I MWh ZM^QUu .>iovwiavfMpMI ■ l< I h linfTirigt titV
5 I'A ^ilk^t f( f	' li
/11	I	11	A
I' ' lifj^HMlll II ^^mm^ mm	v'^ll TT1 fllrl By WM1'
Ih H HI I HI H ^H I	flH j^H	liH I HI H I ^B^L ^^
\ii\i w ^/fl |ii|U|/i||i| x JLlllVft AAawl
NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
rfifVl-''f.*.-^-';"' y . : " T-. . I '_________<»_'_________ .......v . v •. ~ - • .___■ . •_— -
rrffiifcrftTigirf ifni Hh	H
j ^L.L1l|u. aM) A--.-'	I i
• ™rtifi"-' :' '" " ..........JI
ll -	Jl
LETO XI. — VOL. XL
CLEVELAND, OHIO. MONDAY, SEPTEMBER 16. 1018/
',. "/iS
AMERIKANCI ZMAGOVITI - AVSTRIJA PROSI ZA MIR
TrotzKi in Lenine -rta prodala Husijo in Slo-dane Kafzerju
Prodaja W. S. S. in izjava oblastij.
___ _
MESTNE NOVICE
«1	■■■} fr ir.ii '	\ : • r
Iz Washingtona je dospelo povelje od provost maršala generala Crowder, da se vojaški uradi ne smejo rabiti za propagande vojno hranilnih znamk. Vojni oddelek vlade je izdal to povelje, ker so prišle iz Clevelanda in tudi drugih krajev pritožbe, da se godijo nepravilnosti. General Crowder je poslal sledeče povelje vojaškim odborom: Dolžnost onih, ki so se registrirali za vojaško službo, in Id so v zapostavljenih razredih, a* niti večja niti manjša kar se tiče vojno hranilnih znamk in Liberty bondov, kakor je dolžnost onih, ki niso registrirani. Kot se mi je poročalo, so elevelandski vojaški odbori smatrali, da imajo registrirane! posebne dolžnosti v tem ozira. Naročite vojaškim odborom, da prenehajo s tako akcijo in naj se poslužujejo drugih sredstev za podpisovanje vojnega 90-
mnenje, da imajo registriranem izvanredne dolžnosti tozadevno. .. S tem je povedano, da vojaške oblasti ne morejo) rabiti svojih uradov za agitacijo vojno hranilnih znamk, ali da bi registrirane! Imeli posebno dolžnost pri tem. Dolžnost kupovati voj-jno hranilnih znamk je vsem Saaka, in vsak naj se potrudi po svoji moči zadostiti tej dolžnosti.	;'"vr: •
& —Delavci, ki opravljajo sle deča dela in ki so se registrirali zadnji četrtek, so oprošče i ni vojaščine: strojniki, kovači, boilermakers, bakrarji, pipefiters, elektrarji, kemlsti, firemen, strojniki in sprevodniki na železnicah, ljudje ki |šo ^aposljeni pri železnici, ali brzbjavu, mizarji in tesarji, / ki so zaposljeni pri mostovih in v ladjedelnicah.
—V soboto zjutraj so roparji napadli sedmo nadstropje Bradley Building, na W. 6th St. in odnesli blaga in denarja za $10.000. , -rHenry Weller, 6001 Dib-fbte ave, se nahaja v bolnišnici smrtno ranjen. V petek zju-itraj se je spomnil, da je. pozabil registrirati za vojaško | službo, kar ga je tako greVa-lo, da je vzel britev in si pre-§r«zal žile v soboto z j litra j. Zdravniki pravijo, da ne bo
—Dne 18. oktobra se vrši v ,Wade parku velika slav-Inost, ko bo odprta prometu Ifova ulica v Clevelandu, ki se bo imenovala "Liberty Row**, v spomin vseh onih Oevelandčanov, ki so padli lldi bodejer padli na francoskem bojišču. Za vsakega pa-
*X zasadili eno drtv^ob fasten spomen i k*vsem pad-
uezeii.
—čc se kaka tovarna v j Clevelandu, kjer se izdeluje municija, pritoži zoper saloon, ki se rjahaja pol milje v okolici tovarne, tedaj bo vlada dotični saloon nemudoma zaprla.
—Državna živilska administracija prosi vse občinstvo, da hrani peške od breskev, marelic, češpelj, oliv, datelj-nov, lupine od Orehov, kostanj«*. letnikov itd Dvesto pešk od breskev da dovolj materijala za eno plinovo masko, katero rabijo vojaki na fronti, da se varujejo strupenih plinov. Mestna vlada pravi naj gospodinje spravljajo te peške in lupinje v posebne posode, in možje ki odvažajo ostanke jedil, bodejo odpeljali tudi ta materijah
—Tekom meseca oktobra in novembra bo poklicanih kakih 15.000 mož iz Clevelanda v vojaško službo. Tekom nadaljnlh mesecev odidejo zopet tisoči. Delo teh mora biti nadomeščeno od žensk, kakor se to godi v Franciji, Italiji, Angliji ia drugod kjer se vrti vojna.
—Trgovine se bodejo morale po zimi zapirati ob 6 zvečer, da se prihrani kpllkor mogoče premoga.
-^Detektivi A. P. L. in u-radniki državne živilske ad-
0£i—OU ICI1-
—17 slakerjev, katere so polovili tekom zadnjega meseca v Clevelandu, je bilo ofl> peljanih v soboto v Camp Sherman. 210 jih je ostalo še v county zaporih.
—Eugerie Debs, vodja so-; cijalistov v Ameriki je bil v soboto od sodnika Westenha-vor obsojen na deset let ječe. Spoznan je bil krivim, da je zagovarjal odpor proti vladi Zjedinjenih držav. Zagovorniki in odvetniki Debsa bodejo vložili prošnjo za novo obravnavo, in Če ta ne bo do-
ttKMhIS
go je mnogo tisoč dolarjev, da se .Debsova obravnava pri-tira do najvišjega sodišča v Washington u.
Debs je položil varščino $10.000 in je moral obljubiti sodniku, da se bo podal samo na svoj dom, ki se nahaja v Terre Haute, Ind. Iz tega mesta ne Sme nikamor drugam,, dokler ni vsa zadeva koneč-no rešena. Bond za Debsa je podpisal Harry Moskowitz, 8511 Haugh ave. Sodnik We-stenhaver je odrekel prošnjo Debsovih odvetnikov, da bi se dovolilo Debsu govoriti po deželi.
je kongres prepovedal izdelovanje vina in pive.
—Ta teden dobijo vsi na novo registrirani vprašalne pole, da jih spolnejo. Ko so te pole vrnjene na vojaški u-rad, dobi vsak registriranec številko. Teden pozneje bodejo klicani na zdravniško preiskavo oni v starosti od 10—21 leta in v starosti od
korja v hiši. V štirih stanovanjih na vzhodnem koncu mesta so uradniki zaplenili 800 funtov sladkorja, katerega so podarili bolnišnicam:
—V Clevelandu se bo organiziral simfonični orkester pod mojsterskim vodstvom znamenitega Rusa Nikolaja Sokolova. Kot se jgovori bo elevelandski simjMnični orhe-stef eden najboljših v Ameriki.
—$28766 so odnesli roparji in tatovi raznim trgovinam in posameznim osebam tekom preteklega tedna v Clevelandu. Ta svota je uradno poročana policiji, koliko; je pa še manjših tatvin, za katere policija ne ve. Nad $20001 je bilo pokradenega potni-1 kom na cestni železnici.
—Štetje judovskega prebivalstva v Ameriki je pokazalo, da se v Clevelandu nahaja na 100.000 Židov. Cleveland je četrto mesto v Ame
hivalcev teVilU Žid0VS)tih prC"
—V sredo, 18. sept. je zopet seja vseh Slovencev, ki nočejo pomagati pri Liberty Loan agitaciji. Vsak bo dobil od vlade posebno naznanilo za to sejo ob pravfcm času. Seja se vrši ob 8. uri zvečer v Grdinovi dvorani.
—Poročil se je Martin Kre-
M A i	l_J	nil A fl • A •»
—John Krakau, 13802 Lake Shore Bulevard je dobil v soboto zjutraj ob jezeru mrtvo truplo nekega moškega. Mrtvec jp imel na sebi le hlače, srajco in čevlje. Ne daleč stran je ležala suknja mrtveca, na kateri je bila številka 267 4 Browning Co. Policija je vprašala v tovarni The Browning Co. v Collin-woodu, kjer se je dognalo, da je dotična številka bila registracijska številka delavca v tovarni po imenu John Prudič, ki je bil star 46 let in je stanoval na 15417 Hale ave. Njega ni bilo že en teden na delu. Policija je mnenja, da je postal Prudič žrtev Jakega napada, f " » ♦-
imenik mitrii in rajali vojakov
Vojni oddelek v Washington naznanja zgube sledečih Slovencev in Hrvatov, ki so bili ranjeni ali ubiti na francoski fronti: Jos Strnad, 1648, W. 18th Place, Chicago, III. pogrešan v bitki, John Zaje,1 Houston ave. Chicago, III, teško ranjen, >Louis Kjer, Amherst Junction, Wis. teško ranjen, Frank Krese, May-nard, Q. korporal, teško ranjen, John lešnik, St. Paul, Minn, ranjen. Danilo Vuka-sovich, iz Južnega Takovo pri Trebinju, Hercegovina, teško ^ranj^n, ^Mike Popič,
/vilton .juifU: Jb/vLjjp . jriup
1 _. ,^	TI»cjt .- ia 4
poštev.
Slovenska Narodna Zveza in njeno članstvo v Ameriki je neprestano temeljila na podlagi narodnega samo-odtočevanja. In ne samo to. Ko se je ustanovila Slovenska Liga 1015, niti tedaj, torej v prvem začetku borbe a-meriških Slovencev za osamosvojenje, ni nihče povdarjal, da se je ustanovila za to, da določimo kako vladno obliko bodoči svobodni Jugoslaviji. Nikdar se nI trdilo, da bi bili Slovenci prliflorani iti brez vsakega nadaljnega vprašanja pod srbsko kraljevino. Slovenska Liga se je ustanovila z namenom, da zjedini Slovence, Srbe in Hrvate, in da tako zjedinjeni narod postavi skupno fronto proti Avstriji in Nemčiji. Nihče se ni dotaknil vprašanja, kaj bo potem, ko pride zmaga zaveznikov, ko se uresniči* zjedinjenje in bo priznana Jugoslavija kot samostojna država. Toda v srcih smo bili vsi prepričani, da po zma-fn ne more priti druzega kot demokracija, in sicer demokracija v čistem pomenu besede: *amood!očevanie naroda. Narod naj sam zbere kar želi. In tudi Jugoslovanski Odbor je neprestano povdarjal: Kakor rt bo zjedinjeni narod postlal, tako bo ležal. To so jzrecne besede dr
rodu......
Iz mnogoštevilnih izjav voditeljev naroda v stari domovini* tako med Slovenci kot med Hrvati, posnemamo da stojijo voditelji v stari domovini na popolnoma istem stališču. Dr. Korošec povdaija v vsakem svojem govoru, da se avstrijski Slovenci in ostali Jugoslovani borijo 2a pravico narodnega samo-odločevanja..■ Nikdar m izjavil, da se borijo za kraljevino ali republiko. Enako so se izjavili poslanci Hrvatskega Sabora pri zadnjem zasedanju v Zagrebu.-Enake besede smo slišali iz ust kapitana Pierre De Lanux v nedeljo 8. sept. odposlanca francoske vlade. Dejal je: "Kar se tiče notranje oblike nove Jugoslavije, je prepuščeno narodu, da sam odloči, in pri splošni in enaki volivni pravici, ki bo vladala v Jugoslaviji, pač ni mogoče, da bi dobila Jugoslavija vlado, ki ne bi bila po volji naroda.
Tu imamo torej tri sijajne dokaze, da je splošno ljudsko mnenje, kar se tiče Jugoslovanov in kar se tiče ameriške vlade ter zaveznikov, na strani samo-odločevanja. Kdorkoli hoče torej narodu to pravico kratiti, da namreč narod sam odloči kako hoče v bodočnosti živeti, ta ni prijatelj naroda. Narodu nekaj jemati, kar mu po vseh pravicah gre, to ni demokracija. Narod mora biti najvišja suverena oblast, on ima prvo in zadnjo besedo v svoji državi. Kdorkoli temu nasprotuje, je sovražnik hwoda in hoče prikrajšati narodu najbolj temeljno njegovo pravico. Vsa Amerika obstoji na principu samo-odločevanja, zato imamo tukaj celo sodnike voljene od ljudstva, da ljudstvo tudi sodnike odstavi in prežene, kadarkoli bi sodniki skušali razlagati postave tako, da ne pride pravice naroda v
KRFSKA DEKLARACIJA.
Predsednik Mlson je dne 25. Julija spregovoril sledeče vpeštevanjaVredne besede: "Zavezniki se borijo za atalen mir, in stdfc mir nastane, kadar bodvsem narodom
priznana pravica samoodločevanja. Mnogo oseb v Ameriki je, ki napačno razlagajo besede "samo-pdločevanje" in "demokracija". Če se govori, da se Amerika-bori za demokracijo, je jasno, da se Amerika ne bori, da bi usilila drugim narodom kako vladno obliko! Amerika se botf, da vsak narod sam odloči kakšno vlado hoče imeti. Ame-rka ne more vsiliti nobene obtike vlade nobenemu na-
' ' '	M- ••• • ' '	.i	v; h
Kajzer skuša s pomočjo Avstrije kposlovati mir.
zvala vse vlade, ki so udeležene v tej vojni, da se nemudoma snidejo v kateremkoli nevtralnem mestu, da se pričnejo dogovarjati glede miru z ozirom, da se začne nemudoma z razpravljanjem mirovnih pogojev. Avstro-Ogrska vlada je ob jednem naznanila prošnjo papežu v Rim, da posreduje in vsem nevtralnim državam. Sem je dospelo u-radno naznanilo z Dunaja,da Avstrija v resnici želi začeti z mirovnimi dogovori. Amerika na ta poziv ne bo odgovorila, kot tudi zavezniki ne. Po izjavi Wilsona ne bo prej mir, dokler ni nemška vojaška sila popolnoma uničena,
PERJif.
MUifdaaidpr&atod omUt pmA feTllaalk.
ky tli® A^ap* M, 1917, «>Att I^Mt MRoc if jBtvchuM, OM*.
1
PMMM^Mcral
Amsterdam, 14. j sept. Vlada Avstro-Ogrska jfe danes po
22.000 Remcev ujet, zmagoviti Ame-rikaici obstreljujejo trdnjavo Meti
■ ■ ■	■ 1
Amerikanci pred Metzom.
Ameriška fronta, 14. sept. Nemci spravljajo municijo težje topove izpred Metza in Hindenburg fronte. Vso nemško fronto obstreljujejo ameriški topovi. Amerlkans-ka armada se bliža Metzu, največji nemški trdnjavi. Od desne in leve pomagajo fran-cozi. Nemci se tudi izpred Verduna umikajo proti svoji meji.
100 mest osvobojenih.
Parit 15. sept. Tekom sedemindvajset ur so ameriške čete osvojile ves St. Michiel okraj, kjer je bila nemška fronta zadrta globoko v francosko zemljo, iti kjer Francozi tekom štirih let niso mogli Nemce pognati nazaj. A-merikanci so pridobili skoro 190 kvadratnih milj zemlje ln nad 100 mest in vasij je prišlo iz nemške v francoske roke. Pred silovitim ameriškim napadom so se nemške utrdbe rušile kot prah.
v J
pariz, 15. sept. ivo so ume rikanci začeli operacije v St. Michielu, se je nahajalo do 100.000 Nemcev, ki so branili postojanke. Pri prvem a-meriškem napadu so se Nem ci začeli umikati, toda Amerikanci so tako hitro napredovali, da so vjeii najmanj 20.000 Nemcev, Francozi pa 5000. ,< ;
Avptrijsci med ujetniki.
Med ujetimi vojaki so dobili Francozi in Amerikanci tudi do 5000 Avstrijcev, ki so se borili z nemškimi vojaki. Nad 300 avstrijskih častnikov je bilo ujetih.
Nenici v strahu. v Washington, 15. septem-
Ogromno izdajstvo boljševikiv v Rusiji ttazao od rt* i Washingtoeu.
Washington, 14. sept. Vlada Zjedinjenih drž£v je danes podala celemu svetu silovite dokaze — če je bilo tr* ba kakih dokazov, ker mi smo vrjeli že prej — da se boljševiki v Rusiji, na čelu njima Trotzky in Lenine plačani od nemškega kajzerja, da sta izdala Rusijo Nemcem na milost in nemilost. Ameriški detektivi v Rusiji so dolgo časa zbirali materijal o izdajstvu Lenine in Trotzkya, in sedaj je prišlo vse na dan. Dokazano je, da sta Trotzky in Lenine dobivala cele gore zlata od nemške cesarske banke, z namenom, da izda-sta zaveznike, da se dovoli Nemčiji vstop v Rusijo ter da se Slovane v Rusiji popolnoma uničL To je tem la-glje, ker sta Lenine in Trotzky Žida, kakor so židje vsi
dajstvo boljševikov je brez primere v svetovni zgodovini, in kakor pravi ameriška vlada, se da ta izdajstvo primerjati le z izdajstvom Judeža Iškarjota, ki je prodal Kri-sta Židom za trideset srebrnikov. Dokazi, katere priobču-je ameriška vlada, ne kažejo samo, da sta Trotzky^ in
kaz^so tudi^	dasta
bra. Ameriška vlada ima naznanila iz nevtralnih dežel, da se je Nemcev v državi po*^ lotil velik strah pred Amerikanci. Nemški časopisi, ki shajajo v Basle, Švica, piše: Prihod Amerikafacev je Nem ce silovito razburil. Ogromni topovi, katere so pripeljali Amerikanci na fronto, da uničijo nemške trdnjave, povzročajo, da se Nemci, ki stanujejo blizu meje, umikajo v notranjost. Celo starejši ljudje se tresejo kot otroci, ko berejo poročila iz bojišča. Nemci nameravajo izprazniti Alzacijo in Baden.
; Francosko prebivalstvo.
Na ameriški fronti, 15. ssp Ko so prišli ameriški vojaki v St. Michiel katero mesto je bilo od začetka vojne v nemški oblasti, francosko peft bivalstvo samega veselja ni vedelo kaj bi naredilo. Ljudje so poklekovali pred Amerikanci in jim poljubovaii roke^ štiri leta so ti ljudje
fl*! tffgftj Kf-m	p.p J -J
hodom so Nemci odpeljali vse fante in možs iz mesta.
Pariz v veselju.
; Pariz, 15. sept. Neizmerno veselje vlada y Parizu ran di zmage Amerikanctv. Or fenziva, katero vodijo Am*-rikapci sedaj, je prva njih ofenziva, ker dosedsj niso Še nikdar samostojno nastopali, ampak vselej pomešani s francozi in Agleži, Prva ofen živa je bil ogromen uspeh za Amerikance in zaveznike. A-meriška kavalerija se nahaja komaj deset mil od Metza, in pri Metzu se začenja nem* ška zemlja.
JjmAmv** -	po po*tt*+A0
Xa Evropo - f+Jt>Q\To*amm*na *U%>ilK* - Jc
|p|f4|tp WA f /C«f Atilhfcar	LOUIS J. MG Mr
ISSUED MOWDAY, WfPMMPAY AND TODAY.
Idi If 25.000 Sbwriais is lb 0l| tf Gtafari aid elsewhere.
kirnlamrateswrequrt. Americas ■ spiritFfif «lintfewly
i i ■■ ' - ..... 1 1 1 1 '=
- • Entmd m moond-dan motor Jtmmry 5th 1909, at tho pott offict at OmM OUo tmdtr tko Act* Monk 3rd, 1879•__
No. 108. Mond. Sept. 16. '18
KRFSKA DEKLARACIJA.
Nadaljevanje Lc prve strani.
močjo splošne, tajne in enake volivne pravice sam odlogi, aii naj ima kralja, republiko, absSlutno, ustavno ali drugo monarhijo.
Na tem principu smo sodelovali z Jugoslovanskim odborom, pri Slovenski Ligi in pri Slovenski Narodni Zvezi. Na tem principu je delovalo 99 odstotkov slovenskega naroda pri Slovenski Narodni Zvezi. VpraSajte kogarkoli, pa vam odvrne, da je taka resnica. In to smo tu-«.li povdarjali v vseh naiih člankih, na vseh naSih shodih. Nikdar se ni niti najmanje nikjer omenilo od naše strani, da smo mi za kraljevino, ne da hi jo narod odobril, povdarjali smo neprestano in jako odlofino samo-odločevanje naroda.
Medtem so dani Jugoslovanskega Odbora sklenili z zastopniki srbske vlade na otoku Krfu, kjer je sedaj se-dež srbske vlade, takozvano "Krfsko deklaracijo". Ta {deklaracija določa jako ostro ZAčrtanp obliko vlade novi Jugoslaviji. Krfska deklaracija ne dolbč* samo, <Ja mora fflttt (shall be, je rečeno v angleškem uradnem prevodu) bodoča Jugoslavija kraljevina, ampak gre celo tako daleč, da priznava kralju, kot načelniku te Jugoslavije, pravico sankcionirati, to se pravi, da edino kralj ima pravico : potrditi ali zavreči ustavo in postave ustavodajne skupščine ali poznejlega parlamenta. In to brez vsake reci-iprocitete. Namreč, da Krfska deklaracija za slučaj, da ffcrtilj ne bi hotel tako narediti, kakor narod zahteva, ne iMoča ničesar in izključuje narodno pravico vetiranja. Karod je sicer glasom Krfske deklaracije avtonomen v dvojih notranjih zadevah, popolnoma enako kot je avtonomen ameriški narod, toda kralj ima pravico vetiranja (neposredno), toda temu vetiranju kralja ni ničesar nasproti postavljenega, kar , bi garantiralo narodu pravico ' samo-odločevanja. V tem se Krfska deklaracija bistveno pilikuje dd ameriške ustave. Ameriška ustava daje narodnemu kongresu predpravico, da če predsednik Zjedin-jenih držav neče podpisati kake postave, katero je nare-pe glasuje za njo z dvetretinsko večino. To je najlepSa dil kongres, da kongres isto vseeno lahko odobri in izvrši harmonija eksekutivne oblasti z narodno voljo. Tu ni nohtne tiranije, avtokracije, ampak eksekutivni in legislate je dana primerna moč in oblast, tako da Je narod za-dovoljen, r-- ■ ^V -	• •	■?
Mi smo tedaj, ko le bila objavljena Krfska deklaracija v Ameriki, povedali svoje mnenje. Povdarjali smo tedaj, da mi kot neodvisen list nismo vezani na nikogar, ampak, da si vselej pridržlmo pravico izraziti naSe mnen-ie popolnoma neodvisno in brez strahu. Povedali smo 2e pred poldrugim letom, da je Krfska deklaracija pakt ki ne more česati ne slovenske ne hrvatskega naroda niti srbskega, ker ni bila odobrena od nobenega teh narodov. Kekli smo pred poldrugim letom, da smo mi vselej proti tdmu, da bUkdo za skupni Jugoslovanski narod vnaprej odločeval obliko Jugoslavije ter da smo vselej in povsod podpirali Jugoslovanski Odbor le za to, ker smo imeli obljube, da po končani vojni bo narod neodvisno in samostojno odločil kakSno vlado hoče imeti v bodoči Jugoslaviji. In na tem staliSču smo še danes.
Radi narodne discipline, katero mi predvsem uvažu-jemo v teh resnih časih kot jo uvažujejo vsi zavezniški narodi, radi te narodne discipline je bilo treba trpeti. Pc^eg tega pa se je razlagalo Krfsko deklaracijo od onih, ki imajo pri njej največjo besedo tako, da nas popolnoma nič ne veže. Toda od časa do časa so vstajali glasovi proti njej, glasovi nezadovoljstva. Povdarjalo se je, da je treba jasno in točno naznaniti, da nas Krfska deklaracija popolnoma nič ne veže, in da je ne priznamo.
Raditega je bilo na seji izvrševalnega odbora Slovenske Narodne Zveze dne 14, avgusta predlagano in enoglasno sprejeto, tla poseben pododbor naredi izjavo za javnost glede Krfske deklaracije. Ta Izjava je bila narejena in predložena dne 30. avgusta plenarni seji izvrševalnega odbora Slovenske Narodne Zveze in je bila enoglasno odobrena. Potem pa je bil stavljen predlog, da se pošlje Izjavo rit Jugoslovanski Narodni Svet v Washington v pregled. Ob istem času pa je bil stavljen predlog, da čeladi Jugoslovanski Narodni Svet ne sprejme te izjave Slovenske Narodne Zveze, da se vseeno priobči javnosti
Izjava je bila poslana v resnici na ves glav. odbor in glasila S.N.Z. kakor tudi na Jugoslovanski Narod. Svet v Washington. Dobili smo odgovor, da ne smemo priobčiti, dokler ne pride dr. Vošnjak v Cleveland na posvetovanje glede te zadeve. Medtem pa je angleško časopisje prineslo pristno ali nepristno vest, da je bil dr. VoSnjalc in !>r»r T^kovič v avdijenci pri državnem tajniku L^t.s.ngu, kjir sta prosila za priznanje Jugoslovanskega odbora na podlagi Krhke deklaracije. To je vzbudilo silno ogorčenje pri ameriških Slovencih, in ker poročilo v angleških listin ni bilo preklicano, ljudstvo vztraja pri mnenju, da je edina rešitev Jugoslavije po mnenju Jugo-
gfovansfcega ocroora le Krfska deklaracija.
Raditega se sklicalo izvanredno zborovanje Izvrše-i^eg odwa ^Slovenske Nar^e Zveze dne ia sept.
ne more sum nooene ooiikc viaue iiuueiieinu naiuuu...
Glavni odbor S. N. Z.
Zastopniki Londonskega odbora tega niso pustili v javnost, ampak so trdovratno obstali pri Krfski deklaraciji. Ker pa Krfska deklaracija nima sile v sebi, ki bi nas jačila v boju zoper avtokracijo, ker krši najbolj sveti princip narodnega samo-odločevanja, raditega izjavljamo tni, da nimamo s Krfsko deklaracijo ničesar opraviti.
S tem, da ne priznamo Krfske deklaracije si pridržujemo pravico samo-odločevanja v Jugoslaviji. S tem sledimo natančno besedam predsednika Wilsona, ki je izjavil it*to. S tem dokazujemo, da ameriškim Slovencem se mora predložiti nekaj popolnoma demokratičnega, ker mi nikakor ne priznamo in ne bodemo priznali nobenega kralja za vladarja našega naroda.
Mi smo prepričani, da je danes ves slovenski narod v Ameriki proti Avstriji in Nemčiji. Štiri leta kampanje od strani našega lista in drugih listov proti tem zločinskim d"žavam, je gotovo odprlo oči najbolj zakrknjenim. So še izjeme, toda tako malenkostne, da ne pridejo v poštev, V zadnjih dveh letih se je zvršil med narodom popoten preobrat. Slovenci so prepričani, da je njih prva dolžnost pomagati Ameriki z vsemi silami do zmage in zajedno tudi zaveznikom. To bodejo tudi storili, kar so dokazaH dose-daj v potni meri. Ker smo dosegli ta preobrit v mišljenju Slovencev, mislimo da je čas, ko se lahko svobodno izra-7i no. Dokler le bilo treba delati iz Avstrijakoy dobre A-
mih^Sedaj ko smo to dosegli, lahko gremo korak naprej|
goslovanov.	m	1
5.	Slovenska Narodna Zveza podpira Jugoslovanski odbor pri borbi za osvoboditev Jugoslovanov izpod av-stro-madžarske vlade in za zedinjenje treh vej Jugoslovanov, to je, Slovencev, Hrvatov in Srbov, vendar pa izjavlja, da stoji strogo na stališču narodnega samoodloče-vanja, in da nima niti Jugoslovanski odbor niti kdo drugi pravice ^zapovedovati, kakšno vlado mora osvobojeni jugoslovanski narod imeti. Notranja oblika nove in svobodne jugoslovanske države naj bo taka, kot jo bo določila večina ljudstva Mn ki prija modernim ljudskim potrebam.
6.	Naš program z ozirom na politične razmere v bodoči jugoslovanski državi je "Clevelandska deklaracija", sprejeta na prvi konvenciji S. N. Z. To deklaracijo podpirajo lahko vsi ameriški državljani brez vsake bojazni in dvoma glede lojalnosti napram principom Ameriške republike.
Delovanje S. N. Z. se ujema z izjavo predsednika Wilson a z dne 25. julija, ko je izjavil sledeče:
"Zavezniki se borijo1 za stalen mir, in stalen mir nastane kadar bo vsem narodom priznana pravica samo-odločevanja. Mnogo oseb v Ameriki je, ki nalašč napačno razlaga besedo "samoodločevanje" in "demokracija". Če s»e govori, da se Amerika bori za demokracijo, je jasno, da se Amerika ne bori zato, da bi vsilila drugim narodom kako vladno obliko.'Mi (Amerika) se borimo zato, da vsak narod sam odloči kakšno vlado hoče imeti. Amerika
__I___ _ « | _	!__i________ ____|„	»♦
POJASNILO GLAVNEGA ODBORA S. N. ZVEZE.
Ker nekateri rojaki in nekatero časopisje nazivlje Člane Slovenske Narodne Zveze v Ameriki monarhiste in očitajo S. N. Z., da je nien program Krfska deklaracija, smatra glavni odbor S. N. Z. za svojo dolžnost, da poda slovenskemu narodu v Ameriki sledeče pojasnilo:
1.	Slovenska Narodna Zveza ni nikdar, niti na svoji ftrvi konvenciji, niti kdaj pozneje potom glavnega odbora priznala Krfske deklaracije in tudi ni bila nikdar od Jugoslovanskega odbora vprašana, da isto stori. Slovenska Narodna Zveza smatra krfsko deklaracijo in njo važnost tolmači v istem .smislu, kako*" jo smatra amerir ška vlada. Vzela jo je na znanje in pušča prosto pot narodu v domovini, da jo sprejme ali zavrže.
2.	Ker je večina članov N, Z. ameriških državljanov, imajo ti že svoj program, in ta je: Ustava Zjedinje* nih držav. 2e raditega in posebno še radi abnormalnih vojnih razmer se mi ne moremo in nočemo vtikati v bo aočo notranjo obliko Jugoslavije. O tem naj odločajo ro* j a ki v domovini.	. ..
3.	Nas kot ameriške državljane in ameriško organizacijo, kakoršnja je Slovenska Narodna Zyeza, Krfska deklaracija nikakor ne veže in ne ny)re vezati, vendar pa nam nihče ne more braniti, pomagati narodu do ze-dinjenja po na&nu, ki se nam %di najboljši in najuspešnejši, da se dosežejo glavni cilji Jugoslovanskega gibanja: odcepitev Jugoslovanov od Avstro-Ogrske in zedinjenje Slovencev, Hrvatov in SrboV.
4.	Slovenska Narodna Zveza se strinja z glavnimi težnjami Jugoslovanskega kliiba na Dunaju, ki vodi borbo za zjedinjenje Jugoslovanov in obenem podpira Jugoslovanski odbor v Londonu, ker je ti poleg srbske vlade edini faktor, ki vplivno in uspešno dela med zavezniki za osvobojenje Jugoslovanov izpod avstro-madžarskega jarma. Kakor dela naša velika ameriška republika roko v roki z angleško, srbsko, italijansko in belgijsko kraljevo vlado in s francosko republiko za osvobojenje sveta, r»vnotako mi ne vidimo nobene ovire simpatizirati z Jugoslovanskim odborom za zedinjenje in osvoboditev Ju-
bile vse prošnje In zahteve stavljene edino-le Iz namena pomagati Slovenski Narodni Zvezi in koristiti Jugoslovanskemu Odboru. Sprevideli smo'tedaj, da se naših zahtev in protenj niti najmanj ne vpošteva. Konečno se je stvar na polovico refills tako, da gre izjava Slovenske Narodne Žveze v Washington v pretres, in odtod v London, odkoder nam bodejo naznanili, kaj naj naredimo. Ker pa si prisvajamo ameriški Slovenci vsai en komadič samostojnosti v našem delovanju za osvobojenje izpod avstro-ogrskega jarma, smo glasovali proti omenjeni po-filjatvi Izjave v Washington in London ter smo sklenili u. staviti delovanje v prid Jugoslovanskega Odbora in Jugoslovanskega Narodnega Sveta, dokler se nam ne prizna pravica zavreči Krfsko deklaracijo in določiti kot konečno veljavni princip Slovenske Narodne Zveze: Narodno samo-odločevanje!
Izjava Slovenske Narodne Zveze je bila skrajno milo narejena, toda odgovarja popolnoma zahtevam ameriških Slovencev. Da vidijo Slovenci, kaj je izvrševalni odbor Slovenske Narodne Zveze hotel dati v javnost, prioču-jemo na tem mestu dotično Izjavo, kakor je bila sprejeta
»nnrrlacnn nrl nHKnrfl 9 N 7
glavno lOvKv • naroane ssmoooiocevanje. urugic, izjava predsednik ■ Wilson • nam pravi, da nima nihče pra-
ail:
da narod sam izreče svojo usodo, ne pa da bi kralj odločeval, aH je ustava za Jugoslavijo dobra ali ne.
Krfska deklaracija je bila na potu vse napredku« povod in vzrok neprestanih prepirov med narodom. Odstranimo Jo, pa bodemo videli kako se bo narod zjedinil in skupno deloval. Skrivati nimamo ničesar, pogovorlmo.se torej javno in skupno. Za posledice nismo odgovorni mi,7 ampak oni ki se niso ozirali na nobeno našo prošnjo, ki so prezirali naše zahteve. ^U nismo vezani na Jugoslovanski Odbor. Kakor Čehi v Ameriki delujejo samostojno in se je med njimi samimi pojavila misel za delovanje / prid češke svobode, tako lahko tudi mi ameriški Slovenci delujemo samostojno. In več uspeha bodemo imeli, ker se poznamo, dočim nas nekateri gospodje nečejo po-
vnati	i	N
Zaključimo z besedami državnega poslanca dr. Ravnikarja, katere je govoril 30. junija na kongresu slovenskih ljudskih zastopnikov v Ljubljani: Demokratska misel nalaga ne samo v strankah, ampak tudi v državi enake dolžnosti vsakomur, zato pa jamči tudi vsem enake pravice, ker je vsakdo potreben, da pride celota do izraza.... Narodnost in demokracija imate svoj izvor v naravnem pravu. Sedanja vojna je razvila demokratsko misel m vsakemu je danes Jasno, da je glavni cilj te vojne zmaga demokratske misli. Glas, ki je prišel tekom te vojne iz svo bodne Amerike nam ni bil nov: demokratska misel je živela že zdavnej pred vojno v nas samih, a vojna je dokazala nje pravico do obstoja. To resnico je izrazil predsed-sednik Zdr. držav kot predstavnik največje demokracije na svetu— Ako ne smeno omeniti, da je demokratska misel živela v francoskem narodu tudi po revoluciji, moramo vendar omeniti znano formulo iz te vojne o avtono-i nitji in SAMOODLOČEVANJU NARODOV. Škodljivec! jc oni, ki onemogučuje sporazum med narodi. 1
• m _—____t.
Jz stare domovine.
HUJSKANJJE PROTI ČEHOM.	i Kakor je znano, tako piše( Edinost oa 7. junija, so razni nemškonaciionalni oz. vse-nemški poslanci z očitno o-vadniškim namenom vložili že pred daljšim časom neke interpelacije zaradi veleiz-| dajstva Cehov in posebej še j nekaterih čeških polkov. Sedaj — v brezparlamentarni I dobi, kar je nekaj zelo čud-j nega — je domobranski minis ter odgovoril pismeno na ta: ko interpelacijo poslanca Schuerffa, v kateri se pravic j V listu "Birževija Vjedo-j mosti" omenjeni CeSko-slo-vaški revolucijonarni kong-gres ni istoveten s češko-slo-vaškim kogresom, ki se je vršil ob koncu aprila 1916. v Kijevu. Gre očividno za kongres, ki se ie vršil v posledku ruske revolucije in je zasledoval njene politične cilje. V času od 23. do 30. aprila v Kijevu zborujoči češko-slo-vaški kongres je bil tretji ve-leizdajalski kongres Ceho-Slovakov na Ruskem. Njegov glavni namen je bila organizacija češko-slovaškega gibanja v Rusiji, da se zadosti zaradi revolucije izpre-menjenim razmeram in se gibanje zgradi na demokratični podlagi Tcot je bila prej.
Tega kongresa se je udeležilo 322 odposlancev in sicer 116 iz 98 ujetniških taborišč. 93 iz češko-slovaške armade in 113 od 20 y Rusiji obstoječih društev. Sklenilo se je med drugim: čeho-Slo-vaki vstrajajo trdno na razdelitvi slovaške države. Udeležba pri revolucijoaarnem odporu proti monarniji velja za najvišjo nravno in narodno dolžnost, vsled česar se dričakuje. da vsi Čeho-Slova-ki prostovoljno vstopijo v Če-ško-slovaško armado... Pod Češko-slovaško armado se v Rusiji razumejo češko-slova-ške divizije, katerih štirje polki so se v poletju 1917 v resnici v Galiciji borili proti nam in so bili omenjeni tudi v uradnem ruskem armad-nem poročilu 3. Julija. Ta armada se sestavlja v glavnem z avstro-ogrsklh vojnih ujetnikov češke narodnosti, ki so se prostovoljno priglasili za te formacije. ^ ^ ^
dobfo držal v prvih bo-
Cisterne h likanje oblek.
...
j<pW —•«••—■••-»a^*	................41J0
NADLEŽNE BOLHE i„ STENICE
1	• '"J r	*»s
' N« prodaj pri: Standard Drug Co., Marshall Drag Co. ia t dragih le k ar »ah
Zdravniki prarljo, da m je bolh in drugega mrčesa najbolj bati, ker ras naša Jo bolezni, JeJtlko mcnlngioltie In druge nalezljive boieanj. Nobene sramote ni Ce imate bolhe v h tAl, toda ar&mota Je.Ce Jim dovolite, da ostane jo, poeebno ke Jih Je tatico lahko po« pregnati s P. D. Q. ki ▼ resni«! unHSj te nadlefine vrage.
MILIJON BOLH Paket ea 35c te kemikalije naredi en k/Tort zmeanlne M umori mlljjon bolh in stenic, Ae bi bile aknpaj. Tudi fie bi bile tako velike kot vala roka. Jih ravno tako umori. Tudi njih talego samo«!
tZREHTE TO Vaš lefcatroar ima P. D. Q. (Pesky Devils' Quietus. Velja SSe. Bn savoj 85c Je vafeden celemu bareina Starih mesnin za ubijanje bolh. Zahtevajte pravi predmet, de val lekarnar nima, poAljite ajeeoro Ime in. 88«, »a po po&i prejmete.. v« »> •. ■»,. - ■ < r ■ Nt »KODUJE BLAQU P. D. Q. ne škoduje otolskl. slikam pieurOgam. pohifttvu. Mnogokrat se p* ; raM odo, da se snefcjte nstletesgs am rada v h l Al
UMORI BOLHI NA P8U
6e Imate psa s bolhami, vaamite nekoliko P. D. Q. zmeanlne ln drgnite to r pasjo kolo. Pulte kako bolhe orkajo. Bolj crknjene bodo kot kralj . Salomon, prodno padejo na tla.
ZAMORI KOKOftJK Uilf Ali imate kako« z u*ml? NaroČite , pakelc P. D. Q. naredite eno galono smeai kot Je v navodilu jn pojdite « toakoinloo. Smejali ee bodete h* tatifa kokofil vami. Ali s,e le videli koko* smejati? Poekualte In videli bodeče.
ZA MRAVLJE IN MURKS. Mravlje ln šurkt imajo tolfko prilike sa umakniti ee P. D. Q. toot Jo ima snežena kepa v avgustu. Zamori oale generacije. RaMte P. D. Q. proti iConkoja in mravljam	1
r.v.	POSODA
Vsak pskelc ima posodo ki ee dene na vsako navadso ntekSenkoo. Je take pripravna. Kadar kupite glejte na te vraijo glavo na vnaken pakete* P. D. Q. da veste da dobite pravo blago. ' f OWL CHBMlCAJj OO.	j
MIUON BOLH. En pasele 880 P. a Terre Hante. Ind.
DR. L. Ee SIEGELSTEIN,
fjcitVHE IN KMfMKm jOLEZNl"]
URABNE URBi Od ». ljutraj de 4. iipillii, od 7. d* 8. svaCer. OfcailaljaliaditdelZ
308 Permaaea« B|dg. 748 EvaUd Ave. Mar Caat ttk St.
1 Hi h«' v I' -,*'	i	j
va in so se morali v polk uvrstiti moralno okuženi eleJ menti, je polk odpovedal'inl je s svojim sramotnim rav-| anjem zakrivil težke poraze drugih čet. Zato jc bil polk ra^puSčen s cesarskim odlokom, izdanim 16. junija 1915:1 PeSpolki I I, 88 in 102 so se držali dobro. Glede pe$polka 35 pravi minister, da Cast polka kot celote ni omadeževana, dasiravno odpornost nekaterih delov ni bfla trajna. Qlede pešpolka 28 (Praga) pravi minister; Iz izpovedb polkovnega poveljnika ob bojih 3. in 4. aprila na Gornjem Ogrskem izhaja z gotovostjo,!
m Ia vorflrli nHliftififffl nfisto- -;
javila Edinost naslednj/ kra-nam je zaklical genijalni po-
Toda, tedaj masa Slovencev , ni razumlla resničnosti AS-
klali smo se med seboj In zato nismo zavedali, da ven-
med nami niso mogli pritrje-
leom pdslal v slovenski svet. Ravno ti ne. Ker so videli in
strupi jen ost na$ih medsebojnih razmer; videli toliko fana tizem v medsebojnih strankarskih borbah, tako razsuto vsega naSe^fl narodnega življenja, toliko osebnega sovraštva, da se jim je prepad, ki se je odprl med brati z različnimi političnimi iri kulturnimi naziranji, po pravici zdel neprenosljiv. Ždelo se je v resnici, da slovenskega narodnega življenja sploh ni več ker so razbite prav vse vezi, ki bi je mogle spajati v celoto. Oko je gledalo le veliko pogoriSče, le razvaline, le Se razbite kose nekdanjega slo-Venskega narodnega življenja. Pred očesom je bil prizor opustošenja, kakor da je vse unicojoč vihar v$eh zdivjanih elementov besnel preko po-i ljan naSega življenja, podira- 1 joč vse pogoje in možnosti 1 dela za bodočnost naroda. Te mna slika, ki ni padal nanjo noben žarek nade v preobrat i
Dalje treUl strast
jo kikegt potentate, da so ti linttelji ravno na to razde-janoat naroda oprli vae svoje ntCrte tn da so masi naroda tako zatemnili pogled, da niti opažali ni dejstva, da voditelji tirajo le svojo politiko, politiko, ki jej koncept ni bil sestavljen z ozirom na koristi naroda, ne v namen,, da bi se narod politično šolal in jačil, •da bi doi^reval in izpozna-val, česa sme in mora zahtevati; marveč so ga tisti voditelji tirali z vsemi demagoški-*ni sredstvi v nasprotno smer da bi narod ne prišel do iz-poznanja svojih pravic in do samozavesti, ki bi ga vspo-sobljala za krepak srčen polet
in tisti voditelji so bili dobri psihologi; poznali so dušo naroda. Ker so hoteli, da Slovencem bodi sovraštvo do
tem ali onem drugače mislečega brata edini cilj, niso postavili narodu nikakega velikega končnega cilja, nobenega ideala____! Ravno zato
ker narod ni imel tega,, se je prerival in pehal v medsebojnem drvenju.
Zato je bila slika tako temna, odjemajoča vsako nado. Zato se je tudi prosvitljenim duhovom zdela Aškerčeva fanfara le izliv blage, čuteče, lirepeneče pesniške duše.
In vendar je bil Aškerc s svojim vsklikom — pro rok. Njegovo proročanstvo se u-Tesničuje. Tudi tisti našinci, ki so že obupali nad tem našim narodom, ki so mu defi-nitivno odrekali vsako bodoč nost, sodijo o njem danes dru gače. Danes vidijo, da je bila ft vnanjost slaba, a jedro dobro; da so se pač na površini penHi umazani in smradljivi valovi, da pa je bilo dno na dnu zdravo žrnje, iz katerega je že tedaj klilo — vstaje-
Kakor da je prišlo čudo iz nebes, so zavele preko naših poljan sveže, zdravilne sape. Danes vidimo pred seboj narod,1 kakoršen je v resnici: v zdravju in poštenju z vsemi sposobnostmi za krepek polet'— z velikim končnim ci ljem pred seboj,, a svojimi ideali. Zato proklinja sedaj Case svoje zmote, ko je zaupal in veroval krivim proro-kom, ko se je klal med seboj in ubijal samega sebe, ter pošilja prekletstvo na glave tis. tih, ki so ga zavajali v tako samoubiialstvo.
Narod naš ozdravlja. Proces zdravljenja še ni dovršen ali razvija se s presenetljivo brzino. Zdravljenje pospešu-narod, poživljajoči ga: uje-dini se, kakor se je že ujedl-nila tvoja parlamentarna delegacija! Poslanci zovejo narod k ujedinjenju, a na veli-čanstvenih, impozantnih shodih jim ižraža narod v svojih resolucijah enodušnohvalo z ravno na tem: da so se ujedi-nili. Ujedinjen narod z ujedi-; njeno delegacijo in z velikim čilem pred seboj: to je sinteza tistega zdravilnega proce-: l sa, tistega preobrata, tistega prebujenja iz tmine zmot in - onemoglosti k jasni luči iz-poznavanja potreb in pogojev za našo bodočnost, p Danes moremo, pač vsi, tu di nekdanji najhujši skeptiki, > vsklikniti z Aškercem: Mf Vstajamo! V
O tem govore tudi pojavi izven okvirja našega naroda. Poslanec dr. Korošec Je trw-gel na našem manifestacijs-I^Eem zborovanju dne 30. maja govoriti o treh dobah naše deklarsogaks politike. V prvi | r so nas skušali pregovoriti z lepo in sladko besedo, da bi odnehali od te politike. V dru : gi, ki jo je poslanec Korošec označil kot zlato dobo, se jej
I Sett. V tretjipa Jeprllel čas srditih napadov in groženj.
Poslano.
Cleveland, 14. sep. '18 John Verderber, glavni tajnik SNPJ. Dragi g. Verderber:
Ker mi je nemogoče biti navzoč pri konvenciji SNPJ vas prosim, da sporočite konvenciji sledeče:
Veseli me, da sem imel priliko in čast biti zadnja leta vrhovni zdravnik pri največji slovenski podporni organizaciji v Ameriki. Svoje delo sem izvrševal po svoji najboljši moči, neprestano, in sem se zanimal za njen mate-rijalen in moralen napredek.
Razni odnošaji so me prisilili, da vsaj za prihodnjih par let; posebno pa za časa svetovne volne opustim javno delo med Stovenci v Ameriki in pripuščam drugim izobraženim osebam, da rešujejo javna vprašanja.
Radi tega in iz posebnih taktičnih vzrokov sem odstopil kot Član Jugoslovanskega Sveta v Washingtonu. Tudi nisem več kandidat za vrhovnega zdravnika pri S. N. P.J. pri leto$i\ji konvenciji. * J Članstvu S.N.P.J. se zahvalim za dosedanje zaupanje in želim Jednoti najlepši uspeh Jn razvoj v zdravem naprednem demokratičnem duhu. Pozdrav delegatom. F. J.
Kern, vrh. zdravnik S.N.P.J l ■ < M"4# i p> y , t'f.M ** < Kupite dobro farmo
sedaj ko je lahko. Najboljši način, da hranite denar. Kadar bo vojna minula, nam bo-dete hvaležni, ker smo vam nasvetovali, da kupite farmo.
Dobra farma pomeni: Dobra domačija, Dobro iMje-
I nje za v* in vSio družino. Najbolj vara denar je na tat Pridite v naš urad, da se spoznamo. Marshall Farms Co. 410 Citizens BMg.
HI Ukl 1,1 TbljMf !•
To je naš triumf, naše zma goslavje, ki pa nas ne sme o-mamiti, da ne bi postali hladni računarji. Kar smo dosegli nas ne sme zavajati v krivo vero, da že odpravljena vsa-^ ka nevarnost. Poslanec Korošec nas je opozarjal, da bo drugo leto naše deklaracije leto težkega dela/ Sedaj šele bomo morali pokazati, da smo močan narod, ki hoče raz trgati okove, v katere je bil u klen jen do sedaj. Mi vstaja mo, ali vstali še nismo, še bo treba velikih trudov, teških borb in velike požrtvovalnosti, predvsem pa edinstva med narodom! Ujedinjeni in str-meni v trdne vrste se moramo pripraviti za, naporno in veliko delo na dosezanju kon čnega cilja, ker sicer bi se mOglo zgoditi, da bi vstajajoči zopet padli. Jreba, da je vsakdo na svojem ttiestu cel mož, z jekleno voljo in polno zavestjo, da smo podrli za seboj vse mostove, ki bi mogli voditi nazaj k prejšnjim sistemom in metodam naše narodne politike,, da je sedaj pred nami le ena-pot, ki vodi — naprej, k cilju, k uresničenju nagega ideala: narodne svobode In državne samostojnosti *	jj
Če smo po prvem letu naše dekiaracijske politike spra vico in ponosom vsklikali: Mi vstajamo! — pa tnoramo preko vseh strmin, ki nam bodo še zagrajale naše poti, ujedinjeni v nemajni volji, da ne odnehamo,, dokler ne pride čas,, ko bomo mogli vsklikniti z osrečuiočo zavestjo izvršene veli fee naloge: vstali smo!
je zadoščenje v^tem^da se je naš narod v tem minolom letu pozpel na tako višino politične zrelosti, da so presenečeni prijatelji in sovražniki. Prvi govore o njem z ljubeznijo in navdušenjem, drugi ne morejo prikrivati kako jih boli in peče. Dobili smo trdno vero v svojo bodočnost, v zmago svoje pravične stvari;
prišla je v nas zavest o svoji
_____■< •.. _ *»_ i
1 u . ' M- *'Vf:: * l
<■" EEm« mCI.^ i <® i' *!'*?
'JUKOV« W
Vsi naši sedanji zavezniki so pripoznali Trinerievo ameriško grenko vino kot vodilno želodčno zdravilo, ker se nanj lahko popolnoma zane-sete. Dobilo je najvišja odlikovanja — zlate svetinje in Grand Prix — v Angliji, London 1010, v Belgiji, Bru-selj 1010, v Italiji, Rim 1011, v Franciji, Pariz, 1011, in potem je prišla zlata svetinja v San Francisco, 1015 in Grand Prix, Panama 1016. Vsa ta odlikovanja so bila najvišja, ki se jih je moglo dobiti. Tri-nerjevo ameriško grenko vino je najboljše zdravilo za vse želodčne neprilike, zaprt, je, neprebavnost, glavobol, nervoznost, in drugo, ker čisti odvajalne organe, pomaga prebavi, poostri apetit in poživi ves sistem. Po lekarnah. Cena (1.10. —- Ista najvišja odlikovanja so bila podeljena Trinerjevemu linimentu, ki je najboljše zdravilo za revma-tizem, nevralgijo, lumbago, otekline, napetja. Po lekarnah 35 in 65c. Po pošti 45 in 75c. — Jos, .Triner Company 1333-43 So. Ashland ave. Chicago, 111.
Farme naprodaj.
Vložite denar v dobro Farmo. Farma bo skrbela za vas v prihodnjosti. Farma je edina hranilnica, ki vam daje domačijo, dobro trgovino in neodvisno življenje brez bosa. Pridite v naš urad, da se pogovorimo. The . marshail Farms Co. 410 Citizens Bldg.
Šoba za enega fanta se oddal za mal denar. Vprašajte na 1000 01st St. (100)
' Kupite dobro farmo. ;
Redite Živino, prasce, kokoši, kar nosi največ dobička danes. S tem pomagate tudi vladi in ste neodvisni. Mi vam lahko prodamo farmo ki jo želite in smo pripravljeni postreči vam z vsem. Vložite svoj denar v Farmo in ne bo Vam treba skrbeti za bodočnost. Pridite v naš urad, z veseljem se bodemo z vami pogovorili. Marshall Farms Co. 410 Citizens Bldg.
Mlad fant, ki je prost šole, dobi takoj delo v groceriji. Vpraša se na 3006 St. Clair ave. John Skuly. (110)
Možje	:
vi bi morali kupiti farmo, potem pa naj se zgodi kar hoče, vi ste neodvisni, vi lahko naredite več denarja kot kje drugje.
Redite živjno in živež, vaša vlada in ves svet to potrebuje. Vložite denar v dobro farmo, kjer bodete sam svoj gospodar. Oglasite se pri Marshall Farms Co. 419 Citizens Bldg.
Naprodaj je candy store, kjer se prodaja tudi Taznovr^tni tobak in nekoliko grocerije. Pozve se v uredništvu. (110)
Naprodaj je moderna slovenska mlekarna, ki ima največ odjemalcev. Poizve se v u-redništvu.	(110)
Berite kaj pravi, dr. Cow-drick v časopisu.
OBRESTI
S ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENARNA
LAKE SHORE BANK
4%
. & *
AMpMt ssri MMMI i
ms um mrajkatl tri nobanam dobro ur«)en«n domu. Dr. Rktot«*)«v
PAIN-EXPELLER
ImK n*4 60 r*llko prltnanj« mod Sireno! ni oeUmkTata.
Jedino prmrt t varstveno mam ko »Mre
Ho.	v lekarnah 1» MianiMt od
P A D. RKHTOi A CO. 74-00 WMMagtoa Str—t, Now York. M. V
POZOR! Naznanjam vam, da bom letos zopet vozil "cider". Kdor ga hoče naj se oglasi pri Anton Miklavčič, 6414 Spil-ker Ave. Cleveland, O. (100)

•ipr	. i
Naznanilo.
Vsem onim članom Sam. K. K. dl*. sv. Jožefa, ki niso bili na zlitji ?i$dni mesečni Seji se naznaniš, da je društvo sklenilo sprejemati nove kandidate od 10 do 30. leta Za prihodnji štiri mesece, brez vsako pristopnine. To je za september, oktober, november in december. S tem apeliram na vse člane dr. sv. Jožefa, da agitirajo vsak po svoji moči med Cenjenim občinstvom, da se kij več novih članov pridobi. ■
Tem potom se naznanja tudi cenj. občinstvu, da se zdaj lahko vsak zavaruje za slučaj bolezni ali smrti.
Društvo sv. Jožefa je ustanovljeno leta 1800, je v najlepšem redu in rta dobri podlagi. dan plača mesečno $1.25, za kar je zavarovan za $250 smrtnine in v slučaju bolezni dobi $6.00 tedenske podpore. Oženjeni člani pa tudi dobijo $100 smrtnine za umrlimi soprogami.
Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Grdinovi dvorani. Kmalu se preselimo v Narodni Dom. Natančneja pojasnila se lahko dobijo pri predsedniku Frank Koren, 1583 E. 41 Street in pri blagajniku John Grm, 1080 E. 64th St. ali pa sploh pri vsakem društvenem članu. Cenjene rojake se prijazno vabi, da pristopijo k dr. sv. Jožefa. Zgla-siti se je treba pri društvenem zdravniku ar. Kernu in prinesti s seboj zdravniško spričevalo. John Gržinčič, tajnik._ (110)
Dobro sredstvo 2a vtreti
Naznanjam, da sem pravkar dobil vzorce blaga za jesenske i n zimske obleke. Na razpolago imam najboljše vzorce od najboljših kompa-nij, in prijazno vabim fante in može, da pridejo in si o-gledajo. Priporočam se v izdelavo po meri narejenih oblek, katere izdelujem točno po vašem okusu in po zmernih cenah. Priporočam se v obilno naklonjenost.
Andrew Jarc, 1113 E. 61th St. Tel. Princeton 1058 R.
_(xP2)
PAZITE
kje kupujete vašo narejeno o-pravo. Blago kupdjeno pri meni je v vedno fiajboljŠe, sveže, tt peine in poceni. Bono B Leustig, 6424 St. Clair ave.
(*39)
_____ . _	. Ai
fle« in v* *ma» Me pri meni ved»o po afttyi trnm fao* drape. Bono B. Leuetig, 69*4 St. CTak a v«.	(xj^)
Ste se že preskrbeli za zimo?
Vsi veste, da se blago vaak dan draži in da ga je teško dobiti. Ali tega ne veste, da se bo okoli 10. oktobra vse zimsko blago podražilo za 25 do 30 procentov. Zatoraj vas cenjene Slovence in Slovenke opominjam, da se preskrbite vso zimsko opravo prej kakor je mogoče, in si na ta način prihranite precej vašega teško prisluženega denarja.
Nikar ne odlašajte ker se bodete pozneje kesali. Kupite vaše zimske suknje, kiklje, jopiče, spodnjo opravo, rokavice, nogavice, bluze, itd. dokler še dobite iste po sedaj-nih posebno nizkih cenah.
Če ste prijatelj dobrega, trpežnega in modernega blaga oglasite se pri meni, kjer dobite vselej po nižji ceni kakor kje drugje. Za obilen obisk se vam najtopleje priporočam.	(Fri-118) Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave.
Nasproti SI. N. Doma.
CE POTREBUJETE
kako fino žensko ali otročjo spomladansko suknjo, ne pozabite, da dobite boljše blago po nižji ceni kakor drugje pri Berto B. Leustig, 6424 St.Ckir ave. _(X39)
Pozor Slovenci I
Kadar potrebujete v hiši kakega plumberja za vsakovrstno delo, oglasitp se pri meni. Jaz vam zračunam koliko bo veljalo delo, delam vsa popravila, postavljam kopališča in sinke v hiši. Moje cene so niz ke, delo garantirano. Svoji k svojimi edini slovenski plumber:
Nick Davidovich, 1081 Addison Rd. Princeton 2084 K.
Hise naprodaj!
V Clevelandu in Colfta-woodu, na lahka odplačila z 6% obrestmi. Naprodaj imam tudi več farm. Za podrobnosti se oglasite pri John Krall, 961 Addison Rd. (110)
NAJFINEJŠE
šmsloe bluze iz vsakovrstnega blaga, fino izdelane, dobite vedno po najnižjih cenah pri Bono B. Leuetig, 6424 St Oair ave.	(x39)
Birma! Birma!
Kupite vence, tančice in obleke za vaše birmanke dokler je Še kaj tega blaga dobite. Vse obleke, venci in tančice kupljeno pri meni je 0-kusno narejeno in jako poceni. Za obilen obisk se vam priporočam.	(pri-124)
Beno B. Leustig, 6424 SL Clair ave.
Nasproti SI. N, Doma.
Naprodaj je motorno kolo, samo dva meseca rabljeno, s side karo. Proda se poceni. Vprašajte na 1303 E. 43rd St:
-—-010)
Opremljena sobs se odda v najem za 1 ali 2 fanta. Vprašajte na 1102 t. 66th Street.
--(108)
Posor Slovenci t
Spodaj podpisani se pripono-čam Slovencem za svojo kvo-jaMco ofarrt. Izdelujem vsako-
^ M a m - - - w a __ - a a ______it.i t»
vrstne mo*e omote tn suknje po meri. garantiraito da prisCo-ji. Cene zmerne, blago vedno
■II'	.»i i ■ m i ^ ^Mm ■	. - t-
najKMje Mnopdni«
t	obiti vam nraati-
fa a nofboliie deloc ''
■1 ----—'—?—^—■—p- . -^Z^Snr ■> --i
— POZOR! — I
i
Kupite sturo-kraj&ifi zdravila Nova iznajdba za one, j ki trpijo na revmatizmu, obistih ali želodcu ali so nervozni Pišite nam ali se oglasite na :
H
Sachs - Mitcbel Drug Co.
2281 E. 14th ST,
MT Mi imamo posebna zdravila zrn oslabele osebe "S*
.....—	1 1 - ■ ■ ■ ' ■■■ ■■	........'"'"Mrl
H
^S
f HfliH
■
! Pozor! Razprodaja čevljev! [
" jfcjrtfifld^	..In ii nfl fcT, i' n 1 l il -1 i lili U-Lm S
) V SOBOTO 14. SEPT. (
L odprem novo trgovino čevljev, i
I Vsa zaloga čevljev za molke, ženske in otroke ae f
f bo prodajala po skrajno znižanih cenah. Pridite In 1 ►	prihranile denar.
j 7511 St. GwrAve^/
7A nakup pohiitva, preprog, peči 3 ^ za plin in premog skupaj, lede- 3 nice ali Ice Boxes in vso domačo 3 pohištveno opravo, se kupi za
GOTOV DENAR ali pa 3 IZPLAČILA I I
pri znani tvrdki
The Star Furniture Co.]
5824 SL Clair Ave. Cleveland, 0U» J
AMBULANCA.
IMij	Za rtaki slučaj n«areJfc ali '»olesai, če potrebujete anbulaaco ali bol«iiki voz, pokUHte katerikoli ;	telefoM vsak faa, p« noii ali po daeru. Mi vadae MimTTAII	či^jemo ia adgovkijatno telefon, ker tTeai ▼ kiii ( riURUlUn	obenem - Ako tam operator reč«, da ac oe ogla* 1 001	aliaa, ne rt^tnite, sahUvajte anperviiotja, In toft JO i	bite (M%oror od naa takoj
ANTON GRDINA
R« v maticam f Oitv^ ^H	aa vita pealHa sli
kruh, kaSalJ, ^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^	p^jJJJ^
$1000.00 x 2aw se rabijo za raDsuro n znavuers ČE STE |sOLNI
Pridite tatoj ta ta iyadJaMat vaa popolnoma praUd«, potom ntaa 6a morata oadimyatl, kar uapeb ja odvlaon od prttakaT«. Hjaoorl taraaa ■troji Ii raab dstor areta mu pomaa^o, da Ina najbolj«! idrinlM vrni ▼ maatiL Ko an drnca tnatoda idmrljanja aaabtta no«, dobita takaj «nk Bnaa TpraSanja, haMtao boAeaaa taato, ta adcaTnik iMl. da «• da oadraroa«, bodita praprMaai, da Snaln oadravita, ta aflvanttr nt traka mpraTltl Oaaar ja. oa da M dotal uap«h. Prtdlto ta pogovorita m pitratno i adrataitana.
2047 E. 9th St. DOCTOR WOLFE	Me4 EmeM
4. nadat	im<u«iu». clevkland. o.	ia Praaf act
Vwm^mm mm t. akMraJ d* S. m, Ofc	10 U I.
.	. ■	, "J -
POVEST
sutse
Spisal DR. FR. DETEL A .
_____
Srečevali so ga kmetje, kil so vozili prage iz njegovega gozda, odkrili so se mu in kli cali, da mu Bog povrni. Doma je naročil Lovro Janezu in Zofi, kaj da naj se dela; ravnal se je gospodu Sojanu. Janez in Žofa sta se spogledala in jela rahlo ugovarjati ; a brez uspeha. Ko je bil postavil Lovro šopek v lepo posodico in prilil vode, je pregledal, kar je bilo prišlo s poš to, in vzel izmed vseh novin v roke "Kmetovalca"; poiskal je tudi prejšnje številke tega lista in sklenil dobiti vse letnike. Potem je odprl gospo| darske knjige rajne tete in za pel pazljivo prebirati. Zapazil je marsikaj važnega, kar je bil poprej prezrl, in spoz- i nal, da je vodila teta knjige jako natančno, dasi ne tako pregledno in enostavno ka- < kor Stojan. Kjer je bila neha- 2 la teta, je pričel nadaljevati 1 on in pisal in računal je do večera; zakaj red se je mo- 1 ral napraviti, preden bi vrnil 1 pohod gospod Stojan, ki bo 1 vsako nemarnost gotovo takoj zapazil. Večer mu je pri- 1 nesel prijetno zavest, de je 1 nekaj storjenega in da je prelet dan srečno. Da mora go- j spodariti sam sebi, kdor hoče 1 vladati druge, se mu je zdelo 1 resnično, in držal se je tega ! pravila. V par dneh so bile u- i rejene knjige. Potem je ob- < hodil z Janezom vse obširno 1 i posestvo, pregledal meje, dal 1 postaviti, kjer je bilo treba, novih mejnikov in si zapisal, s škarje bilo treba popraviti ali \ odpraviti' Tako se je bil na- 1 tanko poučil o dejanskem sta- j i nu svojega imetja. In ko ga I je obiskal gospod Stojan s so \ -progo in tastom svetnikom, 1 I lil bil v zadregi, ko se je pov-1 praševalo o tej In oni stvari, in ni se več bal, da se osmeši I s kakim vprašanjem. Posta- 1 jal je od dne do dne žadovolj-nejši in ponosnejši, da je to- 1 liko in toliko sveta njegove- ' ga, pray njegovega, in omili- I la se mu je misel, da preživi v tem skritem, prijaznem ko- j tu vse dni svojega življenja, i Zatorej pa je tudi začel skr- \ beti, da naredi iz tega kotič- 1 I ka prijetno, zložno bivališče, odkoder bi ne hrepenet nika- f mor drugam.	1
f Svatbo svoje sestre bi bil napravil - Lovro rad na svo- i jem gradu ; a temu se je uprl ' oče; še huje pa se je ustavil i Lovrovi nameri, da bi pova- I bil tudi Majerjeve, češ, da se s / to spodobi.
"Kadar se boš ti ženil," je s dejal, "vabi, kogar hočeš, to- 1 da mene in Majerja ne sku- I paj! Ti ljudje so prijatelji tvo r jemu denarju, naši družini pa i ne". Lovro se je vdajal, dasi r miu je fctko delo pretrgati še te rahle vezf, ki so ga sporni- $ njele Majerjeve hiše.	z
V majhnih krajih zadobe Itudi majhni dogodki veliko t važnost. Tako" se Gorenja t vas živo zanimala za Bojan- s čeve Metke svatbo. Majerjevi t ki so bili zaman upali, da bo- n do povabljeni, so zakrivali z p norčevanjem in zabavljanjem n nejevoljo. Na dan poroke so se utaborili vsi pod Bendeže- V vini kostanji, koder so morali č svatje mimo. Barona Berger-ja, ki se bil nastanil pri Ben- v dežu, odkar ga je bil zapodil li Bojanec, je šel klicat sam Ed k vard, naj pride k njim gledat ti dogodek, ki pretresava svet. ti Prijazno je bil sprejet baron, kerjgt^je priporočala mržnja sj
^ki^vedalj dV^niti0^ n
ji^ fjf I iO j I KO 111 Quo 1311 JI SC1S
» ij t i ■	"J*
i -'	tli. Mi	j. . ■ .4. *- ■ ".-
to je^ bil doktorand Radivoj Čuk, ki je ravno korakal proti Bendeževim kostanjem s trdim sklepom, da ostavi to dopoldne Gorenjo vas in dokaže tako radovednim rojakom vso ničemurnost njih ve denja. Držal se dolgočasno, zaspano in dajal je obrazu za ničljiv izraz, da bi spoznal vsakdo, da je doživel ta mož te vse drugačne dogodke in videl vse drugačne kraje.Go-renjevaščani žal! niso spoznali tega, ker so imeli po eni strani preveč opravka s svatbo in po drugi strani tudi Ra-| divoj ni bil prerok v domačem kraju.
"Gospod doktor, gospod ; doktor Čuk! Bog Vas spri-mi (" je klical gospod Majer izpod kostenja in mu molil 0-be roke naproti. Radivoj je 1 obstal, vzel med kazalcem in { sredincem leve rokeviržinko iz ust, jo pridržal v višini svo- , je rame, spravil z desnico klobuk v enako višino in se priklonil z milostljivim nasmehom.	;
Gospod doktor, kje ste bili toliko časa, kdaj ste se vrnili?"
"Povsod me je bilo dosti, gospod Majer," je odgovoril Radivoj duhovito, "po Gorenjskem in po Dolenjskem. Snoči sem se vrnil, in kaka izprememba, kak prevrat v Gorenji vasi I Tu dobi pač vsa ka malenkost svetoven pomen."
"Gospod Čuk, kaj slišim!" se je oglasila Irma in se mu priklonila. "Vas da ne zanimajo svatbe, ki so največjega pomena za vse ljudi ?"
"Za ves človeški rod, gospod doktor, za ves človeški rod, ha, ha, ha," se je groho-tal Majer. v
"Mene ne zanimajo; zato hitim vun, na prosto,, kjer vlada mir in tihota."
"V miru in tihoti živi žalost," je dejala zopet Irma, "vesplje pa je glasno, in vrhunec veselja je svatba."
"Gospodična, Jaz ugovarjam. Svatba je vsake vesele igre konec, prosim, konec; po svatbi ne ve noben pesnik nič veselega več povedati."
"Koliko budalosti v eni sapi!" je odrnjal baron proti Edvardu.
"To je svetovno domišljav človek," je šepetal Edvard. "Ima se za najizkušenejšega človeka, ker ima Že toliko izkušenj za seboj, ki jih ni pre.
siai.
"Poosebljena eleganca!" se je čudila gospa in ga gleda la skozi lornjon. "Rokavice, kravata, manšete, vse po najnovejši šegi, celo zapestnico ima. Palice, gospod baron, ne zna nihče tako sukati.'
"Kakor rojen za palico," je godrnjal baron; Irma pa je zadržavala Radivoja.
"Meni se zdi, gospod doktor," je dejala, "da se Vi motite. Vesela igra se res konča s svatbo kakor žaloigra s katastrofo, toda zato, ker se največje veselje ne da več popisati, kakor največja žalost ne; to se da le čutiti."
"Gospodična, klanjam se Vaši bistroumnosti; a jaz ne čutim pri tej svatbi nič?"
"Ker ste samopašni kakor vsi moški; a treba se je vese-litiz veselimi in žalovati z žalostnimi. Ali Vas ne spominja ta svatba, da doleti more biti tudi Vas enkrat enaka sreča?
"In ravno ta neprijetni spomin me žene v samoto žalovat že zanaprej."
"Oh, gospod doktor, jaz se podajam, ker vidim, da Vas lie u&nem. A Vi žalite ves IrtUfkj jo<t„ ki ima svatbo za nalvaČin IPBŽO
* 1 »*J * WJV oi VvVJi	y V M
leamošicesaspola seVamza-nvaliu iem z* Dok Ion se le
Radivoj.
"Izborno! Gospod baron, predstavljam Vam somišljenika. Vedite, gospod Čuk, da črti tudi gospod baron pesništvo iz vse du§e."
"Irma je popravljal baron. "Prozo berem, če je zanimiva a verze ne spravim doli."
"Saj še poskusili niste."
"Pač, ko sem bil majhen ; a oče me je moral vselej prej pretepsti, in tega me spominja še vedno vsak verz." » I
"O blagi duši!" Je vzkliknila Irma. "A če Je pesništvo odveč, kaj pa naj rečemo o I modroslovju!"
"Ravno taka oslarija," je odgovoril baron.
"Modroslovje je edino opravilo, vredno pametnega moža," je dejal s poudarkom Radivoj.
"A kaj koristi?"
"Modroslovje daje človeku stalnost doslednost v mišljenju, govorjenju in delovanju.
"In te stalnosti in doslednosti ne more premekniti nobena stvar?"
"Nobena." .
"Tudi ženska ne?"
'Tudi ne " je dejal Radivoj in pomislil, kam da meri Irma; zakaj navzkriž ni smel priti s svojim modroslovnim sestavom in z duhovito vlogo sovražnika vsega ženskega spola. "Pravega modroslovca tudi ženska ne premoti."
CM je pdli	• > F'
• ' i 1
tin i svatom cesto.
"To se umeje; na ta račun že pijejo dve uri." — Majer je peljal družbo na svoj dom, da bo z vrta gledala ves "veličastni izprevod". Radivoj je korakal seveda ob Irmini strani ter ji dajal obilo prili-| ke k občudovanju njegove bistroumnosti.
"Torei Vi mislite, gospod doktor/ je dejala in se ga s pahljačo rahlo doteknila, "dal smo ženske samo potrebno! zlo na svetu?"
"Koje prepričanje, ne za-1 merite, gospodična."
"A odkod imate Vi to las-l kavo prepričanje?"
"Iz zgodovine, iz modro-slovja, iz izkušnje."
"A potrebno zlo se- mi tfdi protislovje samo ob sebi. Dobro je potrebno, zlo pa ni potrebno. A zakaj da bi bile zlo, ta poklon morate razjasniti!"
"Naš prvi oče Adam, gospodična, bi najlaže odgovoril na to vprašanje, potem David, Salomon, ki je bil najmo-drejši kralj, dokler mu niso ženske zmešale glave, in Sam son je postal filister, ko se je bil seznanil z Dalilo,"
"Zakaj se nam pa od vseh strpni toliko hvale poje! Saj veste, gospod doktor, pesništvo nas , imenuje svoj večni predmet."
^Pesništvo je tudi popolnoma nepotrebno," je dejal
g led 'pa je modrijanu ^potreb-nejši od brade.
"Se $e peljejo!" je zakričal Edvard in skočil na cesto.
"Gospod doktor, hitro, če hočete videti kaj lepega!" Je . pomignila Irma, in zdaj šele [ je pristopil Radivoj, stresel * roko gospodu Majerju in Ed-j varduv jo poljubil gospe in pozdravil barona ravnotakopre ' zirljivo kakor baron njega. ; "Dve odprti kočiji," je de-' jal Edvard; "a čigava je pr-| va? Kakšna konja! Vranca kakor živa vraga!" Visoka, ! svetlo opravljena vranca sta pripeljala novo kočijo, ki jo je moško vozil s šopkom za klobukom podkrajski Janež; v kočiji pa je sedila gospa Stojanova s hčerjo Ano in nasproti Lovro z gospodom svetnikom. Nehote je pozdra vil gospod Majer, ko je zdrknila kočija mimo. V drugem vozu se je peljal Stojan z ženinom in družicama Milico in Heleno. Družba pod kosta? njem se je spogledala.
"Kje je kupil Boianec take konje ?"se je čudil Edvard.
"Izborna konja," Je dejal baron. Majer pa je vprašal Bendeža. če bodo zaprli fan-
zavaš^Sconizko^ne. Geo.
veliko jfeč vredejf, *$200 se plača tgkoj, drugo na obroke po $10 na mesec. Ignac Wal-
H Dr. S. Hollander, i;
zobozdravnik
j j l355E.55tliSt.Tsg.St.Ckir :: Vstopu 55. cesti imI Mum ::
Ure od 9. qutrtj do 8. zvečer.
I! Zaprto ob sredah pop. ; ; tudi v nedelo zjutraj.
Govorimo slovensko ;;
> > «>
I 1' !»»»♦»» ! I K-
Slabotni ljudje
potrsbiMo Teikrat kako krspčilo, prsdno m Jih n« prims bolszsn xa trdno In prtdno fts ni prepozna VI potr«buj«U torej toniko. ki bo utrdila tm Tli Utoni ssstar. N« odlaiajts tor*}. Nikdar imi m bo iti, ako poskusit«
~ ' ^^ w----—
Severa's
Balsam of Life
(SoTtro? živU.n.kt balzam). To zdravilo j« mmo, Ifot isborna toni-ka in pravo idiavilo i slučaju te' •to HM«u& te m morate prAba-Tliatiteraotaromralka. teste v obte slabotni «11 te imate Mprilik« n« jstrlh. Ml priporotemo to adr«-viio ran, osobito postaranim in slabotnim o—bsm. Poskusite ga. CsoaSS osntov t mh lakarnsh.
VPRAŠANJA.
Ali veste j vas boli? Ali veste kakSna razlika je med bolnim in zdravim Človekom? . Ali veste kfci lahko-nastane
iz vale sedanje bolezni? Ali veste kam iti, kadar ste bolni?	•
Ali veste, da sem jaz zdravnik 32 let? ' Preiskal sem tisoče bolnih moških in lensk, ki so imeli in imele vsakovrstne kronične bolezni.
Če ne morete odgovoriti na vsa ta vprašanja, potem pridite v naš urad, 2209 Ontario St. en blok Od market house, Nasveti zastonj. Uradne ure vsak daii od 9. zjutraj do 7. zvečer. Ob nedeljah od 9. do 12. opoldne.
Dr. Cowdrick, 2209 Ontario St.
Ali ste brali dr. Cowdri-ckov oglas? 4
i • Dr.Semohmas,O.D.
Spedjatrt a sfi.
r
i 81 IS St. Clftir At*. 1. M*tropj«, CUveteei, Ohk>
i Zdravimo oči in jih preišče- H I , mo. Preskrbimo prava | očala.
i" ■ 1 »• i Dr. J. V. 1
ŽUPNIK, i
SLOVENSKI
ZOBOZDRAVNIC' —— j
6127 St. Clair Ave. •
KoausoTo poslopje oadGrdi-noTo trgovino.
Wtluilil. »U.Jm« 1 iiajootjae zoDOzarav- *
ni^dtJ
I UrWnew^dfc30i.tr«jdo j
ji-n-/y • Jy......................... l ' ' —1 ——
8 Zaupno zdravflo dela čudeže.
| Skona ie trideset let se Tdnerjeva zdr^vHa rafoijp z največjim zaupanjem. A i bo tudi radi pravega vzroka, klor zaupnost izdelovateija zasltuži popolno zaupanje in čislamje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja poitreba, da, se ohrani zarnesj i va vsebina izdelkov. Branili stno Se dolgo zoper kPraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a' Wvj vijni dfeive?k ttuam je spod-) bil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko- (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lekov priznala brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo vedikJo več | "plačati za potrebščine, in tudi tekarja stane veliko več, ni mogoče druginji v \ okom pritii Zato -pa bo vrednost Trinerjevih ldkov povrnila odjemalcem vse | kar vec plačajo "zja nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima taiko zaupanje in vspeh med svetom, (ker učini, da >bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želddteu. Trinerjevo Zdravilno Grtnko Vino očisti zekxfec in odstrani iz notranjščine drdbovja vse aabrane nepotrebne in strupene -snovi, 4d so nekakšen br- , kog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovati je dmlKDvja. Trinlctrjevi le^i so iprosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravfllne grenke koreninic« ter krasno žareče rodeče vino. V zadev! zabasanosti, nepre-bavnosti, glavobola, pohglavobdlat nervozno«ti, navadne slabeče, kakor tudi v žekodičbuh noprilikah, ki rade nadlegujejo žens4dei ob premenibi žitja ali rudarje ali druge (delavce, ko ddUjo in vdihavajo plin, če rabite tak lek, boste našli v * ntMti nMtwr«nlitvn vrednost. Ddbke- tc v vseh lekarnah. llsi^^ll-vlA^^^^^^H
TR1NERJEV LINIMENT	^
prodore vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju- protkm, ali revma-tizma, nevragije, lumbago, otrpelosti f kin je v in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomoč. Jate dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteidin itd., tudi m drgnenje živcev m za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
TRENERJEV ANTIPUTRIN	|
je izwstao inpcav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Boacbao za iipi- t raaje grla k> »t; iitotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorw. Dobi k v vseh lekarnah.
Naj novejše nagrad« so dobila Trinctjcva adravila na modnarodnAi i««Mrtah: Gold Medal—San Vt*namfi 191$, Grand Prix — Panama 191«.
JOSEPH TRIN ER,
MANUFACTURING CHEMIST.
1333-1343 So. Ashland Are.	Chicago, ffl.
t ■ #i ri*	tid I,
VQUNBNE AU SVILENE kicJje vsakovrstnega kroja in^ iz najboljšega (blaga, fino izdelane, •vise številke* dobite pri Beno B. Leuetig, 6424 St. Clair »ve. vedno ceneje kot dru-grje.	(X39)
Zanesljiva in pametna deklica
prosta Sole iz dobre družine, ki ima veselje izučiti se v trgovini, lahko delo, se sprejme takoj. Mora znati dobro računati. Bono B. Leustig, 6424 St. Clair ave. (xlO0)
Front sob« se odda za enega ali dva fanta. Prost vhod in kopalifiče na razpolago. Po-zve se na 1124 E. 63rd St.
-(108)
Prodajo se slovenske harmonike, jako malo rabljene, na tri tone. Pozvese na 1124 E. 63rd Street.	(108)
Zgubilo se je na Bonna ave. ali Stannard ave. med, 61 in 45 cesto roCno pletenje. Kdor je najdel, je uljudno proSen, da prinese nazaj na 4422 Hamilton ave.	(108) . • ' ■ ; -1 ir jfij
Slovenka bi rada dobila delo pri bpljSlh ljudeh. Vprašajte na 6115 Lexington avenue. ....... — (108)
ZOBJE
Mi deremo zobe brez bole \ čin. Cene zmerne Vse dek> garantira t,o ta 20 ht. En poskus vas bo prepričal,
Odprto t večer
Dr Belber
ZOBOZDRAVNIK
□ad Pftvlinovim saloon o m
5391 St. Clair Ave.
--:_L i
Co^^rtto'V^n'fl^ Jor KI8 ^^FtlJ11"^ u^^	* ^	I
wmrr.oftJio ^o-I.I, ? iprplnu ^ ff1*^1^^^^^ ........
SI	Ixdeloje alike Kaienltbe In druiipake alike, otroikc I
I |	■ «like, po naji ovejfii modi in po nizkih cenah. Za I
| ■■■H	vrednostnih slik (en dncat^, naredimo 9
l Dr. F. KERN, |
|	«202 ST. CLAIR AVE.
g	SLOVENSKI ZDRAVNIK
| Mmi ti11fa ji žfitke Ulm. - Opwicy.|
f	Urad dMprt
1	^ W<>	popoldne
b 7—• mlir	Ifl M%HfČ+r.	I
T(Wmh UnjhOjjblJi|* hlniji« 1«M W 5	MHMtol« •>« KEMPTON AVE. TMti f.l—■>— 1*11 LCK
—U^L- ' , ' ' ''^TTT^ KU MAP 1441	CUV. CENTRAL M21-W
MIHAEL S. ČEREZIN,
frrikliMltMMU edketottk
Pisanuu 414 BNGlNBUtS BLDG. 4. NADSTROPJE VOGAL ST. CLAIR IN ONTARIO.