MOVING AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 100. CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, APRIL 28th, 1931. LETO XXXIII—VOL. XXXIII N. Y. Central železnica bo naredila važne spremembe pri svojem poslovanju Predsednik Hoover ima upanje, da bo prihodnje leto zopet izvoljen Ne samo v Nicaragui, tudi doma je dosti banditov Dočim se je Erie železnica od- Washington, 27. aprila. Med ločila že pred dalj časa, da bo republikanskimi voditelji v Zedi-koncentirala svoje urade v Cleve- njenih državah prevladuje mne-•landu, in bo prišlo 1,250 usluž- nje, da mora dobiti Herbert Hoo-bencev Erie železnice v Cleve- ver ponovno nominacijo za pred-land meseca julija, je začela se-jsednika. Tajno glasovanje med daj tudi N. Y. Central železnica bivšimi delegati predsedniške osredotočiti svoje urade. Vknji- konvencije republikanske stran-govodskem oddelku N. Y. Cen- ke in njih namestniki je prine-tral železnice se nahaja danes slo na dan dejstvo, da so vodilni nekako 1,000 oseb. Izmed teh jih republikanski krogi skoro enoje v Detroitu 700, v Clevelandu ! glasno za Hooverja. Navadno se pa 300. Predsednik železnice je vselej pripeti, da je predsednik, odredil, da se morata oba urada ki je prvič izvoljen, nominiran združiti, toda sedaj ne vedo, ali j za drugi termin. Tekom zadnjih bi se knjigovodski urad presta- CO let samo trije predsedniki ni-1 vil v Detroit ali bi bil zbran v so bili ponovno imenovani, in to Clevelandu. Vodstvo železnice je so: Johnson, Hayes in Arthur, dalo uslužbencem samim na gla- Izmed 513 delegatov zadnje re-sovanje, da se odločijo tozade- publikanske konvencije se jih je vno. Ako se uslužbenci odločijo : 484 izjavilo, da bi glasovali za za Cleveland, tedaj bo premešče- Hooverja, in 29 jih je bilo na-nih 700 uslužbencev iz Detroita sprotnih. Videti je, da so zado-scm, ako pa pade odločitev za voljni s Hoover jem, k e r v teh Detroit, tedaj se bo moralo 300 čaf-ih ne morejo dobiti druzega tukajšnih uslužbencev seliti v j kandidata. Prepričani so, da če Detroit. In ako pade odločitev za bi Hooverja zavrgli, da s tem Cleveland, tedaj se bo preselilo pripoznajo, da je bil Hoover slab sem tudi 5050 uslužbencev Big predsednik. Poleg tega pa v re-Four železnice, ki se nahajajo publikanskih krogih danes ni doslej v Cincinnati]u. Za Detroit nobenega kandidata, ki bi bil ta-govori dejstvo, ker ima tam N. ko dobro poznan kot Hoover. Y. Central železnica svoje lastne Imenujejo se sicer Moorow, Coo-uradne prostore, veliko poslopje, lidge, Lowden, Dawes, Borah, kjer lahko deluje do 2,000 usluž- Theodore Roosevelt Jr., Watson, bencev, dočim govori za Cleve- Brown, Hurley, toda nihče izmed land'dejstvo, da se nahaja Cleve- njih nima dovolj pristašev. Brez land ob glavni železniški progi j dvema je, da bo republikanska železnice, a Detroit pa le ob stranka postavila Hooverja za stranski progi. predsedniškega, kandidata in z -o-r- ; njim skušala zmagati ali pasti. Rusija ima mnogo preveč —-o- petroleja v zemlji , Policija v spopadu s ko-Moskva ,27. aprila. Rusija ima munisti V New Yorku preveč petroleja v zemlji. Zad-1 nje mesece ga dobivajo hitreje iz zemlje kot pa morejo graditi skladišča in shrambe, kamor bi spravili petrolej. S turno meseca marca so dobili iz zemlje 1,180,-000 metričnih ton petroleja. Ameriška vlada ima letos toliko zgube, kot je potrošila pred vojno Washington, 27. aprila. Ameriška vlada ima danes, potem ko Laški dijaki demonstrirajo napram belgijskim dijakom. Ostri spopadi Rim, 28. aprila. Včeraj je bil v Milanu aretiran belgijski \ini- Cleveland dobi v kratkem Španski kralj se ni zmenil Industrijalci v Rochester, New York, 27. aprila. Kakih 200 komunistov se je zbralo v tem mestu na Lennox Square, | kjer so protestirali, ker so v Ala-hami obsodili v smrt G zamorskih fantov, v starosti od 16 do ____18 let. Ker so komunisti postali Bratomor j Precej glasni je prišla policija, Charles Augustin je preteklo iki Je silovito napadla zboroval-soboto priznal na Common Pleas ce ter Jlh za^la tePstl s količki-sodniji v Clevelandu, da je 3. i B°.i J® bil tako sile»> c\a -le traJa" aprila ubil svojega brata Jo-1 lo eno uro, predno se je cesta sepha. Proti bratu je pričala se-1 ščitila. Osemnajst oseb je bilo stra Johanna in dva brata, Fred 1 aretiranih, in Anton. Družina Augustin sta zrakoplovno policijo štirinajstih mož Drugo mesto v Zedinjenih državah, ki upelje zrakoplovno policijo, je Cleveland. Izven Clevelanda ima samo mesto New York za ljudski glas, pravi angleški državnik London, 27. aprila. David Lloyd George, najbolj poznani angleški državnik, se je izjavil včeraj, da mu je bilo znano, da enako policijo. Direktor javne i bo padel španski prestol. George nuje na 4701 W. 134th St. Prepir v družini je povzročil uboj. Charles je bil vržen iz hvše, nakar se je vrnil in začel streljati. Sodnik Ruhl, pred katerim se je vršila tozadevna obravnava, je varnosti, Barry, se je izjavil, da je zrakoplovna policija postala prava potreba. Cleveland je eno največjih zrakoplovnih pristanov v Zedinjenih državah. 14 ja-ko znanih zrakoplovcev postane v kratkem del policijskega oddelka. V začetku bodo služili brezplačno, pozneje pa bodo na redni plačilni listi, kar mora naj-prvo mestna zbornica odobriti. Prva dolžnost "zrakoplovne po- Nekaj od farmarjev Naš poročevalec je obiskal zadnje čase več slovenskih farmarjev v Madisonu in Genevi, Ohio. Kljub slabemu vremenu je bilo na obisku pri prijaznih na- j licije" bo spremljati razne dosto-stvar izročil probatnemu oddel- ših farmarskih družinah precej janstvenike, ki prihajajo v me-ku sodnije in bo izrekel obsodbo1 Slovencev iz Clevelanda. Farme, | sto, potem pa skrbeti, da se spol-5. maja. | ki leže ob River Road, so dobile | nuje vse tozadevne države po- C Iz bele Ljubljane [elektriko. Pri Keržiču je naš re- stavo glede zrakoplovstva. Prvi Odbor za svečanostno priredi- j porter poslušal lep hrvatski ra-tev v Euclidu, ali kot pravijo dio program iz Clevelanda. Far-"bela Ljubljana," nas prosi, da mar Keržič ima tudi imenitno obvestimo rojake, da se vrši v jbiljardno mizo, katero so mu po-četrtek 30. aprila, v prostorih davili domači fantje. Vredno je pitana, enega poročnika in Jugoslov. društvenega doma ja- Po1 dolarja za vsakogar, kdor si i enajst pilotov. Tudi posebni i-- ---•- -.....i jo ogleda. Trte po farmah na-j zdravnik bo prideljen zrakoplov- ših ljudi so že vse lepo obrezane nemu oddelku. Policijski zrako-in povezane. Mrs. Beretič najplovci bodo imeli enake unifor- poveljnik zrakoplovne policije bo seveda sedanji policijski načelnik Matowitz. Zrakoplovna pobija bo poleg tega imela dva ka- zanimajo za prireditev, ki se vr- ši 30. in 31. maja. osmi uri zvečer. "Materinski dan" Začetek ob | Dock Je precej dobro okre- me kot jih imajo oni v New vala in zopet lahko spolnuje svo-1 Yorku. Rabili bodo zrakoplovne j a gospodinjska opravila. K far- policiste tudi v več slučajih preganjanja banditov. Le zrako-plovci, ki so bili že najmanj 2,000 ur v zraku ali več, bodo za- marjem v Madisonu in Genevi prav radi zahajajo naši rojaki Cenjene rojake in rojakinje se iz Clevelanda. opozarja na "Materinsko prosla- čiščenje vo," ki jo priredi društvo ''Orel Ta teden je posvečen čiščenju, v S. N. Domu, 10. maja. Vstop- j Očistiti je treba hiše, vrtove, nice k tej zanimivi prireditvi si dvorišča, dohode, sploh vse, kar lahko nabavite pri Mrs. Kushlan | spada k vaši hiši. Snaga je pol posljeni. v slaščičarni v Narodnem Domu ali od članov in članic društva. Kdor kupi vstopnico od člana ali članice Orla,, isto lahko zamenja pri Mrs. Kushlan ali pa na dan Prireditve pri blagajni, dne 10. maja. življenja. Bolj zdravi in zadovoljni boste,, ako prebivate v čisti hiši. Naj opomnimo tudi, da hodijo te dni boy scouti po hišah in nabirajo časopisni in drugi papir. Dajte jim, kar vam dela napotje. Sokolska konvencija Skoro 1,000 poljskih Sokolov pride v Cleveland 3. julija, ko se otvori sokolska konvencija Poljakov. Minulo je že 22 let, odkar se je vršila zadnja poljska sokolska konvencija v Clevelandu. * Na Angleškem se vrši te dni splošno ljudsko štetje. pravi ,da letošnje leto sploh ni zdravo za monarhije. Ako je padel Alfonso, ki je sedel na nekdaj najbolj mogočnem prestolu, se zna kaj enakega tudi drugim kraljem zgoditi. Od leta 1910 naprej so dežele, v katerih biva 755,000,000 ljudi opustile monarhije. Še 1. avgusta, 1912, se je nahajalo v Evropi 37 vladajočih monarhov, in to število se je do 25. aprila skrčilo na 14. španski kralj bi lahko še ostal na prestolu, če bi poslušal ljudski glas. Toda imel je slabe svetovalce, bil je preveč oblasten, in enakih vladarjev danes ne trpijo nikjer. Španski kralj si je sam spisal svojo pogubo V letu 1923, ko je ustanovil diktaturo, španska sicer ni najbolj napredna dežela na svetu, toda ljudje so tam precej civilizirani, da si ne pustijo kratiti gotovih državljanskih pravic. V Angliji se kralj ne vtika v državniške zadeve, zato pa v Angliji ni nobenega republikanskega gibanja. Ljudje imajo svoje pravice in so zadovoljni z monarhijo. Volitve v juniju mesecu bodo pokazale, da je španski narod danes globoko prežet z republikansko idejo. -o- Točen plačnik John Kalman, 2779 E. 74th.St. je bil aretiran, ker je operiral kotliček. Sodnik Hull ga je obsodil na $400 globe. In John je segel v žep, plačal $400.00, in s pozdravom sodniku odšel domov. * 1,000 mladih dreves so vsa-dili boy scouti preteklo nedeljo v Geneva, Ohio. N. Y., so upeljali zavarovalnino proti brezdelju Rochester, N. Y., 27. aprila. 12 velikih podjetij v tem mestu je upeljalo zavarovalnino zoper brezposelnost. Poznane kompa-nije kot Eastman-Kodak Co., Stromberg-Carlson Radio Co. so sklenile, da iz svojega lastnega sklada darujejo vsak mesec svo-to, ki je enaka zaslužku delavcev za dva procenta njih plač. Delavci omenjenih kompanij ne bodo prispevali ničesar v sklad. V času brezposelnosti, ko kompani-je nimajo naročil, bqdo dobivali se nahaja že enajst let pod repu- verzitetni profesor Leopold Mou-blikanskim režimom, toliko ; lin, ker je baje koval načrte pro-stroškov, da znaša deficit letne- ti laški fašistični vladi. Kot v ga proračuna skoro toliko kot je | protest njegove aretacije so bel-pa veljala vsa uprava dežele vigijski dijaki v Belgiji priredili letih, ko so gospodarili demokra- {velike demonstracije, katerim so ti. Od leta 1912 do 1918, ko so! danes laški dijaki v Rimu in po demokratje gospodarili v Wash-1 drugih mestih odgovorili s proti-ingtonu, je znašal letni proračun j demonstracijami. Pred belgij-komaj nekaj nad $800,000,000. skim poslaništvom in generalnim Sedanja republikanska vlada pa konzulatom je prišlo do silnega naznanja, da bo znašal letošnji j kričanja in tepeža. Demonstra-deficit nad $800,000,000. Nam- cije dijakov so bile tako hude, da reč, vlada v Washingtonu bo ime-: je moralo nastopiti vojaštvo, in la za $800,000,000 več stroškov proti slednjemu so se dijaki za-kot dohodkov. Skupni proračun I gral i z vso silo. šele ko je prišel za letošnje fiskalno leto, ki se regiment konjenice, so se dijaki neha z 30. junijem, znaša $4,-: razpršili. Da je prišlo do nemi-435,000,000, ali več kot sploh j rov in do demonstracij napram kdaj prej v zgodovini Amerike.; Belgiji, je laška vlada sama kri-Leta 1916, ko se je vršila sve-jva. Minister za zunanje zadeve tovna vojna, in so bili demokrati j je izjavil, da je profesor Moulin v večini v kongresu, in je bil. prišel v Italijo z izrecnim name-predsednik demokrat Wilson, so | nem, da ustvari zaroto proti fa-! znašali skupni stroški zvezne šistovskemu režimu. Pri njem so | vlade za celo leto $735,056,202. V i baje dobili tozadevna pisma in letu 1917, ko so Zedinjene drža-! načrte. Dobili so tudi natančne ; ve se podale v vojno, je znašal j načrte, kako se pride v stanova-letni proračun $2,068,042,000, j nje Mussolinija. In ob istem ča-toda danes, v mirnih časih, pa i su naznanja laška vlada, da je i znaša letni proračun dvakrat to-! profesor Moulin priznal svojo liko. Pozneje pa je vojna pov-1 krivdo, in da mu je baje žal, ker j zročila silovite stroške. V letu se je podal v zaroto. Toda v Bel-1918 so znašali slednji $13,791,-! gijj pa mislijo nasprotno. Bel-1907,000, v letu 1919 pa f18,962,-; gijski narod je mnenja, da je j 141,000. Nad $14,000,000,000 profesor Moulin postal žrtev laš-od tega denarja je bilo posojene- kc: a fašizma, ker se je izjavil tega zaveznikom, in denar se po- kom nekaterih svojih predavanj, i časi plačuje nazaj. Prihodnji da si mcra narod sam zbirati kongres bo prisiljen na ta ali oni; svoje vlado, pa naj si bo slednja ' način zvišati davke, ker vlada s]aba ali dobra. Nadalje v Bel-ne more delovati z deficitom. Uj; niso prepričani, da bo dobil ---o----j Moulin pravično sodbo v Italiji, i Amerikanci niso slišalij pač pa bo obsojen, kriv ali ne-španskega predsednika jkriv> kcfc so vsi drugi enaki po-V pondeljek opoldne bi imel liti-črii aretiranci. govoriti po radiu novi predsed---o--- j nik španske republike, Aleeto Plinove cene | Zamorra. Vse je bilo pripravlje- j Mestna zbornica je sinoči eno-|'io za razpošiljanje govora po! glasno sprejela resolucijo, s ka-zraku, ko je bil Zamorra pokli- can v naglici iz Madrida v Barcelono, in je bil govor odpovedan. tero se pozivlje East Ohio pl i nova'družba, da uredi cene naravnemu plinu ftiko, da bo kompanij a dobivala povprečno 55 centov za 1,000 kubičnih čevljev Radio program plina. Sedaj dobiva 65 centov Mr. Nick Herak, oznanjevalec povprečno. Kompanij a je v iz-hrvatskega radio programa, nam vrstnem finančnem stanju in naznanja, da bo v nedeljo 3. ma- i lahko zniža cene. Ako kompa-ja, med 3. in 4. uro, zadnji hr- nija ne sprejme resolucije, poredno plačo, ne pa miloščino. De- j vatski radio program v tej sezo- jtcnrTbc mestna zbornica sprejela favci,'ki so zaposljeni pri kompa- ni. Nadaljevali ga pa bodo po- definitivne cene za plin s pozneje v jeseni. Program prete- sebne postavo. Ako to kompani-ldo nedeljo je bil najboljši, kar | ji ne bo ugajalo, tedaj gre lah-smo jih še doslej slišali. Tam-1 ko na zvezno sodnijo, kar pa buraši so igrali izvrstno, poleg kompanija najbrž ne bo nare-tega je pa bilo tudi petje jako le- Idila, po. Otvoritev op src Hazardiranje j Metropolitan operna družba jodo di liloščii niji pet let ali več, bodo dobivali tedensko $22.50, in primeroma manj, ako so zaposljeni manj kot pet let pri kompaniji. Nihče ne \ bo dobival manj kot $15.00 na j teden. Podpora se bo plačevala, kot se je sedaj sklenilo, skozi 13 j tednov, in ko se fond poveča, bo megeče tudi podpora podaljšana. Omenjene kompanij e so prve v Ameriki, ki so upeljale enak šerif Sulzmann se je izjavil, ■ iz New Yorka je sinoči otvorila da v vaseh So. Euclid, Mayfield ; operno sezono v Clevelandu. Heights in Orange Township Prodna šala seje krasna opera prevladuje* hazardiranje, in si- j "La Traviata." Naslovno vlogo skiad, in pričakovati je, da bodo j cer od strani premožnih ljudi. je pela briljantna pevka Rosa sledile tudi druge večje kompa-1 župani omenjenih vasi, ki se na-j Ponselle. Nad 7,000 oseb je bilo ni.je. Slednje so izjavile, da na-jhajajo v okolici Clevelanda, so navzočih pri prvi predstavi. Se-spretujejo ideji, da bi država | izjavili, da bodo sami očistili do- deži se prodajajo po $7.00, $6.00, upeljala zavarovalnino proti tične prostore, ne da bi šerif $5.00, $4.00 in $3.00. brezposelnosti, in da je dolžnost: imel pri tem kaj opraviti. j _ industrijskih podjetij, da sama! Zamenjana suknja zavarujejo svoje uslužbence pro-, Nekdo je pomotoma odnesel i ti brezposelnosti. Ako jih drža-'žensko suknjo preteklo soboto Philadelphia, 27. aprila. Gene- Hudič ne sme na radio va zavaruje, bi bili davki toliko večji. -o- Trgovski prostor Tajništvo S. N. Doma na St. Clair Ave., ima za oddati lepe trgovske prostore v najem. Oglasite so v uradu, 6409 St. Clair Ave., kjer dobite natančna pojasnila. * $135,000 vrednosti dragoce- j ing. Slikani so bili vsi, ki so bi-nih slik so odnesli tatovi iz mu-! li navzoči v narodnih nošah. Sli-zeja v Londonu. |ke so jako Čedne. večer v S. N. Domu in pustil dru-! ral Smedley Butler se je včeraj go suknjo v Domu. Dotična ose-S po radio zagovarjal radi nekate-ba lahko dobi svojo suknjo na-!rih napadov na njegovo osebo, zaj, ako se zglasi na 9109 Kemp- Pri tem se je poslužil radia. To- ton Ave. Narodne noše Mr. Bukovnik ima v zalogi lepe slike, ki so bile vzete zadnjo sredo, ko je gostovala v S. N. Domu Mrs. Stella Marek-Cush- da kot znano, ima general precej trpke besede in tako mu je tekom govora po radiu ušlo nekaj besed kot "hudič," "peklo." Generala so šiloma primorali, da je prenehal govoriti. * Kakih 200 brivcev je sklenilo znižati ceno striženja otroških las od 50 na 25 centov. Znižanje (t AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY N1W3PAFKR Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Ca Ameriko in Kanado na leto ....»5,50 Za Cleveland, po poitl, celo leto 17.0b Za Ameriko ln Kanado, pol leta IS.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta 13.50 Za Clevelano po raanašalcih: celo leto 15.50; pol leta 13.00 Za Evropo celo leto 17.00, pol leta 33.50. Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Ameriška Domovina «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0631. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5t,h, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187». No. 100. Tue., April 28th, 1931. UTRINKI IhJcm or man: Vota ljubezni Čhikaški župan Čermak je odredil, da se pregleda v bankah hranilne vloge nekaterih policijskih kapetanov in policistov, ki zaslužijo okoli $4,000 na leto. In pregledoval-ci so ugotovili, da ima neki kapetan na banki nad «$300,000, vsled česar se je v javnosti vzdignilo mnogo prahu. I, za božjo voljo, menda vendar ne bo nihče pričakoval, da bo tako ogromno vsoto nosil pri sebi! . . . Novica v časopisju: Banditje so ukradli iz mestne blagajne v Detroitu $31,000. — Kaj bo ta vsota, ki so jo ukradli banditje iz mestne blagajne, v primeri z vsoto, ki so jo ukradli iz blagajne že razni politiki! Vilbur Glenn Voliva, znani prismojenec v Zion City, ki pa vendar ni toliko prismojen, da si ne bi znal ustvarjati milijonov na račun ljudske nevednosti in zatelebanosti, pravi, da bo živel še 45 let in da v tem času ne bo več stopil v bližino kopalne banje. Prav; to je njegova stvar, ampak naj-brže ne bo tudi nihče več stopil v njegovo bližino, da se od njega ne okuži. Predsednik Herbert Hoover je te dni izjavil, da bo upornika Sandina v Nicaragui kmalu zadela njegova usoda, in sicer iz rok 1,300 domačih nicaraguanskih vojakov. -Nerazumljivo je, kako bo moglo 1,300 domačih in slabš oboroženih vojakov zajeti Sandina ,kar se ni posrečilo v treh letih in pol 7,500 ameriških mornariškim vojakom. "Znižajte plače, da se odpomore položaju!" je slišati od tu in tam nasvete. — Kako, vendar? Plače šestih milijonov ameriških delavcev so bile znižane za 100 odstotkov, pa poglejte, kam smo prišli! V Chicagu so aretirali nekega profesorja s Češkega, ki je prišel tja na obisk in ki je imel pri sebi revolver. — Pravilno! Nihče, ki pride od drugod v Chicago, naj ne misli, da ima iste pravice kot domačin! Čudno je, da moški tako uporno in vztrajno lovi žensko, dokler ga — slednja ne ujame. Povprečni moški je podoben užigalici: kadar se užge, izgubi glavo. Poroča se, da se je v nekaterih krajih Afrike razpasla spalna bolezen. Na spalni bolezni že dolgo trpi vest ameriškega ljudstva. Neki zobozdravnik v Kansasu je opustil svoj poklic ter pričel vrtati za oljem. Naj le vrta, ampak če bo zadel na živec Matere Zemlje, to bo potres! Obtožba proti Al Capone-u v Chicagi, ki je bil obtožen potepuštva, je bila'umaknjena. Zdaj ga bodo obtožili drugega velikega prestopka: da je "parkal" svoj avtomobil na prepovedanih mestih. . . Med vsemi mašinami, ki jih je iznašel človeški duh, povzroča največ zla politična mašina. DOPISI naj neboslovenskeg a doma, kjer bi ne bilo te zbirke njegovih krasnih pesnitev. Knjigo "Pota ljubezni" je dobiti tudi v uredništvu "Ameriške Domovine." A. šabec. Zahvala in priznanje Če verjamete aP pa ne. Barberton, O.—Dne 11. aprila t. 1. je tukajšnji pevski zbor "Javornik" priredil koncert v dvorani društva "Domovina" na 14. cesti, pod vodstvom Mr. Andreja Bombacha. Mr. John Uj-čič je otvoril program s pozdravom občinstvu, ter jedrnato povedal vso zgodovino tega vrlega "Javornika," od dne ustanove pa do danes. John je žel za njegov stvarni govor obilo pohvalo od strani občinstva. Mr. Frank Likovich je brezhibno oznanjal točke pesmi itd. Naj mi bo na tem mestu dovoljeno povedati, da .je bil to eden najbogatejših in najzanimivejših koncertov do danes v Bar-bertonu. Pevci so dovršili točke brezhibno, enako tudi glasbene točke. Ta fino izvežban pevski zbor "Javornik" je očaral občinstvo že v prvi pesmi "Srca." Slehernemu ljubitelju petja je od miline zarosilo oko. "Javornik!" Čast in priznanje ti gre za tvoje lepo petje! Lahko smo Barbertončanje ponosni na ta zbor. želeli bi, da bi se v bo- doče tvoj glas razlegal tudi po radiu. Da je cela stvar lepo uspela, je dosti pripomoglo vabilo Mr. j Johna Gaborja v listu Ameriška | Domovina, ter vabilo Mr. John JUjčiča v Glas Naroda. In kot so I današnje delavske razmere pod j ničlo, se ni pričakovalo" tako ve-j like udeležbe, kot je v resnici | bila. I Napredna družina Mr. Anton Gradisher, ki je po poklicu zidar, stanujoč na Hopocan cesti, je zamenjal svoj dom za lepo urejeno farmo v bližini Wacls-wortha. Toni, želim ti mnogo uspeha na tvojem novem posestvu ! Josip Ujčič. --o- !KONCERTI PERDANOVE ,'!. maja, Poslovilni koncert v Clevelandu, Slov. Nar. Dom. 9. maja, Z a d n j i koncert, Chicago, Illinois. -_o- * Nevarno je zbolel bivši nemški kajzer Viljem. Te dni je izšla knjiga z zbirko pesmi, ki jih je spesnil in izdal naš slovensko-ameriški poet, g. Ivan Zorman. Naslov zbirki, ki je izdana v elegantni, trdo vezani knjigi, je "Pota ljubezni." Gospod Zorman je izdal že več svojih poezij, toda sedanjih ne dosezajo nobene prejšnje. Predvsem je treba zabeležiti razveseljivo dejstvo, da je naš plo-doviti gospod pesnik s silnim razmahom svojega pesniškega duha visoko dvignil svojo ustvar-jajočo silo, ki si daje duška v za-nosnem izlivu krasne, ko bron zveneče slovenske vezane besede. Očividno je, da je s to zbirko naš pesnik zapustil izhojene steze in z moškim, odločnim korakom moža, ki ve, kdo je in kaj hoče, stopil na široko cesto ustvarjajoče samostojnosti, po kateri so že pred njim usmerili svoje korake knezi slovenske poezije in proze: Župančič, Cankar, Gradnik, Gruden, Levstik, Pregelj, Finžgar ter drugi kladivarji slovenskega besednega zaklada in blagoslovljeni oblikovalci duše slovenskega človeka. Med njimi in ob njih je posihmal mesto našega pesnika, zraslega iz peščenih tal ameriške Slovenije, katero zlato, vseoživljajoče soln-ce v tako pičli meri boža s svojimi blagodejnimi žarki! In baš zato nam je pesnik dvakrat ljub, dvakrat mil in drag! Svojih inspiracij ni zajemal ob pogledu na domače snežnike in v vetru se priklanjajočega zlatega klasja zorečih domačih njiv. . . Njegove umotvore je rodila velika, vse obsegajoča bolna ljubezen do daljne domovine in skrb za našo bodočnost. Zato plaho vprašuje in odgovarja: "Kako bo z nami? Živeli, bomo še do poznih dni, če dom slovenski bomo vsi davili, če bomo pesem, jezik svoj častili, vrline stare v nove vlivali moči." Kakor že zgoraj omenjeno, je dal pesnik svoji zbirki naslov: "Pota ljubezni," in pesnitve pričajo, da jih je resnično porodila velika ljubezen, vznikla iz velike, rodoljubja prežete pesniške duše, čije odsev lebdi na vseh njegovih pesniških, v tej knjigi zbranih umotvorih. Gospod pesnik je porazdelil svoje pesnitve v petero ciklusov, in sicer: I. Razmišljujoče pesmi. II. Pesmi o naravi. III. Erotične pesmi. IV. Vtisi iz domovine, in V. Ameriška Slovenija. Vsak ciklus je opremljen s krasno, simbolično risbo, delo slovečega slovenskega umetnika-slikarja, gospoda Božidar Jak-ca, ki je narisal, odnosno izrezljal z izrazitimi, smelimi potezami tudi markantno pesnikovo glavo, upodobljeno na prvi strani pesniške zbirke. Torej, kaj naj rečem o pesnitvah? Po mojem mnenju in čuv-stvovanju je ta zbirka posvečena onim ameriškim Slovencem, ki nosijo res pravega Boga v svojem srcu: Boga ljubezni in miline, milosrdja in dobrote, ne okrutnega Sive, — maščevalca. Iz vse zbirke izžareva svojo blagodejno toploto predvsem velika, neomajna in iskrena ljubezen do domovine in do našega tukajšnjega rodu slovenskega imena. Med vsemi pesmimi so najlepše in največje miline polne one, katere je posvetil pesnik svojim vtisom iz domovine, in pesnitve, v katerih je pesnik ovekovečil ameriško Slovenijo. Veličastno in genijivo, otroške ljubezni in vdanosti prežeto pa je "Pismo očetu," s katerim sin-poet kramlja in mu pripoveduje: "Čez noč je vstal med nami mladi rod — vse bolj ponosno predse zre kot ■mi; podjeten, drzen zre v prihodnje dni, kot. plaz s planine sam ši dela pot." O hčerkah tega rodu pa ima sin povedati očetu sledeče: "Da bi ti videl zdaj slovenskega dekleta! Kol vrtnica ameriška žareča, in kot slovenski rožmarin dehteča : v obeli svetov lepoto je odeta." Zatem pa pesnik razodene in utemeljuje očetu svojo veliko skrb, v kateri se tako krasno zrcali njegova velika ljubezen do rodu in domovine: "To, oče, je vprašanje vseh vprašanj: Li znali bomo mladce pridobiti, tako jih znali nase prikleniti, da bodo rod ljubili, verovali vanj?" Ko sin-poet izlije ljubljenemu očetu svoja srčna čuvstva v tej Viscki pesmi sinovske ljubezni in vdanosti, zaključi Pismo s sledečimi, miline in ljubezni polnimi verzi: j "Ne vem, če bral boš, oče, kar Ti piše sin. A hotel spet sem s tabo pokram-Ijati, sem hotel čuvstvom svojim duška dati, v uteho sebi, Tebi v blag spomin." V globoko pobožni in veličastni "Velikonočni molitvi" se obrača pesnik na vstalega Krista, življenja večnega glasnika, s prošnjo za svoj slovenski rod, a na "Sveti večer" se v pobožnih mislih in goreči molitvi klanja božjemu Detetu, ki naj čuva nad slovensko mladino: "Srce poeta moli v Daj, božji Sin, še sveti noči: dolgo nam . živeti — mladina naša krepko naj zajemi je iz naših dedov močnega srca, da v nas ostal bo ogenj njih duha,, da v nas ostal bo sok slovenske zemlje! In tako gre list za listom: stran za stranjo n a m odkriva nove dragulje, svojevrstne in posebne, kakor so pač svojevrstni in posebni različnih vrst biseri dovršeno izdelane krone. Vsi pa so izbrušeni in trdi, brez krhkih snovi in primesi! Omenim naj samo to, da je zbirka teh pesnitev najlepša in najveličastnejša, kar jih je naš pesnik do-zdaj še ustvaril; očividno je, da je njegov pesniški razmah šele razpel svoja krila ii*da polet njegovega duha še dolgo ne bo omagal. V pesmi, ki jo je posvetil slovenskemu pionirju, sicer pesnik toži, češ: "V samotnem grobu zdaj ležiš, nad tabo čuva nizek križ. Kdo spomnil se te bo gorico, ko tudi mene več ne bo?" . . . in tej tožbi se pridružujemo tudi mi: kdo se bo spomnil njega in nas, ko tudi Tebe več ne bc? ... Ta misel, edino ta, greni srce ob čitanju Tvojih poezij. . . Toda upajmo, da je še daleč, daleč dan, ko preneha utripati Tvoja pesniška žila. Od moža-šti-ridesetletnika, čilega in zdravega na duhu in telesu, od pesnika, ki je v teh mladih letih tako odločno in možato usmeril svoj korak na pot samostojne individualnosti ter se z enim mahom otresel vseh tujih vplivov, pričakuje ameriška Slovenija še mnogo, mnogo. . . Zbirka "Pota ljubezni" je — smelo, pa upravičeno rečeno! — največji spomenik in mejnik slovensko - ameriškega slovstva, knjiga, ki je v ponos naši novi in stari domovini. — Kakor njena vsebina, tako je krasna tudi zunanja oprema te knjige, tiskane na finem papirju, v lepem, gladko čitljivem tisku, katerega je izvršila slovenska tiskarna "Ameriške Domovine" v Clevelandu. Knjiga je trdo vezana, naslov in pesnikovo ime sta natisnjena z zlatimi črkami na platnici in hrbtu knjige, in tehnično delo knjige dela čast podjetju, ki ga je izvršilo. želeti bi bilo, da si knjigo ^'Pota ljubezni" nabavijo vsi rodoljubni in zavedni Slovenci. S tem bi dali vsaj delno priznanje g. pesniku in njegovim samoniklim pesniškim proizvodom, iz katerih veje tako topla ljubezen do našega tukaj naseljenega in rojenega slovenskega rodu. Zato Odbor Ameriško-Jugoslovan-skega kluba izreka tem potom iskreno zahvalo vsem onim, ki so sodelovali ali drugače pripomogli, da smo imeli tako izreden in zadovoljiv večer 22. aprila, o priliki koncerta Mrs. Stelle Ma-rek-Cushing. Prvič gre seveda priznanje odlični umetnici, ki je stoprocent-no zadovoljila občinstvo v vseh točkah s svojimi nastopi, ki jih je občinstvo sprejelo s tako velikim navdušenjem in odobravanjem. Umetnica nas je prestavila zares v duhu v naše rojstne kraje ter nas kratkočasila z razlaganjem, s pesmijo in glasbo, prav tako, kakor da, se tudi mi nahajamo tam, kjer je ona potovala. Vse njene besede so bile razumljive, tako tudi njene kretnje in geste natančno pravilne, in dokazala je, da razume ter da noče nikogar varati s praznimi in brezpomembnimi dejanji. To sem zapisal iz razloga, ker so mnogi prisotni izrazili željo, naj se sporoči javnosti naša hvaležnost glede njene umetnosti. — Svoj program je izborno završi-la, kakor je bilo obljubljeno. — Prav tako iskrena zahvala gre tudi našemu pesniku in glasbeniku, g. Ivan Zormanu, ki jo je spremljal na klavirju. Nadalje gre zahvala vsem tistim, ki so pri tem sodelovali. V tem pridejo v poštev slovensko pevsko društvo "Lira" in hrvatski tamburaški ^bor "Balkan," ki sta drage volje in iz prijaznosti nastopila v počast umetnice in tega večera. Hvala lepa! Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili te prireditve v narodnih nošah in tako naredili velik moralni vtis na umetnico, na goste ter na splošno občinstvo. Prav lepa hvala tudi častnim gostom, ki so dospeli od blizu in daleč na lastne stroške; posebno nas je razveselil prihod generalnega konzula Jugoslavije, dr. George Kolumbatoviča in njegove soproge, ki sta dospela iz Chi-caga. Gospod generalni konzul je v navdušenih besedah pozdravil navzoče občinstvo. Klub se zahvaljuje tudi cvetličarju Slapnik Bros. za okraše-nje odra, ki so jih podarili brezplačno. Tako tudi režiserju odra Mr. Math Grdinatu. Tako se odbor zahvaljuje gostom, ki so dospeli iz Akrona in Loraina, Hrvatje, Srbi in Slovenci. Počastili so nas tudi če-hoslpvaki, posebno še njih konzul, dr. Kushka s soprogo. Klub se lepo zahvaljuje ženam in dekletom Jugoslovanskega ženskega kluba, ki so pomagale kot re-diteljice v avditoriju in pozneje priredile tako fino čajanko z za-kuskom za stotine ljudi, v največje zadovoljstvo. Hvala lepa občinstvu za udeležbo, ker s tem ste naredili dober moralni vtis na umetnico in goste ter pokazali, da vam je rodna domovina še vedno draga in mila. Ameriško-J ugoslovanski klub poudarja, da je bila prirejena ta prireditev samo iz namena, da nas spomni in poživi ljubezen do rodne grude, kar je umetnica tudi v polni meri dosegla. Klub bo gledal tudi v bodočnosti, da se posluži sredstev, ki bodo narodu v korist, razvedrilo in pravo narodno zabavo. Odbor. -o—- Tale pogovor se je razvil med "njim" in med "njo" onile večer : Ona: "Ali si vse pospravil po kuhinji in naložil na furnes?" On: "Sem, ljuba moja." Ona;: "Si navil uro in mačko spustil ven?" On: "Sem, sem." Ona: "Ali si vse dobro zaklenil, okna zaprl, na stopnicah luč ugasnil in vežna vrata zapah-nil ?" On: "Vse sem naredil." Ona: "Ali si namlel kavo in nalil vode v perkulator?" On: "Vse to sem napravil, srček moj." Ona: "Ali si si napravil pel-co?" On: "Je vse zrihtano." Ona: "Ali si postavil steklenice od mleka pred vrata in jih umit?" On: "Tudi to je narejeno." Ona: "Dobro. Potem greš lahko spat." A Nekateri zabavljajo čez nove iznajdbe, jaz pa ne. Samo poglejmo, kaj nam je prinesel radio aparat! V prejšnjih časih je bilo treba postaviti na vrt strašilo, da nam niso vrabci vsega pozobali, sedaj pa postavimo med grede kar radio aparat, pa ni milje naokrog nobenega vrabca blizu. A- Neka zelo pobožna in premožna gospa je povabila večjo družbo na večerjo. Bila pa je ta ženska močno gluha, dasi ni hotela tega priznati in se je vedno rada umešavala v pomenke. Po dobri večerji je družba obsedela pri mizi in razvil se je živahen pogovor. Med drugim pride razgovor tudi na odvetnike in nekdo pripomni, da je v mestu zadnjih pet mesecev umrlo kar šest odvetnikov. Hišna gospodinja, ki je samo ujela besedo "umrlo," se pobožno prekriža in vzdihne: "Zgodila se je božja volja in hvalimo Boga zato!" A Predstava in ples Društvo Zvonimir, št. 590, od Hrvatske Bratske Zajednice priredi v nedeljo, 3. maja, lepo predstavo in ples v Jugoslovanskem delavskem domu v West Parku. Vsa prireditev bo v korist doma, in so tudi naši Slovenci prav prijazno vabljeni, da so v polnem številu navzoči pri prireditvi. Clevelandski ravnatelj javne varnosti, Barry, je bil za pričo na sodniji zadnji teden in je med drugim izjavil, da v 40 minutah ne more biti nihče dodobra pijan. — Naj bp že kakor hoče, ampak Barry letošnjega še ni dosti pil, kakor se meni zdi. A Naš bebiček ima že šest zob-čkov in tudi govori že, samo brat še ne zna. Zadnjič enkrat pridem zvečer domov in jo ravno dobim, ko je vlekla prt z mize. Pa jo nalahno vščipnem v rdeče ličece. Ona me pa krene po roki in pravi: "Hej, ju!" Ker je pa zavedna Slovenka, govori tudi slovensko. Sedimo pri večerji in tudi ona zahteva svoj delež. Pa jo vprašam: "Kaj bi rada?" Ona pa pokaže na skledo žgan-cev in odgovori: "Ti-tu!" Farmer ju je bila ukradena čreda prešičev. Sumil je soseda tatvine, pa najame odvetnika in gresta na sodišče. Odvetnik dokazuje farmerjevo lastnino in reče med drugim: "Gospodje porotniki! V čredi je bilo ravno 24 prešičev, ravno še enkrat toliko, kolikor je vas, gospodje porotniki !" A Pred sodnikom je stal mož, ki je bil obdolžen bigamije. Za pričo so bile tri njegove žene, ki so strupeno zrle na obtoženca. Pa si ga sodnik izposodi: "Obtoženec, dokazano vam je, da ste poročili tri žene naenkrat. Zato vam bom prisodil ostro kazen — pet let ječe, poostrene s trdim ležiščem." Obtoženec se sladko zasmeje. "Kaj se pa smejete?" nadaljuje sodnik. "Veseli me, da me niste oprostili." KONCERT MISS PERDANOVE Piše A. Grdina Kakor je kulturno delo narod-"o delo in ne sme imeti v sebi nosile sebičnosti, če se hoče, da Je vredno imena in prave kultu-re, prav tako moramo tudi mi Vsi sodelovati v istem smislu, da Pomagamo kulturno delo pospe-Sevati nepristransko, bodisi da sl"o sicer drugače različnih osebah mišljenj in prepričanj. Obljubil sem napisati nekaj za koncert Miss Jeanette Perdano-Ve in potem še za koncert Mla,-dinske 'šole. Rad in z veseljem! gre za naše kulturno delo! Nastopila bo naša slovenska letnica, mlada Slovenka, ki se le dolgo let trudila in mučila, da s> je priborila dovršenost v glasbi in petju, kar bo v blagor vse-iSi našega naroda na polju kulturnega življenja. Poznam Miss Perdanovo osebno in vem, kako se je učila in si Prizadevala, da je dosegla to, ar nam danes lahko nudi; a to Je šele začetek, ali priprava za bodočnost. Naj opomnim pri tem čitatelje !la dejstvo, ki nam narekuje, da SlHo dolžni, da podpiramo mlado Umetnico Miss Perdanovo iz več razlogov: Prvič se moramo zavedati, da smo kulturen, četudi mal fiarodič, toda smo tudi od Ame-tfčanov priznani kot kulturen ftarod, ker imamo toliko lepih Pesmic in toliko zmožnih pevcev 'n pevk. Toda veliko teh nam je dala domovina, domovini pa sedanja, prejšnja ali zgodnja generacija. Ali naj mi, osobito še tukaj naseljenci, kakor se zove-too: slovenski ali jugoslovanski Američani, ostanemo samo pri tem, kar so nam dali in za nas žrtvami drugi pred nami doprinesli? Da naj mi samo uživamo in sami ničesar v tem ne Storimo? Ne, tako ne bi bilo od nas, tukaj naseljenih, ki ljubimo kultu-l'o, prav! Dolžni smo sami sebi, da tudi sami kaj doprinesemo za Sedanji in za poznejši čas ali rod. če tega ne storimo, potem le bomo zapisani v zgodovino Poznejših časov, da smo bili vredni sinovi in hčere sedanje prve ameriško-jugoslovanske Generacije. "Tu je point!" Tako se večkrat izrazi znameniti pisatelj Hev. G. M. Trunk v Leadvillu. Da, tu je point! Da si kot prva generacija v Ameriki pomagajo v kulturnem življenju do obstanka, do nadaljnega življenja. Tc se da pa največ doseči ravno v naši pesmi in glasbi. In'to zo-Pet moramo staviti kot v podlago ftaše tu rojene, ali pa mlade v Ameriko došle mladine. To je ti- sta sila, ki bo pomagala, da bo tudi druga naša generacija nadaljevala delo svojih prednikov. Zato jaz smatram, da smo dolžni sodelovati in podpirati koncert Miss Perdanove in podpirati druge kulturne prireditve, ki vse merijo za oživljenje naših pesmi, naše govorice ali naših tradicij v novi domovini Ameriki. Naj se vrnem še enkrat nazaj k naši mladi umetnici. Nje namen je, da se dvigne še višje v umetnosti, da se povzpne z sredstvi, ki bi jih dobila s pomočjo koncerta, do popolnejšega cilja v študijah, ki so za to neobhodno potrebne. Njena sredstva začasno ne odgovarjajo in niso dovolj velika, zato je pa namen tega koncerta, da dobi sredstva, da zadosti svojim ambicijam. Zato je pa od strani občinstva želeti, da se koncerta polnoštevilno udeležimo in tako pokažemo, da smo kulturno zavedni in da imamo dobro Voljo pomagati mladim močem do cilja, kakor so ga dosegali v preteklosti vsi drugi umetniki in umetnice na isti način. Noben ni bil rojen umetnik ali umetnica; vsak se je moral trdo boriti in žrtvovati, da se je izpopolnil in si pridobil izkušnje v umetnosti. Po večini so bili vsi umetniki le revnih slojev, ki so se morali obračati do svojih rojakov za potrebna sredstva, da so uspeli. Prav tako si moramo razlagati tudi ta koncert in sicer iz srca do narodne zavesti. Pozabiti moramo na vse predsodke, bodisi rodbinske ali osebne in gledati moramo nazaj in naprej. Nazaj, ker bomo našli v minuli zgodovini vse to, naprej pa radi tega, ker bomo po nekaj letih lahko pričakovali, da bo Miss Perdanova kot umetnica: pevka in pianistinja rada sodelovala za daljši slovenski živel j v Ameriki. Pri koncertu bo Miss Perdanovo spremljala na klavir mlada ameriška Slovenka, Miss Irma Kalanova, dovršena pianistinja. že to, da se toliko zanima naša mladina za našo narodno pesem, nas bi moralo dvigati, da bi se vselej odzvali kulturnim prireditvam in posebno še, kadar s tem pomagamo svojim do boljših življenskih razmer in do bolje narodne zavesti. Koncert Miss Jeanette Perdanove se vrši v nedeljo 3. maja zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Program koncerta je tako lep in skrbno izbran, da bo imel vsak posetnik večer pol užitka. Preskrbite si /stopnice pravočasno. dar jem in mojstrom. Pes ne sme med hojo okoli stikati ter se motati gospodarju med nogami, prav tako pa ne sme tudi zaostajati ali tekati naprej, temveč mora biti vedno na enem mestu ob gospodarjevi strani. Naravnost čudovito je, kako visoko je razvit dar pojmovanja pri teh živalih. Ovčarski pes je varuh postave, in v tem slučaju se ne bo sprijaznil z nobenim človekom, ki ima zle namene. On je varuh hiše svojega gospodarja in na potovanjih nenadomestljiv. Ne-zaupno bo gledal vsakega tujca, dokler mu njegov gospodar ne da znamenja, da se pomiri. Toda gorje onemu, ki bi se drznil nastopiti v sovražnem namenu proti njegovemu gospodarju! Dobro dresiran ovčar bo napadel vsakega sumljivega tujca. Zahrbtnemu banditu, ki z revolverjem napade njegovega gospodarja,, bo v trenotku iztrgal orožje iz rok. En sam skok na bandita, ugriz v zapestje, in ropar bo le prerad izpustil orožje. Tudi zločincu, ki hoče pobegniti ne gre nič bolje. Pes ga dohiti, mu plane za tilnik in ga vrže po tleh. Na lovu za zločinci je policijski pes boljši kot dva policista. Pes ovoha sovražnika, še preden ga policisti ugledajo, in njemu je vsaka zločinčeva kretnja sumljiva. Vsak dober policijski pes more preskočiti 8 do 10 čevljev visoke zidove in vrtne ograje, plezati po visokih lestvah itd. Policijski psi so velike važnosti v patrolni službi policistov, kadar so slednji na obhodih po svojih samotnih nočnih rundah. Na takih nočnih rundah spremljajo policijski psi policiste v Detroitu, kadar slednji patrulji-rajo v zloglasnih in samiotnih okrajih, o čemer smo že nedavno poročali. Posebno velike važnosti pa bi bili policijski psi na ga-solinskih postajah, kjer se dogaja dan za dnem toliko ropov, o katerih vsak dan poroča dnevno časopisje. PEGAM IN LAMBERGAR POVEST Spisal Dr. Fr. Detelja Kdo ga bode rad sprejel, ko ga gledajo neprijazno celo svojci, in kam naj se obrne v taki zimi! A kaj je pomagalo tarnanje! Na dvorišču je stala vrsta vojakov in čakala, da odidejo dosedanji prebivalci. Po hodišČih so se zbirali menihi, da odpotujejo skupno; le za njegovo druščino ni maral nihče. Zdaj mu je prišla na misel sestra in nečakinja. Ali sta še živi in še v starem stanovanju? O, kaa nemški strani nič manj kakor "0,000 teh živali. Na tisoče teh lePih, zvestih živali je poginile Pri izpolnovanju svojih dolžno- sti in marsikateri vojak se ima zahvaliti za svoje življenje tem zvestim štirinožnim tovarišem. Danes je v Nemčiji nad 4,000 vojnih slepcev, katere vodijo ti ovčarski psi, ki jim jih je oskrbela nemška vlada. Naravnost ginljivo je videti, s kakšno skrbjo in ljubeznijo pelje zvesta žival svojega slepega prijatelja in gospodarja preko ceste in kako skrbno ga čuva vsake nezgode. Spoznanje, da je dobro dresiran pes najboljši varuh življenja in imetja, se vedno bolj in bolj uveljavlja. Dresiran je psa je najtežja naloga, s katero se navadno prične, ko je pes osem mesecev star. Pes je najboljši prijatelj človeka, in baš to prijateljstvo je podlaga, na kateri sloni vsa njegova dresura in vzgoja. Najprej si je treba pridobiti zaupanje in prijateljstvo psa, 'nato pa ga naučiti ubogljivosti in pokorščine. Te se ga pa ne navadi z bičem in palico, rohnenjem in brcami, temveč s prijazno besedo in priznanjem. Vzgoja otroka ima marsikaj skupnega z vzgojo psa. Predvsem je treba psa naučiti pravilne'hoje, to se pravi, kako mu je hoditi s svojim gospo- Naj novejši eksperimenti dokazujejo, da ovca lahko produ-cira volno še dolgo potem, ko je mrtva. Eksperiment je podvze-la neka angleška družba, ki se bavi z industrijo volne. Znanstveniki so ugotovili, da je mogoče ohraniti s kemičnimi pripomočki v laboratoriju majhen košček gotove ovčje mišice. Dalje so znanstveniki odkrili, če se postopa z ovčjo kožo po pravilnem, pravkar iznajdenem načinu, da bo iz kože rastla volna za neomejeno dobo. Tudi zagotavljajo, da je ta volna celo boljša od one, ki jo producira ovca za časa svojega življenja, češ, da se rast te volne lahko poljubno kontrolira, da se dobi prav tako volno, kakor se jo rabi za razne vrste izdelkov. NEVARNOSTI OGNJA Thomas F. Dougherty, podna-čelnik ognjegasnega oddelka v New Yorku, trdi, da se v gorečih hišah več ljudi zaduši od silne vročine, kot pa od taktičnega ognja. Pripoveduje, da je našel v neki hiši, kjer je nastal ogenj v kleti, toda so istega zadušili, preden je dosegel drugo nadstropje, kjer so se nahajale spalnice, trinajst oseb mrtvih, katere vse je zadušila silna vročina, ki je prh-nila od ognja iz kleti. On svetuje, da kadar nastane požar v hiši, da se ne sme nikdar odpreti vrat spalnice, ki vodijo v dol j nje prostore. Na ta način bi bruhnila vročina naravnost v vat\ in vas na mestu usmrtila. Bolje je in varneje odpreti okno, in ako je varno, skočiti na tla, sicer pa klicati na pomoč. V Zedinjenih državah umre vsak dan 28 oseb v požaru in to večinoma v svojih domovih. Vsaki dve minuti izbruhne kak požar v tej deželi. "Gospod Gregor!" "Gospod Benedikt!" Prijatelja sta si segla v roke. A pogledal je pater po sobi, kakor da bi iskal še koga, in prestrašil se je, ko ni bilo ne sestre, ne nečakinje, Gregor je ugenil njegove misli in se opravičeval, da se je polastil tujega stanovanja, in zagotavljal, da poravna kmalu vso krivico. Vdano je prikimal Benedikt, ki je menil, da sta sorod-niči pregnani. "A to mi boste nemara povedali, gospod Gregor," je dejal, ko je premagal svoja čuvstva. "kam sta se obrnili moji ženski." "Najbrž sta šli v cerkev, ki sta jo pogrešali toliko časa in tako težko," je dejal mladenič; a skrbnega strica ni pomiril. "V katero cerkev pa?" "V katero?" je povzel Gregor. "Ali jih je več v Gornjem gradu?" "Torej nista ostavili Gornjega grada?" "I seveda ne. Ves čas sta mi stregli, kakor more le mati bolnemu otroku; in za Bogom se imam njima zahvaliti, da sem prebolel." Pravil je Gregor, kaka nezgoda se mu je bila pripetila, ko sta vztopili ženski in pozdravljali radostno sorodnika po dolgi ločitvi. To je bila prva tolažba njegovi žalosti, a kmalu jo je izpodrinila misel na ukaz, ki ga goni iz domačega kraja. "A sedaj, ljuba moja," je dejal sestri, "sem prišel pravzaprav po slovo." "Po kakšno slovo, striček?" je izpraševala Tajda. "Saj smo se komaj zopet sešli." "In vendar se treba ločiti, Tajda. Ali ne veš, da je zemlja kraj neprestane ločitve? Sedaj nas ostavi ta prijatelj, sedaj oni, da ostanemo nazadnje sami in se tudi zaželimo preseliti v oni kraj, kjer bomo združeni na veke. Koliko ča.sa pa bi mogli biti skupaj, če bi nam bila sreča še tako mila? Eno leto, dve, več komaj. Zatorej, Bog vaju obvaruj! Nemara prideta poleti za menoj. Zbogom!" Sorodnici sta se čudili, kam da odhaja ob takem času; on pa je omenil secarsko povelje. "A gospod Gregor je vendar pravil," je ugovarjala prestrašena sestra, "da ostaneš ti tukaj." "Da, res je tako," je posegel Lambergar vmes. "Gregor bo ostal v gradu kot poveljnik in oskrbnik mojega brata; vam pa, gospod Benedikt, je izgovorjeno po njegovi prošnji bivališče do smrti." To je bilo preveč sreče naenkrat. Nobene besede ni mogel izpregovoriti starček; solza mu je zalesketala v očesu in hvaležno je stisnil roko Lambergarju in Gregorju. Zdelo se mu je, da se pričenja zanj nova, vese-lejša doba. Poslovil se je kmalu in hitel nazaj v svojo celico, da zahvali Boga in se prepusti tihi svoji sreči. XIII. Zgubljen pokoj, kesanja strup, V potrti diiši črn obup. S. Gregorčič. V Celju pa je hodil istega večera po svoji sobi v knežjem dvorcu zamišljen baron Vajda, Odločilni dan se je bil približal. Kneginja, ki je dobro vedela za ljuti spor med Vitovcem in Ost-rovrharjem, je bila preverjena, da zdaj lahko strmoglavi prešernega poveljnika. Važna vloga je bila izročena baronu Vajda, in skrbel ga je izid nevarnega početja. Premotil ga je tajnik Lenart, ki so ga bile pripeljale baš iste zadeve. Sedel je na stol in jel razkladati svojo modrost. "Kakor sem prerokoval jaz, prijatelj Vajda," je dejal, "čim dalje se odlaša, tem večja bo sitnost. Takrat, ko ste imeli Vi-tovca v rokah, zakaj niste porabili prilike? Prvi dan bi bilo malo hrupa, a kričačem bi bili zamašili usta z Vitovčevim denarjem ali s povišanjem, druge bi bili pa oplašili; in kmalu bi bilo vse tiho in mirno. Sedaj ga pa imate še vedno na glavi." "Resnica," je dejal oni in se ustavil pred njim; "a saj veste, da se kneginja nikakor ni dala pregovoriti?" "Ha, kako ste mladi!" se je nasmejal oni. "Dvornik, ki ume-je svojo stroko, stori, kar ugaja gospodi, bodisi ukazano ali ne. Mnogo je kočljivih stvari, katere je treba urediti na svojo roko; zakaj onim brani dostojnost in čast in kaj vem kaj še vse, da« si bi nadvse radi. Tu je treba priskočiti in brezmejna hvaležnost je plačilo. Da bi kneginja ukazala kaj takega, tega ne boste pričakali; a kako iz srca rada bi se iznebila Vitovca, to veste vi bolje ko jaz. In vam njena želja ni ukaz? Jutri se zopet ponudi prilika, torej gospod Vajda, pozor!" "Občudujem vas, gospod Lenart," je dejal Vajda in mu pogledal v oči, "da tako mirno govorite o takih rečeh." "O kakih rečeh!" je vzliknil oni. "Koliko ,tisoč ljudi pomre, ne da bi vedeli, zakaj umirajo. Državna korist zahteva, tako se jim reče, in navdušeni dero v boj brez pojma o državni koristi. In če ne speče vest državnika, ki žrtvuje tisoče in tisoče preprostega ljudstva, cvet svoje države, državni koristi, ali si bo ste vi pomišljali žrtvovati enega samega človeka? In to žrtev zahteva ne korist, ampak obstanek, gospod Vajda, obstanek na še države. Ako ne pade Vitovec, mora pasti kneginja; in vi, ki ste prisegli tej zvestobo, nočete onemu izpodnesti tal?" "Nočete, nočete!" se je jezi) Vajda. "Kdo ne bi hotel! Ali pa umejete, da je poštenjaku težko zavratno umoriti kogarkoli? In kaj je treba tega? Jaz imam vo jakov dosti v mestu, vse meščanstvo je pripravljeno, da se bojuje za kneginjo, in jutri vržemo Vitovca v ječo, ako se ne pokori. To seve, če pride v mesto." "Obljubil je in ne bo se skesal." • "Dobro. Ostrovrhar prevzame poveljništvo, in oni bo premišljeval, kako nizko pade, kdor leta visoko. Postavimo ga pred sodišče in potlej naj gleda, kako naj se izvije iz vaših krempljev, gospod tajnik. Kneginja si bo potolažila vest in spravila bo javno mnenje na svojo stran." "A to so ovinki, gospod Vajda," je ugovarjal tajnik. "Kneginja vam ne bo hvaležna, da jo mešate v to pusto zadevo. Vrhu-tega jaz tudi ne zaupam Ostro-vrharju." "Komu pa sploh vi zaupate?'' "še sebi ne brezpogojno. Večkrat se je že goljufal moj razum, ko se je preveč zanašal na voljo. A tu je treba baš trdne volje in srčnosti. Tu ste vi pravi mož, Zakaj, ne da bi se hvalil, najiz-kušenejši pristaš kneginje sem jaz, a najsrčnejši in naj odločnejši ste vi, ne da bi se vam laskal. Ko je vprašala kneginja, kdo naj bi nadomestil Vitovca, sem jaz imenoval vas." "Da, to vem in zahvaljujem se vam." "In to je še vedno moje mnenje. Bodoči poveljnik ste vi, Otrovrhar je za slio, da izpod-bijemo Vitovca. A premislite to! Vas je razžalil Vitovec hudo, neodpustno, ko vas je gonil sramotno pred vsem vojaštvom iz tabora." "Ubij ga strela!" je mrmral Vajda rdeč od jeze. "če vi to prezrete in požrete," je nadaljeval tajnik, počasi, "se izkažete bogaboječega moža, a vojaki so sirovi; pohlevnost jim ne imponira, ampak odločnost, ki ne izbira sredstev. Kogar pa razžališ brez kazni, kdo se bo te ga bal!" Nemiren je hodil Vajda po sobi, ko je bil oni že umolknil. Njegova vest se je protivila takemu namiga vanju, a ugovarjati ni mogel in obšla so ga neprijetna čuvstva, kakršna rodi boj vesti s koristjo. A s koristjo v zvezi je bila maščevalnost. 'Ne, ne, nikdar mu ne odpustim tega!" je mrmral sam zase. "Jutrišnji dan bo odločil," je povzel tajnik, "ne samo med Vitovcem in kneginjo, ampak tudi med vami in njim. Zakaj premislite! Vitovec pride gotovo na obed. Da ga sovraži kneginja, da je sprt z Ostrovrhar jem, to ve dobro. Na kaj se torej zanaša, da se podaja v to nevarnost? Da bi namreč meže šel v zanko, tak tepec ni. Zanaša se na vojsko. Ta mu je tako slepo vdana, da mu niti Ostrovrhar ne izneveri izdatnega dela. In poslušajte me, gospod baron! Vi boste peljali Vitovca v ječo, mesto bo pa naskakovala njegova vojska." "Mi jo odbijemo!" je zmignil oni z rameni. "Ali pa ne. A recimo, da se ubranite. Kam pa pojde Vitov-čeva vojska brez vodij? Nekaj časa bo pustošila naše kraje in nas nadlegovala, potlej se bo pa vdala. Toda ne nam. Cesar je še vedno na Koroškem; vsa oko lica pa mrgoli njegovih ovaduhov, ki imajo varno zavetje gori v gradu. Z obljubami in denarjem bodo pregovorili vojake in posadke, drugo za drugo, da prestopijo k cesarju. In potem smo pogoreli." "Da, pogoreli," je dostavil nehote komornik. "In kaj sledi iz tega?" je pritiskal neodjenljivi tajnik. "Ali se bojite izvršiti sklep?" "Sam vrag vas ščuje!" se je sr dil oni, ki ga je bil spravil tajnik iz ravnotežja. "Drugam pojdite svetovat! Jaz vem sam, kaj imam storiti. Zavratno ne bom moril ne Vitovca, ne nikogar drugega. A če se vojaki ne podvržejo kneginji, pade njegova glava; ne bojte se!" "Da bi le ne bilo prepozno!" je menil oni, se kislo nasmehnil in se poslovil. (Dalje sledi.) Rihtar, Sulivan, Ohio, ter Angela šverko, Jugoslavija. Vsem skupaj lepa hvala. Listnica uredništva A. T. Vi spremenite lahko vaše ime, ne da bi kaj veljalo ob času, kadar prosite za drugi državljanski papir. Sicer pa vsakdo lahko spremeni ime, ako zaprosi tozadevno probatno sodni-jo in plača $2.00 pristojbine. MALI OGLASi" Na stanovanje hrano vred se sprejmejo trije fantje ali dekleta. 1356 E. 53. St., zadaj. (102) Naprodaj je kombinacijska peč, na plin in premog, štirje grelci za vsako. Peč se proda po nizki ceni in je zelo dobrem stanju. Pokličite po telefoi- Cedar 2852. Lepa prilika Pozor, slovenski muzfkanti! Lepo priliko imate, ako znate igrati na harmonike. • Naprodaj je slovenska harmonika, skoro čisto nova, Lubasovega izdelka, štirivrstna, trikrat uglašena. Dobite jo za nizko ceno, skoro napol zastonj, ker sem jo primo-ran prodati radi odhoda v staro domovino. Istotam dobite lahko tudi dober klarinet. Zglasite se na 1263 E. 55th St., in sicer samo do nedelje. Naprodaj je restavrant. Knjige kažejo, da dela prostor $2000 prometa. Blizu tovaren. Lepa oprema. Lastnik proda poceni, ker gre v Ca-lifornijo. J. N. Patton, 18612 St. Clair Ave., Nottingham-St. Clair kara. Stanovanje se da v najem. Pet sob, kopališče in furnez. 1087 Addison Rd., zgorej. Odda se tudi štiri sobe in kopališče na 1079 E. 64th St., spodaj. (103) Koze naprodaj mlade in stare. M. Bousek, 23201 Blackstone Ave. Tel. KEn-more 1009-M. (101) Soba se da v najem ženski ali moškemu. 1128 E. 63rd St. zgorej, spredaj. (104) sob spodaj, 5 Dvoje stanovanj se da v najem, zgorej. Jako poceni. Stanovanje dobite na 982 E. 78th St. blizu White tovarne. (101) Garaža pripravna za popravljanje avtomobilov ali barvanje se odda. Velikost 60x38, nahaja se na St. Clair Ave. blizu 61. ceste, zadaj. Vpraša se na 6129 St. Clair Ave. (Tue. Fri. x) MESTNE VESTI SLOVENSKA BRIVNICA Frank A. Gredence 6124 ST. CLAIR AVE. (prc.i J. Iiopar) Pasijon Mr. Louis Oblak, direktor in režiser slovite drame "Pasijon," ki je bila tekom meseca marca trikrat uprizorjena v S. N. Domu, je dobil te dni od škofa Rt. Rev. Joseph Schrembsa krasno priznalno pismo za sijajno vpri-zoritev Pasi j ona. Škof se lepo zahvaljuje tudi vsem igralcem in želi, da bi se Pasijon ponovno vprizoril v še večjem obsegu. Pisma V našem uradu se nahajajo sledeča pisma: Anton J. Kostelo, Milan Jakšič, Neža Valeta, Fr. Ule, Frank Zaje, Joseph Petrich. •Ako se osebe ne zglasijo tekom enega tedna za ta pisma, jih bomo vrnili pošti, ker se nahajajo pri nas že preko dveh mesecev in so bila imena dotičnih že zaporedoma objavljena v listu. Novi naročniki Pretekli teden So se naročili sledeči Slovenci na dnevnik 'Ameriška Domovina:" Jack Go-dic, Frank Vidmar, Valentin Valj avec, iz Clevelanda, in Jos. MESO! MESO! Vedno velika zaloga svežega in suhega mesa. Prijazna postrežba in zmerne cexie. MARTIN FRANK St. Clair-106lh St. Market GLenville 5904 DOBER PREMOG! Točna postrežba! The Hill Coal Co. >'JK1 MARQUETTE HO Stari Cimpermanovi prostori IlEliilerson 5798 PRIPOROČILO Ali želite popraviti vaše žlebove, postaviti fornez ali kako drugo kleparsko delo? Zglasite se pri nas in gotovo bomo vam postregli prvovrstno po zmerni ceni. COMPLETE SHEET METAL WORKS J. F. UOUNAR 6925 St. Clair Ave. HEnderson 4736 Stanle TvCfcistorod TT. S. Patent Offlc« CICEiec? CHUTNEY, WHO WENTTO HOLLYWOOD -TO SET THE MOVIE WOf5L.CS AFIRE AFTEF2. <5RADU AT/AO <5 FJ50/v\ A DRAMATIC SCHOOL/ CAME HOME "Tbcvajf ON THE MORNING MILK "TWAIN C gg $ V HENRIK SIENK1EWICZ POTOP iz poljščine prevel DE. RUDOLF MOLE (Nadaljevanje) "Lahko bi se mu izročila deklica v varstvo. Ker bi ,jo imel pred očmi, bi se lahko prej zavzel zanjo." Kmitic je začuden pogledal gospoda starosto. "Kakšen vzrok ima v tem, da se je hoče iznebiti?" si je mislil sam pri sebi. Starosta pa je nadaljeval: "Seveda, težavno bi bilo, da bi stanovala v šotoru gospoda vojvode vitebskega, toda ostala bi lahko pri hčerkah vojvode." "Ne razumem!" je rekel Kmitic, "ali bi on res hotel biti več nego samo njen varuh?" "Težava je le v tem, kako bi jo spravil v današnjih nemirnih časih v one kraje. Če bi mogel najti koga, da bi jo varno pripeljal. . . Evo, ti bi se lahko potrudil, ker itak potuješ h gospodu Sapiehi. Dal bi ti pisma. Ti pa bi mi dal viteško besedo, da jo varno pripelješ." "Jaz naj jo odvedem h gospodu Sapiehi?" je vprašal začudeno Kmitic. "Mar je to tako neprijetna naloga? Pa če bi prišlo tudi, do ljubezni med potjo?" "Ehe," je rekel Kmitic, "moja čuvstva ima že nekdo drugi v najemu, in dasi ne plača najemnine, vendar ne mislim menjati najemnika." "Tem boljše, še z večjim mirom ti jo zaupam." Nastal je trenutek molčanja. "Kaj? Torej bi si upal?" je vprašal starosta. "Jaz potujem s Tatarji!" "Ljudje so mi pripovedovali, da se te Tatarji bolj boje nego ognja. No, ali bi se potrudil?" "Hm! čemu ne, če bi si s tem noklonil vaše velmožje. Samo če. . ." "Aha! Najbrž misliš, da mora dati kneginja dovoljenje. . . Da! Kakor mi je Bog mil! Zakaj premisli, da me ona sumniči." Tu je začel gospod starosta Kmiticu nekaj šepetati na uho, naposled je dodal glasno: "Grozno je bila nevoljna name radi tega, jaz pa sem si mašil z rokami ušesa, ker rajši bi imel Švede pod Zamoščem, kakor da se borim z babami. Toda imela bo najboljši dokaz, da ne nameravam nič zlega, ker hočem sam spraviti dekle odtod. Zelo se začudi, res je. No, pri prvi priložnosti se pogovorim o tem ž njo." Po teh besedah se je starosta obrnil in šel, Kmitic pa je pogledal za njim in zamrmral: "Neko mrežo mi nastavljaš, gospod starosta, in dasi ne poznam namena, vidim mrežo prav dobro, ker si kaj neroden ribič." Drugo jutro se je napotil gospod starosta, po zajtrku in po pregledu najemniške nemške pehote v sobane kneginje. Našel je gospo, ki je vezla or-nat za kolegiatno cerkev. Za njo je Anuša zvijala svilo, ki je bila razvešena na dveh stolih. Drugo štreno rožnate barve si je dala za vrat in, migajoč hitro z rokami, je begala okoli stolic, navijajoč nit v klobčič. Starosti so se zaiskrile oči, ko jo je ugledal, toda kmalu se mu je pokrilo lice z resnobo, pozdravil je kneginjo in začel nekako nehote: "Ta gospod Babinič, ki je prišel semkaj s Tatarji, je Litvin. To je bogat in zelo vljuden člo vek in baje imeniten vitez. Ali si ga opazila, gospa sestra?" "Saj si mi ga sam pripeljal, je odgovorila malomarno kneginja Grizelda. "Pošten obraz ima in zdi se, da je dober vojak." "Povpraševal sem ga tudi po onih posestvih, ki so zapisana gospodični Borzobohati. Pravil mi je, da se to posestvo lahko ko- sa z Radzivilovimi." "Bog daj Anuši! Laže bo prenašala svojo zapuščenost in potem starost."" "Samo nevarnost je, da ji ga oddaljeni sorodniki ne razdro. Babinič pravi, da bi se mogel vojvoda vitebski za to zavzeti. Ta je vrl mož in nam zelo naklonjen, ki bi mu zaupal lastno hčer. Zadoščalo bi, da bi poslal sodiščem obvestilo in oglasil svoje va-ruštvo. Toda Babinič pravi, da je treba, da potuje gospodična Ana sama v one kraje." "Kam? H gospodu Sapiehi?" "Ali pa h gospodičnam Sapi-ehe, da se tam izvrši instancia pro forma." Vojvoda si je v tem hipu izmislil "instancia pro forma," dobro vedoč, da vzame kneginja ta ponarejen denar za pravega. Ona je nekaj časa pomišljala in rekla: "Kako naj torej potuje, ko so švedje na poti?" "Jaz imam baš obvestilo, da so zapustili Lublin. Vsa dežela tostran Visle je prosta." "In kdo bi jo spremil h gospodu Sapiehi?" "I, no, sam Babinič!" "S Tatarji? Boj se Boga, gospod brat, to so vendar divji in grdi ljudje!" "Jaz se ne bojim," je posegi« vmes Anuša, poklonivši se. Toda kneginja je že opazila, da je prišel brat z nekim gotovim načrtom, zato je odpravila Anušo iz sobe, sama pa je začela gledati brata z vprašujočim pogledom. On pa je rekel, kakor bi govoril sam s seboj: "Tatarji se mečejo v prah pred Babiničem. Obeša jih za vsak prestopek." "Jaz ne morem dovoliti tega podjetja," je odgovorila kneginja, "Dekle je pošteno, a vihravo in kaj rado vzbuja v ljudeh ljubezen. Sam veš to najbolje. Nikdar bi je ne poverila mlademu in neznanemu človeku." "On ni neznan, zakaj kdo še ni slišal o Babiničih, kot o imenitnih in vrlih ljudeh! (Gospod starosta ni še nikdar v življenju ničesar slišal o Babiničih). Sicer pa — je govoril dalje — bi ji lahko dala za spremstvo kako vrlo dekle, tako bi bil tudi decorum varovan. Za Babiniča sem porok jaz. Rečem -ti še to, gospa sestra, da ima v onih krajih nevesto, ki je vanjo, kakor je sam povedal, zelo zaljubljen. . . In kdor je zaljubljen, ima druge misli. Glavno je, da se takšna prilika ne najde tako hitro; sicer pa lahko dekletu premoženje propade in ostane v zrelejših letih skoro lahko brez strehe nad glavo." Kneginja je nehala vezti, dvignila je glavo in uprla v brata svoje presunljive oči. "Kakšen vzrok imaš, da jo hočeš spraviti odtod?" "Kakšen vzrok?" je rekel gospod starosta ter povesil oči, — "kakšen vzrok? Nobenega!" "Jan! Ti si se z Babiničem dogovoril, da posežeta po njeni časti!" "Evo ,glej, kakor mi je Bog mil, še tega je manjkalo! Pre-čitala boš lahko pismo, ki ga bom napisal gospodu Sapiehi in še svojega lastnega lahko dodaš. . . In jaz ti obljubim, da se ne ganem iz Zamošča. Sicer pa lahko sama preizkusiš Babiniča in ga boš še sama prosila, naj se poprime te naloge. Ker me sumničiš, nočem o stvari nič več slišati." "Čemu torej tako siliš, da ona odpotuje iz Zamošča?" "Ker ji želim dobro in gre za neizmerno premoženje. Sicer pa, priznavam! Dosti mi je ležeče na tem, da zapusti ona Zamošč. Sit sem že tvojih sumničenj, nikakor mi ni po godu, da zreš venomer name tako mračno in strogo. Mislil sem, če bom'deloval na odhod dekleta, da bom našel najboljši vzrok proti sumniče-njem. Povem ti še več: oficirji se radi nje med seboj prepirajo in grozijo s sabljami, ni miru, ni reda, ni službe, kakor bi morala biti. Dosti mi je tega! . . . Ker pa še vedno obračaš svoje oko za menoj, delaj kakor ti drago, a Mihaela nadzoruj sama, ker je to tvoja, ne moja stvar." "Mihaela?" je rekla začudene neginja. "Jaz ne govorim nič proti dekletu. Ne meša mu glave več kakor drugim, če pa ti, gospa sestra, ne vidiš njegovih strelja-jočih pogledov in goreče ljubezni, tedaj ti rečem, da Kupidova ljubezen ni tako slepa kakor materinska." Kneginji s£ naježe obrvi, a li ca ji porde. Ko je starosta opazil, da je zadel na pravo struno, se je udaril z rokami po nogah in nadaljeval : "Tako torej, gospa sestra, tako! Kaj mi mar! Naj ji Mihael podaje svilo za navijanje, naj sopiha, gledajoč nanjo, naj za-rdeva, naj skozi luknjice pri vratih gleda nanjo! Kaj mi mar! Sicer pa ne vem. Premoženje lepo. . . rod, no, plemenit in jaz se ne ponašam nad šlahto. če hočeš sama, dobro! Leta so si- cer precej različna, toda tudi to ni moja stvar." Po teh besedah je gospod starosta vstal, se poklonil sestri zelo ljubeznivo in se odpravil na odhod. Kneginji je med tem šinila kri v glavo. Ponosna gospa ni v vsej ljudovladi videla neveste, ki bi prijala Višniovieckemu, a za mejo kvečjemu med avstrijskimi nadvojvodinjami, zato so jo bratove besede spekle kakor razbeljeno železo. "Jan," je rekla, "čakaj!" "Gospa sestra," je odgovoril gospod starosta, "hotel sem ti prvič dokazati, da me po krivici sumničiš, drugič pa, da bi morala na koga drugega paziti. Se-mam ničesar več povedati." Tu se je gospod Zamojski poklonil in odšel. XXXV. Gospod starosta se ni povsem lagal pred sestro, govoreč o ljubezni Mihaela do Anuše, saj je bil mladi knezič zaljubljen vanjo kakor vsi drugi, ne izvzemši pa-žev. Toda ta ljubezen ni bila nikakor globoka in prav nič podjetna; ni bilo stremljenje srca, ki stremi za vedno doseči ljubljeno bitje. Za takšno stremljenje ni imel Mihael nobene energije. Zato se je kneginja Grizelda, ki je sanjala o sijajni prihodnosti svojega, sina, zelo prestrašila tega čuvstva. V prvem hipu je ostrmela radi m Zelo važno naznanilo KRANJSKO-SLOVENSKA KATOL. JEDNOTA PRVA SLOVENSKA BRATSKA PODPORNA V AMERIKI ORGANIZACIJA P! I 8 i i i i ium PRIREDI PRIHODNJE POLETJE PRVI IZL V STARO DOMOVINO Omenjeni izlet se bo vršil na svetovno znanem, modernem brzoparniku CUNARD LINE "BERENGARIA" ki odpluje iz New Yorka DNE 20. JUNIJA, 1931 O POLNOČI Izlet, kakor vse kaže, bo nekaj posebnega, neltaj pomembnega in veselega za vse, ki se bodo izleta udeležili. Med potjo se bodo izletniki ustavili v "LISIEUX" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke sv. Terezije." Dalje si bodo potniki ogledali Pariz in druge znamenite posebnosti na Francoskem. Nato se bo odpotovalo proti Ljubljani, kjer se bo počastilo grob slovenskega pijonirja in ustanovitelja K. S. K. Jednete, pokojnega Rev. F. S. ŠušterSiča. Počastilo se bo razne druge dostojanstvenike in ogledalo se bo razne zanimive kraje naše stare domovine. Ravno tako bo dana prilika vsem, ki se bodo želeli pokloniti sv. Očetu v Rimu, da bodo to lahko storili. Iz tega je razvidno, da bo izlet nekaj zanimivega in veselega. Zato se vabi vse rojake Sirom Amerike in Kanade, da se tega izleta v obilnem številu udeleže. Glede potnih listov, permitov, voznih listkov itd pišite nadaljna pojasnila na nižje podpisanega tako nenadne privolitve gospoda staroste v Aničin odhod; sedaj je pa nehala razmišljevati o tem, tako daleč je objela njeno dušo ta grozeča nevarnost. Razgovor s sinom, ki je bledel in se tresel pred njo, in še preden je kaj priznal, začel prelivati solze, jo je utrdil v mnenju, da ji grozi nevarnost. Anuša se je sicer utapljala v solzah v mislih, da se bo ločila od svoje gospodarice in matere, a za zvito deklico je bilo povsem jasno, da be « tem, da bo prosila za odhod, odvrnila od sebe vsak sum, da je kdaj hotela ljubkovati z mladim knezom — ali pa celo s samim gospodom starosto. Kneginja se je hotela prenri-čati, če ni kakšnega dogovora med bratom in Kmiticem, zate si ga je dala poklicati predse. Obljuba gospoda staroste, da ne zapusti Zamošča, jo je sicer znatno umirila, vendar je hotela bliže spoznati človeka, ki- je imel spremljati dekle. Razgovor s Kmiticem jo je popolnoma pomiril. "H gospodu Sapiehi jo varno pripeljem, saj je starosta povedal, da je sovražnik zapustil Lublin, potem pa nočem o njej ničesar več vedeti. In ne samo radi tega, da bi se mogel oddolžiti vaši knežji milosti, zakaj za vdove po največjem vojskovodji, ki mu je dolžan ves narod zahvalo, sem vedno pripravljen preliti svojo kri. Toda tudi zato, ker imam tam rešiti svojo težko zadevo, ki ne vem o njej, če odnesem zdrave kožo." "Meni ni treba nič drugega," je rekla kneginja, "samo da jo oddaš v roke gospoda Sapiehe, in gospod vojskovodja stori radi mene, da ji ne odreče nadaljne ga pokroviteljstva." Tu mu je podala roko, ki jo je on spoštljivo poljubil; ona pa je rekla pri slovesu: "Varuj se, gospod vitez, varuj ! Tudi na to se ne zanesi, d?* je kraj prost sovražnika." Zadnje besede so osupnile gospoda Kmitiea, a ni imel časa, da bi dlje razmišljal o njih, ker ga je kmalu dohitel gospod starosta. "Kaj, gospod vitez," je rekel veselo, "največji zaklad mi odpelješ z Zamošča?" (Dalje sledi.) za Josip Zalar, glavni tajnik, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. i 1 | 1 i f i 1 - 1 mmmm&>. V Washingtonu je zborovala ženska organizacija za odpravo prohibicije, ki je nekega dne osvojila sklep, da predloži predsedniku Hooverju peticijo, v kateri se zahteva odpravo prohibicije. Nad 500 delegating je šlo do predsednika. Zgorej je Mrs. Sabin, predsednica in Mrs. Nicoll, tajnica organizacije. V sredini je Max Schmeling, nemški prval v rokoborbi, ki se bo spoprijel S. julija v Clevelandu, O. s Striblingom iz Georgije, za svetovno prvenstvo. Rokoborba se bo vršila v novem elevelandskem štadiju, ki bo do tega časa že dovršen. THE OLD HOME LEPA PRILIKA Hišo, pet sob, z vsemi modernimi udobnostmi in z garažo, vam zgradim za $4,000 in več. Imam tudi več lotov, katere prodam od $400 naprej. Izdelujem stavbene načrte brezplačno mojim odjemalcem. Se vam priporočam M. L. JALOVEC STAVBENIK 19404 Mohican Ave. VAŽNO PRIPOROČILO Vsem Slovencem in Hrvatom Clevelanda in okolice naznanjam, da imamo v zalogi vsakovrstni SLAD in HMELJ. Posebno priporočam sedaj, ko prihajajo vroči dnevi takozvani LIQUID MALT. Tega vam .ni treba ne kuhati, ne greti, vam ga pripeljem na dom še gorkega. Samo pokličite po telefonu in vam postrežem, kakor želite. Se vam toplo priporočam. 449 E. 157 th St, A. BAVETZ CLEVELAND, OIIIO Tel. KEnmore 2976-R.