektorjipo-jt%o °dkimavajo ali H ^te, j’ '"' Pane samo L ker da kultu- . s° se najbrž že ^ih^.^^tnenco kul-J^a[-fantov. \iSi'oinfs,0Preprosto: te pre-^Proj.^lJenejkultiir- ^j^te n e ,eh klicaH ^'il^fnor Od8ov°rnost. Mi M«. s^10 računi, odv-ki s™0 tako bi pre- Kalini nSpodobai. In bi S^boji pSkovalci- pra-l>\!allltnePOklerpase bo ^Ht^til Veinsvašta« tl \i^edajiCa ne krd/a’ ^Petali v siPhare-Projek-K^j jCe,r Pikoli ne tilnik b‘ listalP° Vaike krč- I I I Ob nedavni izdaji Bibliografije prekmurskih tiskov Nobena pokrajina nima tako bogate knjižne bere rane Kuzmič, sicer kustos pedagog v soboškem pokrajinskem muzeju, se že več kot dve desetletji ukvarja tudi z bibliograf-stvom. »To je zanimivo, a hkrati zelo težavno delo,« mi je dejal, preden sem mu postavil nekaj vprašanj, »saj mora biti venomer na preži moja iskateljska žilica. Poleg tega zadnje čase sproti spremljam knjižne izdaje ter publicistiko sodobnih prekmurskih avtorjev.« kov. Naj še dodam, da smo Prekmurci zmeraj čislali svojo (zapisano) besedo, zato je bil tudi zelo visok odstotek pismenosti med našim preprostim življem. MILAN VINCETIČ ■ Doslej je izdal bibliografije številnih pomembnih prekmurskih piscev (Jožef Klekl, prof. dr. Vilko Novak, Franc Šebjanič, prof. dr. Vanek Šiftar, dr. Jožef Smej...) ter posebnih študijskih področij (slovenski protestantizem, Binkoštna cerkev v SFRJ in Sloveniji, razne domoznanske bibliografije), pred nedavnim pa je izšla pri SAZU (Založba ZRC) njegova Bibliografija prekmurskih tiskov 1920-1998, okoli katere se je sukal tudi ta pogovor. Kako ste pravzaprav začeli? Že pred dvajsetimi leti, ko sem začel načrtno zbirati gradivo, so se začeli zanimati tudi za osebne bibliografije, zato sem se »lotil« najprej pisateljev. Tako sem sestavil bibliografijo Kranjca, Klekla, Temli-na, Košiča in še celega kupa drugih. A najpomembnejša je ta bibliografija, ki je končno odgovorila na vprašanje, kaj je pravzaprav prekmurski tisk. Mnoge naše stare tiske so si prisvojili Hrvati, zato sta Ivan Škafar in dr. Vilko Novak pripravila Bibliografijo prekmurskih tiskov od 1715 do 1919 (izšla 1978), torej od naše prve knjige do razpada Avstro-Ogrske. Po smrti Ivana Škafarja sem se sam odločil, da bom nadaljeval njuno delo in 1995. leta sem bibliografijo tudi končal. Moram dodati, daje bila zelo hvaležna za raziskovalce naše zdomske literature, saj sem zajel tudi njihove tiske. Kar štrideset odstotkov vseh prekmurskih tiskov je izšlo prek luže. Med najpomembnejše brez dvoma spada Amerikanszki Szlo-vencov Glasz, ki je dolga leta izhajal v Betlehemu. Pa še nekaj: čaka nas še Argentina, kjer je prav tako izhajalo nekaj naših tiskov, predvsem koledarjev. Vaša »poskusna bibliografija« iz leta 1995 je torej naletela na dober odmev? Brez dvoma. Kar pohvaliti se moram, da so me kar uredniki iz SAZU-ja prosili za dovoljenje za natis. Urednik Vojislav Likarje bil mnenja, daje gre za zanimivost in zaokroženost, zato je potrebno, da se tudi izda. Taka je bila približno, pot moje Bibliografije, ki zajema prekmurske tiske od leta 1920 do lanskega leta. Vključil pa sem tudi neke vrste dopolnilo k Skafar-No-vakovi Bibliografiji, torej tiske, ki jih onadva najbrž nista poznala. Koliko je teh tiskov? Jaz sem zajel 414 tiskov, inče prištejem še približno toliko enot iz Škafar-Novakove Bibliografije, vam lahko povem, da spada Prekmurje k eni najbolj »plodnih«, seveda glede tiskov, slovenskih pokrajini To so seveda tiski, ki so izhajali le v prekmurščini. Če pa so bili časopisi »dvojezični«, sem jih štel za prekmurske, če je bilo več kot tretjina v narečju. Še več: upam si trditi, da Prekmurci zavzemamo tako po številu avtorjev in tiskov ali knjižnih enot vodilno mesto med našimi pokrajinami. Torej se nam ni treba sramovati ali kazati nase, češ da smo »sibirci«. Vsaj po tem ne: nobena pokrajina namreč nima tako bogate knjižne bere. Če na hitro listamo po vaši Bibliografiji, ki je razdeljena na leta, opažamo, da prekmurski tiski po drugi svet, vojni nekako usihajo. Kaj je temu vzrok? Odgovor je dokaj preprost: ljudje kratko malo ne vedo več brati in pisati prekmurščine, ki se je pravilneje zapisala v madžarskem črkopisu, saj le-ta premore več naglasnih znamenj. Danes pride v zapisu do popačenj: danes pišemo Boug, morali pa bi le napisati Bog. Poleg tega pa je veliko knjig v knjižni slovenščini, ki pa jo vsi dodobra obvladajo. Zadnje čase opazimo, da se tudi mladi avtorji vračajo k prekmurščini in da se veliko rokopisnega gradiva ponatiskuje (Marijanska*pesmarica, Slovarji, narodopisno blago Štefana Kuharja ...). Naj dodam še nekaj v zvezi s »prekmurskimi Amerikanci«: poleg rednih tiskov, se pravi časopisov, naj omenim še knjižne ter rokopisne prevode svetovnih piscev. Tako so na primer za oder prevajali Moliera ali madžarske klasike! Ampak prekmurščina se še uporablja v Porabju? Ja, tam še zmeraj izhaja dvoted-nik Porabje, Slovenski koledar pa tudi nekateri pisci (Irena Barber) pišejo še danes v tem govoru, a ne več v madžarskem črkopisu. Kateri »prekmurski avtor« ima največ izdanih enot? Po mojem kazalu naj bi bil to Janoš Flisar med posvetnimi ter dr. Vilko Novak kot pisatelj in urednik. Če greva k posvetnim tiskom: ima več prekmurskih tiskov katoliška ali protestantska veroizpoved, saj za Žide tako in tako vemo, da prekmurščine niso uporabljali? Po vseh teh bibliografskih izsledkih lahko zatrdim, da imata obe veroizpovedi skoraj enak delež tis- Kulturnica Zagrebški Odmevi a sestanku urednikov manjšinskih revij v R Hrvaški, kot je zapisal v novem Odmevu urednik Silvin Jerman, so se nekateri pritoževali o manku prispevkov. Zagrebški Odmevi, ki jih vrsto let občasno izdaja Slovenski dom, ki ta hip praznuje sedemdesetletnico, teh težav nimajo. V najnovejši junijski številki res najdemo kopico zanimivih prispevkov. Naj omenim, da je ena od stalnih sodelavcev tudi So-bočanka Cvetka Matko, ki že vrsto let živi v Zagrebu. V tej številki se je predstavila z zanimivo reportažo Prek Posavja na Celjsko. Zagrebški Odmevi namreč tudi skrbijo za predstavitev naše dežele sosedom, saj to revijo prebirajo tudi Hrvati, med njimi tudi znani pesnik Slavko Mihalič, kije v intervjuju izjavil, da prav »Slovenci na Hrvaškem lahko v mnogočem prispevajo k obnovi in krepitvi nekdanjih kulturnih vezi.« Bodimo odkriti, tudi kulturne vezi med sosedoma so se zadnje čase razrahljale, za kar se lahko zahvalimo vrli politiki. Kakorkoli: izdajanje Odmevov je brez dvoma hvalevredno dejanje. To sicer ni publikacija, ki bi bila naprodaj na slovenskem trgu, zato je toliko bolj razumljivo, da opozorimo nanjo - sicer skromno - tudi v Vestnikovih Kulturnicah. Pa še nekaj: na naslovnici junijskih Odmevov je slovenska filmska diva Ida Kravanja alias Ita Rina, katere odskočna deska v vrh svetovne kinematografije je bilo lepotno tekmovanje leta 1926 v Zagrebu. Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo Panonski Portreti llHgZOZA^ u 21 i iTsaTao*! FERDO GODINA »Zmeraj si prizadevam, da bi videl v svojem literarnem delu človeka v vseh razsežnostih, v njegovem značaju, v njegovem pozitivnem in negativnem delu življenja. /.../ Ven- dar pa je moj proces pisanja romana tak: pretresti me mora kak dogodek oziroma človek. /.../ Na (teh) sprehodih vdirajo v mojo zavest nova in nova odkritja. Srečujem se sam s seboj in s svojimi junaki, katerim v tem neskončnem miru krojim njihov značaj, jim vcepljam svoje misli in čustva. /.../ Ko pišem, včasih pozabim nase. Če pridejo poglavja, ki jih intenzivno pišem, si šepetam dialog med junaki. Včasih tak dialog s pisanjem težko dohajam. V takih primerih imam občutek, daje stvar dobro napisana: novi junaki sami prihajajo skozi vrata.« Takole je odstrl pogled v svojo pisateljsko delavnico Ferdo Godina, za Miškom Kranjcem drugi pomembni pisatelj iz Prekmurja, ki je s svojim literarnim delom že med obema svetovnima vojnama prodrl v osrednjeslovensko književno zavest, po 2. svet, vojni pa sooblikoval podobo slovenskega socialnorealističnega pripovedništva. Rodil se je v Dolnji Bistrici 7 7. oktobra 1912 v malok-mečki družini zli otroki. Po štirih razredih bistriške šole je odšel za tri leta na klasično gimnazijo v Ljubljano (1925-1928), kar je že tudi pomenilo, da bo eden tistih prekmurskih otrok, ki ne bo ostal doma, ampak se bo prebijal skozi življenje izven sicer skromnega, vendar relativno varnega zavetja domače zemlje. Tako se je tudi zgodilo. Že v zaključnih gimnazijskih letih v Mariboru (1930-1935) se je preživljal z inštrukcijami in občasnimi honorarji, ki jih je dobival za statiranje v gledališču. F tem času je začel sproščati svoj ustvarjalni naboj, in sicer v dve smeri: po eni strani ga je vleklo na gledališki oder in je v ta namen opravil nedeljsko dramsko šolo, po drugi pa je začel pod psevdonimom G. Ferdo in Bistrički Ferdo v Kovinah (1930, 1933-36) objavljati krajšo pripovedno prozo, deloma v prekmurščini (narečju), deloma že tudi v knjižni slovenščini. Okoliščine so nanesle tako, da je lahko nagnjenje do odrskih desk uresničil v okviru svojega druž-beno-političnega angažmaja. Bil je namreč član Akademskega agrarnega društva Njiva in delegat Zveze društev kmečkih fantov in deklet, torej organizacij, ki sta delovali za kulturno-prosvetno in družbenopolitično ozave- ščanje slovenskega podeželja: Tovrstno delovanje v Prekmurju je bilo, še toliko pomembnejše, saj je predstavljalo protiutež tako klerikalni kot liberalno-kapitalistični politiki. Tako so postale gledališke igre, ki jih je prirejal in izvajal po prekmurskih vaseh, zanj osebno združitev individualnih nagnjenj in »objektivnega nareka zgodovine«, v širšem družbenem smislu pa uporaba umetniške besede (npr. Cankarjev Hlapec Jernej) v agitacijsko-ozaveščevalne namene. Ko je po trenjih med radikalno katoliško strujo in liberalnejšim krilom znotraj Slovenskega katoliškega akademskega društva Zavednost bil ustanovljen svetovnonazorsko bolj odprt Klub prekmurskih akademikov, se mu je Godina pridružil in po »pohodu« Kluba na uredništvo srednješolskega sokolskega glasila Mladi Prekmurec postal njegov drugi urednik (uredil 2. in 3. letnik do 5. številke). V tem času je svoj pogled na družbena vprašanja zaostril in približal zahtevam po revolucijski spremembi družbe. S tega zornega kota je opazoval in presojal družbeno dogajanje v Prekmurju in svoja opažanja priobčeval v Jutru, Mariborskem večerniku Jutra in drugod. Hkrati je tudi literarno prodiral v osrednjeslovenski kulturni prostor, kjer so mu pripovedno prozo objavljali npr: v Ljubljanskem zvonu, Modri ptici, Sodobnosti in mariborskih Obzorjih. N skladu s svojim prepričanjem, da le revolucijski poseg lahko preoblikuje družbo in pravičneje razporedi njene dobrine, je že 1941. leta odšel v partizane in tam opravljal najrazličnejše naloge, med katerimi je bil dvakrat ranjen. Oktobra 1944 ga je vodstvo slovenskega odpora po dveh neuspelih poskusih preboja v tretje poslalo v Prekmurje, kjer naj bi razširil in okrepil sicer šibko odporniško gibanje ter vodstvo seznanjal s političnim položajem v Prekmurju. Po vojni je v rodni pokrajini bil najprej urednik Novega časa, nato pa je sodeloval pri Ljudski pravici, bil direktor Slovenskega knjižnega zavoda, upravnik in organizator založniške dejavnosti Slovenske matice, dramaturg Triglav filma, novinar Ljubljanskega dnevnika. Svoji »zadnji besedi« (Cankar) je prisluhnil kot svobodni književnik v Ljubljani 14. julija 1994. Poleg čisto književnega dela (novele, romani, mladinsko pripovedništvo) je Godinova misel segla tudi na filmsko in publicistično področje. Za potrebe slovenskega filma je napisal scenarij Družinsko življenje (1961) in pripravil snemalno knjigo Ilegalček (1982). Publicistično besedo pa je namenjal zgodovini slovenskega NOB in še posebej zgodovini odpora v Prekmurju, bodisi v obliki časopisnih polemik (npr. polemični zapisi leta 1990 v Borcu) bodisi v obliki obsežnejših knjig. Med slednje sodijo Košček njihove mladosti (o času 1941-1945), izšla 1987, Spomini na partizanska leta 1-3 (1-948, 1949 - Godina bil urednik) ter Prekmurje 1941-1945 (1967', 19802), knjiga, v kateri je na podlagi študija dokumentov idr. gradiva ter magnetofonskih posnetkov izjav aktivistov OF idr. udeležencev odpora v Prekmurju skušal dati »prispevek k zgodovini NOB«, kakor je knjiga podnaslovljena. (Nadaljevanje prihodnjič) AKCIJE 2. september 1999, UM* VESTNIK »Vožnja z mopedom brez izpita ni dovoljena« je bilo zapisano pod fotografijo. v MURSKEGA VALA KREKOVA BANKA in sedanjosti Leto 1960 - prometna varnost v Pomurju ekoliko starejši bralci najbrž vedo, da je bilo po drugi svetovni vojni kolo, poleg konjskih in kravjih vpreg, najbolj pogosto prevozno sredstvo. Na naših cestah takrat ni bilo pretirane gneče, vendar je že takratno oblast začela skrbeti prometna varnost. Največkrat so bile namreč v prometnih nesrečah žrtve prav kolesarji, ki so kršili prometne predpise. Najpogostejša kršitev je bila vožnja ponoči brez luči in pod vplivom alkohola. Tako so biciklisti večkrat pristali pod kolesi redkih avtomobilov in kamionov, ki niso pričakovali, da bodo na praznih makadamskih cestah naleteli na kolesarja. Naše ceste so čedalje nevarnejše. Fotografija iz leta 1960 je nastala v okviru besedila z naslovom Nesrečam se lahko izognemo in podnaslovom Premalo cenimo prometne predpise in varno vožnjo. Tega leta so namreč »organi prometne varnosti« v Pomurju opravili raziskavo oziroma anketo med kolesarji, da bi ugotovili, ali ti dovolj poznajo prometne predpise in skrbijo za varno vožnjo. Ugotovili so, da ve večina kolesarjev o prometni varnosti zelo malo, nekaj kolesarjev pa sploh nič. Med drugim so nekateri kolesarji menili, da na kolesu ni potrebno imeti luči, ker jo imajo vozniki avtov in kamionov, ceste pa so po njihovem mnenju dovolj široke za vzporedno vožnjo kolesarjev. Nekateri kolesarji so zatrdili, da luči ne bodo kupili, pa četudi bodo vsak dan kaznovani. Kolesarka iz Nemčavec pa je »s svojimi nedostojnimi izrazi grobo žalila službujoče organe«. Kot kaže, se tudi po štiridesetih letih na pomurskih cestah odnos voznikov do prometne varnosti ni bistveno spremenil. V teh letih se je gotovo povečalo poznavanje prometnih predpisov in tudi prevozna sredstva so tehnično brezhibnejša, le da so danes ceste veliko bolj nevarne zaradi hitrosti vozil in gostote prometa. S tem pa je tudi več žrtev. Mnogi vozniki so danes prepričani, da je najbolj »frajersko« dejanje, ki si ga lahko privoščijo v življenju, da kršijo prometne predpise s prehitro vožnjo in pod vplivom alkohola. Tudi v gostinskih pogovorih prenapetih mladeničev je še vedno največje herojstvo kršenje prometnih predpisov, pitje velikih količin alkohola in zbadanje policistov. Zato v Sloveniji tudi imamo tako slabo prometno kulturo in vsako leto za en šolski razred mrtvih otrok na cesti. JOŽE GABOR ■ v nedeljo, 5. septembra 1999, ob 14. uri NA KMETIJI NAJ«.« BERTALANIC KMFTI.IA ¥ SODIŠINCIH HmC 11(1/1 V PROGRAMU SODELUJEJO: z ansamblom legija Domače dobrote in izbrana kaplji zavarovalnica triglav, d.d. Območna enota Murska Sobota ) pomurska banka Pvmurska banka d.d., Munka Sobota, bančna ikuplna Kwe LjubljMsk« •BRAMAD KREKOVA BANKA d.d. MARIBOR Slomškov trg 18, 2000 Maribor NAJUGODNEJŠEMU PONUDNIKU PRODAMO POSLOVNE PROSTORE V MURSKI SOBOTI, ULICA ARHITEKTA NOVAKA ŠT. 13 IN SICER : POSLOVNI PROSTOR V PRTLIČJU V VELIKOSTI 47,183 m2 OPREMLJEN Z BANČNIM PULTOM IN DVA POSLOVNA PROSTORA V I. NADSTROPJU V SKUPNI IZMERI 54,061 m2 (24,422 m2 + 29,639 m2). DODATNE INFORMACIJE: TEL.: (062) 22 93 191 GSM: 041 789 451 (g. VLADO KRAJCER) Veletrgovina Potrošnik obvešča, da bo nagrajenec na Potrošnikovem dnevu (8. 9.1999) moral poravnati dajatev po Zakonu o dohodnini. OBČINA ROGAŠOVCI In GOVEDOREJSKO DRUŠTVO CANKOVA vabita v petek. 3. septembra 1999. na KMEČKI DAN v občini Ro-gašovci |Sv. Jurij, za bencinskim servisom oz. Gostilno Gider - Ficko). PROGRAM: 9.00-9.30 zbiranje udeležencev 9.30-10.00 uvodni nagovori in strokovne razlage 10.00-10.30 oranje in priprava zemlje s konjsko vprego 10.30-12.00 predstavitev setvenih linij (standardna in priprava zemlje s kombiniranimi orodji) 12.00-15.00 tekmovanje oračev za pokal Zadruge Ledavski dol SKZ Cankova 15.00 spretnostna vožnja z dvoosno prikolico 17.00 razglasitev rezultatov miuim HINIH Uveljavljeno pomursko racunaini®*" ’ zaradi povečanega obsega dela išče- - \/Sk računa*niških omrežij „r; ■ _a । . stopnja elektrotehniške ali računalniške s - jelene izkušnje z omrežnimi operacijskimi sistemi NT, Novell Netvvare), -poznavanje tehnologije računalniških omrežij, - pasivno zanje angleškega jezika, - vozn|ski izpit B-kategorije; • serviserja programske opreme -ke srn®11' - V. ali VI. stopnja elektrotehniške ali računa - poznavanje računalniške opreme, baZ in J®zl - zaželeno poznavanje relacijskih podatkovn - pasivno znanje angleškega jezika, - vozniški izpit B-kategorije. • Kandidatom ponujamo: - delo v mladem, dinamičnem okolju, - možnost dodatnega izobraževanja, egnostjo- - stimulativno nagrajevanje, skladno z usp ■ ffii • o u# Prednost imajo kandidati s praktičnimi 'zk^anCjidate računalništva in nadaljnjega izobraževanjaobja^ ° pošljejo pisne vloge z življenjepisom v j o, anet^SaS^0 Minicom napr® ngOoo Vegova 1 do 2. september 1999 KMETIJSTVO 13 Medlog priporočenih sort ozimnih žit za leto 1999/2000 tu Kenija je izredno raznolika dežela in sorta pšenice, ki M^ahko seje v severovzhodni Sloveniji, ni vedno idealna 'ahimUd'2a osrednj° a'i zahodno Slovenijo. Pri določenih sor-fciat ■ ve''k vPl'v> Prav tak° Pa tudi količina padavin. Preglednica 1: Predlog priporočenih sort ozimne pšenice za leto 1999/2000 ^letošnjem spravilu posevka p marsikdo razočaran in verjet-IJkdo sprašuje, ali se pšenico Izplača pridelovati. Poraja pa ^vprašanje, katera sorta dala visok in kakovosten ■ alek. Preden se odločite za ^orte pšenice za setev v času, bi bilo dobro, če lzaani pogoji tržnega reda za ’8ednie leto in tudi vsi parame-fcbodo zahtevali kot kako- J Parametre. Jhltt. /e|iKo pridelovalcev je v leto-Jjlstu doživelo neuspeh pri Pšenice zlasti zaradi v po-(‘‘hižiih pridelkov. Neugodne s ^ke razmere jeseni so ote-■ph veliko njiv, namenjenih '6 Os'al° neposejanih ali Posejanih zunaj optimal-Na težjih tleh so obilne T16 jeseni in spomladi razre-^Osevke ozimnih pšenic, ko-. a>a Pa so svoje prispevale PSoke temperature, predv-pkihtleh. 1^1999 si bomo zapomnili, 11 zrnja in dozorevanja ter po fiziološki zrelosti stekli encimski procesi in rezultat je bil začetek kaljenja že v klasu in s tem manjše (nižje) padajoče število. To se je pojavljalo predvsem pri zgodnejših sortah in sortah, ki so bile kakorkoli prizadete (suša, vlaga, bolezen). Zgodnje sorte so bile primerne za žetev že v juniju, prevzem pa se je začel kasneje. Vsake padavine po doseženi fiziološki zrelosti pomenijo negativen vpliv na pridelek in idealna bi bila čim hitrejša žetev. Tako je to tudi glavni razlog slabše kakovosti ob žetvi. Pridelovalci pa se za hitre žetve ne odločate zaradi visokih stroškov sušenja in veliko vas čaka, da vlaga pšenici pade na njivi pod 13 odstotkov (proti koncu žetve so ta odstotek zvišali na 14 odst.) in vsako sušenje je dodatni strošek za pridelovalca. Vemo pa, da se kvarni procesi v pšenici začnejo pri vlagi nad 15 odstotkov. Pri izboru sorte za setev pšenice je priporočljivo upoštevati čim Sorta Tip klasa Višina slame Dozorevanje Gostota setve* Absolutna masa** Hektolit. masa Pridelek zrnja in rajonizacija ANA bela golica nizka srednje zgodnje 700 38 76 srednji vsa Slovenija MARIJA- bela golica srednje nizka srednje pozno 600- 700 36 77 srednji vsa Slovenija ŽITARKA bela golica nizka srednje pozno 700 42 78 srednji vzhodna Slovenija DEMETRA bela golica nizka srednje zgodnje 700 38 77 srednji vsa Slovenija SOISSONS bela resnica srednje visoka srednje pozno 500 41 77 zelo velik vsa Slovenija JUSTUS bela golica srednje visoka srednje pozno 450 46 77 velik osrednja Slovenija PROFIT bela golica visoka pozno 450 50 78' velik osrednja Slovenija Srpanjka bela golica nizka srednje zgodnje 700 42 77 srednji vsa Slovenija Murka bela golica srednje nizka zgodnje 600-650 44 75 srednji vsa Slovenija Krona bela golica srednje nizka srednje pozno 700 43 79 srednji vzhodna Slovenija Lenta bela golica srednje nizka srednje pozno 650 43 80 srednji vzhodna Slovenija Lara bela golica srednje nizka srednje pozno 700 43 80 srednji vzhodna Slovenija GK Mura resnica visoka srednje pozno 650 44 77 visok Pomurje GK Ledava golica srednje visoka srednje pozno 650 44 77 visok vsa Slovenija Renan bela resnica srednje visoka srednje pozno 420-450 52 76 srednje velik vsa Slovenija Opomba (velja za Preglednico l, 2,3): * gostota setve - število kalivih zrn/m2, potrebno je upoštevati odstotek kalivosti, ki je napisan na atestu (nalepka na vreči) ** absolutna masa - pomeni težo 1000 zrn Izbor prave sorte za setev Veliki večini je najpomembnejše, da s primerno sorto dosežete čim višji pridelek, višjo kakovost in največji skupni dohodek na enoto izbirate med sortami, ki se bolj razraščajo in že jeseni prihranite pri semenu, nekateri sejete neposredno in iščete sorte, ki so odpornejše proti boleznim. Na žalost se pri nas velika večina pridelovalcev odloči za nakup semena tiste pšenice, ki letu 1999 za Slovenijo. Sorte pšenic, ki so zapisane z velikimi črkami, so nosilne. Med temi nosilnimi sortami so dale v lanskem in letošnjem letu zelo dobre in predvsem stabilne rezultate na območju Pomurja ŽITARKA (glede pridelkov, ^. 'Ca 2: Predlog priporočenih sort ozimnega ječmena za leto 1999/2000 h JjHlasa ^oredec -predeč -testredec predeč Višina slame Dozorevanje Gostota setve* Absolutna masa** Hektolit. masa Pridelek zrnja Rajonizacija _ prednje nizka srednje zgodnje 450-480 47 65 zelo velik vsa Slovenija _ srednje visoka srednje pozno 500 48 66 velik vsa Slovenija _ srednje visoka srednje pozno 4500-480 46 64 velik vsa Slovenija srednje visoka zgodnje 450- 480 43 63 zelo velik vsa Slovenija _ srednje visoka srednje pozno 450-480 49 64 velik vsa Slovenija _ srednje visoka srednje pozno 450 - 480 55 63 velik vsa Slovenija srednje visoka srednje pozno 450 - 480 50 50 velik vsa Slovenija t^no9e kmetovalcevpov-Pridelkov in V°^' Pocenilo kljub vi-na hektar izgubo % a^v®čji Problem v leto-% । $ri Zetvi pšenice je bil v kaedn° v'sok odstotek W"6ie pa zel° slabo, ^0^ e ®tevilo, Ni je bilo %r ^briejši kakovostni ^št6tOs Pr^č uvedeno. ie kazalec aktiv-'n letos so zaradi < Vln v času polnjenja več kriterijev kakovosti, ki nam dajejo večjo gotovost, da bo ob dobri tehniki pridelave dosežen zaželen rezultat. Na kakovost vplivajo trije dejavniki: lastnost sorte, vremenske razmere in tehnika pridelave. Ko razmišljamo o povezavi med kakovostjo in količino pridelka, pa velja pravilo, da od najkakovostnejših sort v povprečnih pridelovalnih razmerah ne moremo pričakovati vrhunskih rezultatov, saj sta ti dve lastnosti ponavadi v .obratnem sorazmerju. površine. Drugim pa je pomembno, kako z najmanjšimi vlaganji dosežete čim večji ostanek prihodka in je na voljo v najbližji trgovini, in se velikokrat ne upošteva niti primernosti glede na tip tal. Dogaja se, da velikokrat srečujemo pozne sorte na zelo lahkih tleh, kjer so izpostavljene prisilnemu dozorevanju v sušnih letih, in v takih razmerah dosežejo slabšo kakovost in manjši pridelek. Prav tako ni običajno, da bi res zgodaj sejali sorte, ki to zahtevajo (žitarka, profit, justus, lara, lenta, krona) in da bi sorti ter času setve prilagodili gostoto setve oziroma količino semena ob setvi. V Preglednici 1 so prikazane sorte, ki so priporočene za setev v odstotka beljakovin in padajočega števila še vedno zlata sredina), SO-ISSONS, JUSTUS in PROFIT. Ob tem je morda dobro vedeti, da na vsebnost beljakovin in na se-dimentacijsko vrednost lahko vplivamo z intenziviranjem proizvodnje. Sta sicer sortni lastnosti, vendar z gnojenjem, zlasti z dušikom, lahko vplivamo nanju. Od drugih dejavnikov pa zelo vplivajo nanju razporeditev in količina padavin ter varstvo pred glivičnimi boleznimi. METKA BARBARIČ, UNIV. DIPL. INŽ. KMET., KSS ZA POMURJE! Preglednica 3: Predlog priporočenih sort ozimne rži in tritikale za leto 1999/2000 Sorta rži Višina slame Dozorevanje Gostota setve* Absolutna masa** Hektoliterska masa Pridelek zrnja Rajonizacija DANKO visoka srednje pozno 400 30 69 srednji vsa Slovenija EHO-KURZ visoka srednje pozno 400 33 69 velik vsa Slovenija MARDER srednje visoka srednje pozno 400 24 71 zelo velik vsa Slovenija sorta trilikala višina slame dozorevanje gostota setve absolutna masa hektoliterska masa pridelek zrnja rajonizacija CLERCAL visoka - srednje pozno 450 43 65 srednji ' vsa Slovenija ALMO srednje visoka srednje pozno 450 50 67 velik vsa Slovenija Snovanje oračev za naslove najboljših °kal Pomurskega sejma Jožetu Zveru tekmOVanjU Prekmurja in I | Kljub neugodnemu položaju slovenskega kmetijstva zanimanje za tekmovanja oračev raste, saj se d««.._. I je sobotnega odprtega prvenstva oračev za pokal Pomurskega sejma, prvenstva oračev Prekmurja Cene mineralnih gnojil SKZ Murska Sobota vrsta gnojila sit za kilogram NPK 7: 20:30 38,20 NPK 8:26:26 41,00 apnenec razsuti 8,80 . apnenec 50 kg 10,50 SKZ Beltinci skladišče Gančani vrsta gnojila sit za kilogram NPK 15:15:15 32,70 NPK 7:20:30 39,00 NPK 8:26:26 41,20 KAN 27 % 27,10 UREA 46% 28,80 Agromarket Tešanovci vrsta gnojila sit za kilogram NPK 7:20:30 38,00 NPK 15:15:15 33,00 NPK 5:7:16:3:1 38,00 UREA 46 % 27,00 KAN 27 % 26,00. apnenec 50 kg 10,19 apnenec razsuti 6,80 SKZ Martjanci skladišče Martjanci vrsta gnojila sit za kilogram NPK 15:15:15 32,70 NPK 7:20:30 39,50 NPK 8:26:26’ 42,00 KAN 27% 26,90 UREA 46 % , 31,00 apnenec 50 kg 10,50 SKZ Ledavski dol skladišče Cankova vrsta gnojila sit za kilogram NPK 7:20:30 38,70 NPK 15:15:15 33,30 KAN 27 % 26,80 UREA 40 kg 30,50 apnenec 50 kg 10,90 UREA Radenci vrsta gnojita sit za kilogram NPK 8-26-26 39,92 NPK 7-20-30 37,38 NPK 15-15-15 32,90 SKZ Črenšovci vrsta gnojila sit za kilogram NPK 7-20-30 40,70 NPK 15-15-15 33,00 KAN 27% 28,10 UREA 46% 30,50 SKZ Križevci pri Ljutomeru vrsta gnojila sit za kilogram NPK 7-20-30 41,99 NPK 6-12-24 35,61 NPK 6-10-16 26,66 NPK 3-24-24 44,51 NPK 20-8-6+3B 30,67 NPK 8-26-26 41,97 NPK 9-15-15 38,38 KAN 27% 25,32 UREA 46% 33,44 državno prvenstvo srednjih sol I9 ^'jih k V^'rni TKrnetiJskega gospodarstva Rakičan med Mora-^luie r°p,'cami in Tešanovci se je potegovalo konec h ^ek9a tedna 37 tekmovalcev za naslov najboljšega p ha rju >n Prlekiji ter za pokal Pomurskega sejma. 6^a tekmovalcev ter zanimanje med gledalci Je Prav oranje eno najpomembnejših agrotehnič-l je Predvsem odvisen pridelek. Organi- . ^av r ^tekmovanj si zato že ves čas prizadevajo, da bi 0 • ^Ov^5^3 tekmovanja čim večjo širino, znanje, ki ga >. alci, pa mora preiti tudi na tiste, ki si tekmovanje .^ijakc ia Umovanju ora-iShqn. ke J°že Zver iz I A s6. Padarstva Lenda-193’75 točke Rak-12 Kmetijskega pa'e a ^cij^^skega goji ava s 187,25 toč- naj' 4 c m Stanko So-K^ojfe 165,75 hekije pa je po- stal Alojz Štuhec s 162,5 točke. Vsi trije so člani Društva podeželske mladine. Po dva najbolje uvrščena tekmovalca iz Prekmurja in Prlekije bosta sodelovala na državnem prvenstvu oračev, ki bo v Vodicah. Odprto prvenstvo oračev za medalje mednarodnega Kmetijsko-živilskega sejma je postalo že tradicionalno, pokal je letos osvojil Jože Zver iz Brezovice (204,5 točke), drugo mesto je pripadlo Antonu Gederju iz Domajinec (193,75 toč- :oto: L. KOVAČ in Prlekije ter oračev slovenskih srednjih kmetijskih šol udeležilo 37 tekmovalcev. ke) in tretje Vladu Divjaku iz Strojnega krožka Orač iz Orehove vasi (192,5 točke). Na državnem tekmovanju oračev srednjih kmetijskih šol je s 173 točkami zmagal Robi Žnidaršič iz SKŠ Grm Novo mesto, le točko je za njim je zaostal Franci Zalokar iz iste šole, Dejan Norčič iz SKŠ Rakičan pa je s 168,5 točke zasedel tretje mesto. V demonstrativnem oranju z obračalnimi plugi je bil z 223 točkami najboljši Štefan Cigut iz Noršinec, drugo mesto je s 180 točkami zasedel Alojz Marič iz Tešanovec, tretje pa s 139 točkami Dejan Ko-čiš iz Ratkovec. Hkrati so pripravili še odprto prvenstvo v spretnostni vožnji, kjer je bil med 14 tekmovalci najboljši Štefan Panker iz Brezovec, za njim pa sta se uvrstila Dejan Bauman iz Mlajtinec in Sašo Sršen iz Veržeja, edina ženska med temi tekmovalci pa je bila Marija Cigut iz Noršinec. LUDVIK KOVAČ ■ Slovarček manj znanih pojmov diferenciacija cvetnih brstov -nastajanje, formiranje zasnov cvetnih brstov Pri večini sadnih vrst se diferenciacija cvetnih brstov začne osem do deset mesecev pred cvetenjem, to je v prejšnjem obdobju rasti. Cvetni brsti se začnejo formirati takoj po obdobju najmočnejše vegetativne rasti. Druga rast diferenciacijo zadrži ali jo ustavi. Formiranje cvetnih brstov se nadaljuje spet po drugem obdobju rasti. Diferenciacija cvetnih brstov poteka tako, da se izoblikujejo najprej manj pomembni deli cveta (čašni in venčni listi). Spolni organi (plodnica in prašniki) se razvijejo šele v končni fazi. Začetek diferenciacije lahko niha tudi do mesec dni, odvisno od podlage, rezi, gnojenja, obdelave, sorte, lege ... Diferenciacija cvetnih brstov je odvisna od različnih dejavnikov, kot so svetloba, temperatura, voda, listna površina, upogibanje, obročkanje, pre-vezovanje, rez, podlaga, gnojenje, in pridelek. MELITA BAHUN, , DIPL. INŽ. iKMET. IZ NAŠIH KRAJEV 2. september 1999, tHjj. Obnovljen Berličev križ V Zeniku gojijo dobre sosedske odnose Križ je bil postavljen v zahvalo za srečno vrnitev iz vojske 1919. leta K akor mnoga nabožna znamenja, tako je bil tudi Berličev križ, ki stoji tik ob cesti Benedikt-Zagajski Vrh na Drvanji pri Benediktu, postavljen v zahvalo Bogu in Mariji. Leta 1919 ga je dal postaviti tedanji lastnik posesti Jakob Berlič. Ko je med prvo svetovno vojno odhajal na fronto, se je zaobljubil, da bo ob srečni vrnitvi postavil križ. Tako je tudi storil. Čeprav je menjaval lastnike, je bil vedno dobro vzdrževan. Letos je za obnovo poskrbel sedanji lastnik Berličeve posesti Slavko Strmšek, ki je v ta namen porabil več kot 150.000 tolarjev. V to ni všteto delo, ki so ga prostovoljno opravili njegovi prijatelji in sosedje. Kot nam je povedal, so s križa pred dvema letoma ukradli kip Marije, ki pa gaje dobil vrnjenega po zaslugi policije.. Marija je bila skrita v nekem kamnolomu, zato je bila močno poškodovana. Za obnovo Marije in Križanega je poskrbel umetnik Danilo Rajh iz Spodnje Ščavnice. Obnovljeni križ je blagoslovil župnik župnije Benedikt Franc Zajnkovič. Besedilo in posnetek; LUDVIK KRAMBERGER ■ POSEZONSKO ZNIŽANJE POLETNIH MODELOV DAEWOO VOZIL % Lanos 3V že za samo 1.449.000,00 SIT! Nubira II že za samo 2.129.000,00 SIT! 150 srečnih kupcev Matiz popelje na počitnice v Hotele Morje Portorož! 1 Pozdravljen bodi kdor k tej mizi hodi! bil to blatni klanec. In Prav V lK zi s cesto, naj bi dobil kraj !®e' Največ kamenja za cerkev n bližnji Stari Gori,son^00^' peljali tlačani z lesenimi voz ■ V njih so bili vpreženi konji, ali krave iz precej oddalje g Oseka v Slovenskih goricam Po blatnih kolnikih se je ve la nepretrgana kolona voz. so kamen v Oseku natovarA Srečanje pod vaško lipo ed Čuševim in Krajnčevim domom v Ženiku so sosedje nedavno postavili vaško mizo. Stoji pod okoli 25 let staro lipo. Vaška pridobitev je namenjena srečanjem sosedov ob kavi ter jesenskim koruznim in kostanjevim piknikom. Torej družabnosti, gojenju dobrih sosedskih odnosov. Daljni spomin, ki so nam ga zapustili predniki, priča, da so se nekoč zbirali pod vaškimi lipami očanci. Tam so si izbirali starešino ali župana, dogovarjali so se o skupnem delu, ki je bilo potrebno za dobrobit kraja. In pod lipo so posedali tudi kar tako. Vabila jih je prijetna senca, obujali so spomine na mladost, lepšali jesen življenja. Ob mizi v Ženiku je postavljena krajevna oglasna tabla in nad njo je napisana prijazna dobrodošlica: Pozdravljen bodi, kdor k tej mizi hodi! Prisede lahko torej vsak, ki pride mimo po bližnji poti in so se mu noge utrudile. In tukaj se radi ustavljajo pohodniki, ki hodijo po šolski učni poti. Na njej spoznavajo značilnosti pokrajine in se srečajo s prijaznimi domačini. In tukaj je upodobljen vaški Ob novi vaški mizi v Ženiku so tistega dne sedeli: soseda mladi Jurij Krajnc in Jože Čuš ter g Milan Furek (desni), ki je poročen s tukajšnjo domačinko, a zdaj v Ženiku le »počitnikuje«- grb: sova z grozdom. Ženske so posadile cvetje, nameščen je koš za odpadke. Na miznem robu so napisana imena tistih sosedov, ki so za to vaško posebnost namenili denar. Tu radi posedajo tudi lastniki bližnjih počitniških domovanj. In jaz sem ob omizju zatekel »počitničarja« Milana Fu-rka iz Maribora, ki je sicer poročen z domačinko, in prva soseda; Jožeta Čuša in mladega Ju- rija Krajnca. Od mize ^e zazre popotnikov pogled v mogočno lipo, rastočo čez cesto. Stara je 71 let. Drevo je posadil že pokojni Jože Čuš, znan zbiralec ljudskega blaga. Posadil gaje ob 10-letnici oblikovanja prve Jugoslavije. In o tem ter poznejših razgibanih dogodkih iz naše zgodovine teče beseda tudi ob novi mizi. Že dolgo je skozi Ženik speljana asfaltirana cesta. Včasih je na drugem koncu pa so ga o gradbišču raztovarjali. In ko je živina mukoma vleki3 težko breme v klanec v začeti sedanjega Ženika, so voznikih li: »Ženi! Ženi živino...« 0^° naJ bi dobil Ženik ime. □ FRANČEK ŠTEFAN#' Kronika Res, lepo je pogledati, kako vrtovi in gredice, polni rož, krasijo naše kraje. Tako zadovoljna je ob pogledu na svoj vrt in okolico hiše tudi Marija Hozjan iz Male Polane. Marija pravi, da so ji rože v življenju vedno veliko pomenile. O njih sicer ni študirala iz knjig, je pa že od malih nog poslušala nasvete drugih ljubiteljev rož iz kraja. Vedno je izbirala tiste rože, ki jih je videla drugje in so ji bile Všeč ter jih je sadila na domačem vrtu, postavljala na okenske police in drugje v okolici hiše. Odkar je Marija upokojenka, ima tudi več časa, da se cveticam bolj posveti. Njen dom in okolica dihata nekako v tipični vaški idili krajev južnega Prekmurja preteklih let s tipično kmečko hišo v obliki črke U, ki dom varuje pred hrupi vsakdanjika. Pred njo Marija pogosto poseda s svojim možem Ivanom in znanci, pogled pa se razprostira na njene rože ter polja, travnike ter gozdove. J. GABOR Mednarodne igre šolarjev DOJEWOO 'Znižanje velja za omejeno količino vozil iz zaloge. Slike so simbolične. MOTOR Moj najljubši avto. Nič več inicialk Verjetno ste v tej št^. Iki opazili, da v kroniki n1 Pišemo več inicialk. To je posledica novega »izuma« policistov, saj je načelnik inšpektorata Milan Horvat na tiskovni konferenci v Murski Soboti novinarjem povedal, da so po njihovem mnenju dejanja Pomembnejša od tega, kdo jih je naredil, po drugi strani pa se lahko s pisanjem inicialk nekomu naredi velika duševna škoda, saj, kot je znano, osumljenec ni kriv tako dolgo, dokler ga za takšnega ne spozna sodišče. 13 prometnih nesreč Od 14. do 23. avgusta seje na območju Policijske uprave Murska Sobota zgodilo 13 prometnih nesreč, v katerih je ena oseba umrla, šest jih je bilo huje P° škodovanih, enajst pa lažje-Policisti so obravnavali tudi prometno nesrečo s u do telesno poškodbo in P°' begom ter pobeglega voz nika izsledili. / Gregor Lenarčič najboljši Velenju so bile jubilejne, 30. mednarodne igre šolarjev. Sodelovalo je več kot 300 udeležencev iz desetih mest in petih držav. Med šestimi slovenskimi mesti je sodelovala tudi Murska Sobota. Udeleženci so tekmovali v atletiki, odbojki na mivki in plavanju. Sobočani so se predvsem izkazali v atletiki, saj so zasedli dve prvi in štiri tretja mesta. V metu krogle je zmagal Gregor Lenarčič (14,04 m), v skoku v višino pa Miha Žalik (182 cm). Tretja mesta so zasedli: Tomaž Roudi v teku na 100 m, Lucija Cvetko v teku na 1.500 m, Anja Cipot v skoku v višino ter štafeta dečkov 4 x 100 m. Po točkovanju je bil med dečki najboljši Gregor Lenarčič iz Murske Sobote. (FM) Sveti Jurij ob Ščavnici/ ob Vse kaže, da bo lekarna pri Svetem Jurija ^ja v ^^jurij5^ svoja vrata prve dni oktobra, saj so gra e -e dala sV(a, jJ b° Naložba je stala 50.000.000 tolarjev. ^°'°Vl^urska S0170 občina, drugo polovico pa Pomurske lekarne lekarno tudi oskrbovale z zdravili. (F. KD letno Gornja Radgona Z gornjeradgonske železniške postaje so ^etjen -0 vi odpeljali 450 ton krompirja, ki so ga P^^pir Pr*“e gonskem območju. V novejšem času pa nem za lastne potrebe. (G. G.) »K •g**. 2. september 1999 IZ NAŠIH KRAJEV 15 ^isk na Janževem Vrhu Iskal konec, našel začetek Prijaznega »Janišperka« Judovi žive v sosednjih hišah in v vsako prinaša poštar Vestnik i]J an se»> se vozil navzdol po dolgem grebenu Janževega □ a' Mislil sem, da sem se potem pripeljal na konec vasi, a '■htiui T Da za^etku »Janišperka«, kot pravijo temu območju । ’ aD1 spodaj, kjer je začetek naselja, se začne gozd in naprej Cl' Navzdol, do strnjenega dela te vasi, vodi kak kilometer ceste. '4 rna 2aaetku Janževega ^hiLtrije rodovi v sose‘ WV " 'n v vsako prinaša WStnik;Na št’ 2 živi 69‘ A ®a ozhoma babica Ana Vvl?0 hčerke Zdenke W nosi št. 2a, živi Silva Turki z dru-.^'ša v vrsti ima št. ^'V1 $dv'na hčerka ^lij r,Stenjak z družino. Vse Cpo P°sPravljeno, tra-i|a^na »na krtačko«. %Ana Fridau je že 16 Sila fed 'et' je čistila, po-Si družinah v V d° Dunajajoje vo- Da de'avna pot. Njen ?aP°slen na žagi v Ra-■ n° ie na kamione m 'n razkiadal drevesna 1 ^Un?0^110’ P(deti in pozi- ■ V? Ana se spominja tež-J’ 0 ie njena mama zapi-0 mke v izbo. Cele dne-; ^epu^eni temni luknji, K^svet^evaF skr°mn* Rjie Večerje mama pri-J%c',10v k vec kilometrov ^^onoša- Tja je Nin Za dnem na dnino. Vedno potrudila, da j®?. Otovega zajtrka. S Ja nekaj minut po do-d, je morala delati * obroka. In da bi ^Pripešačila domov S8Je Pogosto odpove- U® tam sije pri go-Am111 vsaj kos »P0' .a Saje otrokom, ki k 'Planili po njem. Pri Gornji Radgo-ki pa se odlično Se^°l’ k čemur pr‘‘ K p' Mnizirane oblike nekaj dnevi so or-klet v okolico Po-domske Toplice. pa ie v na °sm'kstra' 0 občinskega glasi-0 delu občine, $ ^ederOVCC, pa o zveze, Rde-0, Junici upokojenske-®L,’z°btaževanju, špor-^Ituri, kmetijstvu, občini so sklenili Vta la: 'ePa> ureiena VV "ajbolj urejenimi Križevci in Šu-W Cejeno hišo imata 'A A1 ^čan iz Gornjih Mh^go mesto je pri-in Janeza Ma-56a, tretje me' \ JA Ivanka in Vladi- Klinec 87 a. (J-Ž.) Melinci: motor Yamaha za PGD Mama jo je tolažila, ji dajala upanje, rekoč: • »Če bomo pridno delali, jih bomo mogoče kdaj imeli?« Gospa Silva in njen mož Franc Janževem Vrhu 2a. Na poštnem nabiralniku imata kar dve Vestnikov! nalepki. Foto: F. Š. Včasih je bilo na tem navideznem koncu razpotegnjene vasi veliko revščine. In ceste so bile podobne razkvašenemu močvirju. Le ob veliki suši ali zmrzali se je dalo za silo peljati po globokih zarezah. Prvi »fički« so nerodno lezli po bregovih in dolinah. Anina hčerka Silva je včasih podlagala butare vejevja pod kolesa težko sopečega motornega vozila. In ona se danes spominja, kako seje čudila, ko je prvič videla na hišah velika okna. Drezala je v mamo z vprašanjem: »Mama, mama, ali bomo tudi mi kdaj imeli velika okna?« obdelujejo delavci Radgonskih goric. Tukaj rojeva trta žlahtni janževec. Po globeli, ki deli Jan-žev in Malajnski Vrh, je obsežen mešan gozd. Tam vsa rodovina Mama in babica Ana Fridau z Janževega Vrha 2. Vestniku je zvesta več kot 25 let. Foto: F. Š. Turki, živeča v hiši št, 2a, sta si dolgo služila kruh v Elradu. Zaradi razpada prvotnega Elrada je ostal Franc »na čakanju«. Zbolel je na srču in je invalid tretje kategorije. Žena je zdaj zaposlena v čistilnem servisu Čisto v podjetju Arkont v Gornji Radgoni. Trije sodobni rodbinski domovi stojijo drug za drugim. Imajo velika okna. Pitna voda priteka iz radgonskega mestnega vodovodnega omrežja. V hiši zvoni telefon in do hiš je speljan asfalt. Naokoli je nekaj zasebnih vinogradov. V gornjem delu jih nabira gobe. Rečejo jim: prave gobe, lisičke, »frcaje«, »turki«... V Melajnski grabi je slatinski izvir z imenom .Norička slatina. Domačini pravijo, da je voda dobra za izboljšanje »apetita«. Pri gospe Ani Fridau pogosto zvoni telefon. Iz Kanade jo kliče sestrična, ki je poročena z Avstrijcem. Vsako leto se pripeljeta na obisk. In potem kliče nekaj časa po obisku, da izpove besede zahvale, saj se v Sloveniji vedno lepo počuti. Pravi, da je lepše kot v Kanadi. In potem kliče, da napove ponovno snidenje... FRANČEK ŠTEFANECI Spomini na stare vodnjake še živijo . ---------------------------------- t v O Kdaj jih bomo zavarovali? V deželi ob Muri je požarna varnost na zavidljivi ravni .... asilska društva so se ob pomoči širše družbene skupnosti že pred leti tehnično dobro opremila, vendar je za gašenje požarov po-—J membno, da imajo gasilci dovolj vode v protipožarnih vodnjakih in gramoznicah. V osemdesetih letih so gasilci črpali vodo iz vodnjakov, ki so bili domala pri vsaki domačiji. Globoki so bili po več metrov. Danes je vodnjakov na ročno zajemanje (na leseni ključ) vode čedalje manj. Ko so leta 1970 začeli množično graditi vaške vodnjake in je v domačije pritekla pitna voda po ceveh, so stare vodnjake zasuli z zemljo. V osemdesetih letih, ko so kmetje zemljo obdelovali še s pomočjo živine, so bili vodnjaki s pridom uporabljeni, saj so se z njihovo vodo odžejali ljudje in živina. Nekateri so imeli lesen, drugi betonski okvir. Zdaj so prava redkost in zanimivost na- ših krajev. Pri enem takih starih vodnjakov smo srečali Marijo Kumelj iz Beltinec, ki nam je dejala, da so bili svojčas vodnjaki domala pri vsaki hiši v kraju, vodo pa so zajemali z lesenim ključem s posebnimi posodami - vrči. Voda v teh vodnjakih je bila vedno čista in mrzla ter dosti bolj zdrava kot sedaj, ko se klorira. Zaupala nam je še, da so nekoč na kmetih otroci vodo iz do-marih vndniaknv nili ________ Občina Beltinci in PGD Melinci sta že tretjič organizirala spust po Muri. V akciji je sodelovalo 80 gasilcev in drugih občanov, ki smo se zapeljali z 11 gumijastimi čolni. Startali smo pri dokležovskem mostu. Na čelu je bil čoln iz Melinec, »komandiral« pa je Andrej Zadravec. V »floti« so bili tudi čolni, s katerimi so se peljali tudi gasilci iz Ižakovec, Dokležovja, Lipe, Zgornjega Krapja in člani reševalno-po-tapljaške enote PGD Gornja Radgona. Nekateri čolni so imeli motorje, v drugih pa je bilo treba prijeti za vesla. Pri obrežju pri Melincih je bila krajša slovesnost, med katero je beltinski župan Jože Kavaš izročil melinskim gasilcem nov motor Yamaha s 40 KM in ga bodo namestili v enega od treh čolnov. Kupili so ga s pomočjo beltinske občine in ministrstva za obrambo - izpostava Murska Sobota. Predsednik PGD Melinci Vlado Lešnjak je izročil zahvalne listine župani Kavašu, donatorju Antonu Koštrici in predstavniku ministrstva za obrambo Martinu Smodišu. Na koncu je bilo družabno srečanje, kjer so postregli tudi z ribami, ki so jih ujeli med čolnarjenjem Šrefan Maje, Zlatko Tomaž in Mirko Srečko. - Besedilo in foto: J. Žerdin • na kratko Radoslavci V nasadih jabolk v Radoslavcih bodo pričeli 15. septembra z obiranjem jabolk. Upati je, da bodo dobili dovolj delavcev. Letos so jablane dobro obrodile. Spomnimo naj, da so bili sadovnjaki do 1993. leta v upravljanju KZ Ljutomer - Križevci. Po stečaju zadruge pa so prešli v privatno lastnino Sadjarstva Šileč. Ta firma ima od lasnskega leta naprej lastno hladilnico v Godemarcih. (J. Ma.) Zgornje Krapje Gasilsko društvo in vaška skupnost Zgornje Krapje sta organizirala srečanje Krapenčanov, ki so pred leti odšli iz vasi. Na srečanje, ki je bilo pri vaški lipi, je prišlo iz raznih krajev 150 ljudi iz raznih krajev Slovenije. V imenu vaške skupnosti jih je nagovoril Ivan Smodiš, ki je tudi predstavil zgodovino in vizijo razvoja kraja. Bogata je bila tudi kulinarika, zlasti domačih prleških krapcev. Vsak obiskovalec je prejel tudi spominek v obliki lipovega lista, na katerega sredini je podoba krapa (riba!), ki je sicer simbol vasi. Na srečanju je bilo tudi več družabnih iger. Tudi nogometno tekmo sta odigrali ekipi domačih in »zunanjih« Krapenčanov. (J. Ž.) Vodo iz lesenih vodnjakov so nekoč zajemali ročno z lesenim ključem. kot to delajo danes, ob vodnjakih pa so ženice večkrat z »riba-šami« ročno prale obleko ... Skratka, nostalgija davnih časov še ni zbledela, zato je prav, da mladi rod spozna tudi to plat življenja na kmetih, ko je bilo veliko težje in cenjeno priti do vanju samo odpreš pipo in je voda že tu. Druga plat te zgodbe o vodi in vodnjakih pa je tudi, da kmetje nekoč vode niso plačevali kot danes, ko se mora ponekod za porabljeni kubični meter vode odšteti tudi po sto tolarjev. Besedilo in foto: ln % ’ “rj V. 080 1234 «*• o TOM pri ZPM5 16 REPORTAŽA___________ 2. september 1999, M*! š e štiri minute so do konca tekme Maribor - Ly-on. »Vijoličasti« vodijo z dva proti nič. Na novinarski tri- buni na moji levi kolega Boštjan Celec od Maga kadi cigareto za cigareto in na glas odšteva minute, na moji desni Rok Tamše od POP-teveja, ki je prej kadil cigare, gleda že skoraj brezizrazno. »Pomiri se, Lyon ne bo dal nobenega gola, tudi če bodo igrali do jutra, kaj šele tri,« ga skušam obuditi nazaj v življenje, vendar brezuspešno. Nervoza je tako velika, da sploh ne more več spre- govoriti. Obenem pa njegov obraz izraža nejevero, da seje končno enemu od slovenskih nogometnih klubov uspelo uvrstiti v veličastno Ligo prvakov. Drugi slovenski novinarji se že od drugega gola naprej objemajo. Sanje so postale resničnost. Ob zadnjem žvižgu turškega sodnika izbruhne evforija. Vsi povprek se smejejo in si obljubljajo, da bodo v Mariboru preživeli vso noč. Osem tisoč ljudi skandira: »Liga prvakov, liga prvakov.« Nogometaši tečejo častni krog. Mikrofon pograbi Alfi. Nipič in »zaorje« svojo »Zapojmo vsi, Štajerska se veseli«. Predsednik kluba Jože Jagodnik obljublja gledalcem Bayern, Barcelono, Manchester United. Sredi vsega tega meteža slavi tudi en Prekmurec: Marinko Šarkezi, ki ima tudi svoj klub navijačev, svoje prijatelje, znance in Portret Marinka Šarkezija Liga prvakov v Sloveniji! »Italijansko« slavje do jutra K 4 Marinko Šarkezi: od trnja do zvezd Nogometna vročica je dosegla vrhunec. VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL PO IZREDNO UGODNIH CENAH! NOVO! NOVO! ZA PRIDOBITEV KREDITA POTREBUJETE LE OSEBNO IZKAZNICO! Ob Dravi 3/a, Ptuj, tel. 062 783-828 PAAM AlTO Slavje, kakršnega Slovenija še ni doživela, se prenese na mestne ulice. Prometnih pravil v križiščih ni več, hupanje, zastave, eni klečijo na prehodu za pešce, drugi samo tiho molijo roke v zrak. V vsaki temačni stranski ulici se najdeta najmanj dva, ki z zastavo mahata mimovozečim avtomobilom. » »To je pa točno tako kot v Italiji, le da manjka še kakšnih tisoč vesp,« pravim Juretu, ko se s krikom »Maribooooor« en mopedist skoraj zaleti v najin avto. Gostilne na vsakem vogalu se polnijo in prav čutiti je, da bo nocoj Mariborske ulice so bile blokirane s kolonami navdušenih navijačev. sorodnike, ki imajo vsi oblečen mariborski dres z njegovim priimkom na hrbtu. v štajerski prestolnici le malokdo spal. Tako je bi|o tudi z Marinkom Šarkezijem, ki je noč pre- živel skupaj s svojimi simpatizerji v enem od mariborskih lokalov. Toda naslednji dan so njegove uči uprte v Monaco, kjer poteka žreb za njihovo skupino. Lazio, Bayer Leverkusen in Dinamo iz Kijeva. »Razočaran sem. Pričakoval sem, da bomo dobili kakšno angleško ekipo, toda vseeno gre za moštva, ki imajo v Evropi ugled, tako da smo na koncu lahko zadovoljni. Ampak moja posebna želja je bil Manchester United, čeprav niti Arsenal ali Chelsea ne bi bila slaba. Naj pač torej Croatia uživa z Manchesterom,« nama po tekmi slovenske lige v Beltincih razlaga Marinko. Gre za igralca, za katerega lahko rečemo, da se je zares samo s svojo igro in vztrajnostjo prebil od mladinskih vrst Mure do evropskih višav. Rodil se je 3. maja 1972. leta in že medtem, ko je obiskoval soboško tretjo osemletko, je bil »obseden« z nogometom. Prek Murine mladinske vrste je prišel do članske ekipe in le malokdo se spomni, daje 1. septembra 1991 v četrtem kolu, na dan začetka organiziranega navijanja v Murski Soboti, ekipi Potrošnika zabil dva gola, in sicer v 68. in 87. minuti ter tako pripomogel k Murini zmagi s 5 : 1 in si prislužil visoko oceno 8. Zato je bilo presenečenje kasneje toliko večje, ko se je zvedelo, da bo Marinko prestopil ravno k beltinskemu prvoligašu. Tam je že začel igrati bolj na sredini, toda to niso bili lepi časi, saj ekipi Potrošnika ni in ni šlo, zato je bilo na igrišču več prepirov kot igre. Le občasno si ie Marinko Prislužil naziv najboljšega igralci srečanja. Kako, da se je trene Maribora Bojan Prašnikar ravne takrat odločil za njega, ve same °n, toda to je bila odločilna pote za v Šarkezijev! karieri. »Prašnikar je pravi strokov njok, mislim, da sem s tem pove dal vse,« na kratko pravi Marin ko, saj ve, da ga je Prašnikar po stavil na pravo mesto v obrambi kjer se uspešno spopada s tak šnimi napadalci, kot je Sonn) Anderson. Sedaj prihajajo Salas Mancini, Kirsten ... Koga bi najraje »pokrival«? »Nimam več po sebnih želja, ker se mi je glavna že uresničila. Kakor bodo prihajali po vrsti, tako jih bom .P°' krival', je še vedno zadovoljen2 zgodovinskim uspehom, čeprav meni, da Maribor ni čisto brez možnosti v svoji skupini. »Lazioje trenutno najmočnejši, takojza-tem pa je tu že kijevski Dinamo Ni važno, če nimajo več Ševčenka, tudi lani so igrali tekme brez njega, pa so bili nevarni' Kijevu bomo čakali na svojo pri ložnost, igrali bomo podobno M v Lyonu. Možnosti vedno obst3 iajo, naš cilj bo tretje mesto v skupini, ki še vodi v tretje kolo23 pokal Uefe. Vem, da se lahkot enkrat srečamo z Lyonom in^ bi bilo slabo, če bi jih še en^3 'vrgli iz tekmovanja,« hudomoso dodaja Šarkezi. Nasploh se P tem 187 centimetrov visokem' 85 kilogramov težkem bran3 opaža določena zrelost, kije? ni bilo čutiti. Tako je v BeM* šoferju avtobusa podaril stek1 vobjemuzB ifra” slavni klubi in . reK°č:l# co mojster, sam kot dovolj." ntance pa glede rePr 0 sp na trdnih tl^ ^ razmišljam- ^ ambicij. Man no, kar me želim v celoti P°se|ektorl® že dobil po* , njem razm^. ^ri^® X Tako °staJt^ neločljivo P°Vfv<^ vo.Stanovanj čepraVS!vimi^pju^rl bersijezvs pa se druz1 te vičem in »Vem, dawd'°n ^SP-e,P0 edino v Ma ^ sobna na^^,K' dobno angl®5 cenim." A g, 2. september 1999______________________PODOBE ŽIVLJENJA ijei]aenaie babica, Sandra pa 5 "^nja.T°da nista osebi H0/Ce’k' se začne z bi'0 ie j2 Pripovedi o novo-to.kii k' opisuje babi-^hišn^'3 na °b'sk- Živita na v Rakičanu in da so se stari in da bodo živeli v Uzini. iima ie odprlo pot, Sp°2na" do zadnje biti. ?a.z dru9°tako tesn0, i mislita, kaj čutita in ljub a' ^Zeri ie tista velika skriv-generacij, pot generacijskih raz-Ke ka,Prijetnega življenja V10 družinsko mizo. Da ja S'ari v sedanjem času se je prijelo pri f®6 ae vedno trdno drži p'ota’ toda prav Ku-čana nato 'ahko Orkie- Sandra pravi: °čejo, tudi.zmorejo Helena: »Sinse ;%rj.Priš'a je snaha. Saj je ^iw,° bavzkriž, ampak da Skda' skregali, ah, to ?isMk®Prav smo skupaj tri-” ^Spravljenost, ži-%J’ p°meni pripravlje-dru9 drugega v v^si^^^bem, kar pač Cdrwebopln ve°9enera' 4 '^dv316 lovita učilnica VV|l^6S®niZa tretjo genera-C°biti P vnukinje. Otroci te^7' m°istri za pobo-?%?klh članov in že na-i%aVetako’ da se v hišo Akni C|)ske družine torej J6lle|ej'Cssar družine, se-CHo pa S'ar$ev in otrok, ni-Star' star®iz vsem 'limiti Orn’ki je v njihovih čustveno-Patudi v pripra' Cv Šivu rebi’ davse tisto, Kniu ustvarili in se Adifeutudi predajo. '^ci pa so t0 W%j j;...le' nadaljevalci ^čai^^kega optimiz- ' pon°sJ ,h smisel Nh ^aj^ marna ali ma-bili maihni’ Še StSV°'° mamo k° iim je JV%a^ma-Je krai-»tli r ' vnuk, ki je pri Čp ^eni naPraviš, 011 reče ,bajca’, Mehkoba babičinega naročja misli, da se malo ,carta',«je vsa nasmejana pravila Helena. Tisti, ki jo poznajo, vedo, da se rada smeji, daje pri svojih štiriinšestdesetih letih vitalna in polna moči ter optimizma. »Jaz se ne pustim,« pravi zase, čeprav ji življenje ni bilo le praznik. Mož ji je umrl. »Oktobra bo osemnajst let. Takrat se mi je vse podrlo. Sin je že bil poročen in dobro smo se razumeli, pa sem si mislila, dobra družina bomo. In tako je tudi bilo. Ampak s tem, da ostaneš sam, se težko sprijazniš. To se ne da povedati. Razume lahko le tisti, ki je to že tudi doživel.« Upokojena sedaj živi polno življenje stare mame. Imam dve vnukinji in dva vnuka. Oba sinova imata par. Tamara hodi v sedmi razred, njen brat Samo se uči za finomeha-nika, drugi vnuk Tomaž je sedaj pri vojakih in mu manjka le še pripravništvo, pa bo lahko začel delati kot avtomehanik, najbolj blizu pa sta si z dvaindvajsetletno Sandro, ki je kot tekstilna tehnica zaposlena v Muri. »Zelo sem vesela, da jih imam. Vsi so že tako veliki,« jih občuduje stara mama. Za domačo mizo v kuhinji Sedele smo za domačo mizo v kuhinji, Helena, Sandra in zapi-sovalka teh vrstic. Natočile smo si kozarček rdečega domačega in klepetale. »No, potem pa na zdravje,« nam je zaželela Helena. »Pa na zdravje,« si porečemo. »Stare mame bolj .cartlajo’ kot mame pa vse k roki prinesejo,« sem prepričana. »Ja, ja,« pritrdi Sandra. »Stare mame bolj ubogajo,« je pripomnila Helena. »Jah, morejo,« je v šali dodala Sandra. Pa sploh ne gre za to, da bi morala. Za hotenje gre in ne za dolžnost, je pojasnila Helena. »Mislim si: sedaj, ko ne grem delat, jim morda s tem kaj dobrega napravim, da kaj naredim pa po spravim, da ko pridejo z dela, imajo pripravljeno kosilo, da lahko gredo takoj jest. Včasih jim tudi ni po godu, če kaj takega skuham. Dostikrat se zgodi, da tisto, kaj so že imeli za malico v službi, skuhamo še doma. Samo, veste kaj, ko tam jejo meso ali .pohanega’ piščanca, takrat ne rečejo, ah, saj smo to že v službi jedli.« »To se pa res ne pravi,« je priznala Sandra. »Mladi so danes zahtevnejši,« dodam. »Ne bi rekla.« »Smo, smo,« pritrdi Sandra. »Naša Sandra je zahtevna, kar se tiče oblek. Vedno bi rada imela nekaj novega.« »Tudi stara mama postavlja' zahteve. Tudi.« »Ti samo po pravici povej, da tako kot babica pravi, mora biti. Ker je tako boljše, pa pika. Včasih ima tudi Sandra prav, včasih pa spet jaz. Odvisno, kakšen je dan.« »Kadar sta si navzkriž, se ne pogovarjata?« , »Ne, to se še ni dogodilo. Kje pa. Poveva si, potem pa je spet vse po starem.,« sta zatrdili obe v en glas. »In kako se pobotata?« »Ob špricerju,« nagajivo pri-špiči Sandra. »Ah, tiii...« se na ves glas zasmeje Helena. V otroku živi del mene Morda ima moje oči in pogled, morda nos ali postavo, morda korak ali nekaj od značaja, morda le kak drobec, ki izpričuje, da so v njegovih genih vendar odtisnjeni tudi moji. Iskanje podobnosti v otrocih, ki je bolj kot staršem samosvoje starim staršem, pa morda še bližnjim tetam in stricem. Pa v tem ni le samovšečnost, ampak iskanje lastne sledi v mladi generaciji, ki bo živela naprej in ki bo ohranjala rod. Primerjava med prvo in tretjo generacijo v družini je tako vsakdanja kot dan in noč. »Tamara je čisto meni podobna. Zanjo vsi pravijo, daje čisto taka kot rakičanska mama. Podobna mi je tako v očeh in po potezah, po značaju pa že ne. Bolj živahna je,« je pripovedovala Helena. »In kaj imata skupnega vedve s Sandro?« »Obe šivava,« je povzela besedo Sandra, ko je stara mama vrgla pogled nanjo, da bi odkrila podobnosti. »Ja, obe. Samo veste, kaj vam povem. Že ne vem. kolikokrat sem rekla, da ne vzamem več igle v roke. Vse pospravim in sama si bo morala šivati. Kakšen teden se tega tudi držim, potem pa mi že roji po glavi, da bi iz tega blaga sešila to ali ono,« je zapeljivost šivanja za domače potrebe razkrila Helena. Šiva tudi Sandra, ampak le v tovarni, obleke, ki jih nosi, pa prepusti kar spretnim rokam stare mame. »Dokler babica šiva, mi to ni potrebno ...«je priznala Sandra. »Imata isti okus?« »Vse bolj. Do sedaj sva se bolj razhajali,« je ugotavljala Sandra. »Ne vem, kako to, Ali jaz grem s časom naprej ali ti nekoliko zaostajaš?« »Je malo tega in onega. Podobni postajava, ja. Pa bolj je po tvoje.« »Samo veste, kaj. Skoraj vedno je bilo bolje, kakor sem jaz povedala. Ko nekaj delaš, potem iz izkušenj veš povedati, kaj bi bilo boljše, katero blago je’ustreznejše za tak kroj ali za kaj ni dobro,« je dala prednost svojim izkušnjam Helena. »Pa družabnost, to pravijo, da imam po stari mami.« »Mladi si sedaj še lahko ,vo zemejo’.« »V čem mladi uživate?« »V družbi, na muziki, veselici...« »Kaj stara mama pravi na to?« »Naj gredo, dokler so mladi. Jaz temu ne nasprotujem. Škoda, da nisem mlajša, da bi tudi šla.« »Ja, pa pridi.« »Z vami ne morem.« »Zakaj pa ne? »Jah, jaz moram iti s svojo družbo.« J>Pa bi vzeli babico s seboj?« se ozrem po Sandri, ali to misli zares. »Bi.« »Ni ji nerodno hoditi z mano. Po trgovinah vedno skupaj hodiva kupovat...« «,Gvant' pa čevlje,« je pripomnila Sandra in obe sta se prešerno zasmejali. Najbrž sta se spomnili vseh tistih malenkosti, prepričevanj in dopolnjevanj, ki ju delajo tako podobni ali tako različni, pa vendar tako močno povezani. MAJDA HORVAT Foto: JZi na kratko•na krat k Ljutomer Ljutomerska občina je objavila pred kratkim razpis za 13.000.000 tolarjev spodbud za razvoj kmetijstva. Največ denarja bodo namenili izobraževanju v kmetijstvu. Gasilska zveza Ljutomer je pripravila tekmovanje 40 gasilskih enot iz občin Ljutomer, Križevci in Veržej. Tekmovali so v devetih kategorijah. Pri pionirjih so zmagali Ključarovci, pri mladinkah Ljutomer, pri mladincih Globoka, pri članih Vučja vas, pri članicah pa tekmovalke iz Mektotnjaka. (J. Ž.) Lendava Slovenija bo 11. septembra gostiteljica mednarodne reševalne vaje Nafta 99: Gre za prvo tovrstno mednarodno vajo na področju naftnega rudarstva: Vaja bo nanaftno-plinskem območju Petišovec. Potekala bo sicer v okviru 24. mednarodnega srečanja rudarjev in reševalnih enot Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Na vaji bo sodelovalo okrog 500 reševalcev. (J. Ž.) Odranci Da bi turistom kar najbolj približali svoj kraj, je odranska občina izdala 4.000 barvnih razglednic z različnimi motivi. Razglednice je mogoče kupiti na odranski pošti ter v gostišču Gaj. Organisti, orgle in pevci (16) Puconske orgle so nekaj posebnega Spet bodo zadonele v adventu eta 1991 seje upokojila Irma Budja, kije igrala na orgle v puconski evangeličanski cerkvi 28 let. Duhovnik g. Evgen Balažič je potem zaprosil profesorja glasbe Jožeta Vukana iz Moravskih Toplic, če bi lahko naštudiral s konfirmanti priložnostni program za mladinski zbor in morda tudi kaj zaigral na ogle. »Pripravili smo glasbeni program in tudi igral sem. Puconske orgle so nekaj posebnega; v sebi imajo romantične zvoke, zato so me prevzele. Še zdaj igram nanje,« je povedal puconski organist oziroma kantor. Jože Vukan se seveda s cerkveno glasbo ni srečal šele 1991. leta, saj je že kot študent igral (resda na trobento) v ljubljanski stolnici, ko so bile tam večje slovesnosti. Pozneje je bil pet let solist na trobenti v ljubljanski operi. Potem je poučeval štiri leta glasbo na OŠ Cankova, zdaj pa je že 26 pofesor glasbe na soboški gimnaziji. Čeprav mu je najbližja trobenta, igra-seveda tudi na druge inštrumente. Na akademiji za glasbo je študiral kot drugi predmet klavir. V letih 1969-75 je igral na električne orgle v ansamblu Bobi grupa... Orgle puconske evangeličanske cerkve so bile izdelana 1856. leta v Budimpešti v delavnici Sandorja Petofija. Tačas so na »generalki« v Rogaški Slatini. Prof. Jože Vukan živi za glasbo. Ko je postal in ostal puconski organist - kantor, je ustanovil 20-članski ženski cerkveni pevski zbor. Ta poje ob večjih evangeličanskih cerkvenih praznikih, ob navadnih nedeljah pa je ljudsko petje (pojejo vsi verniki, ki imajo dar za petje). Je pa res, da so evangeličanske pesmi, ki so zbrane v pesmarici, »težke«, oziroma so manj melodične kot druge, na primer narodne, ki jih prav tako pojejo, seveda ne v cerkvi, ampak na raznih krajevnih prireditvah’. Zbor je uspešno gostoval v Nemčiji v Derendingenu pri Tubingenu, kjer je pokopan Primož Trubar, nastopili pa so tudi v drugih mestih. Kdo pa vodi 12-članski »civilni« ženski zbor Prekmurke? Prof. Jože Vukan, seveda. Ta zbor ima na repertoarju predvsem prekmurske narodne pesmi, nabožne cerkvene pesmi in črnske duhovne pesmi. Zbor je posnel že dve avdiokaseti. 1998. leta je zbor gostoval v pobratenem mestu Betlehem v Ameriki. Nastopil je ne glasbenem festivalu, ki je trajal teden dni, sodelovalo pa je celo 600 zborov. Zbor Prekmurke je pel trikrat tudi našim izseljencem, s pesmimi pa je obogatil tudi bogoslužje v evangeličanski in katoliški cerkvi. ' « In puconske orgle, ki jih je prof. Jože Vukan tako vzljubil? Orgle so mehanične, izdelane so bile 1856. leta v orglarski delavnci v Budimpešti, blagoslovili pa sojih 25. marca istega leta. Imajo 22 registrov, dva manua-la oziroma igralnika, ki sta drug nad drugim, in pedale za »nožno« igranje. Piščali, ki so postavljene v tri polkroge, pa bi kazalo prešteti. Ta hip pa to ni mogoče (vsaj v cerkvi ne), saj so orgle razstavljene in na temeljitem popravilu v orglarski delavnici v Rogaški Slatini. Spet bodo na svojem mestu (na koru puconske evangeličanske cerkve) proti koncu novembra oziroma v prvem adventnem tednu tega leta. Jože Vukan sedaj igra pri nedeljskem bogoslužju na električne orgle. Seveda on, kot znani glasbenik in profesor, še posebej pogreša klasične mehanske orgle in veseli se trenutka, ko bo spet lahko igral nanje. Pa ne le zaradi spremljave pevskega zbora ali ljudskega petja, ampak tudi zavoljo njemu tako ljubih preludijev. Ti so praviloma improvizacija njegove notranje izpovedi. To pa ne pomeni, da so gola »abstrakcija«, kajti poslušalci večkrat odkrijejo, da njihov kantor vplete kanček tudi njim znane melodije. Profesor Jože Vukan ima tudi nekaj lastnih skladb, na primer V našem kraji je lepo, Radujte se kristjani ... Njegovo delo pa je tudi oratorij Čuj klenckanje. Gre za večje glasbeno koncertno delo, ki so ga predstavili prvič 1994. leta v Bodon-cih na praznik dneva reformacije. Igral je 16-članski inštrumentalni orkester, peli pa so: pet solistov, Ženski pevski zbor iz Križevec, žens ki pevski zbor iz Puconec in dekliški pevski zbor ljutomerske gimnazije. ŠTEFAN SOROČAN ■ ŠPORT 2. september 1999, Razmišljanje Ekipi Mure in Črenšovec presenetili K odigranem petem krogu prvenstva v prvi državni nogometni ligi so pripravili prijetno presenečenje nogometaši Mure, ki so v Velenju premagali Rudarja in se tako priključili vodečim na lestvici. Sobočani, ki so nastopili brez kaznovanega Ciferja in z Dominkom, ki je ponovno zaigral v obrambi, so v prvem polčasu presenetili Oblakove varovance z dobro in učinkovito igro. Zlasti je razveseljivo, da se je Škaper zopet vpisal med strelce, kajti nekaj časa je bil zunaj moštva, in pričakovati je, da bo z goli tudi v prihodnje razveseljeval ljubitelje nogometa. Dobra igra in dva zadetka iz prvega polčasa sta Sobočanom zadostovala za prvo zmago na gostovanju, čeprav so v drugem polčasu popustili in dovolili, da so pobudo prevzeli domačini, ki pa kljub izključitvi Cipota pet minut pred koncem tekme niso uspeli drugega kot doseči časten zadetek. V beltinskem športnem parku je gostoval Maribor po zgodovinski zmagi proti Lyonu, ki je omogočila uvrstitev vijoličastih v Ligo prvakov. Pred tekmo so jim Beltinčani pripravili prisrčen sprejem, predsednik kluba Adi Erjavec pa je kapetanu vijoličastih izročil praktično darilo s šopkom rož in šampanjcem. Tekmo med Potrošnikom in Mariborom so po pričakovanju dobili gostje intako zabeležili peto zaporedno zmago v letošnjem prvenstvu ter že za pet točk pobegnili drugouvrščenemu Dravogradu. V prvem polčasu so Mariborčani igrali po evropsko in s svojo igro navdušili številne gledalce, vendar so le enkrat uspeli premagati domačega vratarja Kuzmo. V drugem polčasu pa so z igro navdušili tudi domačini, ki so igrali zelo požrtvovalno in disciplinirano ter si tudi ustvarili lepe priložnosti za zadetek, ki pa jih nespretni napadalci (Ristič, Bedo) niso znali izkoristiti. Beltinski prvoligaš je tako po petih krogih še edini, ki ni dosegel zadetka. To pa je tudi bilo za vodstvo Potrošnika opozorilo, da je potrebno nekaj storiti in moštvo okrepiti, zlasti z boljšimi strelci. Tako so včeraj na prijateljski mednarodni tekmi z avstrijskim drugoli-gašem Leobnom že preizkusili nekaj tujih igralcev. V tretjem krogu prvenstva v drugi državni ligi so prijetno presenetili nogometaši Črenšovec, ki so v Krvavem potoku nepričakovano, vendar zasluženo premagali moštvo Jadrana in dosegli prvo drugoligaško zmago. Osvojene štiri točke na dveh gostovanjih so za novinca v drugi ligi vsekakor velika spodbuda za nadaljnje tekmovanje. Nogometaši Nafte iz Lendave so v Gaberju gostili moštvo Šmartnega in ostali brez točke, kar je bil tretji zaporedni poraz Lendavča-nov in so še edini brez točke. Resje sicer, da so imeli Lendavčani v prvih treh kolih močne nasprotnike in kandidate za vrh lestvice, vendar bodo morali v prihodnje zaigrati bolje, če bodo hoteli tekmovanje končati na zavidljivem mestu. Nogometaši Renkovec nadaljujejo z zmagami. V tretjem krogu prvenstva v tretji državni ligi so gostovali v Kuzmi in premagali novinca Tromej nik Slovenico ter zabeležili tretjo zaporedno zmago in so še edino moštvo brez izgubljene točke. Izvrstno je štar-tal tudi novinec Lesoplast iz Križevec, ki je tokrat premagal še neporaženo Goričanko in je po treh krogih na drugem mestu še brez poraza. Svojo prvo zmago so dosegli nogometaši Bakovec, ki so doma premagali Beltrans iz Veržeja. Največje razočaranje letošnjega prvenstva pa je Turnišče, ki je na domačem igrišču doživelo drugi prepričljivi poraz in je še edino brez osvojene točke. FERI MAUČEC ■ Na stadionu v Petišovcih je bila mednarodna dirka v speedwayu na nagrado Lendave, ki jo je organiziral Speedway team Lendava. Sodelovalo je 18 tekmovalcev iz sedmih držav. Med slovenskimi tekmovalci sta nastopila tudi domačina Jože Koren in Gerhard Lekše. Zmagal je državni prvak Matej Ferjan, Koren je bil osmi, Lekše pa deseti. Dirke si je ogledalo okrog 2.000 ljudi. Lendavski speedwayisti so sodelovali tudi na tretji dirki za pokal klubov v slovensko-hrvaški ligi. Zmagala je ekipa Ljubljane z 42 točkami. Lendava (Koren 7, Tihanyi 7, Adorjan 5, Lekše 4, Lechky 3) je s 26 točkami zasedla tretje mesto. Po treh dirkah je Lendava na tretjem mestu. (FM, fotografija: JZ) Tridesete mednarodne igre šolarjev Gregor Lenarčič najboljši tekmovalec V Velenju so bile jubilejne, 30. mednarodne igre šolarjev. Sodelovalo je več kot 300 udeležencev iz desetih mest in petih držav. Med šestimi slovenskimi mesti je sodelovala tudi Murska Sobota. Udeleženci so tekmovali v atletiki, odbojki na mivki in plavanju. Sobočani so se predvsem izkazali v atletiki, saj so zasedli dve prvi in štiri tretja mesta. V metu krogle je zmagal Gregor Lenarčič (14,04 m), v skoku v višino pa Miha Žalik (182 cm). Tretja mesta so zasedli: Tomaž Roudi v teku na 100 m, Lucija Cvetko v teku na 1.500 m, Anja Cipot v skoku v višino ter štafeta dečkov 4 x 100 m. Po točkovanju je bil med dečki najboljši Gregor Lenarčič iz Murske Sobote. (FM) Nogometr« klub Nafta Lendava Posodabljajo nogometno igrišče Kolesarstvo Bernard Omar 29. na SP V St. Johanu na Tirolskem v Avstriji je bilo svetovno cestno kolesarsko prvenstvo za amaterje. Med 129 kolesarji iz 36 držav je sodeloval tudi član Kolesarskega kluba Tropovci Bernard Omar in dosegel lep uspeh. Na cilj je prišlo 53 kolesarjev, Omar pa je zasedel 29. mesto in le za 18 sekund zaostal za 12. uvrščenim tekmovalcem. Z doseženo uvrstitvijo je Omar zelo zadovoljen, saj je dosegel več kot je sam načrtoval. (FM) Nogometno igrišče lendavske Nafte, ki je bilo zgrajeno pred 45 leti, je bilo v izredno .slabem stanju, saj ob večjih padavinah na njem ni bilo mogoče normalno igrati. Tako so morali Lendavčani odigrati nekaj tekem na igriščih sosednjih klubov. To jim je povzročalo tudi nekatere težave, saj so celo prvenstveno tekmo druge državne lige med Nafto in Goriškimi opekarnami izgubili s 3 : 0 brez igre, ker igrišče v Lakošu po mnenju sodnikov ni bilo dobro pripravljeno. Zato so se pri NK Nafta odločili, posodobiti nogometno igrišče v Lendavi. Z deli so že začeli, končana pa naj bi bila do prve polovice septembra. Povsem na novo bodo uredili drenažo in zeleno površino. Na posodobljenem igrišču bodo začeli igrati v novi tekmovalni sezoni 2000/2001,do takrat pa bodo vse tekme odigrali na nogometnem igrišču v Gaberju. Posodobitev nogometnega igrišča bo stala 18 milijonov SIT. (FM, fotografija: JZ) Prva državna nogometna liga Rudar: Mura 1: 2 Velenje - Igrišče Rudarja, gledalcev 1000. Sodnik: Kandare (Ljubljana). Strelci: 0 :1 Škaper (19), 0 : 2 Ristič (44), 1 : 2 Vidojevič (90). Mura: Nemec, Baranja (Žilavec), Ošlaj, Gabor, Vogrinčič, Lukač, Mešane (Dvoršak), Dominko, Cipot, Škaper, Ristič. Potrošnik: Maribor 0 : 2 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 2.500. Sodnik: Krajnc (Ptuj)- Strelca: 0 : 1 Pekič (17), 0 : 2 Djuranovič (78). Potrošnik: Kuzma, Tratnjek, Novak (Kreslin), Ulen, Erniša, Cenar, Kokas, Bukovec (Antolin), Kendič, Ristič (Utroša), Bedo. Druga državna nogometna liga __ J Jadran: Črenšovci 0: 2 Krvavi potok - Igrišče Jadrana, gledalcev 150. Sodnik: Babnik (Ljubljana). Strelca: 0 :1 Krapec (11), 0 : 2 Krapec (38). Črenšovci: Karoli, Gruškovnjak, Kolar, B. Horvat, Pucko, Plej, Kustec, K pec (Kuzma), D. Horvat (Pintarič), Vori, Brunec (Horvat). Nafta : Šmartno 2 : 3 Lendava - Igrišče Panonije v Gaberju, gledalcev 400. Sodnik: Novak (M^ bor). Strelci: 1 : 0 Škerbič (3), 1 : 1 Dragtič (8) 2:1 Škerbič (35), Mernik (38), 2 : 3 Mujakovič (90). Nafta: Magdič, Hozjan, Novak, Gyurkač, Gabor, Šabjan (Horvat), Bas, Tompa (Tratnjek), Koša (Jezernik), Škerbič, Gomboc. Tretja državna nogometna liga Polana: Hotiza 2:1 Velika Polana - Igrišče Polane, gledalcev 250. Sodnik: Kerčmar (Ho Strelci: 1 : o Klujber (3), 1 :1 Ritlop (42), 2:1 Biro (47). P°lana: D. Žižek, Biro, J. Hozjan, Z. Hozjan, Laki, K. Hozjan (Zver), Cvetko, ni (Pal), Imre, Kerčmar (Kranjec). Hotiza: Plej, Oletič (Antolin), Cigan, Albin Lackovič, Petkovič (Gy6rkeš), Albert Lackovič, Farkaš, Hozjan, (Kerek), Robert Lackovič. Lesoplast: Goričanka Big Fun 2 :0 Križevci v Prekmurju - Igrišče Lesoplasta, gledalcev 250. ^°^n^ReSe(ič, (Turnišče). Strelca: 1 : o Ulen (60), 2 : 0 Šebok (87). Lesoplast Sebok, Malačič, Ulen, Cor, Črnko, Škerlak (Jandrašič), Kerčniar’BtjčeK, (Potočnik), Kutuš, Čahuk(Čerpnjak). Goričanka Big Fun: Nemec, Kolar, Vogrinčič, Ficko (Gider), Ficko, Lepoša, Suša, Poredoš, Kren, dnar. Turnišče: Kerna 0: 3 ^O^BočkoreHdR^n' 9ledalcev 10°- Sodnik: Mauko (Maribor)^ Dominko Lutar' 2 Banfi 0 ’ 3 Bookorec (85). T^. tik), Žižek, Škafar^ ^em^’ Prendl’ Mu/dnca, Pucko, Temar.Z^ Maček, Sočič B Banfi^l Kamnik’ KuPlen’ Sapac (DJč Kutoš. ’ ' Rakar(Gomboši), Kuhar, Bočkorec (Vlaj), TromejnikSlonica:Re„kovci 0:2 „ Strel™ 0 ^('g^ortelnlka, gledalcev 250. Sodnik: Kmetec bič, S«c Zto ^?eC M7>' 0 2 (70). T,»mejnik | Honrat, Cene, HmTl,"' Pelcar, Kranjec, B. 1*^, S. Bojnec Utron p r Renkovci: A- Lebar, Plej (Graber), Kernian, (Horva! A' Ritlop’ Ko^t (Režonja), S. Lebar, D- Čarda: Bratonci 4 ; o gledalce# 200. Sodnik: Herceg da: FekonI X ’ D° Mafuš (80>’ 3 : 0 Titan (88), 4.0 Kerec (^ (Matuš) D Horvat zr^i Horvat (Meničanin), Jaklin, Antolin, Cig^ p llSl GjSm 1™ 'J1^'Titan, cm«. Bretonci' । ' M' n™'- Mn. Mart«, Panker, Tkalec. B. * Mertuk (Vinkovič). Bakovci: Beltrans 3:2 ič (č^t Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 100. Sodnik- P'n ^4), 3-Strelci: 1 : 0 Živič (24), 2 : 0 Benko (43), 3 : 0 Pre'^^eininger' Osterc (59), 3 : 2 Prašnički (82). Bakovci: Gergoric, Recek, Benko, Donša (Veindorfer), Verban (Vrečič), H° pud| 1' sod- 1. SNL Rezultati - 5. krog Rudar: Mura 1 : 2 Potrošnik : Maribor O : 2 Gorica : Dravograd 1 : 1 Korotan : Domžale 2 : 2 Pohorje : Primorje 0 : 0 Olimpija : Publikum 3 : O Maribor 5 5 0 0 19:4 15 Dravograd 5 3 1 1 8:5 10 Olimpija 5 3 0 2 12:5 9 Mura 5 3 0 2 7:3 9 Rudar 5 3 0 2 9:7 9 Primorje 5 2 2 1 9:5 8 Gorica 5 1 3 1 6:7 6 Publikum 5 0 4 1 5:8 4 Domžale 5 1 1 3 5:14 4 Korotan 5 0 3 2 8:11 3 Potrošnik 5 0 2 3 0:9 2 Pohorje 5 0 2 3 2:12 2 2. SNL Rezultati - 3. krog Jadran : Črenšovci Šentjur Šmartno Železničar Tabor Drava Jadran Črenšovci Triglav Zagorje Rogoza Avtoplas Aluminij I. Gorica Nafta 3 3 5 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 1 0 7:2 7 Bratonci 3 11 1 2:5 4 2 1 0 6:4 7 Bakovci 3 10 2 4:5 3 1 2 0 3:2 5 Tromejnik 3 0 1 2 3:6 1 1 1 1 2:1 4 Hotiza 3 0 1 2 3:7 1 1 1 1 4:4 4 Turnišče 3 0 0 3 1:11 0 1 1 1 2:3 4 1. MNLMS 1 1 1 3:7 4 Rezultati - 2. krog 1 0 2 5:5 3 Serdica : Apače 1 : 2 1 0 2 5:6 3 Prosenjakovci: Tišina 3 : 5 1 0 2 3:6 3 Pušča : Grad 1 : 3 0 2 1 1:4 2 Ljutomer: Cankova 2 : 1 0 1 2 3:5 1 Rakičan : Lipa 4:1 0 1 2 3:7 1 Hodoš : Ižakovci 2 : 2 0 0 3 4:8 0 Grad 2 2 0 0 6:1 6 0 : 2 Nafta : Šmartno 2 : 3 Aluminij: Zagorje 2 : 3 Železničar: I. Gorica 1 : Elan : Rogoza 3 : 1 Triglav : Drava 0 : 1 Koper: Tabor 1 :0 Šentjur: Avtoplas 3 : 0 Koper Elan 3 3 0 0 3 3 0 0 1 10:2 8:3 9 9 3. SNL vzhod Rezultati - 3. krog Bakovci: Beltrans 3 : 2 Turnišče : Kerna 0 : 3 Lesoplast: Goričanka 2 : 0 Kobilje : Odranci 1 : 0 Polana : Horiza 2 : 1 Čarda : Bratonci 4 : O Tromejnik : Renkovci 0 : 2 Renkovci Lesoplast Čarda Goričanka Kobilje Beltrans Odranci Kerna Polana 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 0 2 2 2 1 1 1 1 1 1 0 0 2 1 1 1 1 0 0 1 1 0 1 1 1 6:2 7:2 8:4 7:3 4:3 7:4 7:4 5:5 3:6 9 7 6 6 5 4 4 4 4 Rakičan Tišina * Ižakovci Apače Serdica Ljutomer Lipa Hodoš Cankova Pušča Prosenjakovci 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 1 0 0 o o o o 0 0 0 0 1 1 1 1 2 2 2 6:2 7:5 5:4 4:3 5:3 4:4 4:6 3:6 2:4 3:6 3:8 6 4 4 4 3 3 3 1 0 0 0 2.MNLMS Rezultati - 2. krog Slatina : Dokležovje 2 : 3 Roma : Šalovci 8 : 2 Makoter: Rotunda 3 : 1 Bogojina : Gančani 1 : 3 Roma 2 2 0 0 11:2 6 Gančani 2 1 1 0 5:3 4 Makoter 2 1 1 0 5:3 4 Dokležovje 2 1 1 0 5:4 4 Slatina 2 0 1 1 3:4 1 Bogojina 2 0 1 1 2:4 1 Šalovci 2 0 1 1 4:10 1 Rotunda 2 0 0 2 1:6 0 1. MNL Lendava Rezultati - 1. krog Petišovci: Panonija 1 : 1 Bistrica : Dobrovnik 2 : 3 Nedelica : Olimpija 2 : 1 Lakoš : Čentiba 2 : 1 Dobrovnik 110 0 3:2 3 Nedelica 1 1 0 0 2:1 3 Lakoš 1 1 0 0 2:1 3 Panonija । 1 0 1 0 1:1 1 Petišovci 1 0 1 0 1:1 1 Bistrica 1 0 0 1 2:3 0 Olimpija 1 0 0 1 1:2 0 Čentiba 1 0 0 1 1:2 0 2. MNL Lendava Rezultati - 1. krog Mostje : Žitkovci 2 : 1 Dolina : Graničar 0 : 1 Kapca : Nafta vet. 1:2 Graničar 110 0 4:0 3 Mostje 1 1 0 0 2:1 3 Nafta vet. 1 1 0 0 2:1 3 Žitkovci 1 0 0 1 1:2 0 Kapca 1 0 0 1 1:2 0 Dolina 1 0 0 1 0:1 0 Kobilje Igrišče Kobilja, gl^ci) svei^ nik: Koren (Renk je./ver, Na. Radikovič (89)- * j $jir per, Kocet, Mule' j metLaci.Kovac^ nec (Kustec), ^aric,_ dikovič. (ZakojčI.Virag.B6^,^), Pozderec, Veg' Diana v Mursk13 |ige^X novitvi PO^lpd^^ meta. Liga Stara nova va ■ dgo0 v Apač.Fla^^^ sose.das nedeljo, 5- ^is T ^: Kupšinci in.lva" 2. september 1999 ŠPORT 19 ^škovnjak ti J1 Uubravi je ŠD Štrigova ^Večtedenski šahovski tur-ude'ežil° 92 šahistov iMrC^ Z™a0al j® Hn/aska) Pred Miranom aribor). oba sta zbrala po tij j '.a Sličnem tretjem me-na petem 'ArJna šestem Boris Kovač a-Po^9rad), vsi ima- 'ttamj'Alea Lazar mlajši je s 6 ^enaindvajsetem, Štefan *(FM)0^ tr"ndVaP ^°9omet ^3rdai7k7Tr—~----------- r7atorobč' l Mart,anec ie bil orga-^Topiic^93 P^enstva Mora-^štirie^ V no9°rne'1:lJ. Sodelovale ^rdoin )e Bogojina Mj^ p rotundo, vsi imajo po ^e.p0’j r°Ser|jakovci so brez HsOi ,S zaPorednih zmagah Poka^ nogome-^em no Na mednarodnem ^etnem turnirju v Len’ iz treh J • m med štiri mi eki-i7 n av sodelovala tudi eki-?m|ih Petrovec in do-(Vtiz j .nak' V finalu je premagali) ln zasedla prvo mesto. Kasaške dirke v Ljutomeru Dirka treh dežel Daliju (Jože Sag^j) V okviru .sejemskih prireditev je bila na hipodromu v Ljutomeru kasaška dirka (devetnajsti tekmovalni dan), ki jo je pripravil domači KK. Dirke si je ogledalo okrog 1.200 gledalcev. Najpomembnejša je bila dirka treh dežel iz programa Phare Slovenije (KK Ljutomer), Madžarske (Zala) in Avstrije (Štajerska). Med desetimi 4- do 5-letnimi kasači na 2100 m dolgi stezi je v močni konkurenci zmagal Dali z voznikom Jožetom Sagajem z izjemnim kilo- Odbojka ■deU-j ,, il p 'iir3l Aeroki bil° dru9° odprto državno prvenstvo v skupinskih likovnih skokih (4 way), ki V'Ig) (^Vu je z ud Murska Sobota. Sodelovalo je 7 ekip iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Na Oh1ača ekipa Zagreba, za državno prvenstvo pa ekipa Atair Hudički (Andromeda hi6S| lpa Bejsne zvezde (Jože Veldin, Marjan Slak, Daniela Županek, Srečko Kavaš) je otografija: Dani Memon metrskim časom 1:17,9. Zmagovalec je prejel pokal iz rok ministra za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano Slovenije Cirila Smrkolja. V preostalih dirkah je nastopilo 79 konj iz vseh slovenskih klubov. Rezultati 1. dirka dveletnih kasačev: 3. Cony Chergon (Igor Pozderec) 1:22,8; druga dirka za 3- do 4-letne kasače: 1. Drin MS (Marko Slavič) 1:20,4, 2. Fuci (Milan Ko-kolj) 1:20,6; tretja dirka za 3- do 12-ietne kasače: 2. Rosa (Mitja gal med dečki B, pri dečkih A je bil Tilen Červek četrti, Blaž Gjuha pa osmi. Na zadnji cestni dirki za pokal Slovenije v Lenartu je pri dečkih A Tilen Červek zasedel tretje me- Kos) 1.19,7, 3. Ford As (Simon Slavič) 1:20,2; četrta dirka za 3-do 12-letne kasače: 1. Erotik OM (Zvonko Osterc) 1:20,0, 2. Fux AS (Simon Slavič) 1:20,0, 3. Filder (Jože Farkaš) 1:20,1; peta dirka za 3- do 12-letne kasače: 3. Fil-da (Sašo Seršen) 1:19,6; sedma dirka za 3- do 12-letne kasače: 2. Blue Havvaii (Milan Žan) 1:16,5; osma dirka za 4- do 5-letne kasače: 1. Dali (Jože Sagaj) 1:17,9, 2. Apricot (Mirko Šonaja) 1:18,0. (NŠ) V okviru sejemskih prireditev je OK Pomurje iz Murske Sobote v Radencih organiziral močan mednarodni moški odbojkarski turnir. Sodelovali so prvoligaši iz treh držav: Inter (Bratislava), Varaždin, Salonit in Pomurje. Največ uspeha so imeli odbojkarji iz Slovaške, ki so premagali vse tekmece in zasedli prvo mesto. Soboški odbojkarji so bili tretji. Rezultati: Inter: Pomurje 3 : 1, Pomurje : Varaždin 3 : 1 in Salonit: Pomurje 3 : 1. Vrstni red: 1. Inter (Slovaška), 2. Salonit (Kanal), 3. Pomurje (MS), 4. Varaždin (Hrvaška). FM, fotografija: Jure Zauneker dečkih B je zmagal Simon Špilak, Dominik Zelko je bil enajsti, Tilen Činč pa trinajsti. Po končanem tekmovanju za slovenski pokal je državni prvak Simon Špilak postal še pokalni prvak Slovenije, Tilen Červek je zasedel drugo mesto, Blaž Gjuha pa osmo, kar je vsekakor lep uspeh. (FM) Motociklizem Uspeh Dobrijeviča in Tapajnerja Na dirkališču na Grobniku pri Reki je bilo odprto prvenstvo Hrvaške za amaterske voznike mo-tohappeninga v motociklizmu. Sodelovala sta tudi Dejan Dobrijevič (MK Lindau Lendava) in.Miljan Ta-pajner (Prekmurje MS) ter dosegla lep uspeh. V kategoriji do 600 ccm je Dobrijevič zasedel prvo mesto, v kategoriji nad 700 ccm pa je bil Ta-pajner drugi. To je bila že druga zmaga Dobrijeviča letos na Grobelniku. V ekipni vožnji (2 motorja, 2 voznika) pa sta Dobrijevič (Ka-wasaki) in Tapajner (Jamaha) v mednarodni konkurenci med 19 ekipami zasedla prvo mesto. (F. Bobovec) Namizni tenis Uspeh Sobočanov Na jubilejnem 30. odprtem mednarodnem prvenstvu Murske Sobote za kadete je sodelovalo 91 igralcev iz 24 klubov iz Hrvaške in Slovenije. Med njimi je bilo tudi deset igralcev Moravskih Toplic Sobote in Kerne, medtem ko Radgončanov ni bilo. Solidni so bili gostitelji, saj je pri kadetih zmagala ekipa Moravskih Toplic (Ocepek, Ropoša), druga ekipa pa se je uvrstila med osmerico. Med posamezniki je Ropoša zasedel tretje mesto, potem ko je v polfinalu izgubil z državnim reprezentantom Orešnikom. Ocepek je izgubil v četrtfinalu z Zubčičem iz Hrvaške, Lazar pa se je uvrstil med šestnajst najboljših. Nepričakovano, vendar zasluženo pa je pri mlajših kadetih zmagala ekipa Sobote (Roudi, Fridrih) pred drugo ekipo. Med posamezniki je Fridrih zasedel tretje mesto. V polfinalu ga je premagal Buljan iz Hrvaške. Med osmerico sta se uvrstila Roudi in T. Ropoša, med šestnajsterico pa Marič in Kuhar (Kerna). M. U. [ Odbojka Roman Ratkai trener Ljutomera Odbojkarji Ljutomera, ki so si status drugoligaša zagotovili šele s kvalifikacijami, so dobili novega trenerja. Dosedanjega trenerja Marka Saviča je zamenjal Roman Ratkai iz Murske Sobote. Roman Ratkai je znano ime ljubiteljem odbojke v Pomurju, saj je vrsto let uspešno igral za soboškega li-gaša, tri leta pa tudi uspešno treniral odbojkarje Pomgrada v prvi državni ligi. Ob trenerju Saviču je klub zapustil še Štefan Marič, ki je odšel v Mursko Soboto, vrnila pa sta se Janko Rajnar in Mitja Belec; V novi sezoni, ki se bo začela 9. oktobra, bodo za Ljutomer igrali: Borut Babič, Mitja Belec, Andrej in Boris Grut, Tomaž Horvat, Dušan in Goran Kodila, Boris Onišak, Luka Pirher, Peter Primec, Janko Rajnar, Matjaž Špilak, Alan Šumer in Sašo Zidar. Ob prevzemu odbojkarjev Ljutomera je trener Roman Ratkai povedal: »Z vrnitvijo Rajnarja in Belca je moštvo boljše od lanskega. Naši cilji so dolgoročni. Z dobrim delom bomo poskušali vrniti ugled ljutomerski moški odbojki. V novi sezoni pa pričakujem uvrstitev v sredino lestvice.« NIKO ŠOŠTARIČ ■ V akciji Leto športa v turizmu 1998 Priznanje soboški športni zvezi Turistična zveza Slovenije, Center za promocijo turizma v Sloveniji, OKS Združenje športnih zvez Slovenije in Fakulteta za šport v Ljubljani so bili nosilci vseslovenske akcije Leto športa v turizmu 1998. V akcijo so se uspešno vključile tudi nekatere pomurske športne in turistične organizacije, za kar so prejele priznanja. Med tremi slovenskimi občinskimi športnimi zvezami je priznanje prejela tudi Športna zveza Občine Murska Sobota. Dobila ga je za aktivno sodelovanje in organizacijo prireditev ter zgledno sodelovanje s turističnim gospodarstvom in velik prispevek k bogatitvi turističnega življenja v svojem okolju. Več o tem smo se pogovarjali s predsednikom Športne zveze Murska Sobota Stankom Kerčmarjem. - Katere so bile značilnosti akcije Leto športa v turizmu 1998 v vaši občini? »Pomurje ima po svojih naravnih danostih in bogati športno-rekreati-vni ponudbi idealne možnosti za aktivne počitnice in za zadovoljevanja potreb domačih in tujih gostov, seveda, če jih znamo izkoristiti. Nam je to dokaj uspelo z zglednim sodelovanjem mestne občine, turističnega društva, Pomurske turistične zveze ter posameznimi društvi, klubi in zvezami. Tako nam je uspelo, da so mnogi nosilci turistične ponudbe svojo dejavnost obogatili s športnimi vsebinami, s tem pa pritegnili več ljubiteljev in navdušencev športnih aktivnosti. Uspeli smo tudi doseči celovitejšo rekreativno ponudbo, ob večjih športnih prireditvah pa smo tudi posvetili večjo pozornost turistični ponudbi. Opaziti je večjo skrb za vzdrževanje in upravljanje športnih objektov za turizem. Iz leta v leto pa se tudi povečuje število športnih dogodkov. Vsekakor pa v turistični ponudbi še nismo izkoristili vseh možnosti, ki jih ponujajo Aeroklub Murska So-bota.za jadranje in padalstvo, Konjeniški klub Grad Rakičan za jahanje, reka Mura za rafting, strelišče v Rakičanu, poletno kopališče v Murski Soboti ter številni drugi športni objekti. Sicer pa smo v letu 1998 uspešno organizirali nekatere večje akcije, kot so Veter v laseh - s športom progi drogi, Soboški športni teden, Mesec športa, Igre treh dežel, šolska športna tekmovanja, delavske športne igre, sodelovanje na igrah mladih v Španiji in druge.« - Športna zveza v Murski Soboti vključuje okrog 80 različnih klubov, kjer gojite 24 športnih panog. Gre za zelo pestro dejavnost, kjer lahko sleherni najde svoje mesto. Sodelovanje s turističnimi organizacijami prinaša novo kvaliteto. Kako se boste vključevali letos in v naslednjih letih v akcijo Slovenija dežela aktivnega oddiha? »Mislim, da se tako v športnih kot turističnih organizacijah zavedamo, kako pomembno je medsebojno sodelovanje, zato menim, da moramo to sodelovanje v prihodnje še obojestransko poglabljati. Nova akcija je zato nova priložnost, da obogatimo našo dejavnost, ki bo prispevala k novim aktivnostim in večji sprostitvi v naravi. Poleg nekaterih že ustaljenih aktivnosti in prireditev si bomo še bolj prizadevali vključevati v športno-rekreativne dejavnosti invalide in upokojence, ki jih organizirajo njihove zelo aktivne organizacije na našem območju. Navzoči pa želimo biti tudi pri vseh drugih športno-turističnih prireditvah in srečanjih.« FERI MAUČEC ■ MULARIJA 2. septembra 1999, __ Varna povezava Ste odvisni tudi vi? Dragi mladi dopisniki! Prenehajte Zadnje raziskave uporabe interneta, ki so jih predstavili na letni konferenci ameriškega združenja psihologov, prinašajo rezultate, ki pravijo, da je že šest odstotkov uporabnikov odvisnih od medmrežja, in to tako kot so na primer narkomani odvisni od drog, alkoholiki od alkohola in kadilci od cigaret. Uporabniki, ki so odvisni od interneta, so prepričani, da jim ponuja svet neskončnih povezav občutek intimnosti, brezčasnosti in brezmejnosti. »Zaradi odvisnikovih zvez s svetovnim speltom se krhajo zakoni, otroci zaidejo v težave, ljudje začenjajo zapravljati vse več in več denarja za plačila ponudnikom spletnim storitev, na koncu povzročijo celo kriminalna dejanja,« pravi David Greenfield, ki je raziskavo opravil s pomočjo anketiranja po internetu. Odzvalo seje 17.251 deskarjev, ki so odgovorili na njegova vprašanja, objavljena na strani http://www.ABCNEWS.com. Kljub vsem ugotovitvam so ameriški psihologi sporočili, da odvisnost od interneta ni trajna. Pohvalili so se tudi s tem, da so nekaj odvisnikov že ozdravili z mešanico pogovorov in računalniških programov. Po drugi strani pa raziskava ameriškega podjetja Media-matrix kaže, da se število strani, ki jih obišče uporabnik, in čas, ki ga preživi pred njimi, iz dneva v dan manjša. Odstotki, ki štejejo, koliko časa se uporabnik zadrži na tako imenovanih Top 10 straneh, so se povzpeli na številko 20. Mary Gorman, direktorica marketinga pri podjetju za raziskavo medmrežja Nua, podatek opravičuje z dejstvom, da se ljudje pogosteje vračajo na tiste strani, kjer vedo, da bodo našli kakovostne in zanimive podatke. Raziskava je bila doslej opravljena le v Združenih državah Amerike, kmalu pa jo bodo udejanjili še v Evropi. Žal vam moram sporočiti, daje počitnic konec. No, saj to vi že veste, kajti šola se je spet začela dan pred izidom našega tednika. Prepričan sem, da ste si prav gotovo že vsaj malo želeli, da bi se srečali s svojimi sošolci in sošolkami, si povedali, kaj vse ste doživeli med počitnicami, se zapodili po šolskem dvorišču in igrišču ... To je vedno tako. Življenje teče, dalje. Mi pa nadaljujemo z našo in vašo rubriko, kajti tudi med počitnicami smo našli prostor za vaše prispevke, ki ste nam jih poslali ob koncu prejšnjega šolskega leta, nekateri pa ste nam pisali tudi med počitnicami. Tega smo bili še posebno veseli. Zdaj bodo najbrž spet kmalu zaživeli novinarski in . http://www.msb.findhere.com MB. SCHOOL BOY Boštjan Kožuh varata 4.1 Mr. School Boy je slovenski računalniški program, ki je namenjen kot pripomoček za uspešno delo šolarjev. Omogoča pregledno delo s podatki (urniki, ocene, testi), vnašate pa lahko tudi druge zapise, ki so po- dopisniški krožki na šolah, lahko pa nam pišete tudi kot posamezniki, če se vam bo zdelo, da ste videli, slišali ali doživeli kaj.zanimivega, posebnega ... Sestavki so lahko napisani z roko, risbe pa naj bodo praviloma v črno-beli tehniki, kajti takšne so potem tudi objavljene. Zaželene so tudi fotografije z različnimi motivi. Pišite nam vsi, ki ste mladi! Pričakujemo pa, da navedete tudi, od kod ste doma oziroma katero šolo (vrtec) in razred (letnik) obiskujete. Ni namreč vseeno, kako zna opisati kako stvar prvo- ali osmošolec. In če ne bo vse objavljeno, kar boste poslali, ne bodite preveč hudi, kajti razlog bo predvsem omejen prostor, ne pa zato, ker vaš prispevek ne bi bil dober ali dovolj zanimiv. Kar pogumno na delo! Pa vse najboljše v novem šolskem letu! Zakaj na svetu vojne so, zakaj ne more biti vse lepo? A ljudje res se radi nimajo in zato drug drugega ubijajo? Ljudje, mar res ne vidite,, da svet in sebe uničujete? Mnogi za svojimi jočejo, ker nekateri miru nočejo. Vem, da otrok sem še, ki ga nihče posluša ne, a na mladih se svet gradi, to morali znati bi vsi. In mladi si /e to želimo, da mir in srečo dobimo, ne pa vojn in grozot in na tisoče mrtvih otrok! Prenehajte ubijati svet, uničili ga boste za nekaj lot! NINA KUHAR, 8. RAZ^ OŠ TIŠINA JOŽE GRAJ *** k S.: Tole pesmico smo prejeli te dni z želju, ^io karseda hitro objavimo, .da bo vsem ps-dlo v oči. klina se je očitno zamislila red »P m' grozotami, ubijanjem ...Ko bi ji le vsiP"' sluhnilil Naš Aro . harve. Doma imamo psa. Ime mu je Aro. Je velik in rjave s£ pasjo hrano in gloda kosti. Večkrat gre z mano na spr vrneva, pije vodo. Ker je hud, ga zapremo v boks. Kadar vezani sšolskim delom. Program lahko uporabljajo tudi starši. http://www.schoolkiller.i-p.com dostop ter pretakanje z interneta. Schoo Kt !er Naslov strani je samo prag zbirke referatov, seminarskih nalog, esejev, domačih branj in drugih pripomočkov za uspešno učenje. Stran vsebuje več kot 680 datotek, preko 50 MB stisnjenih podatkov in hiter V Trnju so imeli mladi tudi med počitnicami kaj početi in se zabavati. Tamkajšnje kulturno društvo je organiziralo drugi pevski festival Karaoke Trnje, na katerem se je predstavilo enaindvajset nadarjenih pevcev in pevk. To so bili otroci iz Črenšovec, Trnja, Žižkov, Turnišča, Nedelice, Kobilja in Dolnjega Lakoša. Pri petju jih je spremljal Roman Sarjaš, ki jih je tudi pripravljal za javni nastop. Na festivalu so nastopile tudi tri otroške plesne skupine - Miške in Ha-ramale z OŠ Črenšovci ter romska skupina Vojdušne (Veseli). Poleg njih pa se je predstavila še obetavna glasbena skupina Sence, ki prav ta čas pripravlja svojo prvo samostojno zgoščenko. http://www.mnz.si a j - Jitttiaa««. 9 R®?.??’«? Akt Ministrstvo zn noti Prvi in tudi vse preostale dni je potrebno poskrbeti, da bodo učenci prišli v šolo varno. Opozorilo velja predvsem za voznike, ki morajo še prav posebej spoštovati ce-stnoprometne predpise v bližini šol. Na strani Mi- nistrstva za notranje zadeve boste našli še veliko drugih zanimivosti, ki so povezane z delom mož v modrem. http://www.touristlink.com StOVENIA IJMES3MI .SEZSSSE Šolsko leto se je začelo včeraj, na počitnicah.so le še študenti, ki ne opravljajo izpitov v septembrskih rokih. Časa za dopust, preživetega dlje od vrat domačega doma, je torej še nekoliko. Za podrobnejše informacije o do- gajaniu, navadah in običajih drugih držav in državljanov obiščite stran s turističnimi povezavami. Med njimi so tudi slovenski linki. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. nam, vedno laja. _ OŠCV^ BERNARDKA ŽITEK, 2. RAZ . 0 C CU Kralj Matjaž mi je segel v roko Bilo je sveže jutro. V naši hiši smo se pripravljali na odhod v gore. Tokrat smo si izbrali Peco. Kar precej časa smo se vozili. Planine je še pokrivala debela snežna odeja. Bilo je kot v pravljici. Ko smo stopili iz avtomobila, smo zaslišali tuljenje mrzlega vetra. Opazili smo veliko ljudi, ki so prišli, podobno kot mi, občudovat snežne gradove kralja Matjaža. Zgradili so jih prejšnji dan in utrdili z vodo, ki je zamrznila. Všeč so mi bili visoki stolpi, obzidja, lepo izdelana okna in vrata. Preštela sem okrog 50 snežnih gradov. Odpravili smo se v velik bel šotor. Na klopi smo čakali na sklepno prireditev. Naenkrat se je.prikazal pred nami kralj Matjaž. Na glavi je imel krono, dolge sive lase in brado, ki mu jo je skuštral veter, nosil pa je dolgo kraljevsko obleko vijolične barve. Opiral se je na palico. Stopil je na oder in začel pozdravljati otroke. Delil je knjižne nagrade in spominčke. Od njegovega govorjenje sem se zmedla. Naenkrat pa sem zaslišala svoje ime. V hipu sem bila na odru. Kralj Matjaž me je pozdravil in. mi močno stisnil roko. Zaželel mi je, naj napišem še veliko takih pesmic, kot je bila ta, za katero me je nagradil.' To je bilo zame enkratno doživetje. FRANJA GOMBOC, 5. RAZRED OŠ CANKOVA Veliki dežnik pripoveduje Nekega lepega dne je prišla v gozd neka deklica. Iskala je gobe. Jaz sem se skrival pod grmom. Želel sem si, da me ne bi opazila. Hodila je po gozdu in nabirala gobe. Naenkrat je stala ob meni. Zelo sem se ustrašil. Deklica me je pogledala in vprašala: »Kako pa se imenuješ?« Odgovoril sem ji: »Jaz sem veliki dežnik.« Vprašala me je še, ali sem užitna goba. Nisem ve- del, kaj naj ji odgovorim, saj sem si želel, da me ni bi utrgala, temveč da bi ostal v naravi med svojimi prijatelji. Rekel sem ji: »Ne, jaz nisem užitna goba.« Dekliča se je obrnila in šla dalje. Naslednji dan je spet prišla k meni in dejala: »Zlagal si se mi! Užitna goba si. Utrgala te bom.« Prosil sem jo, naj me pusti, a za- dala v košaro. Odnesla meje m°V z ostrim nožem očistila^ amila z vodo in razrezala na š« dela. Tako se je moje življenje kom dalo. Ob misli, da bodo nasled^ >eto pod grmom zrasle gobice' mojih trosov, mi je postalo top’0' saj sem v prelepem gozdu pustiln" za novo življenje. „ MAJA VRBNJAK, 5. RAZRt —^iČA CEZANJ^ OŠ JANKA RIBIČA C' Luknjasta Izpušna cev Po hribovju se je peljal stari avto in zelo čudno brnel. Na ves glas je kihal zaradi izpušne cevi, ki je bila vsa luknjasta. Cev je jokala od bolečine, a šofer se ni zmenil zanjo. Vozil je naprej, cev pa je jokala in jokala. Komaj se je držala, da ni padla. Čez čas pa je omagala. Ostala je v hribih, sama in izgubljena. Ko sem bil na izletu v hribih, sem našel luknjasto izpušno cev. Pobral sem jo in odnesel v zabojnik. Trava in rože so se mi zahvalile. BENO CVETKO, 4. RAZ. OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA SRED. BISTRICA man. Deklica me in me $ £ .. J . 2. septembra 1999 NA SCENI Oslabim razvadam Kako d Test prijateljstva videza rijatelji igrajo v našem življenju veliko vlogo. So nekaj posebnega in najlepši spomini so vedno povezani z našimi prijatelji. So pa tudi tisti, ki nas lahko prizadenejo, na primer, če se nas spomnijo, ko smo bolni, ko smo v težavah ... Zato ti predlagam, da če dvomiš o svoji prijateljici, se raje vprašaj: iOd'radi imeii p°p°|n v'_ U ez’ arnpak tudi ta ne kar sam od sebe, "fei Je potrebno zanj tudi »oj °ritL Včasih ni potreb-lood, O.’arnPak se je potreb-^širi«0' nekaterim splošno tel,. nini slabim razvadam. 'K^br^ mH° 2a,se h K zbo|JsanJu vide-^narTk b°lje P°čutili in losei . bo samozavest, za-^asih^eba čemu od- S^di ^^Pirček , /ePrav is tA ... "Scin,da ' 10 aajhitrejši možni ^Mahk'S' 'aben’ in $e nadvse ^ašetp,0 tudi negativno vpliva ^kolarje Od mastne hrane in rSe ®tevilo mozoljčkov še ^L^Pani tako gladka in posebei poudarjali, "Sta ■ n°Vsak dan zaužiti do-'Sotn,,111 Menjave, kajti to že Sv^6?6' Pomanjkanje vi-^iiih-iL0. UJe zdravju ter vaši fi-^vidn '^'kondiciji, posledice L netudinakoži. večletnem kajenju se začne to poznati tudi na koži, predvsem na obrazu, poleg gub pa nastanejo tudi kapilare, sčasoma se spremeni tudi glas. Od dolgotrajnega kajenja porumenijo prsti in zobje. Neposredno pa se kajenje pozna vsem kadilcem tako, da imajo slab zadah in marsikdo ima vonj kot pepelnik. Samo pomislite, kdo bi se poljubljal s pepelnikom. Tudi najboljši parfumi ne morejo prekriti cigaretnega dima. Ampak pomisli samo na vse rdeče pikice, ki bodo po taki operaciji kar nekaj dni krasile tvoj obraz. Po tem pa se lahko pojavi še kakšna brazgotina, zato bo bolje, da si vsake toliko časa privoščiš kozmetičarko, ki ti bo strokovno očistila obraz. Če že imaš mozolje, pa si ne pozabi zvečer temeljito očistiti obraza in ga namazati s kakšno kremo. Nečistoča vse skupaj samo poslabša. ^AovzrJ6- Son^enie zel° škodlji-WCa?uba. Prav'jo. da jih r°ča še veliko.bolj. Po g O ^lati k boljše' er daiea vse ? JZtv°iega življenju, „ en°j veselje, ko Soči,«6119’ 'n kerzma-MvaJUieš. ko mi ne ker znaš vedno spodbudno be-sete na tleh. h. Daniela Uničevanje las Lase, ki sicer lahko lepšajo naš videz, lahko tako zdelamo, da so vse drugo kot v okras. Lase si uničimo s prepogostim barvanjem, sušenjem s sušilnikom, pa tudi če preveč uporabljamo gele, pene in razne lake z lase. Sušenje las z vročino lahko izsuši lase, zato si, ko se le da, posušite lase naravno. Uničeni lasje niso privlačni in so videti kot kakšen razcefran grm, ne pa kot lasje, ki bi vihrali v vetru. Če imaš nezdrave dolge lase, je veliko bolje, da se postrižeš in imaš potem zdrave in kratke. Nekaj pravil za lepši videz in boljše počutje Šola se je začela in vsak dan boste potrebovali veliko energije, da boste kos vsem nalogam, testom in stresom. Storite nekaj zase, da boste zadovoljnejši sami s sabo in boste lažje razmišljali pozitivno in optimistično. ti, Karin Sla; Samo . ekd°lzTurnišča K, b' Smela ak ni mižal. Marko V posteljo brez čiščenja obraza Največ lahko storiš za gube in staranje obraza, če ležeš v posteljo, ne da bi si prej očistila obraz. Tvoja koža ob vsej šminki in ličilih pa tudi od dima in prahu ne more normalno dihati in se obnavljati. Bakterijam pa na ta način samo pomagaš, da se še bolj razmnožujejo, pospešuješ pa tudi nastajanje mozoljev. Maškara na očeh pa lahko izzove infekcijo. Vedno boj urejen Najslabše je, ko za svoj videz skrbimo samo tedaj,-ko smo kam namenjeni ali gremo od doma. Tudi doma moramo biti vedno urejeni, tako se na dober videz navadimo. Dober videz pa spodbuja tudi pozitivne misli, kar pripomore, da se lažje znajdemo v vseh situacijah, še posebno v neprijetnih. Stiskanje mozoljev Stiskanju mozoljev se je res upreti, še posebno ko na sredi nosu zagledamo kako kraljuje mozoljček in nam kvari celoten videz. Telovadite In se razgibavajte Sami dobro veste, da če več spite, ste bolj utrujeni. Več ali manj smo vsi bolj nagnjeni k temu, da se nam ne da ravno telovaditi. In po pravici povedano, najtežje se je odločiti, da bi se začeli ukvarjati s kakšnim športom. Navdušite še kakšno prijateljico in prijatelja, da se bosta spodbujali, ko bo treba od doma na trening ali bi si želeli odnehati. Če ste dobro razgibani, imate več kondicije za napore v šoli. Iskrica ^Uvi si cilj, da ga boš dosegel \|%, g6 nekdo rekel, da četudi se usedeš v najboljši ne zastavljenega cilja in niti poti, kako ga do-\ ^Ijet °š n'k0,i prispel na cilj. O doseganju ciljev in l udi zelo pomembno razmisliti, preden se začne V vSj ■- ob6-1110 v življenju nekaj postati, delati nekaj, kar je i kav bomo uživali. Brez truda pa se nam to ne h eliš. ’ Jtl, če ne boš imel cilja, ne boš nikoli dosegel to, a f^avad' Ve,'kega cilja ne dosežemo kar čez noč. Do A cilj 'tezka Pot in najbolje je, da nas pelje prek ve-$ejXV Tak0 bo pot lažja in z vsako stopničko bomo A^p Vo Pa je, da bomo morali kdaj pa kdaj stopiti ’ kot pravijo, tudi pri nogometni tekmi moštvo j 1 kakšen gol, na koncu pa lahko vseeno zmaga. Nekaj nasvetov, kako lažje doseči cilj: * Napiši si tri kratkoročne cilje. * Naj postane tvoj cilj realnost -zapiši si ga in razmišljaj o njem. * Zapiši tudi, v kakšnem času ga moraš ustvariti. Časovni termini so zelo priročni. * Podari si kakšno malenkost, ko dosežeš majhen cilj. Spodbuda pomaga. Z vsakim manjšim doseženim ciljem se boš počutil bolje, in če verjameš v končni cilj in si boš zanj tudi prizadeval, imaš vse možnosti, dati bo uspelo. 1. Imaš zaupanje v njo in se lahko zaneseš nanjo? 2. Ali te posluša, ko ji govoriš o svojih težavah? 3. Ti pomaga iskati rešitve za tvoje težave in ti stoji ob strani, ko jih rešuješ? 4. Ali se s tabo veseli tvojih uspehov? 5. Se v družbi postavi zate in te brani pred drugimi? 6. Si povesta tudi kaj neprijetnega, ne da bi druga drugi zamerili? 7. Komaj čakaš, da jo lahko pokličeš in ji poveš, kaj je novega? 8. Ne izda tvojih skrivnosti? 9. Če je kje na počitnicah ali potovanju, ti vedno prinese kakšno malenkost ali pošlje kartico? 10. Pogrešaš jo, če jo kakšen dan ne vidiš ali ne slišiš? Če si vsaj na osem vprašanj odgovorila pritrdilno, se ti ni potrebno bati za vajino prijateljstvo. Trdno je in lahko se zaneseš nanj. Vsak negativen odgovor več pa kaže nato, da vajino prijateljstvo ni ravno najbolj trdno in varno. To ni tako hudo, če se s to osebo družiš samo občasno, če pa naj bi bila to tvoja najboljša prijateljica, potem se bo moralo marsikaj spremeniti. Če je negativnih odgovorov preveč, bo morda bolje, da zmanjšaš stike z njo. Če prijatelji niso pravi, mi se pa preveč zanašamo na njih, nas lahko prizadenejo. O Ne skačite iz diete v dieto Res se lepo sliši, da je kdo s kakšno posebno dieto shujšal 10 kilogramov, ampak to še ne pomeni, da bo tudi tebi ustrezala. Z neprestanim menjavanjem diet lahko telesu samo škodujete in na koncu dobite še kakšen kilogram zraven. Potrebno je spremeniti odnos do prehranjevanja, predvsem pa zmanjšati količine. Dovolj spanca Dober spanec veliko pripomore k lepšemu videzu, saj smo spočiti mi in naše telo, s tem pa tudi naša koža. Če smo spočiti, imamo tudi več volje do življenja, več se lahko smejimo in lepši smo. Da bi naše telo in um lahko normalno funkcionirala, potrebujemo najmanj sedem do devet ur spanja na dan. Da boste bolje spali, ne jejte pozno zvečer pa tudi lačni ne smete v posteljo. Govorita o meni Druži se nas sedem deklet, ki smo prijateljice, zadnjič pa sem slišala, da so grdo govorile o meni. Res je, da sem dvema zaupala svojo skrivnost, in še sedaj mi je žal, saj sta oni to povedali drugim, sedaj pa name gledata kot na največjega grešnika. Mislim, da tudi že vse znajo. Ko me ni, se verjetno pogovarjajo o meni, saj se mi potem, ko se jim pridružim, posmehujejo in me gledajo postrani. Mislim, da so me začele ignorirati. Sem res storila tako veliko napako, da se bodo sedaj vse sprle z mano? Kaj naj storim? Fiona Draga Fiona! V pravem prijateljstvu se skrivnosti ne govorijo naokoli, še posebno, če si jih zaupala drugim. Ampak če poveš eni, to lahko ostane skrivnost, kakor hitro pa vesta dve, vedo že vsi in skrivnosti ni več. Ker očitno ni več skrivnost in tudi vse tvoje prijateljice to že vedo, bo najbolje, da o »tej skrivnosti« spregovoriš naglas, jim razložiš, kako je bilo, in jih vse skupaj vprašaš za mnenje, kaj bi on storile na tvojem mestu. Tako to ne bo več javna skrivnost, ampak nekaj, kar boš delila z vsemi. Na tak način jih lahko najbolj razorožiš. Tako bodo tudi vse ve-dele, kaj si ti o tem misliš, in to ne bo več nekaj, kar so izvedele od drugih. Saj veš, ko / I se skrivnosti širijo od ust do ust, se marsikaj tudi obrne in na koncu je resnica povsem drugačna. Sramežljiva sem Stara sem 17 let in nimam nobenega zaupanja vase. Če se kdo šali, se bojim, da opazke letijo vedno name ali da me hoče kdo užaliti. Situacije, v katerih se moji prijatelji hitro znajdejo ali jih sploh ne ganejo, mene zelo prizadenejo in se sploh ne morem več normalno pogovarjati. Kadar koli se kak fant pogovarja z mano, povsem pordečim in se z njim ne morem pogovarjati, kot bi se s kakšno prijateljico. Ko ugotovijo, da sem zakuhala, so stvari še slabše, saj se mi zapleta še jezik. Zato velikokrat raje molčim. Bom morala vedno molčati, čeprav se tako rada pogovarjam, in ali je kakšna rešitev tudi zame? s Monika Draga Monika! Sramežljivost je veliko pogostejša, kot si misliš, ampak mnogi jo znajo dobro skrivati in se v pravem trenutku narediti, da jim nič ni. Ljudje te lahko prizadenejo toliko, kolikor jim to sama dovoliš-Svetujem ti, da sama pri sebi spremeniš stvari. Zelo pripravno pa je ogledalo. Poglej se v ogledalo in si povej, da si dobra takšna, kot si, to si večkrat ponovi. Preden spregovoriš z nekom, ob katerem ti je nerodno, globoko vdihni. Če ti rečejo kaj, kar bi te lahko prizadelo, pa se lahko izmažeš tudi s tem, da v tega ne pokažeš, pa kakor koli že Ij boli. Samo nasmehni se. Takoj ti ne bo uspelo, da bi postala bolj samozavestna, ampak sčasoma in s prakso pa lahko veliko spremeniš, da se boš lahko brez ZTČ predsodkov pogovarjala. 22 DOBRO JE VEDETI 2. september 1999, OVEN BIK DVOJČKA RAK LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Pomurske lekarne razkrivajo Ona: Če boš hotela prisiliti partnerja, da bo živel po tvojih pravilih, ga boš kaj kmalu izgubila. Poskusi biti vsaj malo strpnejša in mu ponudi neke vrste kompromis. Zadnja beseda pa bo vseeno tvoja. On: Odločitev bo ostala predvsem na tvojih ramah, zato pazi na vsako izrečeno besedo. Nekdo ti že dalj časa koplje jamo, čeprav se ti drugače predstavlja kot prijatelj. Pozornost in previdnost ti vsekakor ne bosta škodili. Ona: Nenadoma te bo zgrabila silna želja po nežnosti, toda pazi, da tega ne bo nekdo izkoristil. S prijateljicami se boš prav prijetno zabavala, pa še nekoga boš spoznala. Izkoristi ponujeno priložnost! On: Uspelo ti bo, da si boš ustvaril odlične možnosti za ponoven začetek na poslovnem področju, kjer si nekoč že pogorel. Naj te stari neuspehi nikar ne ovirajo, saj bo tokrat povsem drugače - boljše. Ona: Še vedno te bo spremljala neverjetna sreča. Vseeno pa bi bilo dobro, če bi se začela počasi zavedati, da lahko to tudi mine. S prijateljem se boš zapletla v nekaj lepega, kar pa bo žal le prehodne narave. On: Vedi, da vse vode že kar lep čas tečejo predvsem na tvoj mlin. Prijateljica ti ne bo mogla odreči in bo izpolnila tvojo dokaj nenavadno željo, saj bi zate storila še vse kaj drugega. Toda le kaj se obiraš? Ona: Nekdo iz tvoje stalne družbe si že dalj časa vztrajno prizadeva, da bi našel področje, kjer bi ti lahko kar najbolj škodoval. Poglej malo okoli sebe in se kar najbolje zaščiti pred neljubimi presenečenji. On: Nima smisla, da porabljaš svojo energijo tam, kjer nimaš od tega prav nobene koristi. S prijatelji se boš domenil za nekaj prav imenitnega, karti bo dodobra popestrilo dolgočasen vsakdanjik. Ona: Presenečena boš nad nenadnim zanimanjem tvojega nekdanjega oboževalca, vendar mu ne smeš zaupati. Drži se raje tega, kar imaš, saj niti ni tako slabo, kot se ti dozdeva. In ne pozabi poklicati prijateljice, saj veš, zakaj! On: Vprašanje je, ali bo tvoj poslovni partner privolil v razmerje, ki nima s poslovnostjo prav nobene zveze. Kaj hitro se ti lahko zgodi, da se boš na koncu zapletel v mreže, ki si jih nastavil nekomu drugemu. Ona: Vedi, da lahko od prijatelja pričakuješ kvečjemu toliko, kot si mu pripravljena dati. Toda nikar ne čakaj predolgo, saj lahko kaj hitro ostaneš sama in praznih rok. Poskusi raje z majhno zvijačo. On: Obeta se zanimiv konec tedna z osebo, za katero si že dalj časa kar precej ogret. Naj te ne skrbi za posle, saj jim tvoja kratka odsotnost pač ne more kdo ve kako škoditi. In nikar se ne zagovori. Ona: Saj ni tako hudo, kot se pritožuješ. Vse skupaj je potrebno pogledati z malo bolj optimističnimi očmi, pa bodo tudi rezultati veliko boljši. Obeta se ti precej »vroča« avantura, ki te bo dodobra izčrpala. On: Naredil boš konec sanjam in se konkretno lotil zadeve, ki ti že dalj časa enostavno ne gre iz glave. Sicer bo tveganje precej veliko, a se bo na koncu izkazalo, da je bila odločitev povsem pravilna. Ona: Prijatelju boš naredila veliko uslugo, ki ti jo bo povrnil na najlepši možen način - najlepši vsaj zate. Toda nikar se ne zanašaj na kakršnokoli trajno kombinacijo, ampak raje uživaj, dokler še lahko. On: Spoznal boš, daje za dober posel potrebno še kaj več kot samo trdo delo. Še nihče se ni obogatil le z garanjem in verjetno tudi ti ne boš prvi takšen primer. Razmišljaj raje malce drugače kot običajno. Ona: S popolnoma novim pristopom boš napravila na svoje prijatelje kar precejšnji vtis. Izkoristila boš trenutno situacijo in prav hitro se boš znašla v prijetni moški družbi. Pazi na svoja čustva. On: Skušal boš potolažiti svojo prijateljico in to ti bo tudi uspelo. Vajin odnos bo prišel v bolj normalne vode. Obeta se vama prav prijetno potovanje, iz katerega lahko potegneta korist oba. Ona: Izogibaj se prepirom, saj lahko v jezi izgovoriš marsikatero besedo, za katero ti bo kasneje še zelo žal. Dobila boš priložnost, da začneš popolnoma na novo, a te bo preteklost preveč privlačila. On: KO se boš odločal med poslovno uspešnostjo in ljubeznijo, se bo tvoja odločitev nagnila na stran poslovnosti. Je že tako, da imaš rad finančno stabilnost, za drugo pa boš poskrbel kdaj kasneje. Ona: Bodi pozorna na prijateljeve besede in mu poskusi tudi ti povedati kaj lepega. Zgodilo se ti bo nekaj zelo neprijetnega, a se boš po temeljitem razmisleku vsemu skupaj le še smejala. Premisli o nasvetu za počitnice. On: Tvoje poslovne sanje lahko postanejo resničnost, potrebno bo le hitro in pametno ukrepati in uspeh enostavno ne more izostati. Partner bo prišel na dan z Zanimivo idejo, ki jo boš realiziral. Ona: Prišel bo nekdo, ki ti je nekoč veliko pomenil, a te je na koncu pustil na cedilu. Morala se boš odločiti, ali mu boš kljub tveganju ponovno verjela. V službi te čaka prijetno presenečenje. On: Nikar ne postavljaj svojega ugleda na kocko, saj sedaj ni ravno čas, da bi se igral s srečo. Poskusi raje z malo zanesljivejšimi naložbami, ki sicer‘prinašajo manjši dobiček, pa je zato ta zagotovljen. zdravilne skrivnosti Alergija D munski sestav ščiti naše telo pred bakterijami, virusi in toksini, alergijo pa povzroči njegov neobičajen odziv na običajne, in sicer neškodljive snovi. Alergeni so lahko na primer cvetni prah, pršice, hišni prah, plesni, čebelji strup, seno, določena hrana in nekatera zdravila. Pri prvem stiku bodisi prek dihal, prebavil ali kože, ga telo le prepozna, alergija pa se pojavi šele ob ponovnem stiku. Bolezenski znaki so odvisni od vrste alergena, izpostavljenosti telesa in posameznikovega imunskega odziva. Začnejo se proizvajati alergenu ustrezna protitelesa, v tkiva pa se sproščajo histamin, serotonin, kini-nogeni in druge vnetne snovi, ki povzročijo lokalno vnetje. Pojavijo se značilni simptomi, na koži rdečina, oteklina, toplina, bolečina, srbenje in izpuščaji, v očeh solzenje, zbadanje, rdečina, pekoč občutek in oteklina, v dihalih pa srbenje in zamašenost nosu zaradi zvečanega nastajanja sluzi, kihanje, kašelj in moteno dihanje. Alergiji zaradi tirane in zdravil, ki sta redki, se lahko kažeta kot trebušne bolečine, bruhanje, driska, krči, glavobol in izpadanje las, pri nekaterih zdravilih (analgetiki, antibiotiki) pa se ponavadi pojavijo le blage (kožne) spremembe, ki jih imenujemo preobčutljivost. Alergijo oziroma alergijsko reakcijo lahko povzročijo tudi sonce, piki insektov, nakit, kozmetična sredstva, čistila, onesnaženost zraka, določene kovine in podobno. Same alergijske reakcije se pri posameznikih razlikujejo po jakosti (blaga ali huda oblika), obsežnosti (del ali celo telo) in po času nastanka (v nekaj minutah ali v nekaj dneh, tednih). Stanja, kot so astma, povišanatelesna temperatura in že obstoječa kožna obolenja, se lahko zaradi alergije poslabšajo. Huda, nenadna, po celem telesu razširjena alergijska reakcija, ki zahteva takojšnjo pomoč zdravnika, je anafilaksija. Privede lahko do življenjsko nevarnega anafilaktičnega šoka. V poletnem času najpogosteje zasledimo alergije zaradi pikov insektov (komarjev, klopov in mušic). Povzročajo prej omenjene neprijetne lokalne kožne spremembe. goče, teh alergenov izogibajmo. Če je to sonce, se zadržujmo v senci in nosimo ustrezna pokrivala. Pri hrani bodimo pozorni na sestavine. Uporabljajmo neagresivna dermatološko testirana čistilna in kozmetična sredstva. Pri 'pršicah in hišnem prahu bodimo temeljiti pri čiščenju stanovanja. Pri alergijah na cvetni prah se v času cvetenja izogibajmo cvetočih predelov. V teh dneh bodimo raje v bolj zaprtih prostorih. Preventiva Pred alergijami se težko zavarujemo. Najbolje je, če se jim izognemo) Ko že sami ali z zdravnikovo pomočjo ugotovimo, na kaj smo alergični, se, če je le mo- CM o« d.d MURSKA SOBOTA ARNIKACET GEL Z OGNJIČEM ln % r % O TOM pr ZPMS &KUKA&N KUC-VSAK DAN OO 12*0020* Pred alergijami in drugimi neprijetnostmi ob piku insektov pa se ubranimo z repelenti. To so sredstva rastlinskega ali kemijskega izvora za odganjanje insektov. So dermatološko testirani, učinkoviti in okolju prijaz^j. Dobimo jih v obliki krem, pršil, losionov, stikov, zapestnic in aparatov, ki jih priključimo na električni tok. Kremo, lošion, pršilo in stik nanesimo direktno na kožo ali razpršimo po obleki. Pazimo, da jih ne vnesemo v usta, nos ali oči. Čas zaščite je Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so v nedeljo ponujali 22 rabljenih avtomobilov, prodana pa sta bila le dva, in sicer Ford Sierra 1,6, letnik 1987, s prevoženimi 137.000 kilometri za 275.000 tolarjev in Lada Samara 1,3, letnik 1992 (prevoženih 87.000 kilometrov), za 100.000 SIT. Znamka Letnik Kilometri Cena GolfCL 1995 : 175.000 1.350.000 SIT Fiat Punto 75 1996 76.000 1.190.000 SIT Škoda Favorit 1993 85.700 360.000 SIT Jugo Koral 60 1989 79.000 190.000 SIT Mitshubishi Colt 1,3 1990 105.000 580.000 SIT VW Golf D 1988 161.000 440.000 SIT Fiat Tipo 1,4 1990 112.000 450.000 SIT Renault 5 Campus 1988 134.000 275.000 SIT odvisen od sam pestmce za odrasle m že običajno natakni’ aZb. Otroške lahko obesim0 k£Lpr nanji strani otroskeg -hlosjo. dojenčkih in mjhnih nov, krem m prsi! n P Le-ti si lahko repelentnais roko nevede vnesejo ■ Za usta in povzročijo dr^ prostore pa uporabim . it0|(, jih priključimo na eleku Zaščita traja več dni- Zdravljenje Pri resnejših obMotek|ine konstriktorjizazmanjs 1 dpisaj (edema). Večino Jih m°^ zdravnik. Pri lažjih o )r)ka|ne simpt^ zdravimo in blažimonnrabljamo me. Za oči in nos uporabi Ijice z vazokon^2os^' ptome na kozi ublazm^ jn vodnimi oblogami, z’ |jkdeleZ ličnimi geli, ki vsebuj P vode in imajo dodan izv B|ago-lice, aloje vere In dejni vpliv imata u - padita i”1 in hladilno mazilo, ^ z vitamini iz mand J 9 tak0 jcA vljata. Ribje mazdo pm pik| kovito obnavlja koz_ . sektov učinkovito P. arnikino tinkturo m lice. Tekoči pudn m m nimi anestetiki pa nam ✓ časa omilijo srbenu^^^ Alergenov se iz-9 e« sekti se zavarujte z reP. aj(e nastopijo težave, P dra/ svet v vaši lekarni Zdrobova juha Jabolka z makom v skutnem testu Piščanec z jogurtom Zelenjavni riž Rdeče zelje v solati * Zdrobova juha 1,5I goveje juhe, 50 g pšeničnega zdroba, 5 cl mleka, 1 rumenjak, 30 g naribanega sira, sol, poper Juho zavremo, če je nimamo, vzamemo vodo in jušno kocko. Vreli juhi počasi dodajamo pšenični zdrob. Kuhamo 15 minut. Rumenjak stepemo z mlekom in naribanim sirom ter vmešamo v juho. Popramo in po okusu dosolimo. Prevremo in serviramo. Piščanec z jogurtom 1200 g piščanca, 50 g korenja, 20 g peteršilja, 20 g čebule, 10 g zelene, 40 cl navadnega jogurta, 40 g ovsenih kosmičev, lovorjev list, sol, poper Piščanca kuhamo v slani vodi z dodatkom korenja, peteršilja, čebule, zelene in lovorjevega lista. Kuhamo samo toliko časa, da še ohrani svojo kompaktnost. Nato ga vzamemo iz juhe ip razrežemo na kose. Posebej damo v kozico jogurt in ovsene kosmiče, popramo in solimo. Zalijemo s 30 cl piščančje juhe in zavremo. Dodamo piščanca in skupaj dušimo 15 minut. Postrežemo z zelenjavnim rižem. Zelenjavni riž 240 g riža, 3 cl olja, 20 g čebule, 100 g korenja, 80 g graha, 80 g cvetače, 30 g masla, sol, peteršilj Olje segrejemo v kozici, vanj damo čebulo in riž, solimo. Na hitro prepražimo, da riž postekleni. Zalijemo z dvakratno količino juhe ali Vode, premešamo, pokrijemo in počasi dušimo 15-20 minut. K dušenemu rižu primešamo kuhano in na kocke na- Branko Č^A^ cvetače m 9ra rezano korenje, cvetove ________-raztopljeno maslo, narahlo premešamo, P( s sesekljanim peteršiljem in serviramo- Rdeče zel je v solati „ 0^- 800 g rdečega zelja, 5 cl olja, 5 c1 s0^Ke, ke, 3 cl vinskega kisa, 10 g pekoče P g sladkorja, sol se' Zelje zrežemo na tanke rezance- ja s® grejemo olje, dodamo zelje in PraZI oSod°' zmehča. Nato zelje preložimo v drug s;adKOr 1 isti kozici segrejemo sojino omako, ki^ polije”1® pekočo papriko. Ko mešanica zavre, po zelju in dobro zmešamo. Pustim0 nem čez noč. Postrežemo hladno- jabolkai makom vskutnernlSS^ .g Skutno testo: 200 g margarin6' 240 g moke, ščep soli sK^' Posip: 100 g mletega maka -a Ud0' Nadev: 1000 g jabolk, 100 g sladk° ' (in lupina, 3 cl ruma, cimet arinO, Skuto prepasiramo, dodamo ma”9 0pa। moko. Ugnetemo testo. Testo razva^ 5 n0 meter debel pravokotnik, nato 9a jp upognemo proti sredini. Razvalja^ ^°epo-upognemo. To ponovimo tri- do Štih razvaljamo v dolg pravokotnik, 9a trosimo z makom in dušenimi jab® ^oVese Zvitek damo v pomaščen in z mo kač. Pečemo 50 minut pri 17° ° ' Nadev: Olupljena jabolka narežemb^o d ne, dodamo nekaj kapljic vode m hkega. Dodamo sladkor in začimb za zdravje in dobro počutje > 2. september 1999 KRONIKA 23 Mednarodna reševalna vaja Nafta ’99 Prve vrtine sanirane Zgodilo seje ■„ 0d 21-avgusta do 30. SePtembra poteka Pnii ..preventivna akcija SohTkeUprave Murska ^Poimenovana Če-^Varuie življenje. V pro Casu del'j° Po|icisti ki enirn udeležencem, njo 6°^° irneti med voz' 1 Celade, zloženke. Na ”reklamnem« mate-JezaPisano,kdomo-n°ina9'avi varnost-sih. 6 ravna po predpi-hike'kN ’Spodbuditi voz-^■kolesspomo-motork °rjem’ k°les z les ri' .m ln m°tomih ko-de’st । 'varnostne čela-1^° Nabijali, saj Prided lej° živltenia> k0 če. pr° prornetne nesre-čfna. .rnetna statistika je ’0zniki tl? S° tudi med eiiosL. ako lmenovanih "'h V°Zil’ k' so po’ Vej,. . v Prometnih ne-kni ,,.Se bo|j izpostav-storiti °iJe treba kaJ več a astn° varnost. ? S° podPrli: Poli-hica T prava, Zavaroval-kj'9'av Murska So-I ^edsf v obusni promet. Sis^ na vOn.^^ilskem sej-eteka?'Rad9onL Tam nagradna K J**0"1 so podelili k°loj» ad° 2a motorno ssrje । čelad za kole- PO Posti. trokovnjaki Nafte Lendava so že sanirali osem od prek dvesto opuščenih vrtin, simbolično pa naj bi jih prevzel ali predal novi uporabi državni sekretar za energetiko dr. Robert Golob. Obisk visokega državnega uradnika bi bil predvidoma septembra. Delavci Naftine enote za raziskovanje nafte in plina so sanacijo vrtin opravili v Petišovcih ter Filovcih, v obeh krajih pa so po eno vrtino usposobili za koriščenje geotermalne energije. Sanacija rudarskih objektov naj bi trajala od osem do deset let, država pa je v tem letu za ta namen zagotovila 256 milijonov tolarjev. Pomembno pa je tudi to, da je s sprejetjem zakona o rudarstvu dana pravna osnova Za stalni vir sredstev. Koordinacijski odbor rudarskih reševalnih služb Slovenije in Hrvaške je sklenil, da bodo desetega in enajstega septembra na Petišo-vskem naftno-plinskem polju izvedli mednarodno reševalno vajo Nafta '99. Namenjena bo reševanju ljudi in živali v primeri izbruha strupenega plina iz opuščenih vrtin. Na vaji bodo sodelovale reševalne službe rudnikov Slovenije in hrvaškega rudnika Tupljak ter Nafte Lendava, službe civilne zaščite ter druge službe uprave Republike Slovenije za obrambo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Na vaji bodo preverili sodelovanje oziroma pripravljenost hitrega in usklajenega ukrepanja ob izbruhu plina iz opuščene vrtine. MHB Gasilski tabor v Andrejcih A.? Minuli konec tedna je potekal v Andrejcih četrti mladinski gasilski tabor občine Moravske Toplice (prva dva v Bukovnici, tretji v Filovcih, op. a.), ki se ga je udeležilo 60 osnovnošolskih otrok iz Martjanec, Moravskih Toplic, Tešanovec, Andrejec, Sela, Suhega Vrha, Bogojine in Sebeborec. Tabor se je začel v četrtek zvečer, ko so jim vojaki pokazali način postavitve šotorov, v petek zjutraj je bil orientacijski pohod z vojsko, popoldne pa so si ogledali učno pot v Selu. Sobota dopoldne je minila v spoznavanju gasilskega dela in gasilskega avtomobila, ravnanja z ročnimi gasilskimi aparati ter tečaja prve pomoči, popoldne pa so bile na sporedu zabavne in športne igre, zvečer pa je vsaka skupina pripravila kratek kulturni program pred svojimi starši. »Namen tabora je v glavnem druženje mladih in ustvarjanje tekmovalnega razpoloženja,« je povedal vodja tabora Vojko Vučkič, ki ni pozabil omeniti idejnega vodjo celotnega projekta Slavka Škerlaka. Besedilo in foto: TOMO KOLEŠ ■ 1D 16. Iz Murske Sobote je našel 27. avgusta neznano n: Spl°zivno telo v bližini vojašnice, kjer ima rastli-^hnik P°,iCisti so kraj naidbe zavarovali do prihoda 9r® Za°V’ Sta kot strokovniaka za strelivo ugotovila, ^izcl neeksP|odirano 60-milimetrsko minometno SVetovne vojne, ki sta jo seveda odstranila X/ 0 kie uničila. 080 1234 BREZPLAČEN KUC - VSAK DAN OD 12* DO 20* 1^** nagrajencev žrebanja ZAVAROVALNE ZBg ADRIATIC na Kmetijsko-živilskem sejmu Le°’ \9česlavci; Taja Krenos, Vadarci; Kr9 Sobot^3’ i^oršinci; Amalija Kerčmar, g, a’ bavid Tompa, Kupetinci; Suzana Tanja Belak, Hrašenski vrh; Bakovci: Huda nesreča v križišču V četrtek, 26. avgusta, ob 8.25 se je zgodila huda prometna nesreča v križišču Panonske in Soboške ulice v Bakovcih. 30-letna avtomobilistka Jelica D. iz Gerlinec v ptujski občini je izsilila prednost pred voznikom osebnega avta 54-letnim Štefanom I. iz Bako-vec, ki naj bi vozil pod učinkom alkohola. V nesreči se je hudo poškodovala sopotnica Jelice D., ki je sedela na prednjem sedežu, lažje pa so se poškodovali voznica ter njuna otroka, ki sta sedela na zadnjem sedežu, Tudi Štefan L se je lažje poškodoval. Trčenje je bilo sicer tako silovito, da so morali posredovati gasilci. Ti so razrezali razbitine avtov, šele nato sd ponesrečence lahko izvlekli iz njih. Po nestrokovni oceni je škode za 500.000 tolarjev. Žepovci: Spet je ugasnilo življenje Prometna nesreča, ki se je zgodila v soboto, 28. avgusta, ob 4.10 v Žepovcih v Apaški dolini, je terjala življenje. Voznik osebnega avta 24-letni Gregor Dremelj iz Maribora je zaradi domnevno nepravilne strani vožnje po odseku regionalne ceste pri Žepovcih trčil v sicer preglednem ovinku v nasproti vozeči osebni avto, ki ga je vozil pravilno po svojem voznem pasu 19-letni Mihael Vuzem iz Vurberka. V silovitem trčenju se je Gregor Dremelj tako hudo poškodoval, daje štiri ure potem (ob 8.05) umrl v murskosoboški bolnišnici. Sopotnik drugega voznika pa se je hudo poškodoval. Pomurske ceste so tako terjale že 19. žrtev. Ormož: Izsiljevanje v križišču 26. avgusta ob 12.50 se je zgodila na glavni cesti I. reda zunaj naselja Ormož prometna nesreča, ko je voznik osebnega avta Mercedes Stanislav B., star 70 let, iz Kamnika vozil iz smeri Pavlovcev proti Ormožu. V križišču s prednostno cesto je izsilil prednost pred voznikom osebnega avta Renault Kango Danijelom L, starim 49 let, iz Maribora. Vozili sta trčili, nastala je materialna škoda za dobra dva milijona tolarjev, Danijel I. pa se je telesno poškodoval. Ormož: Še ena nesreča v križišču 48-letni Franc P. iz Spuhlje se je 29. avgusta ob 12.40 peljal z mercedesom iz smeri Ormoža proti Pavlovcem. Zunaj naselja je zapeljal v križišče s prednostno cesto v trenutku, ko je po njej pravilno iz smeri Središča ob Dravi pripeljal voznik osebnega avtomobila Hyundai Pony Tomaž B., star 39 let, iz Ormoža. Vozili sta trčili. Gmotna škoda znaša 600.000 tolarjev, telesno pa se je poškodovala Neža P., stara 47 let, iz Spuhlje. Zdravijo jo v ptujski bolnišnici. Bralce, še posebej pa voznike, želimo znova opozoriti, na nevarnost, ki preži v križišču ormoške obvoznice. Kot smo že zapisali pred nekaj tedni, cesta Ljutomer-Ormož ni več prednostna, kajti čeznjo pelje cesta Dravsko Središče-Ptuj, ki je prednostna. Pred kratkim je zaradi neupoštevanja spremenjenega voznega režima v ormoškem križišču ugasnilo človeško življenje! Murska Sobota: Sreča v nesreči 28. avgusta ob 13.20 se je začelo močno kaditi na balkonu v šestem nadstropju stanovanjskega bloka v murskosoboški Lendavski ulici. Na kraj dogodka so odhiteli gasilci, a jim k sreči ni bilo treba gasiti, kajti to so medtem že opravili domači. Vzrok za dim je bila otroška igra z vžigalnikom: otrok je pristavil ogenj na neko gobo, nakar se je ogenj razširil na plastično omaro. Pomurje: Spet dolgi prsti Tako rekoč sredi belega dne (25. avgusta ob 11.05) je neznanec storil drzno tatvino v Murski Soboti na Lendavski ulici. Uslužbenki Avtohiše Meško, d. o. o., je iztrgal iz rok kuverto z 280.000 tolarji in zbežal proti trgovini Mercator v isti ulici in nato naprej - neznano kam. Prav tako 25. avgusta, vendar med 11.30 in 18.30, je nekdo vlomil v Gornji Radgoni v osebni avto in sunil moško usnjeno torbico, v kateri so bili osebni dokumenti lastnika avta in čekovni blanketi. Škode je za dobrih deset tisoč tolarjev. 25. avgusta podnevi je nekdo odpeljal kolo z motorjem Tomos A 35 sprint, sive barve, ki ga je neki kopalec, ne da bi slutil kaj hudega, pustil pred vhodom v kopališče Terme Banovci. Lastnik je oškodovan za 60.000 tolarjev. Neznani storilec je 26. avgusta vlomil v okrepčevalnico Čebelica pri Svetem Juriju ob Ščavnici in odnesel za 25.840 tolarjev cigaret in piva ter 10.000 tolarjev gotovine. Nekdo je vlomil v kovinski nabiralnik za prostovoljne prispevke v rimskokatoliški cerkvi v Murski Soboti, s čimer je povzročil za 8.000 tolarjev škode: 5.000 na nabiralniku, za okrog 3.000 tolarjev pa naj bi bilo darov. Iz kioska na kopališču v Murski Soboti so 26. avgusta izginile hrenovke in ducat steklenic piva. Ocenjena škoda znaša 20.000 tolarjev. 28. avgusta so policisti ustavili na Kapelskem Vrhu voznika osebnega avta F. B. Med postopkom so ugotovili, da se je peljal z avtom, ki ga je kar odvzel nekemu avtomobilistu iz Rjavec pri Ptuji. Vozilo so seveda zasegli in ga vrnili zakonitemu lastniku. Tatiča pa bodo ovadili tožilstvu. Med 21. in 28. avgustom je neznanec s kolom zbil obešanko z zaščitnih vrat na poslopju Športnega društva Krog (v neposredni bližini Mure), nakar je vlomil skozi lesena vrata v notranjost in pokradel različne predmete v skupni vrednosti 60.000 tolarjev. 28. avgusta okrog 4. ure je neznanec ukradel iz odprte garaže v Čikečki vasi pri Prosenjakovcih osebni avto Golf, višnjevo rdeče barve, z registrsko oznako MS N1 064. Vse, ki bi kaj vedeli o tem golfu, prosijo, da sporočijo po telefonu št. 113. V noči z 28. na 29. avgust je nekdo vlomil v dnevni bar na avtobusni postaji v Lendavi in odnesel večjo količino cigaret, brezalkoholnih pijač in žvečilnih gumijev. V isti noči pa je bil na delu tudi objestnež: z avtom je dirjal po Apaški cesti v Gornji Radgoni in odvrgel tri steklenice, napolnjene z oljem, v stanovanjsko hišo. Poškodoval je pročelje in razbil okno. Nočni tič je povzročil za 200.000 tolarjev škode. Š. S. ■ Gornja Radgona Samska dekleta, stara od 18 do 24 let, ki stanujejo na območju občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob.Ščavnici se lahko prijavijo do 20. septembra na natečaj za izbiro vinske kraljice Društva vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric Gornja Radgona. Ne, ne bodo izbirali le lepč^ice, ampak kraljico, ki tudi kaj več ve o vinogradništvu, vinarstvu in trženju, potrebno pa je znati tudi kak tuji jezik, saj bo kraljica, kot predstavnica vinogradnikov, sodelovala tudi na predstavitvah v tujini. Okronali jo bodo na martinovo. (G. G. Turnišče V župniji Marije Vnebovzete so obnovili romanski del pročelja stare cerkve, namestili so novo razsvetljavo, uredili strop in vgradili nova vrata. Pripravljajo pa načrte za daritveni oltar. Vrednost celotne naložbe je 7.831.000 tolarjev. Dva milijona tolarjev je prispevala turniška občina, dva milijona pričakujejo od ministrstva za kulturo, 500.000 tolarjev pa je že nakazala občina Beltinci. Za dela so vzeli tudi nekaj denarja ob cerkvene nabirke. (J. Ž.) ša, Gornja Radgona; Franci Belak, Murski vrh; Marjana Železen, Beznovci; Nuša Horvat, Murska Sobota; Štefan Žalig, Bratonci; Mateja Sraka, Murska Sobota, Boturovič Ljubinka, Kampel; Dušan Režonja, Ljutomer. Nagrajenci bodo prejeli potrdila o nagradah po pošti. ^DRlATi^e^eslavec prejme glavno nagrado - vrtno kosilnico predstavnika Zavarovalne \22samaščukovta. Iak’ Bodonci; Vuk Marija, Gaberje; mdo’ e-°V° mesto; Franc Malečkar, ’ Simona Tot, Dolina; Franc Strni- Zbigovci PGD Zbigovci delujej od 1951. .leta in ima lepo urejen dom, ki sicer stoji na navišji vzpetini tamkajšnjega območja, zato je tolikanj bolj potrebno urediti strelovod. Predračunska vrednost naložbe je 500.000 tolarjev. Gasilci so priredili na praznik velikega šmarna veselico, na kateri je igral ansambel Toneta Verderbe-rja iz Bele Krajine. Izkupiček bodo dali za strelovod. (F. KI.) _______________________________________________________________________________________ ____2. september 1999, ^!L. MESTO NA SEVERU HAJDINJAK FRANCIJE ENA OD CELIN CERKVENI DOSTOJAN- LAHKA KOVINA, SIMBOL Y HOLMU STVENIK, NADŠKOF AVTOR: ŠTEFAN MANJŠI PROSTOR GOBI RASTLINA, ZBIRKA GRA- STRAHO- KOSITER KI IMA V KALČKU EN KLICNI LIST PETEN ČLOVEK PRI VHODU V HIŠO MOFONSKIH PLOŠČ 1 PODOBNO VESTNIK j MAGMATSKO j TELO SLOVENSKI KNJIŽEVNIK (JOSIP, SODNIKOVI) PUŠKA S TREMI CEVMI SKUPINA ŽUŽELK V LETU ANDREJ GLAVNO POTOČNIK MESTO TOGA KRAJ POD FRUŠKO GORO GL.MESTO KITAJSKE POKRAJINE POKRAJINE SHANDONG ATIKA prebivalec GRŠKE PRIREDITEV 08 KONCU PERZIJA NJU SREDNJE ŠOLE GLAS PRI GLASOVA- slovenski fizik čerm^L STAREJŠA AVSTRIJSKA SMUČARKA. NEKD.PEVKA KOVAČIČ STAROINDIJ- SKI JEZIK KDOR SEKA DANSKI FILOZOF (SORE N) IGNAC LETNI UPNIK, KI GOZDNI ODSTOPI POSEK TERJATEV PREDS.KMICE FR.FILMSKO KRAJ NA GIBANJE V GORENJSKEM 50-IH LETIH GROBNICA GLASBENA ZASEDBA REKA V ZAHODNI AMERIKO ROMUNIJI FRANCIJI LOK NAD STOPNJA OKTOBRSKE : DVEMA PRIDEVNIKA STEBROMA ZADRŽANO SKUPINA MAJHEN DESNI KRAJ NAD LJUDI KRT PRITOK VIPAVO ODMEV IT.KEMIK VOLGE (GIULIO) SV.KNJIGA OKRASNI SPLET ‘ IME TANTAL NIZOZEMSKO OBLIKA MESTO OSEBA IZ ILOVICA | IMENA KDOR POMLAD BIBLIJE KRISTINA DEL LAHEN OGEL PISALNEGA HUNSKI UDAREC ZEMLJEVID STROJA KRALJ S PRSTI OSTRA ARGON ZVEZDA NESTROKOV- SKALA NORDIJSKI V ORLU .VESTNIK V MORJU BABICA NA OBER PRIMORSKEM BNAKUNI GR.FILOZOF, VRSTA AMI- ISLAMSKI NOKISLINE DANSKA KINIKOV KRONA BRIN.JAGOD ENAKOMEREN POSODA TEK KONJA ZA VINO RAZSTRE- SVETILKA AMERIŠKI L IVO IZ NA PIKRINSKE IGRALEC ACETILEN KISLINE BEATTY MORSKA REKA V MEJNA REKA MED OBLIKE (IZ: SRAKA) 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Rešitev nagradne križanke 1 d. Ime in priimek: Naslov: Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke n9.8.1999): Med reševalce bomo razdelili m z VRHUNSKI ŠPORTNIK ZORAN UBAVIČ PREVOZ NA DOLOČ.KRAJ GLEDE NA BARVO KOŽE BOSNO IN HRVAŠKO REKA V JUGO- UTEMELJI- TELJ ŠOLE AZERBAJDŽANU NEKDANJA DAVŠČINA DRAGO TRŠAR ROMAN F. LAINŠČKA IZRAZ ZA SMUČI ITALUAN | (ZANIČLJIVO) | SVETOVNI RAČUNAL-NIŠKI OTOŠKI NIZ MED SEV.IN i JUŽNO j 1. nagrado v vrednosti 10.000'SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Manica Gomboši, Trg svobode 11, 9250 Gornja Radgona Jasmina Bočkorec, Šalovci 73, 9204 Šalovci Robert Kančal, Mlinska ul. 10, 9220 Lendava Mara Šunk, Zg. Porčič 85, 2230 Lenart Tina Mes, Kroška ul. 75, 9000 Murska Sobota Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 10. septembra 1999. IUS.GENERAL| IZ ČASA | RIBA ROMBOIDNE LU »en Nina Kovač, Lendavska ul. 13, 9000 Murska Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Ignac Zver, Ižakovci 102b, 9231 Beltinci 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: LU cc REVOLUCIJE | RUSKA REKA, (V GLASBI) ISLAMSKA PREDMETI ŽENSKO (MITJA) MADŽARSKO ŽENSKO IME BOG ŽGANJE IZ NJAK ŽIVAL PODO- ŠK^ RlMS^ konJ^ >o DRESIRA (NAR.) KAL MAJDA ARH NOBELU j UH-UH, INŠPEKTOR ČELI d ! Nagrajencem čestitamo. Z* VIŠI inšpektor' STA Tl TUKAJ 1RA- hOMAK? WAJDA ANDRZEJ "pevec-RIJAVEC KRAVICA LITIJ RIMSKA BOGINJA JEZE Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. 8,1999: ZGOSTITEV, AVTARKIJA, MEINI, HEL, MURSKA, EK, SADI, ADACTA, UN, KOR-PORAL, ČAP, OMSK, RIMAR, ANNABA, ANI, AKREDITACIJA, MOKROTA, OCENA, RALO, ORAN, NM, ATOM, VA-DARCI, AZILANT, OAS, ANO-DA, IŽANKA, KENTA, STOK, NORINA, NAPITEK, EOLIT, ISERE, NAPA, IRMA, ŠPANIJA, VACULIK, SLADILO, TEN, PUKŠIČ, FARAN, LIMFA, VJA-TKA, AJATOLA, OBIRALKA, OA, LAN, ŠANK, ON, SOS, NEAL SLIŠAL SEM SIRENE, PA SEM KOT POŠTEN ME ščan hotel pomagati MAŠI POLICIJI ' SKak bi migno, so počitnice mimo, je modro vo najšo ^Bedebo^ vrtuhec. Čista inači pa k nouvomi šofebomi deti bcoj ide novi minister gospoud ^gaga. jUed driijgin je čedno pa ba šodstvo nemre biti preprosta igra odpaddega dista v potoku, šteroga voda nosi se pa se jaho romantično, liki se nanaša po ^Dedehovon mišdenji na toa, ka v našon šodstvi se pa ta kak novo matematibo, tab devetletno šodanje, tab predavanje ggodoVine gouc inaci, idnoub se, drgouč ta. S šode pa te prihajajo tabsi se pa ta gibajo61, pognamo. ©vab si pa tak popejvde 'Beda: Je čas počitnic mimo gdaj, se ge odpira šofehi raj; odpirajo se vrata šoC vse ge fejče gor pa doC tAlajprde po bnjige vsi, a knjig se pou še ne dobi, de nouva zgodovina gdaj, ka $(ila bi se v šoudaj naj. ©senCetno šoufonje pregnjejšin ft premado je, njin ^aftj še deto tou, gatou gdaj šouda dukša boa- £dnin fejt devet trbej, fen bi fejho šft naprej, ha tab poslanec čeden bou af de pa ga ministita šou. DA SLUČAJNO NE-2MAŠ SA BUPA2E-riha Rokenrol >6aj O JEDUOHE KofČKV, ELVISU 7 MARS ELVISf . iT^ NE ViMM. J LOS. Petek, 3. 9. 1999 nSLOVtNUAl 9.00 Trojčice, risana nanizanka 9.25 Ročne ustvarjalnosti 9.45 V telovadnici, nadaljevanka 10.10 Otroška oddaja 11.05 Na robu, češka drama, 1/3 12.05 Zgodbe iz Amerike: Misisipi 13.00 Poročila, vreme, šport 14.10 Domači ansambli 14.40 Po domače 15.30 Mladinski pevski festival, nagrajenci 16.00 Podoba podobe 16.30 Mostovi 17 .00 Lahkih nog naokrog 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Raziskovalec, ameriška serija 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Športni kviz 21.30 Caroline v velemestu, nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Polnočni klub 0.00 Festival Radovljica: Zaphyrs, Pariz TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Dr. Duinnova, ameriška nanizanka 11.15 Konvoj, ameriški film 13.35 Med nami Joe Zawinul 14.35 Loch Ness, ameriški film 16.20 Aliča, evropski kulturni magazin 16.45 Iskanje korenin, avstralska oddaja 17.40 EP v vaterpolu, Slovenija: Madžarska 18.45 Popolna tujca, ameriška nanizanka 19.10 Simpsonovi, risana nanizanka 19.35 Videoring 20.00 Pustolovščina Okavango, francoska serija 21.00 Ognjemet, japonski film 22.45 Red in zakonitost, ameriška nanizanka 23.30 Mož v senci, nemška nadaljevanka POP TV 7.30 Posebna ljubezen, nemški film - 9.30 Umazane laži, nadaljevanka - 10.20 Pre-ciosa, nadaljevanka - 11.10 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.00 Raztresena Ally, nanizanka - 13.00 Ograje našega mesta, nan. - 14.00 Matlock, nanizanka - 15.00 Roseanne, nanizanka - 15.30 Varuška, nanizanka - 16.00 Cosby, nanizanka - 16.30 Umazane laži, nadaljevanka - 17.20 Preciosa, nad. - 18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Blisk smrti, ameriški film - 22.00 Dosjeji X, nanizanka - 23.00 Obiskovalec, nan. - 0.00 To je spolnosti, erotična serija - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Videostrani - 8.00 TV prodaja - 8.30 Srečni časi - 9.00 Maria Isabei - 9.30 Vse za ljubezen -11.00 Oprah Show -12.00 Atlantis — 14.30 Družinske zadeve, nanizanka - 15.00 Življenje v mestu, nanizanka - 16.00 Vse za ljubezen, nadaljevanka -16.50 Bravo/ maestro, kuharska oddaja - 17.00 Oprah Show- 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Ne mi težit’, nanizanka -19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Princ z bel Aira - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije -21.00 Čarovnice, nan. - 22.00 Airwolf, nan. - 23.40 Macgyver - 0.30 Videostrani IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kulturno-razvedrilno -Intervju: Zdenka Ščančar - Navigator - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Honorarci, nanizanka -17.30 Skeči kraljevega letalstva, nanizanka - 18.00 Vrtoglava kariera, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka t 20.00 Otrok polnoči, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Sejemski vrtiljak - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Potujte z nami: Costarica - 23.00 Jetnica, angleško-francoski film TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 09.45 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 10.45 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.15 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 17.15 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 -Sosedje (130. del avstralske nadaljevanke), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.15 - Znalček in kuža pazi v prometu, kontaktna oddaja z nagradami, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.15 • Videoboom 40 -prva slovenska videolestvica, 21.10 - Zgodovina avtomobilizma, ameriška nadaljevanka, 21.35 - Videospoti, 22.05 - Sosedje (130. del avstralske nadaljevanke - ponovitev), 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videotop iz produkcije ZLTV, 23.45 - Erotika, 01.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 14.10 Poročila- 14.15 V ozadju medijev, serija - 15.15 Živa resnica- 15.45 Risanke -16.15 Vesoljčki v družini, otroška serija - 16.40 Morje - 17.10 Poročila -17.25 Trg Berkley, serija - 18.15 Lažeš Melita, serija za otroke - 18.50 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 V registraturi, dramska serija - 21.20 Foxov filmski večer - 22.56 Opazovanja - 0.05 Roseanne Show - 0.50 JAG, nadaljevanka TVHPVASKAZ 15.35 Dama In razbajnik. angleški film - 17.05 Raziskovalec, serija - 10.05 Hugo - 13.35 Prijatelji, nanizanka - 19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik - 20JO Kviz - 20.30 Zakon v Los Angelesu, nanizanka - 21.15 Lepa naša: Hrvaška Kostajnica, stereo, prvi del TVMADŽARSKA 1 11.30 Skrivnosti peska, nanizanka - 12.00 Zvon, dnevnik -12.30 In vendar se vrti, tv-film - 13.30 Zvezde na nebu in na zemlji: Lon Chaney -14.25 Zakladnica - 16.00 Regionalni magazini- 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 Igre brez meja- 17.45 Regionalni dnevniki -18.00 Okno -18.50 Suženjstvo, nanizanka -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Vlomilec velemojster, francoski film - 21.36 Velike romance 20. stoletja: I. Bergman ■ R. Rossellini - 22.05 Aktualno - 22.35 Dokler še živimo, nanizanka - 23.15 Pogovori TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.05 Aktualno - 9.30 Zakladnica - 11.00 Prijatelj otroka, izobraževalna oddaja - 12.00 Zvon, Musical - 12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-magister - 14.00 Priskledniki, tv-igra -15.15 Vino in oblast, nanizanka - 16.40 Praznik sv. Jbrgena, sovjetski film (č.-b.) - 18.05 Vaterpolo, Slovenija: Madžarska -19.10 Iz delavnice Naše stoletje - 19.30 Pravljice - 20.00 Madžarska leta 2000 - 21.00 Madžarska hiša - 21.30 Neznani Hitchcock: Farmarjeva žena, angleški film (č.-b.) TV AVSTRIJA 1 9.25 Superman - 10.10 Knight Rider - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke -14.45 MacGyver -15.30 Zvezdne steze - 16.20 Superman - 17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Na slabše in večno -18.30 Zlata dekleta - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Moč ljubezni, film - 22.00 Hellbound, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi - 10.15 Majhna koliba, filmska komedija - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Bitje srca - 13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila -„J7.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Nerešeni akti XY - 21.20 Domovina - 22.10 Poročila - 22.35 Volitve '99 - 23.35 Moderni časi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nerešeni akti XY, odzivi gledalcev EUROSPORT 8.30 Golf - 9.30 Olimpijski magazin - 10.00 Prosto plezanje -10.30 Ekstremni športi - 11:30 Avto-moto šport -12.30 Motociklizem, prenos treninga - 13,00 Motociklizem, prenos kvalT fikacij, 125 ccm - 14.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij, 500 ccm - 15.15 Motociklizem, prenos kvalifikacij, 250 ccm - 16.30 Motokros - 17.00 Prosto plezanje: svetovni pokal v Grenoblu - 17.30 Plezanje po žici: SP v Monte Cuccu (Italija) -18.00 Motociklizem - 19.00 Ekstremni športi - 20.00 Tovornjakarji - 20.30 Pogon na štiri kolesa - 21.00 Motociklizem zunaj cest - 22.00 Boks: Bruno Wartelle (FRA) ■ Joseph Ramashwe (JAR), posnetek iz Miamija - 23.00 Motociklizem - 0.00 Igra življenja - 0.30 Ekstremni športi TV SLOVENIJA 1 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Cofko Col. risanka 8.55 Pod klobukom 9.45 Denver, poslednji dinozaver 10.10 Moj mali poni, ameriški film 11.35 Caroline v velemestu, nanizanka 12 .00 Tednik 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.55 Turistična oddaja 14 .15 Športni kviz 15 .30 Očka ne dovoli, da se poročiva, fran. film 17 .00 Pomp 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Navrta 18.40 Past za turiste, angleška serija 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Supermodel Slovenije'99 21.15 Matura '99 22.40 Poročila, vreme, šport 23.10 Pa me ustrelil, ameriška nanizanka 23.40 Melissa, angleška nadaljevanka 0.30 Z glavo nad vodo, norveški film TV SLOVENIJA 2 9.10 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 9.35 Učitelj, francoska nadaljevanka 10.25 Igre brez meja (Kranjska Gora) 12.15 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka 13.30 Film 15.00 Zlata liga v atletiki 16.25 EP v vaterpolu, Slovenija: Slovaška 17.30 Olimpijski magazin. Portret športnika 18.15 Rokom, tekma ob 50-letnici RK Robit 19.50 Kval, za EP v nog., Slovenija: Gruzija 21.50 Cikcak 22.25 Sobotna noč 0.25 Sla, ameriška nanizanka POP TV 7.00 Jetsonovi, risanka - 7.30 Kremenčkovi - 8.00 Maska, risanka - 8.30 Batman, risanka -9.00 X-men, risanka - 9.30 Skrivnostni svet Alexa Mačka, nanizanka -10.00 Parker Lewis, nanizanka - 10.30 Križarjenje, nanizanka - 11.00 Tarzan, nanizanka - 11.30 Brez zapor - 12.30 Dobiva se v St. Luisu, ameriški film - 14.30 Fotomodeli, nanizanka - 15.30 Mala Daniela, mehiška nadaljevanka, 1. del - 16.3Q Pop'n'roll, glasbena oddaja - 17.30 Beverly Hills, nadaljevanka - 18.20 Melrose Plače, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Vzhajajoče sonce, ameriški film - 22,15 Teksaški mož postave, nanizanka - 23.00 Lovec na jelene, ameriški film - 2.00 Play-boy special, erotična serija - 3.00 24 ur KANALA 8.30 Zajček Dolgo uh ec in prijatelji, risanke - 10.00 Nora hiša, humoristična nanizanka — 11.00 Izgubljena dežela, nanizanka - 11.30 Čudna znanost, nanizanka -12.00 Zmenkarije - 12.30 Mladoporočenci - 13.00 Divji svet - 14.00 Meč kralja Arturja,film - 16.00 Ameriški grafiti, film - 18.00 Adrenalina - 19:00 Drzni reševalci, nanizanka - 20.00 Sobotna kriminalka: Pokol na Long Islandu, film - 21.40 Vroča linija, film - 23.30 Atlantis, ponovitev - 0.30 Videostrani IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Potujte z nami: Costarica - Pregled dogodkov tedna -15.00 Ogledalo, nanizanka - 15.30 Harry in Hendersonovi, nanizanka - 16.00 Kino za groš, ameriški film - 18.00 Severna obzorja, nanizanka - 19.00 Pica, ti in jaz, nanizanka - 19.30 Radijska postaja, nanizanka - 20.00 Nikjer ni lepše kot doma, ameriški film - 22.00 Dolga pot domov, ameriški film - 0.00 Vampirski klan, nanizanka TV AS - KANAL54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 09.45 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 10.40 - Sosedje (130. del avstralske nadaljevanke - ponovitev), 11.05 - Zgodovina avtomobilizma, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes -informativna oddaja, 16.15 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 17.10 - Zgodovina avtomobilizma. 17.35 - Risanke, 18.35 - Sosedje (130. del avstralske nadaljevanke - ponovitev), 19.00 - Gnes - informativna oddaja. 19.15 - Znalček in kuža pazi v prometu, kontaktna oddaja z nagradami, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 19.55 - Utrip, 20.15 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 Hermes-oddaja o mejnih vedah - 4.del, 21.15- Videotop, 22.05 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja: 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.55 Poročila - 9.00 Potovanja dr. Dolittleja - 9.25 Sezamova ulica -10.25 Ponovitev lutkovne predstave -11.05 Otroški festival Split - 12.00 Dnevnik - 12.35 Ekha-ya, nadaljevanka - 13.20 Roseanne Show - 14.05 JAG, nadaljevanka - 14.50 Barikade, ameriški film - 16.20 Poročila - 16.30 Dober dan, informativni mozaik -19.30 Dnevnik - 20.10 V registraturi, dramska serija - 21.20 Vrnitev Maxa Dugana, ameriški film - 23.15 Polnočna premiera - 1.45 Palača, španski film TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorama turističnih središč Hrvaške -15.30 Črno belo v barvah -17.05 Festival folklore - 17.35 Hitrejši od hrane, hongkonški filip - 19.05 Risanka - 19.30 Dnevnik -20.10 Terra X: Odprava v neznano - 21.00 Triler: Pavarotti v Pesaru - 22.20 Ribiči in pomorci, dokumentarni film - 23.15 Svet zabave - 23.45 Nenadoma Susan, nanizanka TV MADŽARSKA 1 6.00 Zlati dim - 8.00 Za mladino in otroke - 9.20 Otroci kapitana Granta - 10.30 Igre brez meja - 12.00 Zvon, poročila - 12,15 Vrnitev v Paradiž, nadaljevanka -13.05 Koncert ansambla Koral - 14.15 Neznani Hitchcock: Bogat in muhast, angleški film (č.-b.) - 15.40 Delta 2000, znanost - 16.10 Iz delavnice Naše stoletje - 16.30 Igre brez meja - 16.50 Zvezde na nebu in zemlji: Sonja Henie - 17.40 Varstvo mest - 19.00 Lotoshow - 19.20 Vreme - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Kvalifikacije za EP v nogometu: Liechtenstein: Madžarska - 22.20 Rock Cafe - 23.55 Uspeh naredi človeka, ameriški film TV MADŽARSKA 2 13.45 Zgodovina književnosti - 14.10 Igre brez meja - 15.35 Cirka-firka - 16.05 Gala, ekologija - 16.40 Zgodovinska slikanica iz Poljske - 17.05 Pesmi Rudolfa Tomsitsa -17.35 Rokovanje - 18.05 Slikar Erno Tolvaly - 18.35 Dogodivščine - 19.00 Ferenc Liszt, nadaljevanka - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Zemplenski dnevi umetnosti - 21.30 Vodni policisti, nanizanka -22.20 Vaterpolo, Madžarska: Hrvaška - 23.20 Svobodno tekmovanje, gospodarski magazin TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.00 Konfeti šov - 9.30 Vroča sled - 9.55 Ko so živali zapustile gozd - 11.15 Disneyev festival -12.05 Šaljivec Carey - 12.30 Meego - 12.55 Nick Freno -13.20 Princ iz Bel Aira - 13.45 Policijska akademija - 14.25 Sabrina -14.50 Dawsonov potok -15.40 Srček - 16.30 Nogomet: Avstrija - Španija, prenos kvalifikacijske tekme z Dunaja - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Zvezdne luči - 20.45 A razumete humor?, prenos iz Ludwigshafena - 22.50 Rambo III, akcijski film TV AVSTRIJA 2 ~ 13.10 In nekaj takšnega mora ob osmih spat, filmska komedija - 14.45 Heintje - moj najboljši prijatelj - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo -17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.15 Velika nagrada narodnozabavne glasbe - 23.20 Poročila - 23.25 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari - 23.55 Dogovor, film EUROSPORT 8.30 Ekstremni športi - 11.30 Motociklizem - 12.30 Motociklizem, prenos kvalifikacij -13.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij, 125 ccm -14.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij, 500 ccm - 15.15 Motociklizem, prenos kvalifikacij, 250 ccm - 16.30 Ekstremni športi - 17.00 Superbike -18.00 Kaskaderji -18.15 Motociklizem -19.00 Kolesarstvo: dirka po Španiji, prenos prologa (Murcia - Murcia, 6 km) - 20.30 Konjeništvo - 21.30 Nogomet: kvalifikacije za EURO 2000 - 0.00 Motociklizem - 1.00 Bowling Četrtek, 9. 9. 1999 0.30 i/mazane iadi, nadapevanka - 10.30 Preciosa, oadajevanka - Z1. ro Mod /judeani, nadaljevanka - 13.00 /Vewyorška policija, nanizanka - 13.00 Kameleon, nanizanka - TV SLOVENIJA 1 O.OOTrojčice. risana nanizanka 9.25 V telovadnici, nadaljevanka 10.15 Otroška oddaja 18.35 Zgodbe iz školjke ' 14.00 Mat/ock, nanizanka - 15.00 Roseanne, nanizanka - 15.30 Varuška, nanizanka - 16.00 Cosby, nanizanka - 16.30 Umazane laži, nadaljevanka - 17.20 Divji angel, mehiška nadaljevanka, 1. de! - 18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena A/ly, nanizanka - 20.55 Nikita, nanizanka - 21.50 Prijatelji, nanizanka -22.20 Brez zapor - 23.05 Kameleon, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Krila, nanizanka - 1.00 24 ur 15.05 Koledar - 15.30 Miadoženec prihaja, ameriški fiim - /Z. 1O Ftaz/skovatec, serija — 18.05 Hugo - 18.35 Prija te/Ji, nanizanka - 19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.30 Dve polovici še zdaleč nista celota, nadaljevanka - 21.50 Obtoženi, nadaljevanka - 22.20 Urgenca, nanizanka - 23.05 Festival Požega '99 11.05 11.55 12.25 13.00 13.40 14.30 16.00 17.00 17.30 18.00 18.10 18.40 19.30 20.05 21.00 21.30 22.00 22.50 23.20 0.20 Življenje ptic, angleška serija izobraževalna oddaja Življenje slovenskih vasi Poročila, vreme, šport Večerni gost Zoom Osmi dan Tedi, oddaja za mularijo Ročne ustvarjalnosti Obzornik, vreme, šport Modro Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi Dnevnik Tednik Leteči cirkus Montyja Pythona Turistična oddaja Odmevi, vreme, šport Pisave Somrak stoletja: Kosovski zidovi Kronos kvartet TV SLOVENIJA 2 10.05 10.30 11.20 11.45 12.10 13.05 14.35 15.00 16.30 17.00 18.35 19.30 20.00 20.25 20.55 22.00 23.30 Videoring Žena v belem, francoska nadaljevanka Na robu, kanadska športna serija Filmski triki: Oblegana mesta Van Gogh, nizozemska nadaljevanka Svet poroča Tabaluga, risana nanizanka Tenis, posnetek iz New Yorka Po Sloveniji SP v kajakih in kanujih Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka Videoring Na robu, kanadska športna serija Filmski triki: Nesreče na morju Lent '99: Oysterband Nadja, ameriški film Črni sneg, nizozemska nadaljevanka KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka -15.25 Sodnica Judy, nanizanka - 15.50 Uboga Maria, nadaljevanka - 16.15 Maria Isabel, nadaljevanka - 16.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 17.35 Oprah Show: Halle Berry - 18.30 Korak za korakom, nanizanka - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka -20.00 Obljubljeni čudež, ameriški film - 21.40 Umor na Beverly Hillsu, nadaljevanka -22.30 Črni gad, nanizanka - 23.10 MacGyver, nanizanka - 0.10 Oannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Reportažna sreda - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Cybill, nanizanka -17.30 Skeči kraljevega letalstva nanizanka - 18.00 Vrtoglava kariera nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Ostanki dneva, angleški film -22.00 Živa regionalni program - Aktualno - Sejemski vrtiljak - Kulturno - razvedrilno - Portret: Angelca Sabotin - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 23.00 Odpadnik, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 10.30 - Iz produkcije ZLTV, 11.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 11.30 -Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Iz produkcije ZLTV, 17.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 17.30 - Videostrani, 18.00 - Risanke. 18.30 - Moji mali prijatelji. 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Dan veletrgovine Potrošnik, reportaža, 21.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 22.00 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.30 Dobro jutro - 10.30 Poročila - 10.40 Carstvo divjine -11.05 Risanka - 11.30 Izpo- . vedi mladih - 12.00 Dnevnik - 12.35 Sunset Beach, nanizanka - 13.25 Prevare, nadaljevanka - 14.10 Poročila -14.15 Zgodovinske skrivnosti: Aleksander Veliki, serija - 15.15 Poslovni klub - 16.05 Risanka - 16.15 Otroška serija - 17.10 Poročila - 17.25 Trg Berkley, nadaljevanka - 18.15 Azijski potopis: Indija - 18.50 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zgodovina ZSSR, dokumentarna serija - 20.55 Kviz - 21.40 Opazovanja - 22.10 Reklame - 22.15 Umrl sem tisoč krat, ameriški film - 1.05 Poročila TV MADŽARSKA 1 5.00 Informativni program - 9.05 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Thalassa, magazin morja - 10.05 Kralj pamp, nanizanka - 11.00 Gozdarska hiša Falkenau - 11.45 Musiča Historica- 12.00 Zvon, dnevnik - 12.30 AndreaSzulak v luči žarometov- 13.00 Skupaj: Alpe, Donava, Jadran - Za manjšine - 14.00 Skrivnosti peska, nanizanka - 14.35 Gospod prof. Specht, nanizanka - 15.30 Za otroke - 16.00 Pearl, nanizanka - 16.25 Zgodovina madžarskih železnic - 17.00 Glasbeni kviz - 17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Za otroke - 18.20 Družina Smola, risanka -18.50 Suženjstvo, nanizanka -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Sosedje, 323. del - 20.30 Kviz - 21.00 Nemogoče? - 22.00 Aktualno - 22.30 Dokler še živimo, nanizanka TV MADŽARSKA 2 5.46 Minute za kmetovalce - 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pre-‘ gled tiska - 9.00 Operete - 10.00 Iz tv-arhiva: Vinska pesem, Jame - 11.00 Gyorgy Kosa, portret - 12.00 Vino in oblast, nanizanka -13.00 Dnevnik - 13.25 Thalassa, magazin morja - 14.00 Delta 2000, znanost - 14.25 Mreža, dokumentarna serija -14.55 Portreti Gy. Szemadam - 15.30 Glasbena potovanja: Bejrut - 16.00 Izobraževalni program - 17.30 Ko odrastem', dokumentarna serija - 18.00 EP v vaterpolu - 20.00 Dnevnik - 20.30 Mao, predsednik in zadnji cesar, dokumentarni film - 21.30 Trije v paru, anteriško-španski film - 23.25 Nočni pogovori: Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.25 Superman - 10.10 Flirt, film' - 11.46 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul -17.05 Polna hiša -17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varuška - 18.30 Zlata dekleta - 19.00 Odbojka: Bolgarija - Avstrija, posnetek tekme EP z Dunaja - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme -20.15 Blues iz Kaisermuhlena - 21.05 Zvezdna vrata - 21.50 Novaserijal - 22.50 Absolutno Resetarits - 23.35 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Visoka družba, filmska komedija - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick -17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Kuharske mojstrovine ■ 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki ■ 19.53 Vreme - 20.15 Univerzum: Divji planet - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Evroavstrija - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki -0.30 Vsi ljubijo Raymonda EUROSPORT 8.30 Avto-moto šport - 10.30 Ekstremni športi -11.30 Plezanje po žici - 12.00 Gorsko kolesarstvo - 13.00 Kolesarstvo: dirka po Španiji, prenos pete etape (Bejar-Ciudad Rodrigo, 154 km) - 17.00 Nogomet - 19.00 Ekstremni športi - 20.00 Avto-moto šport - 21.00 Nogomet - 23.00 Boks: Darroll Wiison - Frankie Swindell (oba ZDA), posnetek iz Robinsonvilla (Mississippi) - 0.00 Avto-moto šport - 0.30 Kolesarstvo RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHD PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -1 T.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipii mi -24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -'12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki ih odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci-08.05 Horoskop -08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas-09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila- 12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo.-19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna -21.00 Poročila -2110 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila - 18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke- 21.00 Poročila - 21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na-Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala -24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV-14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18.00 Narodna lestvica-19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21.00 Poročila- 21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila- -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročila-21.10 Gezasezeza- 24.00 Želimo vam lahko noč. FORED Nedelja, 5. 9. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.20 Super babica, angleška nanizanka 9.55 Nedeljska maša 11.00 Podvodni raziskovalec, ameriška serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.10 Pomagajmo si 13.40 Supermodel'99 14.40 Matura’99 16 .00 Potepanja 17 .00 Po domače 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18 .10 Slovenski magazin 18 .40 Življenje slovenskih vasi: Prem 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Zoom 21.30 Večerni gost: Richard Flanagan 22.20 Poročila, vreme, šport 22.40 Moja najljubša opera: Don Pascuale 23.40 Življenje slovenskih vasi TV SLOVENIJA 2 9.30 Emily z Mesečeve domačije, nad. 10.20 Davov svet, ameriška nanizanka 10.40 Zvezde Hollywooda: Frank Sinatra 11.10 Cikcak 11.40 Oddaja o Slovenski vojski 12.25 Motoc. do 250 ccm za VN San Marina 13.15 Teniški magazin 13.55 Motoc. do 500 ccm za VN San Marina 15.10 EP v vaterpolu, Slovenija: Hrvaška 16.15 Konjeništvo, preskakovanje ovir 16.45 Gimnastika za Šalamunov memorial 17.15 Šport 19.30 Videoring 20.00 Van Gogh,'nizozemska nad., 1/4 21.00 Ledeni možje, angleška oddaja 21.55 Šport v nedeljo 22.40 Ognjemet, japonski film POP TV 7.00 jetsonovi, risanka - 7.30 Kvemenčkovi - 3-00 Maska, risanka - 3.30 Batman, risanka -9.00 X.men, risanka - 9.30 Skrivnostni svet Mexa Mačka, nanizanka - A0.00 Parker Levris, nanizanka - A 0.30 Križarjenje, nanizanka - A A.OO Tarzan, nanizanka -1A .30 Beveriy Hilis, nadaljevanka - 12.30 Melrose Plače, nadaljevanka - A3.30 Clean & Clear, glasbena oddaja - 14.00 14 milijonov razlogov, kanadski tlim - 15.30 Mala Daniela, nadaljevanka - 16.30 Otroci ne lažejo, humoristična serija - 17.00 Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur - 20.00 Pelikanovo sporočilo, amerjški tilm - 22.30 Športna scena - 23.30 Šola golfa - 0.00 Ah, to življenje francoski film - 1.30 24 ur KANALA 8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke -10.00 Nora hiša, humoristična nanizanka - 11.00 Izgubljena dežela, nanizanka -11.30 Čudna znanost, nanizanka - 12.00 Skrita kamera, nanizanka - 12.30 Fashion TV, nanizanka - 13.00 Divji svet, nanizanka -14.00 Nedeljska matineja, Namočena, film - 15.50 Klik! Glas bojevnika, Atlantis, nanizanka - Razprtije, nanizanka - Atlantis, glasbena oddaja - Ferris Bueller, nanizanka t 19.00 Highlander: Nesmrtna - 20.00 Štirje možje, ena žena, film - 22.00 Stilski izziv: Gremo v šolo - 22.30 Trikotnik strasti, film - 0.15 Nezgodni oddelek, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Pred začetkom šolskega leta - Fi-lovski lončarski sejem - Intervju: Zdenka Ščančar - Pregled dogodkov tedna - 15.00 Ogledalo, nanizanka - 15.30 Harry in Hendersonovi, nanizanka - 16.00 Mlajša sestra, ameriški film - 18.00 Severna obzorja, nanizanka - 19.00 Clean & Clear, glasbena oddaja -19.30 Radijska postaja, nanizanka - 20.00 Shanghajsko presenečenje, ameriški film - 22.00 Oblečena za umor, ameriški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 9.45 - Teden Ob Muri - informativna oddaja, 11.15- Čarobna piščal, risani film, 12.15 - Videostrani, 18.00 - Gnes - informativna oddaja, 18.15 - Buum, pazi ka vdari, 18.45 - Kako biti zdrav in zmagovati, 19.15 -Znalček in kuža pazi v prometu, kontaktna oddaja z nagradami, 19.30 - TV dnevnik Slovenija. 20.00 - Zakojpa nej. mladinska oddaja ■ ponovitev, 21.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Lutkovna igrica - 8.25 Naš Charlie - 9.10 Robin Hood, film za otroke - 10.40 Risanka - 10.55 Ko odrastem -11.20 Briljantina -12.00 Dnevnik - 12.35 Kmetijska oddaja - 13.25 Mir in dobrota - 14.00 Čas upanje, ameriški film - 15.30 Risanka - 15.55 Lassie, nanizanka -16.20 Poročila - 16.30 Dober dan, informativni mozaik - 19.30 Dnevnik - 20.10 V registraturi, dramska serija - 21,20 Zlati gong -22155 Opazovanja - 23.20 Film - 1.15 Poročila TV VllrVMSMAŽ A3.5O Koledar - A4.09 Polnočna premiera - 40.40 Opran Sirovi - 10.on - A7.00 KatasUcrte, serl\a - A7.30 Ulklta, nanizanka - A3.A5 Hišice \i nanizanka -19.00 Popa} in sin - 19.30 Dnevnik - 20.10 Koncert klasične glasbe - 21.10 Brez milosti, ameriški film - 22.55 Zakonske vode, nanizanka TV MADŽARSKA 1 6.30 Vaška TV - 7.00 Biblija - 7.05 Za otroke - 8.15 Izberimo film - 9.55 Tv-magister -11.00 Glasbeni butik - 12.00 Zvon, poročila -12.10 Minute za srečo -12.35 Poje Laszlo Lovay - 13.00 Vaška TV -13.30 Velike romance 20. stoletja: Janez Karel -Zofija - 14.00 Spričevalo, francoski film - 15.40 Verski program - 16.05 Mreža, dokumentarna reportaža - 16.35 Halo, sveti, turizem - 17.25 Ciljni križ - '8.00 Življenje gozda, naravoslovni film - 19.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Igre brez meja - 21.35 Cody, avstralska nanizanka - 23.10 Glasbeni kviz TV MADŽARSKA 2 7.30 Izobraževalni program - 9.30 Kanon - 10.00 Za otroke -11.00 Telešport - 13.00 Zlati dim, magazin - 14.55 Pesmi Bele Racza - 15.25 Delta 2000, znanost - 15.50 Miti iz soseske, tv-igra - 17.20 Izbor pop glasbe - 17.30 Ko odrastem, dokumentarna serija - 18.00 Še bog je Janez, tv-igra - 18.55 Gimnazija strtih src - 19.40 Odločil sem se, dokumentarni film - 20.00 Teden, Dnevnik - 21.00 Prosta ura, o poeziji - 21.45 Vaterpolo, Grčija: Madžarska - 23.05 Madžari ob koncu stoletja - 0.00 Na poti, evropski magazin TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.35 Risanke - 10.35 Disneyev festival - 11.30 Avtornoto šport -12.00 Šport -12.35 A-moštvo - 13.15 Moj hudobni prijatelj Fred, filmska komedija -14.50 Glej, kdo govori II, filmska komedija - 16.10 Zvezdne steze VII, znanstvenofantastični film -18.00 Imeti srečo - 18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Iz bližine, film -22.15 Kolumbo - 23.30 Kraj dejanja - 1.05 Smrtonosni trikotnik, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Na lepi modri Donavi, filmska komedija - 10.30 Teden kulture -11.00 Novinarska ura - 12.00 Pogled v deželo - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila -13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Pogledi s strani - 14.20 Divje življenje - 15.10 Sebastian Kneipp - vodni zdravnik, film -17.05 Klub seniorjev - 18.00 Nori par -18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Gozdarska hiša Falkenau -21.00 Oče proti svoji volji - 21.45 Poročila - 21.55 K stvari - 23.15 Vizije - 23.20 Enostavno klasično - 0.50 Sestanek, film EUROSPORT 8.30 Jadranje - 9.00 Plezanje po žici - 9.30 Tovornjakarji -10.00 Motociklizem, prenos ogrevanja -10.30 Motociklizem, prenos uvoda - 11.00 Motociklizem, prenos dirk za veliko nagrado San Marina iz Imole - 16.00 Kolesarstvo: dirka po Španiji, prenos prve etape (Murcia- Benidorm, 175 km) - 17.00 Atletika, prenos mitinga iz Rietija -18.30 Superbike - 20.00 Nogomet - 22.00 CART, prenos dirke iz Toronta - 0.00 Športne novice - 0.15 Superšport serija -1.00 Kolesarstvo Ponedeljek, 6.9. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.00 Trojčice, risana nanizanka 9.25 V telovadnici, nadaljevanka 10.15 Raziskovalec, ameriška serija 11 .05 Na vrtu 11.30 Past za turiste, angleška serija 12 .00 Slovenski magazin 12.30 Utrip, Zrcalo tedna 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.15 Moj mali poni, ameriški film 14.50 Pomagajmo si 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17 .00 RadovedniTaček: Ježek 17.20 Super babica, angleška nanizanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19 .00 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20 .05 Gozdarska hiša Falkenau 21 .00 Štanjel - večnost kamnitega trenutka 22 .00 Odmevi, vreme, šport 22 .45 Omizje o kulturi 23 .55 .Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 12 .00 Popolna tujca, ameriška nanizanka 12 .50 Pustolovščina Okavango, serija 13 .45 Ledeni možje, angleška oddaja 15.40 Kinoteka 17 .00 Oddaja o Slovenski vojski 17 .30 Po Sloveniji 18 .05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19 .00 Steklena devica, angleška nad., 1/3 20 .00 Gospodarska panorama 21 .00 Naokoli po Nemčiji 21 .25 EP v vaterpolu, Slovenija; Italija 22 .30 Noč z Dickom, ameriška nanizanka 22 .55 Brane Rončel izza odra 0.20 Kinoteka POP TV 9.30 Umazane laži, nadaljevanka -10.20 Preciosa, nadaljevanka -11.10 Moč ljubezni, nadaljevanka -12.00 Fotomodeli, nanizanka - 13.00 Športna scena - 14.00 Matlock, nanizanka - 15.00 Roseanne, nanizanka - 15.30 Varuška, nanizanka - 16.00 Cosby, nanizanka - 16.30 Umazane laži, nadaljevanka -17.20 Preciosa, nadaljevanka -18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Moja punca, ameriški film - 21.40 Hulkove avanture, nanizanka - 22.35 Veronikine skušnjave, nanizanka - 23.05 Kameleon, nanizanka - 0.00 M.A.S.H./nanizanka - 0.30 Krila, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria -11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Oannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Macgyver - 14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.25 Sodnica Judy, nanizanka - 15.50 Uboga Maria, nadaljevanka -16.15 Maria Isabel, nadaljevanka -16.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 17.35 Oprah Show: John Travolta -18.30 Stilski izziv - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Pobeg, ameriški film - 22.00 Zvezdna vrata SG1, nadaljevanka - 22.50 Črni gad, nanizanka - 23.40 MacGyver, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 16.00 Živa, ponovitev regionalnega programa -16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka -17.00 Cybill, nanizanka -17.30 Skeči kraljevega letalstva, nanizanka -18.00 Vrtoglava kariera, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Šola golfa - 29.30 Skrivna formula, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - NK Mura : NK Publikum, reportaža - Hrošči v Rakičanu, reportaža - 23.00 Odpadnik, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega, nanizanka TV AS - KANAL54 09.30 - Čarobna piščal, 10.30 - Risanke, 12.00 ■ Videostrani, 16.00 - Čarobna piščal, 16.50 - Videostrani, 18.30 - Risanka,, 18.35 • Sosedje (131. del avstralske nadaljevanke), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, informativna oddaja, 20.30 - Spomini nevidnega človeka, 22.10 ■ Sosedje, 131. del avstralske nadaljevanke-ponovitev, 22.35 - Gnes - informativna oddaja, 23.05 - Videostrani TV HRVAŠKA l 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro -10.30 Poročila -10.40 Carstvo divjine -11.05 Candy Candy, risana serija - 11.30 Serija za otroke -12.00 Dnevnik -12.35 Hrvaški pomniki, nanizanka -13.25 Prevare, nadaljevanka -14.10 Poročila -14.15 Dokumentarna oddaja - 14.55 Mojstrovine svetovnih muzejev -15.15 Opera Box - 15.45 Risanke -16.15 Arabella, otroška serija -17.05 Poročila - 17.25 Trg Berkley, nadaljevanka -18.15 Pustolovščine po Hrvaški - 18.50 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dekle in hrast, hrvaški film, poljska drama - 21.10 Dokumentarna oddaja - 21.40 Glas domovine - 22.20 Opazovanja - 22.40 Filmska noč z Brianom de palmom: Hi, Mom - 0.10 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.15 Koledar - 15.30 Diamantne sablje, angleški film -17.10 Raziskovalec, serija - 18.05 Hugo -10.35 Prijatelji, nanizanka -19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Cape Canaveral, nadaljevanka - 21.10 Prijatelji, nanizanka - 21.40 Newyorška policija, nanizanka - 22,25 Vidikon, zabavnoglasbena oddaja IV MADŽARSKA 1 10.10 Kralj pamp, nanizanka - 11.05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka - 11.50 Izbor pop glasbe -12.00 Zvon, dnevnik -12.30 Laszlč Komar v luči žarometov - 13.00 Za manjšine -14.00 Skrivnosti peska, nanizanka -14.35 Gospod prof. Specht, nanizanka - 15.30 Za otroke - 16.00 Pearl, nanizanka - 16.25 Zgodovina madžarskih železnic -17.00 Glasbeni kviz -17.30 Srečanje z Jezusom - 17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Za otroke - 18.20 Družina Smola, risanka - 10.50 Suženjstvo, nanizanka -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Želeli ste - 21.00 Zvezde na nebu in na zemlji: Henry Fonda - 21.45 Iz preteklosti - 22.05 Aktualno - 22.30 Zunanja politika TV MADŽARSKA 2 5.45 Minute za kmetovalce - 0.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.00 Operete -10.00 Iz tv-arhiva: Vinska pesem, Jame - 10.55 Glasbeni butik - 12.00 Dežela hrepenenj, nanizanka - 13.00 Dnevnik - 13.30 Thalassa, magazin morja -14.00 Prenos zasedanja parlamenta -16.00 Sedmi ponedeljek -17.30 Na poti, evropski magazin - 18.00 Vaterpolo, Madžarska: Slovaška - 20.00 Dnevnik, šport -20.30 Graditelji, dokumentarni film - 21.30 Amerika, češki film - 23.00 Nočni pogovori: Klub znanstvenikov TV AVSTRIJA1 6.15 Otroški program - 9.25 Superman - 10.05 Moč ljubezni, film - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Superman - 17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija -18.05 Na slabše in večno -18.30 Zlata dekleta -19.00 Ellen -10.30 Čas v sliki - 20.15 Glej, kdo zdaj govori, filmska komedija -21.50 Hudičevka, filmska komedija - 23.25 Nikita - 0.10 Bronk, kriminalka TV AVSTRIJA 2 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Klinika v Scwarzwaldu -14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Derrick -17.00 Poročila -17.05 V Avstriji - 19.00 Dežela.danes - 19.30 Čas v sliki - 10.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Naš učitelj dr. Specht - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi -0.00 Čas v sliki - 0.30 Prix Ars Electronica - podelitev nagrad EUROSPORT 8.30 Superbike - 9.30 CART - 10.30 Ekstremni športi -11.30 Nogomet - 13.00 Karting - 13.30 Avtomobilizem: dirka v Doningtonu - 14.30 Kolesarstvo: dirka po Španiji, prenos druge etape (Alicante-Albacete, 180 km) - 17.00 Nogomet: legende EP - 18.00 Ekstremni športi - 20.00 Namizni tenis: Kalmar BTK (Švedska) - Levallois UTT (Francija), prenos tekme Lige prvakov iz Kalmarja - 21.00 Bowling - 21.30 Tovornjakarji -22.00 Nogomet - 0.00 Kolesarstvo - 0.30 Ekstremni športi Torek, 7.9,5999 %^\tara^«\ie&,TC&. - Vx%č\o^,xra&. - \\A\moLX\\iX>%Yv\\,x\sA. - VL.^ TV SLOVENIJA 1 9.00 Trojčice, risana nanizanka 9.30 Radovedni Taček: Ježek 9.50 Waynove dogodivščine, nanizanka 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Potepanja 12.05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 14.40 Štanjel - večnost kamnitega trenutka 15.30 Omizje O kulturi 16.40 Duhovni utrip 17 .00 V znamenju dvojčkov 17.25 Azil, norveška nadaljevanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Frostovo stoletje, ameriška serija 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Straussovi, ameriška nadaljevanka 21.00 Proetcontra 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Prekmurski mlini, dokum. feljton 23.20 Na robu, češka drama, 2/3 0.10 Frostovo stoletje, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 vital - lata rtametera,vira -1188 »ata*.,rav - 16tarararara, ran. - 0888 Nataka,ran. - tata tasta,rarv - tatatararane\ta\,rad. - Vt.taVrectosa.rart - 18.15 Moč Vtaeznl, nad. - 18.15 24 ur - Zdta Staši. eno doto,ameriSa t\\m - Zt A5 Zaton v Los Angelesu, ran. - 22.35 Neroritane stoš^avo, nan. - tata Kameleon, nan. - Ota MA.S.H., nan. - Ota Krila, nan. -1.00 24 ur 18 ta Vran, ran , - tata Tradraira maOLarskkr rarara. - M ta L\raran\ tora. - XX ta Krasto Vraiiira - XX ta Vadrontaš Oravtau - X8tata stato -08 28 tautrratatoa - 18.88 taranrrara nan. - ta88raiira\to 8888 razpira itoratraran. - 88.K8ra sanka - Z\ ta rt e\esreta - Z1 ta Ntato romanoe 28. sXo\«\rt\. - L. tavta TV KANALA 10.30 Uboga Maria, nad - 11.00 Oprah Stavi, ponovitev - 12.00 Atlanta - 13.00 MacGyver, nanizanka -14.30 Družinske vezi, nan -15.00 Ne mi težit', nanizanka -15.25 Sodnica Judy, nanizanka -15.50 Uboga Maria, nad -16.15 Maria Isabel, nad. -16.40 Vse za ljubezen, nad -17.35 Oprah Show. Poletna turneja Whitney Houston -18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aita, nan. -20.00 Adrenalina - Veslanje z Iztokom Čopom, interaktivna športna oddaja - 21.00 James Bond: Diamanti so večni, film - 23.00 Črni gad, nanizanka - 23.40 MagGyver, nan. IDEA TV - TV GAJBA 15 .00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kronika - Pregled športnih dogodkov - NK Mura: NK Publikum, reportaža - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Cybill, nanizanka - 17.30 Skeči kraljevega letalstva, nanizanka - 18.00 Vrtoglava kariera, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Divje srce, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Iz našega studia: Predstavitev Kovinoplastike Pavlinjek, oddaja v živo - 23.00 Odpadnik, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega, nanizanka 10.05 10.30 11.15 12.10 13.00 14.05 16.00 17.30 18.05 19.00 19.30 19.55 22.30 Videoring Snežna reka, avstralska nadaljevanka Gospodarska panorama Steklena devica, ang. nadaljevanka EP v vaterpolu, Slovenija: Italija Naokoli po Nemčiji Očka ne dovoli, da se poročiva, francoski film Po Sloveniji Saint Tropez, francoska nadaljevanka Lingo Videoring Zlata liga v atletiki, prenos Film TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Spomini nevidnega človeka, 11.40-Sosedje (131. del avstralske nadaljevanke - ponovitev). 12.00 -Videostrani. 16.00 -Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Spomini nevidnega človeka, 18.10 - Videostrani, 18.30 ■ Risanka, 18.35 - Sosedje, 131. del-ponovitev, 19.00 - Gnes - informativna oddaja. 19.30 ■ TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja. - 20.30 -Teden Ob Muri - informativna oddaja, 21.50 - Hermes, oddaja o mejnih vedah 4.del, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 11 .30 Izpovedi mladih - 12.00 Dnevnik -12.35 Sunset Beach, nanizanka - 13.25 Prevare, nadaljevanka - 14.10 Poročila - 14.15 Stalinov fotograf, dokumentarni film -15.15 Glas domovine - 15.45 Risanke - 16.15 Življenje na kolesu, otroška serija -17.05 Poročila - 17.20 Trg Berkley, nadaljevanka - 18.15 Živeti z... - 18.50 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Dokumentarna oddaja - 20.40 V ospredju - 21.55 Globine, poljudnoznanstvena serija - 22.30 Opazovanja 1 k ta Prenos zasetan\a partametaa - \6ta tatotMsvatol prodam - M ta Tarasa poVKska - 76ta rt etetport - tata UnavriK šport -tata t\oveSV.a vrsta, tav. sen\a -tata Nemi otSAdec, nan - 26.16 Hotni pop: Stotaka voda TV AVSTRIJA \ 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Superman -17.05 Polna hiša -17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varuška -18.30 Zlata dekleta - 19.00 Odbojka. Avstrija - Italija, posnetek tekme EP z Dunaja - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Kralj St. Paulija, TV-film - 23.25 Nevarni gospe, srhljivka'- 0.50 EP v odbojki TV AVSTRIJA 2 13.15 Policijska inšpekcija 1 -13.40 Klinika v Schwarzwaidu -14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes-19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Divji planet - 21.10 Reportaža EUROSPORT 14.30 Kolesarstvo: dirka po Španiji, prenos tretje etape (La Roda-Fuenlabrada, 210 km) - 17.00 Nogomet: legende EP - 18.00 Tovornjakarji - 19.00 Ekstremni športi -20.00 Turni avtomobili: dirka FIA GT v Donington Parku - 21.00 Boks: Mark Johnson (ZDA) - Jorge Lacierva (Mehika), posnetek iz Ledyarda (Connecticut) - 22.30 Nogomet: legende EP - 23.30 Pogon na štiri kolesa TV HRVAŠKA 2 15.25 Koledar -15.40 Dolgo leto Georgea Adamsa, ameriški film -17.10 Raziskovalec, serija - 18.05 Hugo - 18.35 Prijatelji, nanizanka - 19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Cape Canaveral, nadaljevanka - 21.10 Veronikine skrivnosti, nanizanka - 21.40 Reševalci, nanizanka - 22.25 Neznani leteCi predmeti, serija O NAS NAS Vsak dan ob 1900: GNES - informativna oddaja TV SLOVENIJA 1 9.00 Trojčice, risana nanizanka 9.30 V znamenju dvojčkov 9.55 Azil, norveška nadaljevanka 10.20 Frostovo stoletje, ameriška serija 11.10 Proetcontra 13.00 Poročila, vreme, šport 13.45 Obzorja duha 14.15 Ljudje in zemlja 15.05 Prekmurski mlin, dokumentarni feljton 15.35 Pomp 16.30 Mostovi 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Življenje ptic, angleška serija 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Prestopniki, ameriški film 22.35 Odmevi, vreme, šport 23.30 Osmi dan 0.00 Beethovnove simfonije s simfoniki RTV 0.40 Življenje ptic, angleška serija TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 13.50 Štafeta mladosti 14.45 Tenis Grand Siam Us Open 16.15 Mojih 17 let, francoski film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Žena v belem, francoska nadaljevanka, 1/12 19.10 Kvalifikacije za EP v nogometu, Norveška: Slovenija 21.05 Dokumentarna oddaja 22.00 Film POP TV 9.30 Umazane laži, nadaljevanka -10.20 Preciosa, nadaljevanka - 11.10 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.00 Zakon v Los Angelesu, nanizanka - 13.00 Kameleon, nanizanka - 14.00 Matlock, nanizanka -15.00 Roseanne, nanizanka - 15.30 Varuška, nanizanka - 16.00 Cosby, nanizanka - 16.30 Umazane laži, nadaljevanka - 17.15 Preciosa, nadaljevanka, zadnji del - 18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 19.551,2,3 - kdo dobi? - 20.00 Pismo mojemu morilcu, ameriški film - 21.40 Newyorška policija, nanizanka - 22.35 Veronikine skušnjave, nanizanka - 23.00 Kameleon, nanizanka -0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Krila, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka -15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.25 Sodnica Judy, nanizanka - 15.50 Uboga Maria, nadaljevanka - 16.15 Maria Isabel, nadaljevanka - 16.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka -17.35 Oprah Show: Znamenita dvorana slavnih - 18.30 Korak za korakom, nanizanka -19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Film po izboru gledalcev - 22.20 Plen, nanizanka - 23.15 Črni gad, nanizanka - 23.50 MacGyver, nanizanka - 0.45 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Iz našega studia - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Cybill, nanizanka - 17.30 Skeči kraljevega letalstva, .nanizanka - 18.00 Vrtoglava kariera, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Za ljubezen in denar, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Reportažna sreda - 23.00 Odpadnik, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden Ob Muri - informativna oddaja, 11.30 - Hermes, obdaja o mejnih vedah 4.del, 12.15 - Videostrani, 16.00 - Gnes -informativna oddaja, 16.30; Teden Ob Muri - informativna oddaja, 18.00 - Videostrani, 18.15 ■ Hermes, oddaja o mejnih vedah ■ 4.del. 19.00 - Gnes - informativna oddaja. 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Moji mali prijatelji, 21.00 - Iz produkcije ZLTV, 21.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, 22.00 -Videotop, 22.30 - Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro - 10.30 Poročila - 10.40 Carstvo divjine - 11.05 Risanka -11.30 Izpovedi mladih -12.00 Dnevnik -12.35 Sunset Beach, nanizanka -13.25 Prevare, nadaljevanka -14.10 Poročila -14.15 Zgodovinske skrivnosti: Lucrezia Borgia -15.15 Neznani leteči predmeti, serija -15.40 Risanke -16.20 Govorilnica -17.05 Poročila - 17.20 Trg Berkley, nadaljevanka - 18.10 Vprašanja iz Azije - 18.45 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Turistični magazin - 21.05 Stvarnik, ameriški film - 22.55 Opazovanja - 23.20 Rast, filmska noč z Brianom de Palmom -1.05 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.25 Koledar -15.40 Doc Savage - človek iz brona, ameriški film -17.10 Raziskovalec, serija - 18.05 Hugo - 18.35 Prijatelji, nanizanka - 19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik - 20.10 kviz - 20.30 Dve polovici še zdaleč nista celota, nadaljevanka - 21.15 Veliki narodi: Egipt - 22.05 Črno-belo v barvah TV MADŽARSKA 1 10.05 Kralj pamp, nanizanka - 11.00 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka - 11.45 Izbor pop glasbe - 12.00 Zvon, dnevnik -12.30 Hobo v luči žarometov -13.00 Za manjšine - 14.00 Skrivnosti peska, nanizanka - 14.35 Gospod prof. Specht, nanizanka - 15.30 Za otroke -16.00 Pearl, nanizanka - 16.25 Zgodovina madžarskih železnic -17.00 Glasbeni kviz -17.30 Kiparka Maria Torley - 17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Za otroke -18.20 Družina Smola, risanka - 18.50 Suženjstvo, nanizanka -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Kvalifikacije za EP v nogometu, Madžarska: Azerbajdžan - 22.20 Aktualno -22.45 Gangsterski film, madžarski film TV MADŽARSKA 2 5.45 Minute za kmetovalce - 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.00 Operete - 10.00 Iz tv-arhiva: Vinska pesem, Jame - 11.00 Varstvo mest - 11.45 Izbor pop glasba -12.00 Druga možnost, nanizanka - 13.00 Dnevnik -13.30 Thalassa, magazin morja -14.00 Mož na lovu - 14.55 60 let Jozsefa Sasa -16.00 Repeta, za šolarje -17.30 Izbor pop glasbe - 17.40 EP v vaterpolu - 20.00 Dnevnik - 20.30 Lorand Fenyves, portret - 21.35 Beli balon, iranski film - 23.00 Nočni pogovori: Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.45 Superman - 10.30 Kolumbe - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze -46.20 Superman -17.05 Polna hiša -17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varuška -48.30 Zlata dekleta - 19.00 Odbojka: Italija - Bolgarija, posnetek tekme EP z Dunaja - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kralj St. Paulija, tretji in četrti del TV-filma - 23.25 Nash Bridges - 0.10 Nogomet TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.10 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi - 10.15 Dvojčka z Immenhofa, film - 11.45 Vreme - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila -17,05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Help-TV - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Volitve ’99 - 23.30 Mednarodna reportaža - 0.00 Čas v sliki EUROSPORT 8.30 Rally v Maroku - 9.00 Jadranje - 9.30 Namizni tenis - 10.30 Ekstremni športi -11.30 Golf -12.30 Golf (ž.) -13.30 Jadranje - 14.00 Smučanje na vodi -14.30 Kolesarstvo: dirka po Španiji, prenos četrte etape (Las Rosas - Salamanca, 196 km) -17.00 Nogomet: legende EP - 18.00 Avto-moto šport - 18.30 Tovornjakarji - 19.00 Ekstremni športi - 20.00 Skoki s pečine - 20.30 Ekstremni športi - 22.30 Nogomet: kvalifikacije za EURO 2000 - 0.30 Ekstremni športi . 2. september 1999 ^govne znamke v EU in Sloveniji Dobre blagovne mamke so odsev Poslovne strategije ^9ovnimi znamkami, vezanimi na geografsko poreklo, studili pozornost doma in v tujini 25. avgusta 1999, so Regionalna razvojna agencija Aa’ Zavarovalnica Triglav - OE M. Sobota in Center za 'V|iri|. . .— IIVUI Vsi IVI IVv>l piipiuvill IVIIIUIJIVV IVVI 11^1 d Ivw ^... TPraksa promocije blagovnih znamk v Evropski uniji in ^ovne 6nia je v ®loven'j' nadvse aktualna, saj se v mladi državi ^Zahn311^6 Šele zabneJ° rojevati (z nekaj izjemami), mnogi Sotr la-°’da je pri uveUavUaninja^ p°-XMD a'lnsicerdadr-blagovnih k, višj0 APci tlsti. ki pri-X ■ S|Ov n° in priznajo ■S? ij*6 blagovne ■ Al M t? ° Prodreti na AiM trm se znaidejo ^e^lki«^ kot »označeni ^i^ri6ne,^Ve6krat Pa so ®ki’.lzdo?arnke"ali»dis-'ketetreba pr°" AS rategijo in za ^elCn° d države Pri 'MM v M' ^ojainbolj S« S de-^da^L Za Promocijo. 0 Promocijo pri' Posvet v Murski Soboti je bil prvi iz niza, ki ga bo Center za mednarodno konkurenčnost organiziral po vsej Sloveniji. Med zanimivejšimi predavatelji je bil Alessio Lokar iz Italije (prvi z desne). Prejeli smo... Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti... Viszontlatasra, Zolti Kepe - II. Kot pripadnik pomurske večine podpiram protestni uvodnik Milana Vincetiča o plakatni aferi, nastopaštvu svetnika pomurske madžarske skupnosti in zanemarjanju slovenščine pripadnikov madžarske skupnosti - uvodnik Viszontlatasra, Zolti Kepe!, ki je bil objavljen 26. avgusta v 34. številki Vestnika. Zaskrbljeno sem se ob tem spomnil svojih 'razsikav o genocidu in etnični asimilaciji Porabcev in Medmurcev ter o antagonizmih slovenske identitete z obmejnimi silogizmi ob madžarski meji, kar sem objavil v Reviji 2000, štev. 68 in 115. Književnik in urednik Vincetič je smelo navrtal luknjico v trd oreh problematike slovenskega jezika na manjšinskem območju. Tudi sam sem doživel asimilacijska stremljenja kot pisatelj in publicist. Močno žalosten in kot Slovenec prizadet sem se pred časom vrnil z mladinskega tabora v Buku, kamor so me povabili kot mladinskega pisatelja, kajti slovenski otroci so tam večinoma govorili madžarsko, samo tu in tam so spregovorili preprost kratek stavek, jaz pa sem bil opozorjen, naj jim ne govorim preveč v slovenščini, ker je itak domala ne razumejo več. V madžarščini seveda s slovenskimi otroki nisem maral govoriti, četudi me je babica nekoč učila madžarsko. Protiudarec sem doživel v dvojezični šoli na naši strani, kjer manjšinski otroci niso razumeli slovensko. Komentar ni potreben. Drugo neljubo izkušnjo sem si pred nedavnim nabral v Lendavi, ko sem v vlogi novinarja obiskal madžarski radio in bil deležen ignorantskega odnosa vodstvenikov ■ kljub temu sem ta radio strpno predstavil v ljubljanskih javnih občilih. Milan Vincetič je načel žgoče aktualno vprašanje, o katerem bi v samostojni Sloveniji morali spregovoriti glasno in brez političnih omejitev. Predlagam, da prekmurska podružnica DSP, ki deluje v Murski Soboti, pripravi okroglo mizo na razgrnjeno temo, kajti narod brez dvojega jezika ni narod. MIROSLAV SLANA - MIROS, MARIBOR Odmev na zloženko o Filovcih Kopica jezikovnih napak, nejasnosti, netočnosti in nametanosti • Za najlepše urejeni kraj v moravskotopliški občini so bili v tem letu izbrani Filovci, k čemur Filovčanom seveda iz srca čestitam, saj si tako imenovanje v prekmurskih razmerah /ki kar kličejo po večji urejenosti naših premalo urejenih domov, njihovih dvorišč, vrtov ob njih in sveta okrog njih, da že kar v nebo vpijoče neurejenosti notranjosti naših bivališč sploh ne omenjam!/ izbrana vas prav gotovo zasluži. Torej vse lepo in prav bi bilo, če titovski in moravskotopliški zavzeteži - politiki, kulturniki in turistični delavci - ne bi ob tej priložnosti tako na vrat na nos hiteli z izdajo zloženke, ki hoče bralcem oziroma potencialnim obiskovalcem v besedi in sliki prikazati kar največ. Prav in dobro pa ni, da avtorji v preveliki naglici in v svoji preveliki vnemi, ki meji že na prepotentnost, zapišejo kar nekaj netočnosti, so v ediciji preveč pisani, sploh pa malomarni do slovenskega jezika (čeprav slavista ali celo dva, kolikor vem, v vasi tudi premorejo). Ustvarjalci vsake, še najmanjše, poljudne ali strokovne stvari, tiskane ali govorjene besede, potemtakem tudi plakata, vabila, sestavljenke, zgibanke, zloženke, brošure, klepeta ra- Cestarji v Murski Soboti Cestarski dnevi ’99 Letošnje osrednje srečanje cestnih strokovnjakov bo v Murski Soboti devetdesetih letih je doživelo prav gradbeništvo največji vzpon in razmah; najbolj zaslužen za to je nacionalni program gradnje avtocest. Če seje pred leti največ gradilo predvsem v osrednji in zahodni Sloveniji, se v tem letu gradbišča odpirajo tudi na vzhodu. Ne le prvi odseki avtoceste oziroma navezovalnih in dovoznih cest, v Pomurju se ta čas gradi tudi nova železniška proga proti meji z Madžarsko. Še en dokaz več, da postaja Pomurje vse bolj zanimivo za izvajalce del (gradbena podjetja, ki se ukvarjajo z nizko gradnjo, betonarne, asfaltne baze, cestna podjetja in druge), je tudi odločitev organizacijskega odbora za pripravo Cestarskih dnevov '99, da to najpomembnejše srečanje vseh cestnih in prometnih strokovnjakov organizira v Murski Soboti. Gre za bienalno prireditev, zadnji Cestarski dnevi so bili organizirani v začetku decembra 1997. leta v kulturno-prireditvenem centru Narodni dom v Mariboru, letos pa bodo sredi oktobra v dvorani hotela Diana. Organizator srečanja DRC - Družba za raziskave v cestni in prometni stroki v Sloveniji želi v sodelovanju s slovenskimi društvi cestnih in prometnih strokovnjakov usmeriti pozornost strokovne javnosti k pomembnosti prometnih povezav v tem delu države, kajti razvoj prometne ji infrastrukture je pomemben za naš notranji razvoj in tudi za potek = transporta predvsem v smeri proti Madžarski in naprej proti vzho- I du, so zapisali v prvem obvestilu in še:«... Naša razmišljanja so usmerjena v prihodnost, zato bomo na oktobrskem srečanju prvič po več letih temeljito obravnavali vzdrževanje cest in premostitvenih objektov. Obravnava omenjene problematike je nujna in bo prav gotovo zanimiva za izvajalce vzdrževalnih del, načrtovalce in upravljalce cest pa tudi za občine, komunalna in druga podjetja...« V Pomurju so ta čas odprta velika gradbišča, najsi bo na cestah, železnicah ali drugih objektih. Na primer od Radenc do Križevec pri Ljutomeru poteka Obnova v okviru nacionalnega programa gradnje avtocest, jeseni pa bodo začeli s pripravami za gradnjo odseka Vučja vas-Beltinci, predvsem s pripravami na gradnjo najdaljšega mostu v Sloveniji, to je avtocestnega mostu čez reko Muro. Pri tem pomurska javnost upa, da pri izbiri projekta ne bodo prevladovali tehnični kriteriji in varčevalni ukrepi, ampak da bo ta most res postal svojevrsten spomenik, ki bo tekmoval s topoli in zvoniki v ravnici (kakor je povedal avtor izbranega idejnega projekta dr. Peter Gabrijelčič). Na trasi nove železniške proge od Puconec I do Hodoša je odprtih več gradbišč, kjer dela izvajajo skoraj vsa | večja slovenska gradbena podjetja, npr. SCT, Primorje, Gradis in cestna podjetja Novo Mesto, Celje in Ljubljana. Poleg tega gradi SCT veliki bazenski kompleks v zdravilišču Moravske Toplice, domače podjetje Gomboc pa v Radencih obnavlja zdraviliški dom. BERNARDA B. PEČEK! dijskega ali televizijskega voditelja s poslušalci ali česarkoli podobnega, torej navidez še tako drobcenega, neznatnega sporočila, morajo biti verodostojni, natančni, korektni, v jezikovnem smislu pa kar se da neoporečni, bogati, žlahtni do tistih, ki stvari berejo, gledajo ali poslušajo, torej do vseh drugih ljudi, do javnosti. In prav zaradi tega, ker je informacija namenjena širšemu krogu ljudi in skupnosti, mora biti natančna in posredovana v pravilnem, lepem jeziku, kar seveda ne velja le za materni jezik, temveč tudi za tujega, če je zapisana ali povedana tudi v tem. V pričujoči filovski zloženki pa je ob jezikovnih napakah še vse polno neurejenosti, nejasnosti, netočnosti in nametanosti. Naj mi bo dovoljeno, da na nekatere izmed njih samo mimogrede opozorim. In to ne le zaradi tvorcev izdaje, o kateri govorimo na tem mestu /to pa so Sandi Červek, Jože Gutman in Ciril Lovrenčec/, ampak tudi zaradi vseh drugih, v današnjem času vse pogostejših piscev, pisunov, kritikov, kritizerjev, kričačev, govorcev, pridigarjev, lovskih, turističnih, gasilskih in drugih društev ter organizacij, ki si podobne vsebinske netočnosti, jezikovne nepravilnosti, napake, mašila in drugo brez slabe vesti dovoljujejo iz dneva v dan in s tem kažejo tudi lastno nevzgojenost, neznanje in nemarnost. Bralca zloženke motijo npr. trditve, da kraj leži tik ob cestiTVIartjanci-Dobrovnik, kar ni res, saj velika večina hiš /s središčem vred/ raste iz ravnice precej južno od nje, stavbe v vasi niso le »lesene, ometane z blatom in prebeljene z apnom«, kar tudi napačno trdi avtor teksta, saj je takšnih le za kak ducat, medtem ko so vse druge zidane, novejše, nove; Filovci kot naselje drugič niso omenjeni v letu 1355, temveč dvajset let prej -1335 (gl. Ivana Zelka Historično topografijo Slovenije I. Prekmurje do leta 1500, Murska Sobota 1982, str. 36), in to ne kot Philauch, temveč Philouch, človek si ne zna razložiti, zakaj je pod navedbo kraja na eni od strani napisana tudi letnica prve pisne omembe kraja (1322), saj glede na leto, v katerem živimo, ne pomeni nobene »okrogle« obletnice, poleg tega pa je pri navajanju zgodovine Fi-lovec prej že itak omenjena, itd., itd. Tekst bi moral - kot že rečeno - pregledati lektor; tako bi bilo v njem manj pravopisnih napak (raba ločil, pisanje skupaj, narazen ali z vezajem idr.), manj tiskarskih škratov in manj takih slogovnih »mojstrovin«, kakor je poved »Številnim bodo na poti izziv dobra vina« (namreč na delu kulturne poti med vinogradi v Gaju - op. J. V.). In za konec še beseda, dve oblikovalcem zloženke: v ediciji je preveč fotografij, preveč slikovnega gradiva, kot da bi le-to skušalo zapolniti, nadomestiti vsebino, ne pa je dopolniti. Nekateri detajli, sicer lepi, se celo ponavljajo, npr. starinsko okno, stiskalnice, lončarjeve roke (tiste na prvi strani zloženke celo neokusno okrašene z zapestnico ali nečim podobnim), dve ali tri fotografije, ki ne odsevajo le značilnosti in znamenitosti tega našega čudovitega kraja, ampak so splošne (npr. gasilci, kičast kot nekega kletnega prostora ali sobe in še kaj), so popolnoma odveč. Približno dvajset fotografij s slikovnimi podlagami je namreč za zloženko na osmih majhnih straneh očitno preveč. Skratka - edicija je preveč pisana in preveč na hitro napravljena. Sklep: Z dobro pripravljeno glino se lahko dela marsikaj, iz nje se s pridnimi in potrpežljivimi lončarjevimi rokami in z domiselno glavo marsikaj napravi, oblikuje in žge se lahko vse od piščali za otroka do vrča za vino v filovskem Gaju, ki ga bo ob trgatvi in težkem delu v goricah za težake ali prijatelje uporabil otrokov oče ali ded. A tudi publikacije, kot je naša, ki hoče predstaviti kraj Filovce, njegove lepote, njegove ljudi, kulturno in turistično delo, lončarstvo in drugo, moramo dobro pripraviti, moramo biti z njimi še potrpežljivejši, kot smo z glino, predvsem pa mnogo mnogo previdnejši, kot smo z izdelki iz nje. Otrokova lončena piščalka utihne, vrč se prej ali slej razbije, tiskana beseda in podoba ob njej pa ostaneta, publikacija živi dolgo, dolgo življenje, dlje kot človek, veliko dlje kot tisti, ki jo je ustvaril. JOŽE VUGRINEC 28 2. sentemher 1999, Porabje Kiparski simpozij v Monoštru kamnu. porabski metropoli poteka letos od srede avgusta do srede septembra kiparski simpozij, na katerem bodo priznani umetniki iz Slovenije in Madžarske ustvarjali v V Iz slovenskega, bolje rečeno lipiškega kamna, ki so ga pripeljali iz Slovenije, bodo kiparji izklesali štiri skulpture, ki bodo krasile mesto; akademski kipar Metod Frlic iz Kranja pa bo postavil svojo umetnino kar pred vhod tamkajšnjega Slovenskega kulturnega centra. Do realizacije tega umetniškega projekta, ki poteka kot akcija v dveletnem programu sodelovanja s Porabjem, pa ne bi prišlo, če ne bi bilo razumevanja na Ministrstvu za kulturo R Slo- Šport Nogomet - V četrtem krogu prvenstva v slovenski mladinski ligi je Mura premagala Rudarja z 2 :1, Factor pa Potrošnik iz Beltinec z 2 : 1. V slovenski kadetski ligi je Mura premagala Rudarja z 1 : 0, Factor pa Potrošnik s 3 : 0. Nogomet - Prijateljsko nogometno srečanje med ODNT Lendava in ODNT Čakovec se je končalo z zmago Čakovča-nov z 2 : 0. Tekma je bila odigrana v Veliki Polani. (FH) Hitrostno rolanje - V Som-botelu na Madžarskem je bilo mednarodno tekmovanje v hitrostnem rolanju. Sodelovali so tudi tekmovalci Roler kluba Murska Sobota in ŠD Do konca iz Lendave ter dosegli lep uspeh, saj so osvojili dve prvi, tri druga in tri tretja mesta. Prvi mesti sta zasedli Tanja Koren (Lendava) pri kadetinjah in Jasna Šantavec (MS) pri mladinkah. Drugi so bili: David Solarič (Lendava) ter Tina Kuplen in Miha Cvornjek (oba MS). Tretja mesta pa so zasedli: Doris Solarič, Manuela Bogdan in Mojca Duh (vsi Lendava). (FM) Karate - Slovenska karate reprezentanca je bila na skupnih pripravah v Lošinju in v Gradu v Italiji. Z reprezentanco je bil na pripravah tudi član Karate kluba Civitas iz Murske Sobo-I te Matej Škandali. Po končani pripravah so imeli tekmovanje. V Lošinju je Matej Škandali (75 kg) med mladinci zasedel tretje mesto. V Italiji pa je bil tretji pri kadetih. (DS) Badminton - V Herxheimu v Nemčiji je bil mednarodni ekipni turnir v badmintonu. Med 27 ekipami je sodelovala tudi ekipa Mladosti iz Lendave. Dosegli so dve zmagi in dva neodločena izida ter v skupini zasedli drugo mesto, na koncu pa bili peti. (FB) Strelstvo - V okviru prireditev Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni je bilo tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka. Med 296 tekmovalci je v streljanju na glinaste golobe zmagal Vi-donja (Križevci) pred Mačkom (Radovci) in Terškom (Radgona). V lovskem položaju pa je bil najboljši Šmid pred Pel-clom (oba Radgona). V streljanju na tarčo srnjaka je zmagal Marič (Grad). Strelstvo -Na odprtem tekmovanju v streljanju z MK puško, ki ga je pripravila SD Jezero iz Dobrovnika, štelo pa je tudi kot tretje kolo regijske lige, je sodelovalo 47 strelcev. Ekipno je zmagal Ormož s 511 krogi, posamezno pa Stanič (Ormož) s 179 krogi. (FB) venije, konkretno ge. Milene Cerar, ter finančnega prispevka lendavske občine, zato gre posebna zahvala tudi županu Jožetu Koconu. Bogate izkušnje 27. mednarodnih likovnih kolonij, ki smo jih Šport na Kmetijsko-živilskem sejmu Na razstavnem prostoru Radenske na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni je Radenska gostila prvo ekipo smučarskih skakalcev na čelu s Primožem Peterko, Petrom Žonto, Damjanom Frasom in Blažem Vrhovnikom, navzoč pa je bil tudi pomočnik glavnega trenerja Matjaž Zupan. Smučarske skakalce je sprejel generalni direktor Radenske Alojz Behek. (FM, fotografija: JZ) Olimpijski-komite in Zavarovalnica Adriatic sta na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni gostila predstavnike pomurskih občinskih športnih zvez in nekatere znane slovenske vrhunske športnike. Med njimi so bili atletinja Brigita Bukovec, kegljavka Ma-rika Kardinar, telovadec Aljaž Pegan in veslač Sadik Mujkič. (FM, fotografija: JZ) RADENSKA - ZDRAVILIŠČE, Podjetje za zdravstvo, turizem in gostinstvo Radenci, d. o. o., Zdraviliško naselje 12, 9502 Radenci objavlja javni razpis za ZBIRANJE PISNIH PONUDB za oddajo v najem dveh poslovnih prostorov v pritličju veznega hodnika hotela Radin v Radencih: 1. poslovni prostor površine 43,07 m2 za opravljanje frizerske dejavnosti, 2. poslovni prostor površine 18,92 m2 za opravljanje pedikerske dejavnosti. Mesečna najemnina je 15 DEM/m2. Poslovna prostora nista opremljena, najemnik pa ju mora urediti v skladu z gradbenim dovoljenjem. Vložena sredstva se poračunajo z najemnino. Pisne ponudbe naj interesenti pošljejo v 15 dneh na naslov: Radenska - Zdravilišče Radenci, d. o. o., Zdraviliško naselje 12, 9502 Radenci, z oznako »Ponudba - ne odpiraj«. O rezultatih razpisa bodo ponudniki pisno obveščeni v 15 dneh po končani izbiri. Uspešni ponudnik mora skleniti najemno pogodbo v 15 dneh po pisnem obvestilu. Prednost pri izbiri bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil višjo najemnino. Ogled poslovnih prostorov je mogoč po predhodni najavi po telefonu 069 65 541, int. 260, vsak delovni dan od 8. do 14. ure. organizirali v Lendavi, gostile pa so kar 251 umetnikov iz različnih delov sveta, so nam pomagale, kot nam piše direktor len davske Galerije - Muzeja Franc Gerič, da smo bili prav mi pobudniki, organizatorji in izvajalci omenjenega kiparskega simpozija, ki bo veliko prispeval k ole-pšanju okolice monoštrskega SKC in tudi mesta. motorna vozila LADO SAMARO, registrirano do maja 2000, ugodno prodam. Šercerjevo nas. 9, tel.: 28 157. m654 RENAULT 5 FIVE, letnik december 1994, prevoženih 52.000 km, odlično ohranjen, prodam. GSM: 041 764 149. m666 TOMOS AVTOMATIK, letnik 1996, z veliko dodatne opreme, zelo lepo ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 57 307. m698 FIAT PUNTO 55 S, letnik 1995, registriran do 20. 6. 2000, prevoženih 30.000 km, prodam. Tel.: 26 183. m702 AUDI 80 2,0 L, letnik 1993, registriran do 23. 8. 2000, odlično ohranjen, prodam. GSM: 041 565 128. m705 RENAULT CLIO 1,2 RN, 5-vratni, kovinsko srebrne barve, prevoženih 50.000 km, prbdam. GSM: 041 743 597. m734 NESNICE, mlade jarčice, rjave, hisex in grahaste ter nove Štajerke, pred nesnostjo in v začetku nesnosti, opra- Obvestilo D elavci Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota obveščajo svoje uporabnike in obiskovalce, da bo knjižnica v petek in soboto, to je 10. in 11. septembra tega leta, zaradi njihovega obiska sejma knjižnih ilustracij v Bratislavi BIB '99 in ogleda nekaterih knjižnic v slovaški prestolnici ter v Gy6ru in Pannhalmi na Madžarskem zaprta. Obenem jih prosijo za razumevanje. Proizvodnja sanitarnih celic Lendava, d. d. Variš Lendava, d. d., je podjetje za proizvodnjo sanitarnih celic, tlačnih posod in cevnih radiatorjev. Danes je VARIŠ delniška družba, katere večinski lastniki so delavci podjetja, katerih motivacija je stabilno ter uspešno podjetje. Če želite z nami soustvarjati prihodnost podjetja VAS VABIMO K SODELOVANJU V NAŠ DELOVNI KOLEKTIV kot: , - univ. dipl. inž. gradbeništva - inženirja gradbeništva Od kandidatov pričakujemo: - delovne izkušnje s področja gradbeništva - aktivno znanje nemškega jezika - opravljen strokovni izpit - kreativnost, komunikativnost, občutek za tržne trende K sodelovanju vabimo tudi: - keramičarje - zidarje - monterje vodovodnih in ogrevalnih naprav - pomožne delavce s področja gradbeništva Kandidatom ponujamo: - stimulativno plačo - možnost nadaljnjega izobraževanja PISNE prijave zbiramo v splošni službi: VARIŠ Lendava, d. d., Industrijska 4b, Lendava, 8 dni od dneva objave. INFORMACIJE po telefonu: 76 111, int. 398, ali osebno v splošni službi. VARIŠ - PODJETJE MOJE PRIHODNOSTI CZč LADA CENTER JAGODIČ' 2231 Pernica, fesek 6d ( ob cesti Lenart-Maribor), tel.: (062) 640 540, od ponedeljka do petka od 8. ure do 16.30, v soboto od 8. do 12. ure. NOVJE NEVERJETNE CENE KREDITI DO 5 LET, TUDI ZA KMETOVALCE IN S. P., ŠIFRA 09 ^LEASINC TUDI ZA ZAPOSLENE V TUJINI vljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodni ceni -na vsakih 10 ena zastonj. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel.: 46 505, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, gostilna Rajser, Grad, tel.: 53 148, gostilna Jožeta Ceha, Nedelica, tel.: 72 146. m471 m496 PUJSKE prodam. Gradišče 3 a. m627 KRAVO, brejo 9 mesecev, prodam. Petanjci 44, tel.: 46 054. m636 TRI VEČJE TELICE prodam. Rozalija Danč, Genterovci 56, p. Dobrovnik. m637 KRAVO, staro 5 let, brejo 9 mesecev, zaradi bolezni lastnika, prodam. Krajna 30. m664 NESNICE, mlade jarčice, rjave, hi-sex, cepljene, stare 14 tednov, 450 SIT, in grahaste, 500 SIT, prodam. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m669 NEMŠKE OVČARJE, mladiče, z rodovnikom, odličnih staršev, prodam, tel.: 041 637 660. m670 KRAVO s teletom prodam. Trnje 151a, tel.: 71 026. m673 ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE, stare 3 mesece, ugodno prodam. Tel.: 45 029. m675 KOZO, dobro mlekarico, prodam. Tel.: 53 160 ali Motovilci 5. m704 TELICO, brejo 9 mesecev, kontrola A, prodam. Tel.: 55 099. m712 MLADA PSIČKA, nemški ovčar in »Rexi«,.ugodno prodam. Tel.: 40 165. m717 KRAVO, staro 5 let, brejo 4 mesece, prodam. Tel.: 44 222. m735 NESNICE, grahaste in rjave, stare 14 tednov, 370 SIT/kos, prodamo. Imamo tudi večje. Dostava na dom. GSM: 041 420 514. m739 posesti DVOSOBNO STANOVANJE za pomoč v gospodinjstvu in v hiši oddam. Tel.: 251 041. m539 GRADBENO PARCELO v Moravskih Toplicah prodamo. Tel.: 069 38 330. m638 Samara 1500 ZNIŽANJE ZA 101.150 že od 904.000 v zalogi: desetica -niva - karavan I GARSONJERO v Bakovcih, 30 m2, opremljeno, ugodno oddamo v najem. Tel.: 3 1 225 , 041 334 580. | m652 i V MURSKI SOBOTI ali okolici vzame-: mo v najem delavnico do 50 m2, ogrevano, za tiskarsko dejavnost. Tel.: 36 340. m659 PROSTOR, primeren za papirnico, v centru Lendave vzamemo v najem. Tel.: 36 340. m660 SOBO, opremljeno, s souporabo kopalnice oddam v najem. Tel.: 32 092 ali 55 194. m662 MANJŠO HIŠO, eno- ali dvosobno stanovanje v okolici Ljutomera vzamem v najem. GSM: 041 865 567,zvečer. m671 GOSTIŠČE v Moravskih Toplicah Prodamo. Tel.: 48 533. m674 PRODAMO večje stanovanje v Salo-vcih, eno-, dvo- in trisobno stanovanje ter stanovanjske hiše v M. Soboti. SPJN nepremičnine, Tišinska 19, M. Sobota, tel.: 31 542. m70S GOZD, 70 arov, na lepem kraju,v Senčaku pri Gomili naprodaj. 1eL 061 375 721.m711 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE^ M. Soboti prodam. GSM: 041 5 304. m714 GOSTINSKI LOKAL (150m2jvRam kovcih, oddamo v najem. GSM: u 416 488. m736 STARO HIŠO na 16-arski parcel^ Tropovcih, Jordan 29, ob glavni sti, parcela primerna za razne del nosti, prodam. Tel.: 46 3^9ali 30, Tropovci. m 738 GRADBENO PARCELO, 7 Rakičanu, Cvetkovavlica z za nim objektom, prodam. Teh- . 255, od 8. do 15. ure ali 041' 290. m156 Izid žrebanja kartic z nim vprašanjemi žitu za 5, ki soJ h štorih Pomurske b . na sejmU obiskovalci K 1. živilskega sejma. i Praktične nagrade, kap°in brisačo bodo prejeli: . / Robi Fišer, Kodeljevi' Gornja Radgona Mirjana Časar, Lenda^ 25, Murska Sobota Aleš Govedič, Makotni^ I 2. 3. 4. 5. 6. 7. 35b, Franc Čuk, Kapelska cesta 10, Radenci Andrej Vogrin, Črešnje^1 109, G. Radgona Sebastijan Kolenko, Prežihova 4, G. Radgoni Sebastijan Slana, Peti sovci, Rudarska 13, 8. 9. Lendava Petra Sobočan, Trnje 113a, Črenšovci Aleš Zorman, Lomanoše, 6b Gornja Radgona 10. Majda Novak, Gornji Lakoš 148b, Lendava 11 .MilenaZelko, Slovenska 3, Murska Sobota 12. Milena Vrečič, Strukovci 52, Bodonci 13. Martin Virag, Bratonci 3 , Beltinci ,4 M**”? Bogojma 1 15*®^ OkoslavC |Vana 16. Simon Oje ^nier Kavčiča 1 ’ spOdnJ -17. Katja Raku Gornja Ščavnic3’ P-R^Cipič.P^' Murska |kOvnjak’ ( 20. Rok Gr“ J. sob°ta P VeŠC' 50-00° 1.nagrad°e|Vik‘°f jev bo RankovCI de poda Praktik6 grada taljeni pr** X* računov® > Vsemude|eZ a|juja^ ankete s®za delovanj®' 2. september 1999 29 kmetijska Mehanizacija Media, delovne 082 nnToA®ra' Prodam- Tel -' 0043 664 40 40 425. STISKALNICO širi™ mlinom. mulčer Kro-^llnik«200 cm’ drobilnik za zrnje 47< *»Oprod^°č320 11 hidravlično, ISS3 P™£acm- Sebeborci 56a, tel.: Štefani9'IMT’ 12 colov, prosti tei.RltuPsrl Strukovci 5, Bo-k’ '49l52-m667 Mrani^^CO IMT, 15-redno, «68 an)eno' kupim. Tel.: 44 125. ^rnAJN SIP ŠEMPETER i(Mel"62 268.m701 prikolico Zdrahi nbrazdni plug, obračal-’84302 m703 prodam- GSM: 041 VIHAR 40, malo tR4KTProdarTl-Te|.: 72 559 m709 Sro0dV0TRPEDO OEUTZ 40 s ^n Tel.: 87 386. m732 VINO šmarnico, 80 SIT/I, prodam. Tel.: 48 000. m672 GROZDJE z brajd, rizling, šipon, burgundec, prodam. tel.: 72 669. m699 KORUZO Z NJIVE, za silažo ali za zrnje, prodamo. Tel.: 53 478. m716 razno HLEVSKI GNOJ prodam. Tel.: 68 566. m628 BAGER, mobilni RD 600 B, letnik 1983, prodam. Tel.: 59 170. m632 BETONSKO STREŠNO OPEKO Mediteran, cca 130 m2, novo, prodam. Tel.: 57 121. m640 DVA SONČNA KOLEKTORJA, nova, prodam po polovični ceni. Tel.. 251 200. m641 Preklicujem veljavnost letnega spričevala 1992/93, 3. letnik, srednje strojne in tekstilne šole M. Sobota, Slavko Haužar, Pertoča 95. m642 LADIJSKI POD, talni in stropni, 1. ali 2. kvalitete, z dostavo, prodam. Tel.: 063 451 082. m644 V NUNSKI GRABI pri Ljutomeru prodamo štiri sadovnjake, dva travnika in gozd, vse s skupno površino 1,034 ha. Tel.: 061 333 699 ali 062 700 042. m645 's’ietijski Pridelki ^W'ne KORUZE z njive, Plačil° tak°i- GSM: k/30-^650 ^Tpi « DJE in lansko vino k 6 "21 329. m651 KOMPLETNO KUHINJO Marles ugodno prodam. GSM: 041 694 005.1 m649 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, 35 KW, in gorilnik prodam. Vse malo rabljeno. Tel.: 31 225, 041 334 580. m653 RABLJENI OKNI, 140 x 140 cm, ugodno prodam. Tel.: 86 065. m657 Preklicujem veljavnost letnega MPLETNE pogrebne storitve, vzdrževanje pokopališč ■ 'N ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, S F BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. / PLAČILO TUDI NA VEČ IMF OBROKOV BREZ OBRESTI. __________DAMIR BANFI VEŠČICA 17, \ 060, I AX: (069) 251 170, 9000 MURSKA SOBOTA Ko živela sem, ljubila sem Vas vse, zdaj, ko mene ni, ljubite me v spominu Vi. V SPOMIN 29. avgusta so minila štiri leta od takrat, ko nas je zapustila naša najdražja Marjeta Časar iz Križevec v Prekmurju se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu ter jo počastite s cvetjem in svečami. Vsem, ki Tvoji, ki se te radi spominjajo Bolečina da se skriti pa tudi solze ni težko zatajiti, le tebe nam nihče ne more več vrniti. V SPOMIN 27. avgusta je minilo leto dni od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Anton Kovač . ls|(r od Grada 107 a hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavite ob g°Vem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. 31.8. 1999 smo se poslovili dolgoletnega sodelavca v pokoju ^anca Kozarja Ohranili ga bomo v trajnem spominu! Sodelavci spričevala 2. letnik gostinske sole v Radencih, 1992/93, Monika Steyer, Lešane 37, Apače. m663 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala gostinske šole v Radencih, 1994/95, na ime Karmen Farkaš, Radoslavi 34, Mala Nedelja. m687 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 4,5 KW, malo rabljeno, odlično ohranjeno, prodam za 25.000 SIT. GSM: 041 565 128. m707 KUHINJSKE ELEMENTE, zgornje in spodnje, ugodno prodam. TEI:. 21 196. m731 . Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Beltinci, letnik 1992, na ime Srečko Kuzma, Melinci 24. m737 delo TERENSKE KOMERCIALISTE redno ali honorarno zaposlimo. Možnost sodelovanja za samostojne’podjetnike. Tel.: 0609 650 512, GSM: 041 755 523. m633 REDNO ZAPOSLITEV dobi dekle, ki jo veseli delo v strežbi. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Informacije po tel.: 063 897 18 50. m624 storitve USPEŠNO INŠTRUIRAM NEMŠČINO za srednje in osnovne šole ter prevajam. Tel.: 27 183, 23 038. m643 GRETJE IN VODOMONTAŽA, Ivan Šarkezi, s. p. Pokličite za brezplačen predračun. Teli: 76 376. m647 HITRO, PREPROSTO IN CENEJŠE TRGOVANJE BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d. o. o. Kocljeva uL 1a, Murska Sobota (zgradba SOBOTA - CENTER) TEL.: 35 630 FAKS: 35 641 Kruta smrt te nam je vzela, žalostno pesem v srce nam zapela. Nam pa žalost srce trga, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 44. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat, stric in dobri prijatelj Jože Ficko iz Boreče 6 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisebna zahvala duhovnikoma, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi in vsem gasilcem. Lepa hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu! V tihi žalosti ■ njegovi najdražji ZAHVALA V 76. letu je mirno in tiho za vedno zaspal naš dragi oče, stari oče, tast in brat Ivan Janez Rengeo upokojeni mesar iz Ledavskega naselja 24 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pisno in ustno izrekli sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: sin Ivan z ženo Olgo, vnuk Robert in drugo sorodstvo Umrla je Gizela Horvat upokojena učiteljica iz Lendave V družinskem krogu smo se poslovili od nje 1. septembra 1999. Tiha žalost ostaja za teboj. Tvoji najdražji V našem srcu so spomini nate neizbrisani V SPOMIN 5. septembra mineva leto dni od takrat, ko nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta Darinka Potočnik iz Gajeve 15 v Černelavcih Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njen grob in prižigate svečo spomina. Vsi tvoji V SPOMIN Minilo je dvanajst bolečih in žalostnih let od takrat, ko ni več med nami našega dragega Kristjana Ciguta iz Rankovec Žalostno in boleče je stati ob tvojem malem grobu, ki beli ga krase cvetovi. Vendar ni rečeno, da te ni, saj v srch vseh, ki smo te imeli radi, še živiš. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, ga krasite s cvetjem in mu prižigate svečko. Vsi tvoji Pomlad bo na tvoj vrt prišla, in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA 22. avgusta 1999 nas je v 92. letu starosti zapustil dragi oče, tast, dedek in pradedek Jožef Lukač - Pepi iz Mlajtinec 27 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem ' in znancem ter dobrim sosedom za vso pomoč. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki ste poklonili cvetje, darovali v dobrodelne namene in nam pisno in ustno izrekli sožalje. Zahvala velja tudi pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi, posebej pravnukinji Pia in Nuša Prazen dom je .in dvorišče, , naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA V 76. letu nas je nepričakovano brez slovesa zapustila draga mama, tašča, babica in sestra Gizela Raščan roj. Štefanec iz Renkovec 24 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam pomagali premagovati našo žalost. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, posebej Mariji Dominko in Aniki Huskič, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.' Hvala za darovano cvetje, vence, sveče, za svete maše, dobrodelne namene in vse izraze sožalja. Posebej hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za čutno odpete žalostinke. Iskrena hvala gospe Darji Koren za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni DRAGA MATI, POGREŠAMO TE! Tvoji vnuki: Andreja, Danijela, Manuela, Klaus,Maja in Sanja 30 OGLASI 2. september 1999, pO^ 29 Ul N H 00 Ljuba Šercerja 17, Radenci. Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tel.: 65 830 HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & taks: (069) 48 426, GSM: 041 772 426, 041 733 948 KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 trgo£21192 EXPORT - ll\7IF>C>r?T ti, o. o. Trgorato In storitveno podjetje 2Ž30 Lenart, PlujrtB 10 ŠTAJERC 684 OT i-ITjU 3.926.143,00 SIT RAZNE SORTE JABOLK (NAMIZNIH IN ZA OZIMNICO), 1 SUHO SADJE PO UGODNIH CENAH. ( SADJARSKA KMETIJA CIFER, KUKEC 1 6, tel.: 5A 092 MALICE, PEČEN PIŠČANEC co o 2* DO 20" s - NOVO - RAZSTAVNO-PRODAJNI SALON KAL-GB PARKETI VSEH VRST in se 34 posebej označenih izdelaj VTLEraODAJAAUOPROCAJA IH POSKEDHIŠTTO D.O.O. ’ Liškova 22-Mj^sdaKi ■ (novo naselje! TeL:(0^3ai32 LAKI ZA PARKET. PLUTA, LAMINATI... Delovni čas: pon. do pet. od 9.00 do 17.00 sobota od 8.00 do 12.00 4 ■ • L DOMAČE KOUM ^t’JTO REPO v petek. sMctc ic sestelju vmetcč--PSI MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. NE TROŠI PALCA, AVTA ALI NOG, ©080-1200 Slovenska Karitas obvešča, da na svojem žiro računu št. 50100-620-133, sklic na številko: 05 1140116-623903, zbira sredstva za pomoč.ob tragičmrn potresu v Turčiji. Prosijo za navedbo namena nakazila: Potres Turčija. Z NAMI GREŠ IN ŠE AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota d. d. NA POT! MESEČNA VOZOVNICA KRAJŠI MESEC - VEČJI POPUST AP KARTICA IN BREZPLAČNE VOŽNJE JULIJA IN AVGUSTA BUS KLUB IN POVRATNA VOZOVNICI ZA VEČJE RAZDALJE PIŠTEK IN MARIŠKA NAJVEČJI POPUST IN ŠE Informacije o novostih vam bomo z veseljem posredovali na avtobusnih postajah v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Ljutomeru in Lendavi. Cisto naravno Akcijska ponudba velja v vseh trgovskih podjetjih in franšiznih trgovinah Koncer ...do novega avtomobila. Do 30. septembra pripeljite svoj avto katerekoli znamke, ki mora biti starejši od 10 let in registriran. Če se boste odločili za nakup kateregakoli Renaultovega avto1110 bomo vašega starega odkupili za OZELENIMO NACIONALNI VOZNI PAR Ponudba je veljavna samo za fizične osebe. Cene so informativne. Pridržujemo si pravico do sprememb cen zaradi tečajnih razlik. Kangoo že od 1.996.865 SIT - 200.000 SIT = 1.796.865 SIT Twingo že od 1.424.827 SIT - 200.000 SIT = 1.224.827 SIT Clio že od 1.549.527 SIT - 200.000 SIT - 1.349.527 SIT 2. september 1999 NAPOVEDNIK kulturni koledar Delimo vstopnice za kino Otvoritev memorialne razstave *Petek, 3. septembra, ob 19. uri bo v soboški Feriji otvoritev memorialne razstave Ladislava Danča (1932-1979). Rotitev razstave ’eetrtek, 2. septembra, ob 19. uri bo v galeriji Zavarovalnice Triglav otvoritev razstave s pomenlji-Vlm naslovom Poljski plakat. ^imenovanje in slovesna božja služba nedeljo, 5. septembra, ob 10. uri bo v bodon-™ cerkvi svečana božja služba, ki bo posvečena s delnici cerkve; ob tej priložnosti bodo bodensko cerkev poimenovali po Štefanu Kuzmiču. Razstave ^RSKA SOBOTA ' Valeriji Murska Sobota so na ogled slikarska ®la Ladislava Danča. soboškem gradu si lahko ogledate tudi Stalno Jstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne po-Vltv® ie na ogled tudi stalna likovna razstava Od Znega srednjega veka do modernizma. t ie °dprt od torka do petka od 10. do 17. ure, ob°tain nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob ne-vstop prost. Feriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razsta-7**93 plakata. !ot affe Artu si lahko ogledate slikarsko razstavo . 9ra,i|e na temo Splošne deklaracije človeko-"" Pravic. kvarni Jelša si lahko od ponedeljka dalje ogle- date razstavo fotografij fotokino kluba Drava iz Džurdževca na Hrvaškem. LJUTOMER -V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbirke si lahko ogledate vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. - V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava arhivskih dokumentov Ljutomer 1249-1999. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled razstavaob 125-letnici Kasaškega kluba Ljutomer. LENDAVA - Na ogled sta razstava slik udeležencev 5. mednarodnega mladinskega likovnega simpozija ter razstava vezenin pod naslovom Ljudsko izročilo. Muzej - Galerija v Lendavi sta odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do.sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. GORNJA RADGONA V avli kulturnega doma razstavlja Franci Jaušovec Fric. MORAVSKE TOPLICE - V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo Fabijančičevih likovnih del. PUCONCI - V občinski zgradbi razstavlja svoja slikarska dela Jože Špilak. ^liški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA delovna mesta s pogoji za zasedbo PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 0 11 2 15 s? d° 03.09. sachS ^IW te ■eni- 3«’« dražbi. varščino v višini 10 % icne cene (2.100.000 SIT) na žiroračun št. 51900 - 690 -bar' Ursk' banki oz. zagotovijo varščino z pa 'ranega čeka ali nepreklicne bančne varščlna se uspešnemu brg koškov všteje v kupnino, dru-Z °bres1i vrne v treh dneh po koncu - Na javni dražbi lahko sodelujejo le tiste pravne in fizične osebe, ki bodo pred začetkom dražbe predložile pisno dokazilo o plačilu oz. zagotovitvi varščine. - Izklicna cena se bo na javni dražbi povečevala za 600.000 SIT. - Kupec mora skleniti pogodbo v 8 dneh po javni dražbi. Če kupec v tem času pogodbe ne podpiše, se varščina zadrži. - Kupec mora plačati kupnino v celoti najkašneje v 30 dneh po sklenitvi pogodbe, pri čemer se varščina šteje v kupnino. Če preostanka kupnine v celoti ne plača v tem roku, velja, da je odstopil od nakupa in se mu morebitno delno plačilo vrne, varščina se pa zadrži. - Davek od prometa z nepremičninami, stroške sestave kupoprodajne pogodbe, stroške prepisa lastništva in morebitne druge stroške plača kupec. - Izročitev prodane stvari v posest in last se opravi po popolnem plačilu kupnine. Premoženje se prodaja po sistemu videno - kupljeno. Ogled nepremičnin je mogoč na podlagi predhodnega dogovora s stečajnim upraviteljem po telefonu št. 069 38 540 (popoldan). Kino Park Murska Sobota V četrtek ob 18., v petek ob 20. ter v soboto in nedeljo ob 18. in 20. ufi bo na sporedu ameriški Ijubezensko-pustolovski film Past, v četrtek ob 20. in v petek ob 18. uri pa ameriška komična drama Simon Birch. Kino Gornja Radgona V petek ob 21. ter v soboto in nedeljo ob 18. in 20. uri si lahko ogledate ameriško komedijo Genij. Kino Ljutomer V soboto, 4. septembra, in v nedeljo, 5. septembra, bodo vrteli angleško gangstersko komično dramo Morilci, tatovi in dve nabiti šibrovki. KLUB PREKMURSKIH ŠTUDENTOV SLOVENSKA UL. 41 9000 M. SOBOTA in TORO G. RADGONA, d. o. o. PARTIZANSKA UL. 11 GOR. RADGONA E-MAIL:toro-gr@siol.net PRIREJATA 6. TRADICIONALNI ROCK FESTIVAL »POMURJE POJE« Zgodil se bo v soboto, 11.9. 1999, s pričetkom ob 16. uri na prireditvenem prostoru Pomurskega sejma. Na razpis se je prijavilo kar enajst pomurskih bendov, ki se želijo predstaviti domačemu občinstvu. Pohvalimo se lahko, da bodo kot gostje nastopili LET 3 z Reke (razglašen ?a najboljšo hrvaško rock skupino leta ’97), to bo njihov prvi uradni nastop pred izidom novega CD-ja. NASTOPAJOČI: LET 3 - Reka - gostje ZABLUJENA GENERACIJA - Idrija - gostje WR0NG - Gor. Radgona GODSIZE - Gor. Radgona INSANE - Gor. Radgona JU FF - Lendava BLEED ON - Radenci DEŽURNI KRIVCI - Videm ob Ščavnici ŽIVI ZID - Žiberci TEN HIGH - M. Sobota CHILDREN OF THE NIGHT - M. Sobota GLINASTI GOLOBI - Razkrižje GOLAZEN - Ormož ROCK FESTIVAL »POMURJE POJE« se lahko pohvali z najdaljšim stažem med tovrstnimi festivali v Pomurju, saj se neprekinjeno prireja od leta 1994, na njem pa je nastopilo že več kot 50 pomurskih skupin, med katerimi so se nekatere uveljavile v širšem slovenskem prostoru (Pridigarji, Odpisani) in v tujini (Psychopath). Letos nas preseneča število novih in mladih skupin, saj jih bo na festivalu kar pet nastopilo prvič. Glede na atraktivne goste, ki publiko vedno dvignejo na noge in postrežejo z izvirnim šovom (spominjamo se »pernate kopeli« pred leti v TVD Partizan), pričakujemo tudi letos veliko obiskovalcev. Vsi člani MD GROM in KLUBA PREKMURSKIH ŠTUDENTOV imajo pri nakupu vstopnice 25 odstotkov popusta. Festival bo v vsakem vremenu, saj je prizo-. rišče pokrito! Vse informacije po tel.; 041 723 031.- Tomi Sluga ali (069) 648 240 - TIC GOR. RADGONA (Alenka Fajfar). VABLJENI! Glavno vlogo v filmu Genij igra Eddie Murphy, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedela tudi naša nagrajenka Nuša Horvat, Slomškova 66, 9000 Murska Sobota. Čestitamo! । Naše naslednje vprašanje pa se glasi: j Zapišite naslov vsaj še enega filma, v katerem igra Eddie Murphy! Odgovor:_______________________________________________ ____________.___________ Odgovore pošljite do 7. septembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Kupon št. 35 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. VOLARE - Al Bano 2. MAMBO No. 5 - Lou Bega 3. Ml CHICO LATINO - Geri Halllwell 4. MARIJA MAGDALENA - Doris Dragovič 5. SHE’S ALLI EVER HAD - Ricky Martin 6. NO MATTER - Jack Radics 7. PUT YOUR LIGHTS ON - Santana/Everlast PREDLOGI: POPSTAR - Pretenders C'E TUTTO UN MONDO - Nek SIKIDIM - Tarkan LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. JAZ SEM IN - Botri 2. MARINERO - Sendi 3. TISOČ KILOMETROV - California .4 . KO SAMOTA BOLI - Tulio Furlanič 5. SUPERSTAR - Nude 6. Tl Sl ANGEL MOJ - Karmen 7. BALADA O TROBENTI IN KLARINETU - 7 Plus PREDLOGI: SVET JE VELIK ODER - Ivan Hudnik POSLEDNJI VLAK - Veter NOČ - Željko LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. POD STARO OLJKO - Primorski fantje 2. JOŽETOVA »JODL« POLKA - Ptujskih 5 3. BELI JORGOVAN - Vasovalci 4. MIRNOPEŠKI ZVON - Ans. Lojzeta Slaka 5. POVEST SRCA - Slovenskih 5 6. MOJI MAMI - Ans. Henček 7. JANEZU NA ZDRAVJE - Kvintet Dori PREDLOGI: VEM, DA BOŠ ODŠEL - Mlade Frajle VITEZOM POLK IN VALČKOV - Vitezi polk in valčkov PRELEPA ZAGORSKA DOLINA - Igor in Zlati zvoki Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 9. septembra 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 35 - GLASUJEM ZA SKLADBO I NSTSNMV: _____________ 7 VELIČASTNIH:_______________________________________ ■ GLASBA NAŠEGA SRCA:_______________________________ | Ime in priimek ter naslov:________________________ Cene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Tržnica Tržnica Prodajalna M. Sobota G. Radgona Ljutomer Jabolka........................ 160................200-260............... 190 Hruške......................... 250..................300 200 Pomaranče..................... 280..................-................,... 270 Limone......................... 280..................300 280 Banane......................... 130..................190 170 Kivi............č.............-.....................-.....................550 Suhe slive..........................................-.....................660 Orehi, jedrca...'.............-.....................-.......,......... 1.200 Solata, kristalka................-.................. 150 ................ 200 Breskve....................... 300....,.............220 ............... 250 Cvetača........................ 350..................300 200 Zeleno zelje.................... 90..................100 80 Kumare....................... 150-180 150 140 Sveže slive.................... 200..................240 200 Korenček....................... 250..................200 180 Paradižnik..................... 280..................220 200 Paprika........................ 150..................130 150 Čebula........................150......j......./....200 ................. 130 Česen.......................... 450..................400 400 Lubenice....................... 100..................90 80 Fižol, zrnje................... 400...................-.................. 300 Krompir......................... 60..................80 55 Peteršilj ..................... 500...................-.................. 350 Nektarine...................... 300..................290 300 Melone...........................-...................300 250 Belo grozdje..................: 400.................350 ................. 360 Solata, mehka................. 300....................-.....................- Stročji fižol.................. 300...................-.....................- KREKOVA BANKA ZA VARNO IN DONOSNO NALOŽBO VIŠJE OBRESTNE MERE ZA VEZANE VLOGE. PE MURSKA SOBOTA, Ul. Arhitekta Novaka 13, Tel.: (069) 30000 www.krekova-banka.si __________________________ZADNJA STRAN Menjalniški tečaj Pomurske banke 31. 8.1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 31. 8. 1999 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,3099 14,2135 14,3557 Francija 1 30,0184 29,8164 30,1146 Nemčija 1 100,6774 100,0000 101,0000 Italija 100 10,1694 10,1010 10,2020 Švica 1 122,9291 120,9414 123,3847 ZDA 1 188,4647 187,1250 188,9963 IZID žrebanja kartic z nagradnim vprašanjem o Depozitu za 5, ki so jih v prostorih Pomurske banke na sejmu izpolnjevali obiskovalci kmetijsko-živilskega sejma. Praktične nagrade, kapo in brisačo, bodo prejeli: 1. Robi Fišer, Kodeljeva 11, Gornja Radgona 2. Mirjana Časar, Lendavska 25, Murska Sobota 3. Aleš Govedič, Makotnjek,35b, 4. Franc Čuk, Kapelska cesta 10, Radenci 5. Andrej Vogrin, Črešnjevci 109, G. Radgona 6. Sebastijan Kolenko, Prežihova 4, G. Radgona 7. Sebastijan Slana, Petišovci, Rudarska 13, Lendava 8. Petra Sobočan, Trnje 113a, Črenšovci 9. Aleš Zorman, Lomanoše, 6b Gornja Radgona 10. Majda Novak, Gornji Lakoš 148b, Lendava 11. Milena Zelko, Slovenska 3, Murska Sobota 12. Milena Vrečič, Strukovci 52, Bodonci 13. Martin Virag, Bratonci 39, Beltinci 14. Melita Nemec, Bogojina 139 15. Anica Herman, Okoslavci 46 16. Simon Dreven, Ivana Kavčiča 11, Ljutomer 17. Katja Rakuša, Spodnja Ščavnica, p. Gornja Radgona 18. Katica Filipič, Precetinci 35, Mala Nedelja 19. Štefan Vinkovič. Jakobovo naselje 14, Murska Sobota 20. Rok Gruškovnjak, Veščica ,M. Sobota 1. nagrado - 50.000 tolarjev, bo prejel Viktor Obal, Rankovci 15a, Tišina. Praktične nagrade bodo poslane po pošti, denarna nagrada pa bo izročena po ustaljenem načinu in skladno z računovodskimi pravili. Vsem udeležencem nagradne ankete se zahvaljujemo za sodelovanje. ©pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke V dvoje je lepše »Spoznala sva se pred dvema letoma v ljutomerskem disku. To ni bila ljubezen na prvi pogled, kajti dolgo časa sva bila le prijatelja. Ker pa sva ugotovila, da imava veliko skupnega, enake konjičke, interese (na primer: oba zelo rada pleševa), sta se najini srci počasi vneli in iz prijateljevanja je nastala velika ljubezen,«sta povedala današnja mladoporočenca. Nevesta je 23-letna Marijana Kocmut, ekonomsko-komercialna tehnica, iz Grabonoša, zaposlena pa kot tajnica pri Krajevni skupnosti v Negovi. Ženin je prav tako 23-letnik Robert Habjanič s Cubra pri Ljutomeru, zaposlen pa je kot prodajalec v tehnični trgovini Teo-Ten v Ljutomeru. Pred kratkim sta se poročila na matičnem uradu pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Obred sta opravila župan Slavko Mihalič in matičarka Zlata Rojko. Nevesti je bila priča birmanska botra Metka Petrovič iz Bolehnečic, ženinu pa teta Zinka Hahn iz Miinchna. Nato sta svojo poroko potrdila še pred Bogom v cerkvi Sv. duha na Stari Gori. Gostija, ki je trajala kar dva dni, je bila v gasilsko- vaškem domu na Stari Gori, ob prijetni glasbi pa se je zabavalo kar 160 svatov. Da pa spomin na njun najlepši dan ne bo zbledel, je poskrbela ljutomerska fotografinja Marija Tivadar, saj je posnela prečudovite poročne fotografije. »V najini skupni prihodnosti imava veliko ciljev, od katerih je na prvem mestu ureditev najinega skupnega doma (na nevestini domačiji, op. p.), šele nato bova razmišljala o naraščaju,« sta v nadaljevanju kramljanja povedala mladoporočenca Habjanič. Nevesta, ki je sicer obdržala svoj dekliški priimek, je sprejela še možev priimek. Ženinovim staršem Dragici in Branku Habjanič je bilo hudo, ko je sin odhajal z doma. Po svoje pa so srečni, ker je prišel v novi dom, kjer ima ob sebi izvoljenko, lepo pa sta ga sprejela tudi tašča Marija in tast Anton Kocmut. - Š. S. VESTNIKOV KOLEDAR 2. september, četrtek, ŠTEFAN 3. september, petek, DORA 4. september, sobota, ZALKA 5. september, nedelja, LOVRENC 6. september, ponedeljek, ZAHARIJA 7. september, torek, MARKO 8. september, sreda, MARIJA Lunine mene: 6. septembra bo sonce vzšlo ob 6. uri in 22 minut, zašlo pa ob 19. uri in 41 minut. Dan bo tako dolg 13 ur in 19 minut. 3. septembra bo na nebu nastopil zadnji krajec. Srečanje sorodnikov REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE KREKOVE BANKE Geslo: ZA VAS DELAMO, SKRBIMO, Sl PRIZADEVAMO Za nagradno križanko Krekove banke, objavljeno 19. avgusta 1999, je žreb razdelil nagrade takole: 1. nagrado - darilni paket KREKOVE BANKE prejme: Janja Abraham, Štefana Kovača 3, 9000 Murska Sobota 2. nagrado - darilni paket KREKOVE BANKE prejme: Andrej Šijanec, Cankarjeva 53, 9000 Murska Sobota 3. nagrado - darilni paket KREKOVE BANKE prejme: Darinka Čurovija, Moščanci 44, 9202 Mačkovci Nagrajencem čestitamo. Potrdila za prevzem nagrade bodo prejeli po pošti. Minulo soboto je bilo v gasilskem domu na Stari Gori prvo srečanje »žlahtnikov« Korošak-Zamuda - Postružnik, ki izhajajo iz Žihlave in Jamne. V ta namen se je srečalo 26 bratrancev in sestričen s svojimi družinami, skupaj se je tako zbralo okrog 90 sorodnikov. Srečanje sta organizirala Dragica Vaupotič iz Paričjaka (iz družine Zamuda) in Franc Domajnko iz Maribora (iz družin Korošak ter Postružnik). En mesec sta iskala naslove sorodnikov, našla sta jih po najrazličnejših krajih Slovenije, Avstrije in Hrvaške, povabili pa so tudi babice in najstarejša med njimi je bila stara 87 let. Zbrali so se v popoldanskem času in najprej so si ogledali znameniti mlin na veter, etnografski muzej in baročno cerkev, kjer so imeli pozneje tudi mašo. V tamkajšnjem gasilskem domu je prijetno, predvsem pa veselo druženje trajalo še dolgo v noč, saj so poleg obilice hrane in pijače poskrbeli tudi za živo glasbo. Po obrazih sodeč je srečanje uspelo, saj se je spoznala tudi mlajša generacija, zadovoljni odziv pa obljublja še kakšno podobno srečanje. DARJA TIBAOT Pokalni Črenšovci: Maribor PL 0 : 8 V prvi tekmi osmine slovenskega nogometnega pokala je evropski ligaš Maribor brez težav z visokim rezultatom ugnal domačega drugoligaša. Mariborčani, ki so nastopili brez reprezentantov Simeunoviča, Galiča in Kariča, so bili gospodar na igrišču in bi lahko dosegli še višjo zmago, če v vratih ne bi bilo solidnega vratarja Karolija. Domačini bi lahko dosegli vsaj časten zadetek, vendar Brunec ni izkoristil dveh lepih priložnostih. Strelci: Bozgo 3, Šimundža 2, Židan 2 in Pregelj 1. (FM) NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek: Ulica: _ Kraj: _ Pošta: . Telefon: Podpis: zavarovalnica triglav d.d Območna enota Murska Sobota Datum prijave: ............................... । vaša spremljevalca skozi I podobe življenja s S Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste g palični mešalnik + nezgodno zavarovanje do 18. marca 2000 + 5 % popusta pri sklepanju novih zavarovanj Moravski senator drugega sklica Alojz Glavač - Naturalizirani je naročil pri znanem mizarju na imperatorskem klancu v Se-beborcih večje število golob-njakov, ki jih bodo senatorji uporabljali za vzrejo golobov Pismonoš, ki naj bi pocenili stroške obveščanja senatorjev v moravski občini, še posebno o protokolarnih prireditvah. *** Lujz Behek - Bevanda bo naslednji petek ob visokem jubileju na sprejemu za začetek točil penino 2000. Na posebnem sprejemu za zelene pa bodo ti deležni »plastificirane’ vode Izvir. *** „ hn zadni|C Naslednji teden se bažaru obrnil Potrošnikov bk |e. Kako se bo dnje leto, JozeL^ morebiti že exdireKtoh .k kril. Kot kaže, pa ne najboljšega soseda. Visoki državni uradmN|ov^ rije predlagajo Ravniču žema Sobote Tončku J -Vzhodno od raj oVe-šavlu-^Ckond^ zavo med cen ^^st8 Krekovim kukl° ' whtata, končno za isto mi pod ali bi bil koridor cene) zemljo ali nad njo. Strokovni kolegi) . / nika-Burgermais^^ vno ugotovi ^rgerma^ \ denci gosp0 bi ni deloval na silo,T p^ storil, čebi^^ novoGate na glav čnikavnos. *** n/i Izredno čaS‘ ski dan so izk pred delavci ,sOj|h^ tcemvGre^^ mreč pričakal ®st ni polnimi asfalta- *** Te dni je bila v V* dostavljena držav j,s prh" k'l"iesDS'^. računskimi P Jožef je tokrat od^ ^^sk1 p co za izved kultur tve madžars nano, ® zavodu, m Pa® nCesD ... podjetju sod । u da tvi klopotca. Ra^d?^ dni reend® Pp0|jske )|h^ mreč hladu in0, kd i(r m točil' k° ^ij^ do stres11 ‘SlSv'> narji "at5 Hiai^U^ skihVižma^o ^rad ^veic da brezpla® dajali®' surov'^ kmet'istV°' slovensko L -b šen' topU5 alib^Jm^ parlamen ečie n^^ skrbnika a^a' J