Poštnina plačana v gotovini.
Cena 85,- Ur ♦;
DEMOKRACIJA
Leto X. - Štev. 33
Trst - Gorica 17. avgusta 1956
Spediz. in abb. post. I. <r.
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trtt. ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-11 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. II. CENA: posaipezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223.
Izhaja vsak petek
Spremembe v Sovjetiji?
Nedavno smo na tem mestu poudarili, da je zaman vsako izt kovarjanje in potvarjanje dej; štev: za vse, kar se je v preteklih desetletjih dogajalo v Sovjetski zvezi in tam, kamor je lahko set gel njen vpliv, ne more biti odt govoren zgolj Stalin, temveč je v vprašanju sam komunistični sistem vladavine. Kdor hoče, da bi bilo drugače, mora torej spre meniti sistem ,ne pa samo ljudi, ki ga vodijo.
Ali se je po Stalinovi smrti dot slej zgodilo kaj takega, kar bi vzbujalo upravičeno upanje, da je Sovjetska zveza, ali recimo Rusija, na tej poti ozdravitve? Številni so razlagalci, ki opozart ja jo na tamkajšnje vreme, na iz: jave sedanjih sovjetskih voditet Ijev in skozi vse to pač vidijo ti' sto, kar si sami želijo, da bi bilo res: da se sovjetski režim demot kratizira, da začenja razumeti povprečnega državljana in upot števaii njegove potrebe po blat gin ji in varnosti. Slednje naj bi veljalo posebno proti samovolji policijskih oblasti. Drugi, katet lih oko se ne ustavlja na zunat njih kulisah, temveč skuša prot dreti v bistvo stvari, pa pravijo, da je vse skupaj samo velik mat never, namenjen predvsem za; slepitvi Zahoda. Po tem mnenju so v Sovjetski zvezi menjali sat mo voditelje, sistem pa je ostal več ali manj isti kot je bil. Ce pri tem blatijo prejšnjega diktat tor ja, delajo to v prvi vrsti zato, da bi ob njegovih grehih toliko bolj bleščale vrline novih diktat tor jev. To zlasti še zato, ker mot vajo njegovi dediči, ki so bili najt tesnejši sodelavci starega grešnit ka, nekako z njegovo krvjo ot prati s sebe grehe, ki so jih skw pa j z njim zagrešili.
Eden izmed tistih, ki dvomijo v iskrenost Hruščeva in tovarit šev ter smatra, da gre za nadat Ijevanje stare igre, je n. pr. znat ni poznavalec sovjetskih problet mov in svobodomislec Denis de Rougemont. V zadnji številki francoske revije »Preuves« takot ie našteva glavne točke, na katet rih sloni njegov dvom in stoji njegovo prepričanje:
1) Okoliščine Stalinove smrti so še vedno nepojasnjene. Hrw ščev ve za govorice, ki krožijo c tem dogodku, toda v svojem poročilu jim ni niti pritrdil, niti zanikal.
2) Hruščev omejuje svoje nat pade rta Stalina na to, kar se je zgodilo po letu 1934, in sicer sat mo na tisto, kar naj bi bil Stalin zagrešil proti »dobrim komunit stom«. Kaj bi neki rekli danes o nacistu, ki ne bi očital Hitlerju drugega kot to, da je po 20. jut liju obešal »dobre Nemce«/ (2U. julija 1944 je bil v Hitlerjevem glavnem stanu izvršen atentat. Zarotniki so bili visoki častniki in funkcionarji. Op. ur.)
3) Da bi prikazal norost in net normalnost bivšega despota, na* i a ja Hruščev oBtožbe vohunstva na račun ameriških in britanskih imperialistov, s katerimi so Stat linovi tožilci obremenjevali svot ie žrtve. Vendar je Hruščev pri tem pozabil omeniti, da je tudi sam obtožil Berjo istega zločina. V sporočilu o izvršeni smrtni kazni so namreč Berjo proglasit li za »agenta mednarodnega mu perializma«. Ali ni to popolnot ma v stilu Višinskega?
4) Hruščev proglaša Stalinove procese za mahinacije bolestnet ga delirika, nenormalnega človet ka, toda istočasno ne predlaga revizije teh procesov. Nasprott no, glede številnih najvidnejših
osebnosti sprejema izrečene obt sodbe na svoj račun.
5) Hruščev ni sam objavil svot jega poročila, ki ga je imel na XX. kongresu KP. S tem si je pridržal pravico, da vsak čas lahko prekliče ali potrdi — kat kor mu bo pač kazalo — to, kar je objavilo Državno tajništvo Združenih držav.
6) Hruščev obljublja bližnjo »demokratizacijo« vladavine, ki jo istočasno imenuje »najdemot kratičnejša na svetu«. Pri tem pa seveda skrbno pazi, da ne bi nit li nakazal ukrepa, ki naj bi dal tej obljubi otipljivo vsebino: namreč priznanje pravice na ot pozici jo.
7) Hruščev zahteva osvobodit tev kolonij zahodnih držav, tot da satelitom Sovjetske zveze prepoveduje, da bi odločali sami o sebi. Zato tudi ne mara svot hodnih volitev v Vzhodni Nemt čiji.
8) Hruščev obsoja »kult osebt nosti«, toda pri tem ne ukaže pot rušiti Leninov mavzolej, ki se dviga na Rdečem trgu v Moskvi.
9) Hruščev opravičuje svoje
(Nadaljevanje nai 2. strani)
Rudarska nesreča if Belgiji
Do sedal so IzvleMI nad osemdeset trnpel - Upanja refiltoe usihajo usako uro
Komaj smo si nekoliko opomogli po vesteh p nesreči prekanjornika »Andrea Dom«, .ki pa, hvala Bogu, ni zahtevala toliko žrtev, kot se je ibiilo bati, že sta se (kat blisk razširili dve še pretresljivejši novici:	o strahoviti eksploziji v mestu
Cali, v srednjeameriški reputbliki Kolumbiji, pri .kateri je našlo smrt nad 1000 ljudi, in o požaru v belgijskem rudniku Boiis du Cazier, ki ni samo povzročil smrt neposredno prizadetih rudarjev, temveč je — kar je še 'hujše in; vznemirljivejše — blokiral dostope v spodnje rove, v katerih je ostalo 259 rudarjev, zp: katere se, v trenutku .ko ito pišemo, še ne ve, ali so živi ali ne.
Približno polovica (136) teh rudarjev so Italijani., ,ki so si lam služili kruh, 110 je Belgijcev, med preostalimi pa je 4-5 Jugoslovanov.
■Nesrečo naj bi predpreteklo sredo zjutraj (8. t. m.) izzvala nehotena-'prekinitev električnega kabla, ki se je pretrgali rziroma je .bil prerezan. (Preskočila je iskra in v premogovniku1, polnem lahko vnetljivega plina., je to bilo dovolj. Nastal je pežar, k; se ie razširil s takšno naglico, da so se samo nekateri lahko rešili. Tisti, ki so bili globlje, ki so delali
v	globini nad 900 metrov (požar naj bi izbruhni1! v rovih y. globini 880 metrov), so ostali odrezani od zunanjega sveta. Med nj mi in reševalnimi skupinami, ki so takoj stopile v akcijo, je stal zid ognja, kjer pa mi 'bilo ognja, so bili .posuti rovi, ki so onemogočali prehod. Se isti dan so do večera iz 'gornjih- -rovov 'potegnili prvih osem mrtvih in sedem ranjenih.
Reševalne skupine so prihitele ne samo i* vseh delov Belgije, temveč tudi im Nemčije in Francije. Izpostavljajoč se
lastni življenjski nevarnosti so možje skušali pomagati svojim tovarišem. A vsi napori niso pomagali. Cas je tekel, minevali so dnevi, pot do najglobljih rovov še ni bila prebita. Ce bo, ko pridejo do njih, še kdo živ, 'bo to pravi čudež. Nad 400 svojcev je preživelo v dvomih in strahu strašne dni.
-Na žalost to ,ni prva nesreča v belgijskih rudnikih, pri kateri so izgubili življenje italijanski .rudarji. Znano je, da so belgijski rudniki precej zastarelo loprem Ijeni, da nimajo vseh varnostnih naprav, kakor jih zahteva sodobna tehnika. O ipm se je ie pogosto govorilo. Posebna italijanske komisija, je že po prejšnjih nesrečah odredila., kaj je treba popraviti, toda kar je naročila, ni bilo povsod izvedeno. Zait o je več 'kot razumljivo, da je v italijanski javnosti prevladalo mnenje, da je treba ohraniti v veljavi prepoved o odhajanju' -italijanskih rudarjev v Belgijo vse dotlej., dokler ne bo podano j: mstvo .za varnost ljudi, ki hočeijo v Belgiji delati im živeti, ne pa umreti.
Pretekli ponedeljek so pokopali prvih 11 žrtev rudniške katastrofe. Belgijska vlada je proglasila ta da,n za dan narodnega žalovanja.
Po zadnjih, vesteh so do -sedaj spravili na površje okrog 80 trupel petme-srečen-cev, med temi je polovica -tako iznakeže-n-h, da niso mogli še ugotoviti njihove identitete^ Verjetno tudi ni skoraj- .nobenega upanja, da bi koga rešili še živega
Požar traja dalje, čeprav menijo strokovnjaki1, da nudi zračenje v najmdižjih rovih še vedno rahla upanja na rešitev.
Reševalci, med njimi Italijani, Belgijci iin Nemci, -so z vso požrtvovalnostjo in tveganjem za lastno življenje še vedno na delu, in vsa javnost občuduje' njihovo junaško 'zadržanje.
Londonska konferenca brez Maserja
Od 45 držav, ki so udeležene na prevozih, so povabili 24 - Protesti nepovabljeni«
Preteklo nedeljo je 'Naser dal svoj .končni odgovor: Egipt ne dovoli drugim, da hi posegali v njegove notranje zadeve, med katere spada, po njegovem, tudi Sueški prekop. Zaradi, tega se zastopniki egiptske vlade ne bodo udeležili londonske konference, ki je Ma sklicana prež predhodnega posvetovanja iz Egiptom, katerega se to najbolj, tiče. Istočasno je Naser ponovno oporekal, da bi bi-,na družba. Izjavil je, da z nacionalizacij na drutžba. Izavil je, da z nae.ionializajci-jo družbe ni ogrožena svoboda plovbe skozi prekop, in da je Egipt pripravljen sklicati mednarodno konferenco, na kateri naj. bi sklenili in 'potrdili sporazum za izvajanje in zaijamčenje te svobode. Na to konferenco bi pa morali povabiti vse države, katerih ladje vozijo siko-zi Sueški prekop. Teh je bilo v letu 1955 skupno 45, medtem ko so na -londonsko konferenco povabili samo 24 držav.
Zahodnih držav egiptsko stališče ni presenetilo, čeprav so menile, da bi E-gipt lahko poslal svoje zastopnike, pa čeprav -samo zato, da bi na konferenci povedali, da je ne priznavajo. Konferetnf ca je začela včeraj, udeležuje pa se je 22 držav. Od povabljenk se, poleg Egipta, ni odzvala samo Grčija. -Izjavila je, da se zaradi lastnega položaja v ciprskem vprašanju me mara znajti pred tem, da ibi morala 'glasovati proti predlogom Velike Britanije, Francije -in Združenih držav, s katerimi je v atlantskem zavezništvu. Od teh 22 držav je gotovo, da bodo vsaj štiri države zastopale egiptsko stališče in branile egiptske interese. To so Sovjetska zve.aa, Indija, Ceylon in Indonezija^ Pa tudi glede ostalih 18 je težko reči, ali bodo v svojih 'pogledih, sklepih in hotenjih popolnoma enotne.
Pripomniti je treba še, da je .nekaj držav protestiralo, ker jih niso povabili na .londonsko konferenco. Med njimi so: Jugoslavija. ki se smatra de-ksna za naslednico Avstro-Ogrske, torej za naslednico podpisnice 'carigrajske konvencije o Sueškem prekopu, Poljska, ki je1 v enakem' položaju, in Panama., ki ima pod svojo Kaistavo po vseh svetovnih morjih veliko ladij.
Vse arabske in tudi azijske države v sponu okrog Sueškega prekopa še dal je vneto podpirajo Egipt in pojavljajo se že govornice o sklicanju posebne .atzdjako - a-f riške konference o tem vprašanju'.
7 mrtvih, 107 ranienlh
Menda je že splošno znano, kako težak je iza indijsko vlado jezikovni' problem. V Indiji je namreč na sto to Sto različnih narečij .in tudi pravih jezikov je cela- vrsta. Indijci iz raznih predalov države bi se sploh ne mogli -sporazumevati, če ne bi večina v te namen rabila angleščine, ki je celo uradni jezik indijskega parlamenta.
Težko je urediti to vprašanje v vse občem državnem merilu, kajti nihče ne .mara, da hi bil njegov jezik zapostavljen, medtem 'ko inaij hi drugi dolbli značaj vsedržavnega jezika. Toda (kar a« ne da napraviti y tako velikem merilu,
bo dalo napraviti morda v manjšem. Tar ,ko je mislila tudi indijska vlada, ki je odredila, naj bi bila v Bombayu dva uradna jezika, in sicer »giujerati« in »mara-ithi«. Kje si je mislila, dai bo to sprožilo pravo revolucijo. 80.000 giijnnaizijcev j napovedalo stavko,, organizirali so množične demonstracije, in predlno se je kri nekoliko polegla, je -bilo že 7 mrtvih in 107 ranjenih. Tako ljubijo posamezna indijska' plemena in narodi svoj materin jezik!
Prepoved papeževe poslanice
Pred tednom -dni je prišlo 'do živahne izmenjave mnenj' med jugoslovanskim tiskom in nekaterimi listi v svobodnem svetu. Povod je dal ukaz jugoslovanskega zveznega javnega tožilca, ki je prepovedal, .da bi v Jugoslaviji tiskali' in širili papeževo poslanico kardinalom Mind-szenityju, ‘Ste.pincu in Višinskemu. Enciklika, -kakor pravimo papeževim poslanicam, ima naslov »Ko z žalostnim srcem .. .« in vzpodbuja cerkvene voditelje naj vztrajajo v svoji borbi in napo-
rih proti preganjanjem, naj širijo Kristusov nauk ter naj se ne prilagodijo zablodam rdečih diktatur.
Jugoslovanski tisk opravičuje prepoved poslanice s trditvijo, da v poslanici mrgoli lažnih obrekovanj proti Jugoslaviji, med drugim, da se v poslanici trdi, da verske .skupnosti v Jugoslaviji ne uživajo .svobode. Agencija »Tanjug« je cele napisala, da je .poslanica napisana-prav >z očitnim namenom, da bi se škodovalo ugledu Jiugoslavije.
Kako jalove so takšne trditve to kakšna je verska svoboda, pod komunizmom-, pokaže pa že -seznam raznih obsodb v zadnjih -me.secih, ko so bili duhovniki obsojeni n. pr. tudi samo zaradi itega, ker so spoštovali spovedno tajnost.
Nihče ni mogel pričakovati drugega, kot da bodo jugoslovanske obasti prepovedale papeževo poslanico, s katero se vzpodbuja, prav osebo, ki je jugoslovanskemu režimu največji -trn v peti, to je kardinala Stepinca. Toda niso je .prepovedali zaradi tega, ker bi poslanica vsebovala neresnico, -temveč prav zaradi tega, ker vsebuje resnico, čeprav trpko, in ta bode. jugoslovanske oblastnike v oči.
Politične težave v Rimu
Ker so se .pri volitvah za pokrajinskega- predsednika pojavile) nepremostljive težave, je rimski prefekt imenoval komisarja. Proti temu imenovanju so o-stro nastopile vse stranke, razen demokristjanov. V torek so vse stranke, razen demokristjanov, kljub imenovanju komisarja, izvolile novega predsednika, socialista Bruna, z absolutno večino glasov.
Prisotnih je bilo 28 svetovalcev odi 45. V:.lilo pa je 25 svetovalcev, ker so se 3 misini odstranili.
Prefekturmi komisar je izjavil, da je seja protizakonita. Liberalni svetovalec Cutolo se je tej razlagi uprl in volitve so se izvršile '.nemoteno.
'Pr'šotni svetovalci so poi volitvah sklenili. da ‘bodo odbor volili čez 8 dni.
Rimski prtfekt izvolitve novega pred-sedmiiika ne priznava, kar je tudi obrazložil.
Veliki Šmaren v Italiji
Za Veliki šmaren je prispelo v Itolijo rekordno število izletnikov. Cez bremner-ski prelaz je vsakih 6 sekund pasi. ralo motorno vozilo. Cez most- 'San Luigi na italijoirako-francoski meji je prišo in odšlo nad 4000 avtomobilov in nad 20.000 izletnikov.
iP.rav tako pa so bili po notranjosti letos tako ogromni množični, premiki, kar kiišnih ,ne .pomnijo. Velika mesita so ostala kar opustošena. Pri nas je dopoldne nekoliko motila nevihta, popoldne pa se je mesto izpraznilo. Računajo, da je: Trst zapustilo 100.000 ljudi.
iDo sedaj niso javili posebnih cestaih nesreč, ki so ob takih -priložnostih' običajne, Treba p® bo temeljito izboljšani cestna omrežja.
Predsednice vnlitve v ZOB
V	Chicagu zaseda kongres demokratične stranke, ki naj določi predsedniškega, kandidata, 'za jesenske volitve. Do soglasnosti pa še trni prišlo, čeprav izg,leda, da bo za to mesto ‘postavljen tStevenson, ki je kandidiral že pri prejšnjih volitvah. (Podpira ga Jug, kar je 'za .izvolitev velike važnosti. Drugi kandidat je Harriman, ki pa na Jugu ni priljubljen. V zadnjem trenutku pa se je irajavii še tretja kandidat, Lyndon Johnson, vodja demokratične večine v senatu, ki ,je doma iz Texasa.
Kongresa demokratične stranke se u-deležuje tudi bivši predsednik ZDA, Truman.
Republikanci so svoj kongres za izbir , ro predsedniškega kandidata napovedali iza 20. avgust. Kandidirati 'bo gotovo dosedanji predsednik ZDA, Eisenhowex,
KAM PLOVE TITOVA JUGOSLAVIJA?
Ugledni angleški politični publicist in strokovnjak za jugoslovanska vprašanja, Richard Lowei»thai, je zadnje dni aprila, kakor vsako leto, spet obiskal Beograd'. \ svojem poročilu o tem obisku se ne spušča v ugibanja o perspektivah Titove diplomatske akcije -tik pred diktatorjevimi ipotovanji v Pariz in v Moskvo, bo-vventhei opisuje predvsem psihološko razpoloženje in razne težnje, ki jih jei o-pazil v razgovorih z jugoslovanskimi komunističnimi! funkcionarji. Pisec je po vojni in zlasti še po letu 1948 s simpatijo spremljal jugoslovanski razvoj ini v Beogradu se je tudi topot .sešel z odgovornimi uradnimi osebami, zato njegovih tokratnih opažanj ne b,i bilo modiro podcenjevat i.
Lowenthal pravi, da je ugotovil v vladnih krogih znaten, upad samozavesti in rastočo napetost med njihovo ideologijo in jugoslovansko stvarnostjo. Ta )cri-iza načelno pač ni nov.6. »Kdotr pozna komunistično Jugoslavijo piše — je moral že pred il^rti opaziti hudo .neskladnost med resnično .nalogo, ki bi jo motrala o-prajviti vlada, in veič ali1 mamj. utopi stično 'X?izdago te naloge. Resnične naloga je bi -la — utrditi enotnost in neodvisnost majhne, nerazvite, iz raznih narodov sestavljene države sredi mogočnih blokov; resnična naloga je biie> izkoriščati njena naravtna bogastva:, zvišati njeno življenjsko in- kulturno raven itd.« To resnično nalogo, ki bi jo morala reševati vlada, pa so si komunisti razlagali itako, da so jo prekrili £ utopističnimi cilji. Hoteli so uvesti novo obliko »socialistične demokracije«, seveda z enostrankarskim u-strojem, a * novimi oblikami samoupravljanja proizvajalcev na vseh stopnjah; tovarne naj bi vodili delavski svčti, državne birokracija naj bi se *krttW jto dt
centralizacija, .razvila do skrajnosti; ministrstva so nadomestili e odbori in državnimi tajništvi:; istočasno so prihajali 7. .zmeraj novimi gospodarskimi in upravnimi. eksperimenti, v veri, da so našli pot k revoiuciolnaiflnemlu, in. hkrati demokratičnemu socializmu, kakršnega so i.zKa ■Pariške komune mnogi zaman iskali.
Vsa to, nadaljuje Lofwemthal, res ni o-staJo gola utvara. Diktatura partije je zares poizkušala dati samoupravi jan ju čim več svobode gibanja. Delavski: sveti so res lahko razpolagala: - določenim delom dobička. Središčnai birokracija je res v veliko primerih izgubila kompetence (pogosto v gospodarsko škodo). Razpravljanja o kulturi so bila v resnici svobodna. (•??? Op. ur.) PrisHao ideološko šolanje je bilo res odpravljeno. Do čudeža demokracije ibreas strank sicer mi prišlo, .a dilkitetura partije se je stvarno razrahljala'; ta proces je dosegel svoj’ višek v dovoljenju 2& .razpust kolhozov. Te spremembe. ki so razširile osnove režima. SO prihajale v prid tudi reševanju stvarnih r.alog, pred katerimi stoji Jugoslavija. Nekomunisti so postali lojalne jši to — ker je popustil pritisk — so 'bolje delali-; a tudi komunisti niso zapadli mrtvilu, saj ijh je spodbujalo sveže ozračje novega eksperiment*.
•Iziza .konca 1. 1953 pa sta. pionirsko o-zračje eksperimenta to z njim vera v posebnost j ugoslovanskega socializma v Belo veliki meri izginila. Resnična naloga1, 'resnični problemi so seveda osttali. Se zmeraj- gre za utrditev sožitja med narodi, za izboljšanje življenjske ravni to zai neodvisnoist med bloki. Beograd1 sicer rad pridiguje .proti blokom, v praksi pa nvu ni do razpada> Atlantskega pakta to tudi ne želi, da ibi: Rusi togubili svoje priprež-oice. Zeli, da bi' se ohranilo ravnotežje
—	ob zmanjšani napetosti. Gospodarska politika, je ostala kljub zbližan ju s Sovjeti samostojna, nadaljuje se premikanje 'poudarka S 'teške industrije na proizvodnjo #a široko potrošnjo, in poljedelstvo in kolhozi so orne jeni na 5 odstotkov zemlje. Režim rad sprejema gospodarsko polnoč .z obeh sit rani, a Zahodu na ijubo me obnavlja indulsitrijiske zasebne lastnine, in Vžjhodui na ljubo se ne vrača k prisilni kolektivizaciji.
‘Spremenila pa se je ideologija. V .znamenju sprave i Moskvo pi več mogoče pojavljati, da Sovjeti »iso več socialisti.
V	Beogradu iže dolgo več ne zatrjujejo, da je edtoo Jugoslavija na pravi poil. Namesto tega zdaj že skoraj dve iejl poudarjajo, da rflizlične' države lahko pr«tejo do socializma na različne načine: Refor-laizero naj' bi bil upravičen pri bogatih nanjdih * demokratskimi :iizročiili, ruska ■aJj kitajska pot n») bi bila primarna za .re.vne dežele brez teh izročil; tudi Jugoslavija da jei raiz,vila svojo pot. Režim zdaj j*i več v prvi vrsti ponose® 30» nove oblike svojega notranjega satrioupravlja-nja; najbolj zdaj poudarja svoje »uedo-gmatičmo« pojmovanje mednarodnih problemov socializma. To pojmovanje prizna v vsem smerem pod danimi pogojil Kgodovinsiko upravičenost, to! pripravijor ic maj bi njihovo končno spravo. Jugoslavija sl še ‘zmeraj, pripisuje poslanstvo razrešiti krizo socializma — a zdaj ne več iz uresničevanjem zamisli Pariške komune, temveč s ponovitvijo Mariov* vloge v Prvi internacionali.
Ta nova ideologija seveda ni nič manij utopističma/ kot prejšnja, v stvarnosti Jugoslovanskega življenja pa ima čisto drugačno funkcijo. Prejšnji utopizem de-cemtijaLMranega samoupravi jan ja -je GOB (Nadaljevanje na 4. strani).
Stran 2.	DE	M0JCR	A	C	I	J	A	Leto*.	r	,S*evJ33
j V 1: S T I z G O R I Š K E G A
Nade demokratično gibanje
in poučevanje ne zadeva gluhih ušes
SOCIALNA VPRAŠANJA
Slučaj je .nane'se-1, da sem se te dni raizigovarjal q tem in onem s svojimi sovrstniki- delavci. Bili smo sami Slovenci in -srno si prav -bratsko lini odkritosrčno Kampali marsikaj. -Govorili smo o svetovni paLiitifci, o .zadnjih volitvah v Italiji in se s posebnim .zanimanjem -ustavili pri tržaških. Z žalostjo v srcu srno se spomnili velike tragedije na morju, ko se je zaradi trčenja dveh ladij, ena potopila. S še večjo žalostjo smo pomilovali žrtve rudniške nesreče v Betlgiji Zanimal pa nas je tudi spor zaradi Sueškega -prekopa. Govorili smo mirno in prijazno, pa smo se naenkrat znašli edine v mislih in željah. Tako smo si' marsikaj povedali in tudi -za-upali.
V -pogledu- delavskih- strank smo ugotovili, da je komunistična stranka v vsakem oziru delavce prevarila. Kjer je prišla .na- vlado, jih je tudi jela- neusmiljeno in nečloveško preganjati.
V pogledu naroda in narodne zavednosti, narodnih vrlin i-n tradicij smo- si bili edini, da jih komunizem zav-rača. Iz -spoštovanja do naših prednikov, do ir.at-ših -staršev in sploh iz spoštovanja do vsega, kar je našega-, -smo -trdno- -sklenili-, da -bomo vselej in povsod dedovali v okviru naroda in -za -svoj narod, -bito to na kulturnem, kakor ma političnem, gospodarskem in socialnem po-priščiu.
Ugotovili smo namreč -tudi -to, da zahtevajo .italijanski komunisti- iin socialisti, kakor tudi. v-se ostale .italijanske stranke, -popolno in brezpogojno podrejenost vseh Slovencev, katerim niso do danes niti eimi, niti drugi prizna-li- še nobenih posebnih pravic. Naš človek pa ži-
vi	v .Italiji -nekako s-krito, -ker se spričo splošnega šovinizma, ki itu vlada, s prostim izrpričan jem svoje narodne pripadnosti sploh -ne upa na dan!
Italijanske nacionalistične stranke, med katere štejemo v njenem odnosu do nas Slovencev tudi demokrščanisloo, gojim odkrito negativno zadržanje, ki se izraža v več ali manj odkritem nespoštovanju človečanskih pravic im raznarodovanju- -Slovencev. -Zato smo se -zedinili namisli, da mora biti delavstvo organizira no v takih strankah, ki naj- imajo hkrati dober in pošten naroden program ter globoka pravičen -radikalen gospodarski im -socialen program. Skratka, delavska--stranka mora spoštovati in podpirati vse, kar je -narodnega. Narodne pa so tudi pravice im -zahteve delavstva, ki iz naroda Izhaja, -z narodom živi,- to > tvori-nje ga glavni i-n najmočnejši det	:
Med mami pa so ibiili tudi prijatelji delavci iz Jugoslavije, ki delajo im živijo pod diktatorskim komunističnim režimom -ter so -nam pravili, o svojem položaju. Režim je socialno vprašanje delavcev res nekoliko 'uredil, posebno kar zadeva družinske doklade. Toda režim -ne mudi- niti delavcem, -na katerih pravi, -da sloni, niti najmanjše svobode im> .prostosti V Jugoslaviji vedri samo komunistična partija-, ki pa nima -na gospodarskem im socialnem popr.i-šču dovolj izkušenih mož ter se -raje bav-i % -zunanjo politiko, ki ji izgloda biti bolj laskava, im privlačna kot -pa vprašanja notranje ureditve -razmer, -zlesti v gospodarskem oziru. Vsi občutimo sramotno dejst-vo, da Jugoslavija, dežela obilnega- fcru-ba, ne pridela sebi zadostnega- žita. Te-mu je -kriv režim -im samo režim!
To so nam povedali naši -bratje delavci z onstran meje, -ki že -nekaj let žive
V torek 7. t. m. so iz Titov-ime pribežali v Italijo im tu prosili za, politično zavetišče sledeči: Malnič Andrej živ. Ivama, sta-r 24 let, Kodelja Romam. pok. Romana, star 18 let, zakonca Pahor Bogdan in Mozetič Silvija-, stara 35 -in 33 let, z otrokom, starim dve leti, Vičič Franc pok. Franca, star 32 let.
Vsi so po rodu iz Renč.
-Pretekli -teden je iz Rožne doline pri Gorici pribežala v Italijo neka štiričlanska družina. Maiter te družine so namreč -tamkajšnje oblasti preganjale, da je morala prestati tudi precej zapora. Naito «o ji -za neka-j let vzeli šel državljanske pravice, da se ni -mogla kretati.
V Neaplju pa se je trna- povratku iz Francije -ustavi-l v-lačiilec jugoslovanske mornarice, katerega posadka, je emoduš-no izjavila, da ,ne mara več v Titovimo ir. je prosila iza politično zatočišče. Tudi dva potnika sta izjavila, da ne marata-več pod komunistični režim.
Prati itemu sramotnemu dejstvu .množičnega ibe-ga iiz komunističnega -raja -ljubljanski »Poročeval-ec« me najde drugega •kot pra-z-no laž, da je potovanje v Italijo nevarno -ter da je zadnje časel zagonetno izginilo 119 J-ugoslovanov, ki so redno, to je -morda s prepustnico, potovali v Italijo, a se -niso več vrm-ili, ta da so ibajč tu zaprti.
To gorosta-sno trditev »Poročeva-l-ca« p* ne more podpreti z navedbo imena do-itčni-h oseib, ker gre -za izmišljotino. Resnica ja samo ena, da še nikoli -niso -ljudje tako množično bežati i.z Jugoslavije pod komunistično diktaturo kot prav v -zadnjih- časih.
Vsi izjavljajo, de ne morejo več živeti
deče: -Ni iagleda, da bi se režim izboljšal. Komunisti so in ostanejo -povsod na svetu enaki. Qni ne dovolijo nobene svobode, nobene prostosti miti na- .gospodarskem im socialnem, ni-ti na političnem, kulturnem im verskem papri-ščiu.
-Za-to je -zaman upaiti na -bol jše čase pod komunizmom, -kajti komunizem pozna samo svojo stranko in svoj. komunistični program, -ki je v popolnem nasprotj-u s človečanskimi pra-vicami in -svoboščinami. On je -tudi materialističen in kot tak ne prazna miiti, dulše, n-iiti .ne duševnih vrlin in odnosov. Sa j je vsem dobro znano, -da je komunizem v bistvu in v programu tudi prati obstoju -druži-ne kot osnovne celice socialne družbe in da se z vso vnemo in srditostjo zaganja proti veri in verskim obredom!
Le naivneži in -brezčutni -ljudje lahko verjamejo, da -bo komunizem obranil in dovoljeva-l versko udejstvovanje .in obrede! Ti,siti, ki -to verjame, je -slep in gluh ■ali -pa navaden .koristolovec, ki mu za skupnost naroda in za -bodočnost ni mar!
Ustavili smo se tedaj na vprašanju nar ših -nekomunističnih strank -in -programov -ter smo si. dali rolko, da je naše demokratično gibanje -tisto, ki ediino lahko -zadovolji vse državljane, tudi delavski razred. Ono izpričuje strogo spoštovanje demokratičnih pravic im, svoboščin, zagovarja in poudarja najširše pravice delavstva-,, katerega -zahteve na mezdnem im splošnem socialnem poprišču tudi podpira.
Narodnostma in politična vprašanja nemške manjšine na Južnem Tirolskem -bodo v podrobnostih obravnavali in jih poskušali urediiti na .pogajanjih med italijanskimi in avstrijskimi vladn-imi zastopniki. Važno vprašanje, ki ga nameravajo Avstrijci postaviti na dnevni red- pogajanj, je- avstrijska, -zahteva, da .hi v javne službe italijanske oblasti -sprejele -znatno večje število Nemcev.
V	politični -upravi, sodstvu, prometnih obratih, -na železnicah, tramvajih, avtobusnih progah, pri poštnih in -brzojavnih uradih — pravi' avstrijska pritožba —"so tudi na izključno nemški .govorečih področjih pretežno zaposleni Italijani, ki -največkrat nemškega je-zlika me poznajo.
-Italijanske oblasti so se doslej izgovarjale, da, se -za taka mesta -državljani nemške narodnosti potegujejo le v Tedkih slučajih. Avstrijci pa s svoje strani ugovarjajo, da državne italijanske oblasti že po kratkem času .naimeščenja premeščajo uradnike nemške narodnosti .po neki sistematiki v notranjost Italije i-n celo v Južno Italijo. Prav -zaradi bojazni -takih premeščanj se mnogi mladi južni Tirolci nemške -narodnosti ne potegujejo -za javne službe.
Kakor poročajo avstrijski -listi, -bodo Avstrijci na prihodnjih pogajanjih predlagali, -naj bi uvedli za Južno Tirolsko podobno -ureditev, kakršno so • uživali pod Avstrijo .Italijani ilz Južne Tirolske. Takratne avstrijske oblasti načelno niso premeščale italijanskih uradnikov iiz-ven njihove ožje domovine. Italijani, ki so si-
tbrez prostega uživanja državljanskih in človečanskih pravic ite-r da so priprav--ljemri na vse -težkoče begunstva, da- 'le u-živajo svobodo misli, -besede in vere! Mnogi .pa se pritožujejo -tudi ,nad -gospodarskim položajem, -ki je tak, da ljudje niso od danes do jutri gotovi niti tistega skromnega koščka .kruha, ki jim -ga režim dovoljuje, -Pri vprašanju in tehtanju razlogov, ki naše ljudi silijo i;n odločajo v .begunstvo, moremo torej .zaključiti, da so jugoslovanski .narodi željni državljanskih in človečanskih pravic v popolni svobodi, .za kateno — In ne -za ikomumi--zem — so -se vedno -borili’ in žrtvova-li. Zadeva -kruha pride v -drugo vrsto razlogov! To prameni in dokazuje, da, so jugoslovanski, narodi politično in kulturno izreli, kr-jti- le toka zrelost narodov sili k upiranju proti samodržcem in k iskanju svobodnejšega življenja-!
Pisanje ljubljanskega »Poročevalca« n?j ib'' imelo namen ustaviti vsakodnevne -množične polboge če® mejo, ki komunističnemu režimu prav ne delajo časti!
Tisti novolistarskj. petelinčki, -kramiu-iniatični sopotniki, belogardistične, domobranske in četnišfce preteklosti, ki tako rt-d-i druge silijo v Titov.tao in na vse pretege -hvalijo tamkajšnji na duhu. in -kruhu, revni režim, bi lahko, kar sami -zasedli po beguncih izpraznjena, mesta v rdečem .raju!...
Pa -se za kaj -takega -le me odločijo, ker jim demokratične svoboščine 'bolj teknejo kot komunistična diktatura, katero ne le sopotniško, ampak naravnost hlapčevsko- zagovarjajo, nočejo pa je bi-ti sami deležni....
goslovanskih delavcev slišali, da se oni večkrat med seboj pogovarjajo o nastanku, delovanju ta. ciljih Slovenske demokratske -zveze v Italiji, -katere splošni -program tudi odobravajo in sprejemajo!
Kri ni voda in narod se v najtanjših čaisih zbira okrog ‘tiste ideje in tistega programa, ki ga edini -tolaži ,im mu daje upanje -za, 'boljšo bodočnost: najširšo demokratično prostost in -svobodo vsem državljanom; Sipoštovanj-e: človečanskih, pravic skupnosti in -posameznih državljanov; zagotovitev dela vsem državljanom in stroga zaščita -delavcev, kar se tiče poštenega dela- in pravične mezde, ki -naj -zadosti v-sem potrebam življenja. Toda prosta izbira dela im podpiranje -zasebne pobude -te.r delavskih podjetij V ožjih, im širših de-lavskih -zadrugah, kakor itudi v drugih načinih -udejstvovanja na področju de-la!
■-Mali kme-t imej pravico do zasebne -lastnine, podpiranja prostega nastanka svobodnih kmetijskih im ostalih zadrug.
Z odpravo svobodnih kme-tij, malih trgovcev in obrtnikov -teir malega trga je .komunizem uničil -blaginjo -našega -ljudstva in .ga vrgel v gospodarsko -bedo, poleg -tega- pa ga je oropal vseh državljanskih i-n človečanskih, svoboščin in pravic.
Tako smo se slovenski delavci -stvarno pomenkovali iin se na gornjih mislih in načrtih zedinili.1'
takrat izbrali državno službo, so -bili gotovi, da jih oblasti ne -bodo premeščale ,na področja izven njihove materine govorice. Rali-ja, tako pravijo Avstrijci, naj bi sedaj -za javne uslužbence nemške narodnosti sprejela podobna načela.
Avstrijska zahteva, ali bolje -zahteva južnih Tirolcev nemške narodnosti, je ne samo upravičena, pač pa spada v okvir najosnovnejših demokratičnih pravic in ima tudi na našem ozemlju svojo popolno ,upravičenost. Zato ni nobenega zadržka, da bi -tega načela-Italija. ne sprejela in ga raztegnila tudi na gor iško i-n tržaško, ozemlje,!VVkorist našega .življa.
Na našem .ozemlju se oblasti ne morejo pritoževati, da bi se Silovenci ne potegovali za javna name-šče-nja. -V-ladni komisar v Trstu se zato tudi ne izgovarja na premajhno število prošenj slovenskih prcslloev, pač -pa govori o konkiurzih, i prenatrpanost}-, javnih uradov itd. 'Kakor vidimo pa -zai osrednje oblasti taki -izgovori ne držijo. Upamo, da bodo po srečno -zaključenih pogajanjih med italijanskimi in avstrijskimi predstavniki tuidi naše krajevne oblasti .spremenile dosedanjo prakso. -Prav na to opozarjamo tudi naše narodne zastopnike.
Nedostojen način slavljenja
zavzetja Gorice
V	sredo 8. t. m. se je vršila v Gorici proslava štiridese-te obletnice zav-zetja mes-ta po -italijanskih -četah. Za pri-liko so na 'Travniku postavili dva droga, darovana od rimskega, županstva. Na ene,ga-so razobesili novo občinsko zastavo, drugega pa državno trikoloro. Na -županovo prošnjo je Združenje trgovcev odredilo, da so se trgovine .zaprle že ob šesti uri -zvečer in avto ® zvočnikom je pozival meščane, naj razobesijo zastave ter na,j se polnoštevilno- udeleži-jo- slavnost; na Travniku. Goriški župan j-e ma. -to -slavnost povabil v Gorico tudi- vse župane in občinske odbore -z Goriške, tudi- one 't -Doberdoba, Sovodenj in S-teverjana.
-Klj-ub vsem tem pripravam, vabilom in pozivom pa se je na Travniku zbralo največ pet tisoč ljudi,' mnogo, -mnogo mairaj kot se jih je .tam zbralo ponoči, d-, -so občudovali umetne ognje iz1 grad-u.
Med slavnostjo na Travniku pa- je veliko število meščanov raje sedelo pred kavarnami in bari- ob .gori-škem korau.
'Poslušali smo govor goriškega župana, ki je -bi-1 pravi izbruh .nejevolje za-
Poučni kmetijski Izlet
Kakor je ibilo javljeno v prejšnjih številkah našega- lista, priredi Kmečko -delavska zve-zai .iiz Ste ver janu v soboto in nedeljo, 1. .in 2. septembra t. 1„ poučni kmetijski izlet s sledečim sporedom:
1. -septembra: odhod ,iz Steveirjanai ob potih zjutraj. Najprej se bomo ustavili v Breganze (Vice n za), kjer si -bomo- ogledali 'tovarno -kmetijskih strojev La Verda, inaito moderno gojenje kokoši- na- Provincialnem inšpektoratu V Vičenci’. S-e -i--sti dan se bomo podali do Soave (Verona), kjer bomo videli lepo urejeno zadružno klet. Prenočili ibomo v Veroni.
Dr-ugl .dan, 2. .septembra, pa- 'bomo Obiskali še moderno obdelano posestvo v brdastem ozemlju v, 'Naiiani- in pa še eno zadružno klet v Bardoliniu ob .Gardskem jezeru.
-Prijave .za izlet sprejemata trgovina Terpin na Bukovju ter gospod Perim Jožef v Dvoru v Steverjanu.
Otroci, rojeni po umetni oploditvi
Zadnje čase se je tudi italijansko sodstvo moralo baviti s primerom nekega otroka, ki ga je mati: rodila .po umetni o-■ploditvi. Sodnija je ugotovi-la, da je maž ma -tako oploditev sicer privolil, toda pod pogojem, da- se otrok me vpiše pod njegovim imamom, to je, da ne nosi njegovega očetovstva. Sodnija je vendar morala. ugoditi moževi .zahtevi, ker otrok v resnici ni njegov.
Otroci, rojeni v .zakonu, veljajo kot o-troci obeh .zakoncev, če eden od dveh domnevnih staršev ne dokaže nasprotnega, to je, da otrok ni njegov, in to po določenih dokaznih sredstvih.
Sodnija je torej odločila, da čeprav je mož umetno oploditev dovolil, vendar ne •hi žena smela otroka vpisati na ime moža, ko je vendar dobro vedela, da otrok ni njegov.
Otrok mora tako veljati za nezakonskega in po določilih zakona ne sme nositi niti imena matere, dokler je dru-gi zakonec živ in kaj takega, ne dovoli!
Kako sta se; zakonca- v gori navedenem primeru sporazumela, ni znano. Zanimiva pa je razlaga, s katero so sodniki svojo sodbo utemeljili. Pravijo, da je moderno napredovanje fizioloških odkritij dokazalo tudi možnost .umetne oploditve žensk, drugo pa, da je vprašanje o-čeitovstva- -tako rojenih otrok.
•Poudarili so -zakonito pravilnost takih rojstev ter pripomnili, da. je umetno o-plojevanje dejstvo, ki ga ni moči zanikati ter da mu civilni zakon ne nasprotuje,
.radi novih meja, .z zahtevo, da se Italiji popravi .krivica s tem, da se ji vrne vse, njej krivično odvzeto ozemlje, kajti sicer ni moči govoriti o pravičnem miru! Te županove -besede ta še nekaj drugih neumestnih izpadov tu na meji in proti sosedni državi je skušal ublažiti in pomiriti vladni- izastopnik, ki je prišel iz Rima in ki je govoril ,zu županom iin drugimi iter v .bistvu dejal, da danes gre za mirno sožitje med narodi, ki se mora- U-trditi na temelju ljubezni in medsebojnega razumevanja ter spoštovanja in -ne s pogrevanjem in napihovanjem -teh in onih morebitnih zadev in dogodkov. Ta-ko zgrajen in na teh temeljih sloneči mir .bo najplodnejši in najtrajnejši .{piri'
(Po mestu se seveda precej ostro govori proti izbruhu župana in drugih, na drugi strani -pa vsi odobrujejo pomirljive besede vladnega zastopnika, ki: me kaže, do bi .bil kak bivši fašist ali celo fašistični hierarh, ampak pristen in izave-. den ter pameten italijanski narodnjak in demokrat!
Ogromno metanje bengalskih ognjev z gradu pa je vznejevoljilo Goričane, ker je šlo v dim le preveč denarja, ki bi bolj, koristil ,če bi, ga- bili dali- v dobrodelne -namene tudi v imenu proslave štiridesete obletnice.
Slovenci bi še nekaj pripomnili: ko je šlo za proslavo praznika republike, ni nihče, niti ne, sam goriški prefekt, čuitll potrebe, da povabi na praznik tudi slovenske ž-upaime in -zastopnike slovenskih Strank in združenj! Na proslavo štiridesete Obletnice .zavzetja Gorice pa je goriški župan klical -tudi slovenske, župane. Menimo, da jih je goriški' župan nalašč vabil, ker pač dobro ve, da Slovenci hudo občutimo, da nismo zaščiteni ter da srno izgubili precejšnim del narodnih pravic, ki smo jih uživali v Avstriji!...
Ali pa je goriški župan vedel, da na proslavi ne ibo imel .dovolj svojih sonarodnjakov in jj za š-teivilo rabil tudi Slovence!
iPo dnevih proslave se je og-lasil še znani monarhist, odvetnik Pedroni, ki je županu čestital in .ga pohvalil 'zaradi »odkritih iredentističnih izjav«, ki- j.iih je izgovoril na '-Travniku. Hkrati' p« je župana vprašal, zakaij ni' dal razobesiti še zastave z Reke, iPuile in 'Zadra, ter zahteval pismen odgovor!
Koliko prehodov se lahho poslužitno?
Na novih prepustnicah, ki iso j-ih .zadnje čase oblasti izdale, -so navedeni vsi. prehodi na Goriškem. To pomeni, da- je gibanje -tostran in onstran meje dovoljeno preko vseh prehodov in ne samo preko štirih, -kot je bilo možno do sedaj.
Dobro pa bi bilo, da bi se obojestranske oblasti sporazumele -tudi za to, da bi povratek iz ene' ali druge države ne bil obvezen ravno po prehodu, ki je služil za vstop.
.kot mu nasprotno nasprotujeo cerkvene oblasti.
V .zadevo je poseglo vatikansko glasilo »L'Osservaitoire. Romano«, ki je razlaganje ta utemeljevanje sodbe civilnih državnih .sodnikov ostro kritiziralo, češ da sodba kot taka umetno oplojevanje potrjuje i.n zagovarja, medtem ko da deluje tako oplojevanje z rojstvom otrok proti obstanku družine, in proti naravnemu redu, ker manjka eden glavnih faktorjev, to je oče, ki pri takem rojstvu ■rast a,ne neznan.
Družina sloni na naravnem zakonu in je -ne razruši j iva, pravi vatikansko glasilo. Otroci potrebujejo za. naravni red in izd' pravilno ter popolno vzgojo ne samo meter to nje.no pomoč, ampak .tudi očeta in njegovo pomoč. Zato se vatikansko glasilo postavlja, proti umetnemu- oplojevanju.
V .zadevo pa so posegli še drugi, necerkveni listi, -ki so prispevali nekaj važnih pripomb k vprašanju. Pisci člankov v -teh listih, -učeni iin modri, možje, so prikazali nesmisel i:n nevarnost .takega oplojevanja in takih rojstev. Nesmisel, ker narava- .in človeška družba v -njej im> dita vse možnosti -pravilnega naravnega oplojevanja. Zakonska -določila pa- se morajo s -takimi 'potrebami vskladiti. To pomeni, da- kjer je eden od zakoncev nezmožen, mora- biti drugemu dana možnost zahteve to dosege razparoke.
'Nevarnost -takih rojstev iz .umetnih o-,ploditev pa tiči v tem, da pravi oče teh otrok ostane neznan ter -da se lahko pripeti- .krvoskrunstvo, t. j. vezanje -teh o-.trok med seboj. Bratje in .sestre, otroci istega. ..nepoznanega očeta, se -bodo lahko srečali, in med seboj -poročili L.
'Nepciznanje očeta bi se lahko preprečilo’-® (zakonskimi predpisi, da očeta žena mora izpovedati. Kljub temu ostaja š« vedno nevarnost utaj- in -drugih hudih -posledic za človeški rod, ki: 'mora živeti po zdravih- -zakotnih narave v družinski skupnosti,-n«' .krvni in duševni' čistosti.
'Naj omenimo še -to, da je največ slučajev takega, umetnega oplojevanja v Zdruižeičah državah Amerike. 'Upati pa je, da bo tamkajšnja zakdnčdajna oblast--zadevo temeljito proučila ia -zavzela svoje stališče, kajti človek mi žival, da si lahko privošči to, kar se pri živalih dogaja!
Lestvica profesorjev zalito 1958 57
Sjoi^ko skrbništvo sporoča, da je a* -deski skrbništva izstavljena lestvica tir sposobljenih profesorjev, ki so prebili meišto zai prihodnje šolsko leto 1956-57.
Mi, -90OU	"	'
Sprejemanje prošenj profesorjev snplentoo podaljšano do ZS. t. m.
Šolsko skrbništvo sporoča, d-a .jel ministrstvo § 'posebno -brzojavko podaljšalo do 25? t.'m. trak za vlaganje in sprejemanje prošenj .profesorjev suplentov za poučevanje v prihodnjem letu 1956-57. Ta prošnje je vložiti na ravnatelje šol.
Nova obmejna prehoda
Kot izvemo iz .nekega dnevnika, .bosta v kratkem odprta dva nova obmejna prehoda, i.n sicer na Planici pri Beli peč« (Trbiž) in pri Vrtojbi (Gorica).
Spremembe v Sovjetiji?
(Nadaljevanje s 1. strani)
hlapčevanje Stalinu z nevarnosti mi, katerim bi se izpostavljal, če bi se mu bil uprl. Z drugimi bet se d a mi: to pomeni odobriti vse Kvislinge in obsoditi vsa odport niška gibanja, ki so tvegala upor. Krasen nauk!
10)	In konec koncev: po vsem kar je rekel, po vseh zločinih, ki jih je razkril, ostaja Hruščev na svojem mestu, pravi dedič in kot ristnik sadov, ki so jih ti zločini ustvarili in prinesli.
Ali si pri vsem tem lahko sploh resno predstavljamo, da se je v Moskvi in komunističnem svetu spremenilo kaj drugega kot tret nutna zunanja politika in obrazi ljudi, ki sede v vladah? Če bo pa vkljub temu prišlo do bistvet nih sprememb, potem te ne bot do darovane od zgoraj, temveč jih bodo izsilili danes zasužnjet ni narodi, med katerimi je začet lo veti nekoliko drugače, kot si to želita Hruščev in Bulganin.
AVTOTAKSI
Marko Kovačič
GORICA - VIA A. MANZONI 16 • TEL. 22-44
Se priooroča za oreooz potnikoo po Goriškem in v Jugoslaoijo
v komunističnem raju. Dodali- pa so sle-
Pribežniki iz Titovine
Bodočnost bo pokazala, da ravnamo prav!
IZ veseljem -smo dv ust -naših bratov jul- |	Delavec	trdih	žuljev
Urejevanje manjšinskih pravic
‘ Leto- X. --Stev, 33
OEM OKBAC13 A
Stran 3.
„Dobrine sveta so last vseh“
Socialni teden Rrancije“ je zasedal v Marseju.
Na -sejmišču v Marseju je v:se ( obmolknilo, ko :je' jezuitski pater izza govorniškega pulta zaklical: »Delavci in vsi, ki so neposredno zaposleni v -nekem podjetju, od .navadnega, ne izučenega delavca >pa v,se tja. -gori -do glavnega ravnatelja, rimajo prvi pravico na primerni' delež- na .donosnosti proizvodnje. Orni izpostavljajo svoje življenje, svoje zdravje; skratka:, del svoje osebnosti v službo podjetja. Dajalci kapitela pa nasprotno izpostavljajo •le neko -mrtvo sitvair, izato imajo šele v drugi vrsti pravico do užitka, pri podjetju. Ti dve različni zahtevi- na- določeni pravilni delež na proizvajalnih, dobrinah kličeta po novi pravimi ureditvi gospodarstva. kajti zemeljske dobrine so last vseh.«	.	• i
Zahteve pri gospodarski ekspanzivnosti
Govornik, ki- je izustil gornje misli, je jezuitski pater Bigo, vodja, francoskega socia-l-ne-ga zavoda »Aotion Popu-lai-re«, njegovi, poslušalci pa so bili udeleženci 43. socialnega tedna Francije. Obravnavali so vprašanje: »Človeške zahteve pri .go sp o dar sk i ekspanz i vnost i«.
'Sklicevate-lji so s preudarkom povabili-•udeležence v. Marsej. 'Največje francosko pristaniško mesto ni, poleg Lyona, Zgolj središče francoskega- j-uigai, ki ga prištevajo med nerazvita območja im ki- se je komaj dotaknilo industrializacije, pač pa Marsej pomeni izhodišče v Severno Afriko. Ko je prof. Charles Flory, predsednik Socialnega, tedna, -povedal, da živi v A-lžiru nad 8 milijonov muslimanov, iti imajo mairnj kot po 30.000 lir letnih dohodkov, je postalo za vsakega -treznega Francoza jasno, da. je tema Socialnega -tedna izredno aktualna- zadeva.
--Se vedno peka-jo puške v Aližiru, vsaki' pcmiritvi pa bo zajamčen uspeh le, če •se bo življenjska raven prebivalstva pomembno dvignilo.	...j	-
Dvoirn obraz gospodarske ekspamziv-
-	maSr-Sfžnki bogatega -nadalje 'bogati, drugemu'pa njegovo revščino še očitnejše raz>-ikrd-va, povzroča vsa' nevarna, trenja današnjega življenja. Ni nobenega naravnega .zakona, ki .bi delil revščino i:n bogastvo- taiko v posameznih državah kot v svetovnem merilu. In vendar se ta' iz-akon pristranske delitve iizvaia. Vv premnogih-. deželah sveta--- Povsod odločajo ljudje o tem, kje naj se izvršijo naložbe kapitala, kaj naj se.-proizvaja iin komu, naj. pripai-dajo donosnosti.
Nova solidarnost skupnosti
Pater Bigo je zaklical: pristojnim: So*
' too neka nova solidarnost vseh priijb^ni-'-jfcov skupnosti, podjetij, veliikih iovm&tirrj-‘• ‘skffit središč, držav in narodov, vsega človeštva -pač je v -stanju, da v bodoče zajamči pravično razdelitev neizjnerljive porasta) sbčHlnege produkta. Ta- 'zamisel soudeležbe ,j<tako je poudaril, mora u-veljaviti po vsem sveto). To v obliki »regulacijskih središč«, v katerih bi se enakopravni udeleženci kapitala ta potrošniki-, organizacije ih) javne oblast -sporazumeli in ubrali pravilno pot.
Pater Bigo je v tej zvezi opozoril ne okoliščino, da sta danes oba faktorja: kapital in vodstvo podjetja — kot »lokomotivi« tehničnega- napredka ”un -gospodarske ekspanz-ivnositi — daleč vsak sebi. Zato je treba misliti na to, da vodstvo podjetja -ne more y bodoče .zastopati -zgolj koristi kapitala, pač pa, da enakopravno zastopa .tako koristi kapitala ‘kot koristi delavstva.
Ostali- govorniki so -se odtočno, hranili mj-ie-biitnih očitkov, da s takimi predlogi .in pobudami zasledujejo kakršno koli o-to-liko načrtnega gospoda ratva. Z vsem poudarkom s-o izpovedovali svojo privrženost .svobodnemu .gospodarstvu, v katerem pa mora svoboda veljati .za vse. V časih, je dejal prof. P-i el tre, ko -gre v gospodarstvu za množične dejavnosti, pri katerih .so neposredno prizadeti milijoni delovnih ljudi, je potrebno, da današnja družba »svobodno pobudo« na novo preuči.
»Ker jie zaisebma. lastnina ustanova-, -ki
Sioni na osnovnih zahtevah človeka, ima uporaba -take zasebne lastnine, če nastopa v obliki anonimnega kapitala, socialno funkcijo, ki jo mora z vso pravico čuvali -le družba.«
Zahteve „11. industrijske revolucije"
Soudeležba in soodločba, to s-ta temeljni zahtevi moderne socialne vede- v času »diuige industrijske revolucije«, ki bo z izkoriščanjem atomske sile in E- uvajanjem avtomati-je še znatno povečala spodbude ‘za ustanavljanja velepodjetij, in za gospodarske delavnosti meddržavnih obsežnosti.
‘Prav .zato je potrebno budno, dozorelo, vsestransko- poučeno in .izobraženo delavstvo, ki se v. polnem zaveda -svoje vloge-v gospodarstvu in v -družbi in ‘se istoča-sro zaveda -tudi svoje odgovornosti nasproti celoti.
Ne bo trajne blaginje i-n in.e -trajne visoke konjunkture, če ne -bodo v tem čedalje bolj zamotanem ustroju sodelovali ljudje, ki so dorasli vprašanjem, ki jih postavlja današnje gospodarstvo.
Zgodovinska redkost
He-n-ry Bondurant j-e -kot izurjeni bančni vlomilec prišel do 'zaključka, da je tanka v .zaspanem mestecu Middletonu v Tennessee zslo lahek plen. Ni -pa s /tern -računal, da so meščani, sicer veliki zaspanci-, obenem pa tudi izvrstni lovci.
Tudi najbolj premeten, ropar pa se
včasih všteje, in .tudi »znameniti« Bon-durant se je" vstal.
Dre 21. februarja 19&2- je Bondurant ob belem dnev.u obiskal’banko v Middletonu in naprosil vse .navzoče, naj dvignejo .roke. >Ko je hotel blagajnik .zaloputniti vrata -železne blagajne, mu je Bondurant z veliko spretnostjo prestrelil roko in .zagotovil, da bo vsakogar, ki bi se vmešal v njegov posel, poslal ir.a drugi svet. .Pobral j-e okrog 18,000 dolarjev in stekel k svoj-em-u vozu, -ki j-e stal pripravljen na beg.
Stre! pa s-o slišati meščani, in kakor hitro je bil Bondurant .spet .na cesti-, so ga obkolili - lovskimi puškami, floberti .in pištolami -ter mu prevrtali pnevmatike na avtomobilu. Bon-durant je stekel k drugemu vozu, ki je stal v bližini, nato h -nekemu- ka-micciu in je pri -tem tudi pridno streljal. Meščani so streljali pa še živahnejše. V nekaj minutah je -ležal ropar, močno izdelan, v rokah policista.
Repar je pri .svojem begu moral seveda v -prvi vrsti skrbeti-, da. odnese zdravo kc-žo. Zato ni .imel časa, da .bi pazil iše na plen. Ker mu- je foiil v nadlego, ga je prepustil pač usodi.
Med -streljanjem, s-e j-e ves plen razsul po cesti. Ko .so meščani zaključili bitko, eo 'pričeli pobirati bankovce in drobiž po cesti, in nabrani denaT prinesli v banko. Ko je blagajnik prešteval denar, je pričel .šteti znova, Benki so vrnili 80 centov-več denarja, kakor pa ga je -ukradel ropar. To je verjetno prvi slučaj v človeški zgodovini, da je .banka' pri -roparskem napadu izkazovala -dobiček.
Ika na prvem obisku
Bred mojo delovno -sobo ,so se oglasili koraki. Dojel sem 'glas mojega- mladiča. »Ne bodi vendar .teko sramežljiva.,« -je dejal -svoji sovražnici. »Moj oče te vendar ne bo požrl!« Nekaj je udarilo na vrata, ki so se odprla. Moj .sin je porinil deklico, ki jo je pripeljal s seboj, s tako silo skdzi vrata, da sem jo -moral ujeti, da ni .zgrmela po -tleh, »Ej, .prijateljček, kako pa se obnašaš!« -sem posvaril malega Borisa-. »Ti boš malo gospodično še potolkel!«
»To »»i nobena gospodična, očka-. To je Ika!« — »Ika?« sem spraševal in ji stisnil desnico.
»Erika Torkar,« je odgovorila, i-n skrivila koleno. »Jaz sedim v razredu eno klop za Borisom.« B.ila je prijetno dekletce s črnimi očmi.
»Pišemo si listke,« je pojasnil Boris. »Razumeš, očka?«
»O seveda- razumem,« -sem dejal. »Sedi, Ika,.« — Bori-s jo je potisnil na stolico, sam pa se je -usedel na vogelni -rob pisalne mize in pozvanjal z noga-m-a.
»Z obnašanjem, Boris, še vedno nekaj ni v red-u, kaj,« sem dostavil.
»Ali, očka,« je- .odgovoril čisto tovariško, »saj- ti včasih tudi zvoniš.«
»Hm.« sem dejal, da hi -se izognil- prerekanju. -»'S čim pa .bomo postregli, gostu? Morda kozarček vermuta?« — .»Ne, re, prosim,« j-e dejala I-ka in odklanjajoč -pomahala z obema rokama. Končno smo s-e sporazumeli .za. mleko im kruhke z ma-s’cm. Boris si je izprosil, da -bo mizo pogrnil kar v kuhinji-. »Bridti, Ika,« je. debi, »Bova zmešala 'borovnice z mlekom! To je -naj,novejše v Trstu. Te -bova, že poklicala, očka.« Zapustila sta sobo. Boris hlastno naprej, Ika ponižno za njim.
Ko sem čez nekaj časa prišel v kuhinjo, je Boris dekletcu razlegal, kaj je
PREVIDNOST PRI KOPANJU
Kopalna sezije je v teh -dineh dosegla višek uživanja in razigranosti. Vsa meša obala je -kot mravljišče, .ko ga- obsijejo žarki jutranjega sonca. Med številnimi kopalci je letos posebno mnogo tujcev posebno s severnejših krajev, iz Avstrije in Nemčije. K sreči letošnja črna kronika -še, ni 'zaznamovala' težjih- nezgod, pr.i kopanju, čeprav so manjše nevšečnosti na dnevnem redu-. Sl-učaji motenj krvnega cbtcka pa so prev letos zelo številni. To velja predvsem -za tuje kop>alce, ki .'oborijo v Setajanu.
'Obiskali’ smo sesljansko taborjenje, da .bi se .setzinani-li a (njihovo sodbo .im. z vtisi, ki jih 'bodo odnesli v svojo domovino. Taborniki .so- lahka živa propaganda- tako v pozitivnem kot. negativnem pogledu za naš turizem,---	-
-V .splošnem so nad- naravnimi lepotami .naše obale .izredno navdušeni. Tudi »compin.gi«, čeprav šele improvizirani, nekatere (zadovoljujejo, drugim pa nudijo premalo -udobnosti. Premalo je higienskih' naprav in tudi s pitno vodo so včasih -težave. Nemški zdravnik pa .nas je opozoril, da bi nadzorna oblast .storila veliko uslugo izletnikom, če -bi- jih v njihovem jeziku opozorila -na nekatere previdnosti, pri kopanju.
Nujno priporoča nemški zdravnik vsem onim, ki prihajajo z, drugačnih podnebnih razmer, da' 24 ur po prihodu- na .našo obalo ne hodijo v vodo. Telo se mora na. novo še ne navajeno podnebje šele privaditi.
P,redno gremo v. vodo, se moramo o-hiaditi, To je že -staro pravilo. Novo bo morda to, 'da .tako »ohlaje-nje« dosežemo .s kratkim sončenjem, nato pa- si telo o-hla-jamo me tako. da polagoma stopamo v vodo, -t. j. od -nog do prsi, -potem pa se vržemo v vodo, pač pa, da .pričenjamo z. glavo. Najprej si torej dobro 'zmočimo o-ibraz, vrat, .nato roke in -ramena, prsi, trebuh in nato šele noge. Nato skočimo v vodo. S to metodo se izognemo vsakršnemu zaviranju -krvnega obtoka. Tako za-v Iran je, ki: mu je -da-n-es .podvržen, vsak drugii človek, lahko postane ne -samo nevarno, pač pa1 usodno.
Vsaka predbtežitev krvne-ga obtoka se
izraža na- občutku trenutne naglušnosti, ■na 'bledici prstov, na srbečici- kože po vsem telesu. Včasih koža .nabrekne na rokah, pojavljajo se občutki omotičnosti-in splošne oslabelosti. Kdor občuti le rahle znake navedenih ' nevšečnosti', mora takoj iz vode.
B.rav tako je kopanje -neposredno po jtidi nespametno. Ker imamo tudi po jedi povečan o-btok krvi-, lahko pride do-nenadnih motenj v j; krvnem obtoku, ki-končajo kaj lahko s 'smrtjo -prizadetega.
Kopalci, ki so oboleli, na 'ušesnih vnetjih, zlasti,'k-i bolujejo na okvarah bobniča, se morajo, brezpogojno izogibati skakanja. Bombaž -ne pomaga, kvečjemu kopalna čepica, ki. hermetično zapira vodi dostop v- ušesa. ,jPri .mnogih kopail-c ih (povzroča vstop -vode- *- v- -ušesa izgubo Občutja ravnotežja. Taki kopalci izgubijo prt 'podvodneta- plavanju vsako orientacijo ta -se tako izpostavljajo nevarnosti u-itopljenja.
Deset zapeuedi za romarje
Smo v polnem- teku izletiniištva, romanja, pešačenja in tudi taborjenja. Nekaj .pripravljalnih nasvetov morda ne .bo odveč za- take namere:
1) 'Daljše potovanje pripravljaj1 pravočasno. Neprijetno je, če ‘med potjo opazimo, da smo pozabili. .brisačo, fotograf' Ski aparat ali celo denarnico.
2) Lahko pokvarljivih jedi ne nosi- s seboj! Sploh ne jema-j- s seboj- preveč živil, .ki. j-ih lahko kupiš po isti cenii med potjo.
3) Stoječa1 voda ni nikoli pitna. Voda!
4) Oblači se praktično i.n ne pozabi na -dežni' plašč, pulover, .na žepne robce 'n več parov nogavic! Čevlji naj bodo solidni in, 'Udobni,
5) 'Nikoli ne -po-tuj- isam, najmanj pa po ,gorah! Pridruži se kaki skupini ali pa povabi z -seboj prijatelja.
6) Izogibaj -se vsakega prerekanja! To -kvari dobro voljo, uničuje veselje za iz--letništvo in -nas oropa naravnih užitkov. Kdor je že po naravi preveč tečen, naj sploh ostaja doma.
7) Opreznost pri plavanju v neznanih
vodah! Plavači maj ostajajo skupaj, da drug drugega vedno lahko nadzirajo in-prihitijo ob potrebi na pomoč!
8) Ne romaj, ikar tja-venden, pač -pa »i s preglednim zemljevidom izdelaj za vsak dan sipioti načrt za prihodnji dan. Ob mraku 'bodimo zagotovo pod streho! Zate zgoda,j na pot, zgodaj tudi v prenočišče! Opoldanski čas porabimo za obilni odpočit ek v čim udobnejši .senci.
9) Mala ročna lekarna naj bo vedno pri roki!
JO) Vzemi s seboj, -nekaj frankiranih' razglednic in jih sproti pošiljaj domov, da -starši ne bodo v neprijetnem strahu!
Kaj nas še čaka?
Rog er Kyes, podpredsednik največje tovarne avtomobilov na svetu, »General Motors«, je prerokoval, da bodo L 1965 v gospodinjstvu naslednje olajšave na razpolago:
Večina stanovanj me 'bo imelo več ki i -matičnih naprav, -kakršne so danes, pač pa take, ki- bodo istočasno z urejevanjem toplote odstranjevale prah, 'Umazanijo, neprijetne' duhove in bacile.
Pralni aparat bo sam jemal umazano perilo iiz zaboja, opral ga- -bo, 'Sortiral, izpiral, posušil in zlikal.
IPosebem aparat bo samodelmo pometal in luščil tla. -ter brisal prah po opremi.
Telefonska -naprava bo omogočila, da bo hišna gospodinja iz -kakršnega 'koli' prostora zapirala okna po vsej hiši. Potrebno jii 'bo samo, da -pokliče svojo ‘lastno -telefonsko številko. Na- razpolago pa (bodo tudi avtomatični izapirači-, ki bodo ob prvih dežnih kapljicah kar sami 'zaprli, vsa okna.
Elektronske .napra.ve bodo v nekaj -sekundah odtajale izmrz-lo sadje iiz hladilnika; druge- naprave 'bodo pomivale posodo i-n jedilno orodje brez .uporabe ene same. kapljice vode.
.Posebna hišna centrala na atomsko silo z uporabo sončne toplote bo skrbela v stanovanju za- električni tok, oskrbovala 'bo stanovanje z 'lastno piitmo vodo in avtomatično odvajala 'porabljeno vodo.
•Minoge od teh priprav ‘bodo še pred .napovedanim časom v prodaji.
IIMIIIIlillllllllllllllllMMIIIIIUUIIIIMIIIIIiniHMIIIIIlNMMM^^^^
POD ČRTO
FILIPPINO
-Pravo 'brezupno gnezdece je vasica. iPoggio, nekje v alpskem predgorju. Tujci le redkokdaj zaidejo semkaj-, njih vlečejo Benetke, Rim, Neapelj. Brzivla-ki z zavihanim nosom drvijo oholo in samozavestno mimo -postaje Boggio. Tudi' avtomobilisti -komaj za -spoznanje .znižajo hitrost, ko drvijo .skozi vasico. * In .vendar ima tu-di Poggio svoje čare. Tu- je dražestna cerkvica z zvonikom iiz XV. stoletja. Sola,, ki kljub častitljivi slanosti kar .zadovoljuje svojemu k-ultiurnemu poslanstvu.. In 'tu je tudi središče vasice: Trattoria 'Filippo!
FilippO' — ime si, prosim, zapomnimo
—	Vc-di- -svojo krčrno že dolgo vrsto let v popolno ‘zadovoljstvo vseh moških prebivalcev in tudi v delno 'Zadovoljstvo zakonskih -žena v Po-g.gio. Njegova krčma-je pravi -biser bližnje ta 'daljne okolice. Pri- Filippu 'dobi gosit najlepšo, največjo ir tudi najbolj ma.s-tno »piiazo« in najboljše vino vse dežele. Nič čudnega, Fi-iippo ve, -zakaj, dela: njegov sin Fittpp:'-no se bo nekoč usedel na -pripravljen stolček.
Fitippinova -mati je umrla ina. porod«; nič čudnega, -da je Filippo obvisel na svojem otroku in iga naravnost oboževal. Fl-lippino je tudi ljubezni vreden otrok, živahen, bister dečko. Starejše žene zatr-
jujejo sicer, da- je ničvreden potepuh, ibrez, vsakršne pameti. O tem pa je gotovo najbolje poučen učitelj, ki se že nekaj desetletij 'trudi- iza raven izobrazbe najmlajših vaščanov. 'Učitelj- ima- Filippi-na kar rad, čeprav si ne prikriva., da: bi bil fantiček ravno- lomen- italijanske republike.
■Da povemo kar odk-riito: F.iilippino je naj,slabši učenec v šoli. ‘Samo Filippo, njegov -ponosni oče, je popolnoma nasprotnega mnenja. Zanj je Filipptao prvi-v razredu, čeprav od zadnjega konca,. .Zan-j, je Filipptao skupek brihtnosti, pridnosti ta sposobnosti-. Ce prinaša, domov slabe ocene, je tega, kriv učitelj ta nihče drugi. Ubogi, stari učitelj! In prav danes se je namenil na -trnjevo pot v gostilno Filippo. Ponosnega krčmarja mora iz obzirnostjo in diplomatsko umetnostjo pripraviti na trdo, stvarnost, da njegov sin letos namreč ine 'bo izdelal, da 'bo — po domače ,rečeno — lopnil.
'S težkim 'Srcem jo je sključeni učitelj drsal proti gostilni Filippo in si je naročil kar liter črnine. 'Pogovarjali so se o vsem mogočem, o Bo-giu in svet-u, o -atomski voj,ni, o krščanski demokraciji' to Togliattiju, samo o 'šolski pridnosti malega Filippi.na ,so molčali. Učitelj- se je upravičeno -bal krčmarjeve jeizivosti-. Morda
'tako je razmišljava! zaskrbljeni vaški učenik - bi ga spravil v dobro vodjo izdatni zapitek. Naročil je zato še obilno »pizzo« v tekočem olju-, s sirom ta para-
dižniki. . Nato pa- še en liter ta za njim še enega, dokler se 'boječemu učitelju ni razvozil ja! jezik.
i»Ti veš, Filippo, da imam rad tvojega dečka. Ampak butec je strahovito len, po -glavi mu frčijo isame neumnosti ta za računstvom------------ah, 'tega se ne bo -ni-
koli .naučil!«
-Krčmar je- odložil čepmik, pripravo za odpira,nje steklenic, s katerim se je igral, stisnil pesti ob 'boke ta- pobliskni z očmi preplašenega' učitelja.
'»Kaj nameravaš s 'tem povedati, mae-st-no.? Kaj naj to pomeni, da je Filipptao slab učenec?«
Učitelj se je kar sesedel na svojem stolu. »Le miren bodi, 'Filippo,« je zašepetal in v dušk-u fiizipil napolnjen kozarec, da bi si okrepil pogum. »Mislim samo, da je poleg drugega računstvo njegova velika slabost. V računstvu, ki je najvažnejša snov -bodočega krčmarja, je popolna -ničla!«
Filippo se je nepričakovano zresnil. Počasi je potegnil iz hlačnega žepa sveženj ključev. Največjega, votlega, je pritisnil na spodnjo ustnico in zafarizgal, da so se -kozarci stresli po mizi. -Da- bi še podkrepi! svoj žvižg, j-e zavpil: »Filippi-no, pridi takoj 'Sem. Midva- -bova, tem-u nesrečnemu šolmašterskemu črvu že pokazala, če znaš računstvo ali neie
Filipptao je bil hitro pri roki. Oče mu je .s svojo orjaško dlanjo poravna-l lase in dejal:
-»Napravi mi takoj- račun za -gospoda -učitelja. Ima tri litre vina ta eno pizzo. Vino je po 80 lir liter, pizza stene 90 lir.«
Filipptao je vzel -kos krede ta pričel pisati številke po 'temni miizi. Trajalo je precej časa, Visoka napetost je vladala v majhni 'gostilniški sobi. Učitelj, je strmci v na pol izpraznjeni kozarec, Filip-pc- pa je medtem žvečil oljke.
»Štiri sto -trideset lir!« je končno zavpil dečko zmagoslavno ta jo skokoma, .potegnili v kuhinjo.
»No, -kaj praviš, maesitro?« je škodoželjno spraševal Filippo.
»Kaj naj rečem? Da je spet pogrešil za -sito lir,« je dejal učitelj ta, obupano pogledal v strop.
Krčmarja- pe je obšla očitna sreča. Cisto blizu je stopil k učitelju in mu zašepetal na- uho:
'»Filipptao se 'bo napravil. To -zanikrno oštarijo 'bo spremenil v hotel. Kaj nisi izapazil, maestro, da je zlato otroče pogrešilo v našo korist!«
A. K.
SLOVENSKA KNJIŽEVNOST
Slovenski državni knjižni -zavod •» Ljubljani je letos -razdelil pet knjižnih nagrad- 'za- izvirne romane. Nagrajena sta bila tudi Tržačana prof. Pahor ta prof. Rebula. Ali pa bodo- nagrajena dela tudi tiskali? Slovenska kmiji-želvnosit v matični državi mora korakati po partijski linijI.
dvojni Nelson. »Pazi,« je dejal. »Pokazal ti -bom prijem, morda ga ‘boš kdaj: še potrebovala.« Stopil je za- njen, hrbet, porinil svoji-roki pod njeni in prekrižal prste ped njenim vratom. Dekletce je ob> .stalo kot nedolžno jagnje. — »Na- ta način .spraviš v ikozj-i rog -tudi najmočnejšega -moža. Je res, očka?«
»Pri rokoborbi že,« sem dejal. »Za mlado dekle pa j-e tak fantovski vratni oprijem nedostojen. Uporabljamo lahko vse drugačna- sredstva,, če se že hočemo uveljaviti.« Ika me je z razumevanjem pogledala, Boris jo je izpustil iz dvojnega Nelsona i-n sprostil. »Zakaj- nedostojno?« je spraševal, odgovora- pa ni dobil, I« hlačnega žepa je potegnil kos voščene sveče in j-o pri-žgal. Plamenček je nemirno plapolal in 'razširjal prije-ten vonj. U-s-edli smo se za. mizo. Po končanem prigrizku- je Boris pridržal dno malega krožnika nad plamenom in ga očrnil. Potem je vzel topi ‘konec 'zobotrebca' in poskušal narisati v črnino Beta profil. Risba, je kar -dobro uspela' ta dekletce je bilo na vso moč srečno. Ika sl je celo izprosila, da ibi smela- krožnik vzeti s seboj. Končno Borisu ni drugega, več padlo na um, kakor ,da j-e z roko polagoma, 'božal plamen. »Se ti poizkusi,« je dejal -Tki. Ko p* ■se je 'ta obotavljala, jo je prijel za. ‘zapestje in breiz škode -tudi- z njenimi finimi prsti -pobožal plamen.
»Pazi!« sem ga- opominjal. »Glej-, da. si bi ne -osmodila prstov!« -Ugasnil sem svečo, se poslovil od Ike ta .se zamišljen vrnil v svojo sobo. Seveda, nimam ničesar proti dekletcu. Ampak ni. vsa zadeva za mojega sina malo prezgodnja? Sklenil sem, da- z njim igovo-rim na- štiri oči.
Ko se je proti večeru vrnil, sem ga poklical k sebi. »-No,« sem dejal tovariško, »kako je 'bilo? Si spremil Iko domov?«
»Do ceste v Bovedo,« je dejal. »Do novih 'hiš pa je odšla sama. Do doma- je pok preveč blatna.« — »Čudno,« sem dejal. »Mis-lil sem, da 'ti je dekle ‘bolj. rpri srcu!«
'Zasmejal se je na ves -glas. »lika je -kar srčkana, očka, ampak, 'kaj- na-j počnem z njo.« — »Kako to misliš?«
»No, ‘tako na splošno,« sem- dodal. — »Kaj še,« je odgovoril. »Ce pletzava če« plet, postalne iboječa. Ce se opraska- oli žico, potem takoj zastoče.«
»Tako, tako,« sem dejal. »In zakaj, »i jo pravzaprav pripeljal s setoaji?«
'Potuhnjeno se je smehljal. »To pa j« izoto, očka. Ce sem * Iko na cesti, se veš sošolci spogledujejo. Naijfoolj pa- me Davida Silvo iPertot. Prej, ko sem šel e Ra* skozi bankovljaniski park, so se sošolci spot. spogledovali. Pa sem vzel Iko pari roko,- ta Ika je svojo glavo položila na moje, ramo. -Pa je Silvo postal rumen od same neločljivosti ta tel kmalu počil oi jeze!«
ata .zato, hodiš z Iko?«
»Seveda-, očka,« je dejal.
»Meni se to me zdi posebno lepo od -tebe,« sem dejal.
»'Tudi meni ne, očka,« se je zasmejal, »Ali- je vendar zabavno, očka, to moraš priznati.«
Tedaj sem vedel, da ura- v.a mojega sina še ni udarila. »Otročarija,« sem dejal ta zadeva je zaenkrat odšla v pozabo.
O. £.
Dnevna borba z brado
Letos ne pridemo i-z samih stoletnic. Bred sto delti je 'bil namreč rojem tudi Kimg. C. Gilette, fci ga po imenu pozna vsak doraščajoči mladenič, ko w velikim ponosom st-rže dlakasti puh -z deviške -brade. Ko se je pred dobrimi 60 leti že dovolj naježil nad takratnimi britvami, je Gillette iiz-našel svoj prvi »pločevinasti obllč«, s katerim so ga prijatelji- stalno zasmehovali. Sele -1. 1903 so .prišli v -prodajo prvi Gilet-te - aparati. Do danes so jih -menda prodali že nad 250 milijonov.
Nehote se človek ob britju v jutranjih u-ra-h sprašuje, s čim -so s-e -brili v prejšnjih časih? Bradati, in- po 'tejesu poraščeni pračlovek je 'bil, vsaj v ledeni dobi, zadovoljen s svojim naravnim kožuhom. Neke-gai dne pa je sitna- nevesta i-z kamene doba svojemu ženin-u očitala, da jo »ščetine« praskajo. Možje Iz te dobe pa verjetno niso biili večji junaka- od' današnjih atomskih pripadnikov »močnega-spola« ta ta,ko je- prišel zaljubljenec na misel, da izbrusi primerno kamenita ploščico in si 'bran večjega 'k-rvoprelltja- o-s-trie kosmato 'brado.
iStari Slovani so 'bili .ponosni na svoje brade — brada jim je 'bila davno pred muslimani, ki so prisegali na brado preroka -— sveta. Striženje brade je takrat pomenilo pravi izločim nad moškim dostojanstvom.
(Spomnimo -se pri tem junaškega ta nepremagljivega' Samsona. Ko mu je -Dolila ponoči sk-rivaj odstrigla .lase ta brado, -ga je tako oslabila, da so -ga Filistejci lahko premagali. Gola. ibrada — itako so menili v. svetopisemskih časih — poniža moža na -stopnjo otroka.
Ce so hoteli takrat odrezati- lose ta brado nečastnemu človeku, so morali u-porabljoti posebno ostra rezila. ®tari Faraoni in 'perzijski kralji pa so 'žei telli golobradci. Iz poslikanih opek je razvidno, d-a- so si stari 'Babilonci: in Siri-jci strigli 'brade v obliki kvadrata,, medtem ko so stari Grki' nos-ili. polne -brade ta bike. Tudi -svoje .bogove so predstavljali bradate.
Kakor mnoge druge navade in običaje, so Rimljani od Grkov povzeli tudi »g-oiobradstvo«, čeprav so bila mnenja o tem vprašanju dolgo česa deljena. Cesar pa si ni pustil ostriči .samo -las ta obriti obraz, pač pa- so mu morali izpuliti tudi vse dlake po telesu.
Od kame-ni-tih britev do žiletke je bita v resnici pot zelo dolga.
Etran 4.
-*♦-
DBMOKBAOIJA
L,eto X. - Soev. 33
Procesi, ki ne služijo pomirjenju
Pred tržaškim porotnim sodiščem je J6 dni potekala raaprava proti šestim občanom iz Skednja, ki so jih obdolžili u-rnora .sicilijanskega prodajalca olja Alec-cija v Skednju pred enajstimi leti. Takrat. ob koncu druge) svetovne vojne, j« vladalo tudi v našem mestu revolucionarno razpoloženje. Politično vrenje je iojemalo vse meščairae; manifestacije, demonstracije, protesta, zborovanja, neredi in medsebojna obračunavanja, vse to je bilo na dnevnem redu.
V	enem izmed takih množičnih' ljudskih političnih spopadov je 'bil ubit A-Jecci. To v tistih in kasnejših časih ni bil osami jem primer. Žrtve so padale na eni in na drugi strani, pri nas in (tudi po drugih državah. Polagoma: pa se je življenje ;um.irilo in normaLiziralo. Cas je izabrisal mnoge rane, mnoge krivice in osušil mnogo solzž.
Ljubitelji pomirjen ja in največkrat prav tisti, ki so kot ljudje krivico naj-te-ije pozabili, so pričakovali, da so (tisti časi pozabljeni, in so po vsej pravici o-cen-jevaili vse te pretekle dogodke iz nenormalnimi razmerami, ki so takrat vladale povsod, kjer je vihrala vojna nesreča. Z .začudenjem in nelgodovanjem so zato presojali varnostno oblast, ki je po e-najstih letih pričela odpirati komaj dobro zaceljene rane.
Tako so pred poldrugim letom aretirali v Skednju Stepančiča, iSancina, Plečnika, Prunka. Hrovata in Bensija. Enega obtoženca policija ni iztaknila, ker je odsoten iz ozemlja. Kljub določbam londonskega memoranduma, ki take vrste političnih preganjanj odstranjuje, se je razprav« nadaljevala in 'zaključila.
Trije obtoženci: Stepančič, Sancin in Plečnik so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov. Rutar, Prunk, Hrovat in Bensi pa obsojeni na vsak po 20 let ječe. Sodišče pa jim je priznalo učinkovitost pomilostitvenega odloka, zato so jih takoj izpustili na svobodo. Poravnati pa todo morali sodne stroške in odškodnino Aleccijevim sorodnikom. Obramba je proti razsodbi vložila priziv.
Demokratični Slovenci • tako ravnanje obsojamo, pa naj bo prizadet kdorkoli. Po enajstih letih so vse take sodne razprave pravno negotove, ker je čas iz spomina prič dogodke zabrisal ali pa .jih potvoril. To se ie izkazalo prav na tem procesu. Taki procesi pa pri nas sproti razveljavljajo vse .tiste napotre za pomirje-mje, ki so nam prav danes tako potrebni. Prepričani smo, da je s tem procesom prišla do tega prepričanja tudi oblast.
Prav isto pa terjamo tudi od jugoslo-
Počitniška Kolonija v reuinu
Tajništvo SDD v ^rstu obvešča starše otrok ki so v obmorski počitniški koloniji v Devinu, da je po uredbi počitniškega urada iz Trsta iz zdravstvenih ra7.lo.gov ■strogo prepovedan vsak obisk.
Vsi otroci se dobro počutijo, so zdravi in »pozdravljajo starše.
vanskih oblasti, ki še vedno gonijo na sedišča »kolaboracioniste«, »ustaše«, »četnike« in »ostale sovražnike Titove Jugoslavije:«, kadar tako narekujejo partijske potrebe, da to prakso končno odpravijo.
»nevarna" putonaaja v liaiija
»»Slovenski poročevalec«, eden izmed dveth ljubljanskih dopoldnevnikov, je 8. t. m. objaivil članek, v katerem se pod naslovom »Ali je varno (potovaiti v Kadijo?« vprašuje, kaj se je vendar dogodilo s 119 osebami, ki so v zadnjem času odšle s prepustnicami v Italijo, a se niso vrnile. Po njegovih trditvah naj bi rte o-sebe izginile v italijanskih zaporih, kjer naj bi z aretiranci slabo ravnali. »iSlo-venski poročevalec« zaradi tega poziva o--blasti, naj se .zavzemajo -za usodo teh svojih državljanov in naj eabtevajo njihov izpust. Obenem daj,e ljubljanski dneviniik tudi duška svoji narejeni zaskrbljenosti glede varnosti oseb, ki se podajaijo na pot v Italijo.
To novico smo brali nekaj, dni potem, ko je italijanski radio v svoji posebni oddaji za Julijsko Benečijo oddajal poročilo zastopnika CUN iza Istiro, v katerem je bilo med drugim rečeno, da se zadnje čase posebno množijo primeri mladeničev, ki so na tem, da bi morali nastopiti vojaško službo pa tega ne marajo in ^ ■zatečejo v Ualijo, kjer prosijo za .politično zatočišče.
(Na dlani je, da gre za eno in isto stvar. Toda medtem ko se na italijanski strani o zadevi odkrito razpravlja, ker je to za Italijo končno aktivna postavka, hoče pa 'ljubljanski list vsaj pred lastnim,
domačim javnim mnenjem obrniti resnico tako, da bi bilo videti, kakor da' so to žrtve taj-irutven-ih mahinacij, ne pa begunci, ki so se prostovoljno odločili za svoj ikonak. Žalostno pa je, da še zdaj, enajst let po »osvoboditvi«, dnevno beže ljudje iz domovine, čeprav vedo, da se s tem podajajo v tujino, ki jih ibo, polna lastnih skrbi, sprejela vse prej kot z odprtimi rekami.
Nooa DbCinska oprana d Nabrežini
Po več kot enomesečni izvolitvi župana in upravnega odbora je prefektura končno vsaj .za silo vzpostavila v delo nov občinski odbor, ki' je v teku tedna prevzel upravo občine, toda brez svojega izvoljenega župana. Ker smatra pre lektura izvolitev župana -Furlana za nezakonito, in to zaradi državljanstva, bo odbor deloval sam, brez župana1, ter bo •upravo cbiiae vodil odbornik, ki je pri volitvah prej til največ glasov. Zaradi tega prevzame županske posle začasno odbornik Skor-k Albin iz Sempolaja, ki je bil izvoljen na skupni listi kot član ko-munisilične partije.
Sele ko bo dokončno rešeno vprašanje državljanstva novega župana g. Furlana, bo občinski svet sklepal o novem županu. Kakor smo že poročali, sestavljajo novi upravni odbor sledeči svetovalci: komin-formist-i Skeik Albin, Markovič Alojz, Antonič Ivan in sopotnik Drago Le,giša.
Naša dosedanjo uprava je s tem zaključila svoje delovanje ter bo svoječar s no predložila svojim volivcem bilanco svojega št ir Mednega dela.
Komunistični uojni hujskači
(Pariško pismo)
Francoska varnostna služba pridno stika po alžirskih mestih za komunističnimi agenti, ki jih je partija iiz Pariza od roslaia v Alžir s točnimi navodili za organiziranje upornikov in za 'polastitev vodstva itako imenovane Osvobodilne voj-ske. Medtem pa je francoski štab v Maroku odkril čisto komunistično partizansko gibanje, ki je prvo te vrste v Severni Afriki. Središče komunističnih partizanov je območje Tadla, oddaljeno kakih 100 kilometrov od prestolnice/ Casablanca. iTaka gibanja -imenujejo Francozi !>Maquis«. Maroškemu- »makij«« .zapoveduj« tajni poglavar komunistične partije, Abdesslen Bourguia.
Delovanje komunistične partije v Maroku ostaja seveda itajno, pod zemljo. Partija šteje nekaj tisoč s-krhno izbranih in na vse pripravljenih aktivistov. Prav tako kot v Alžiru, gre tudi v Maroku komunistom iza to, da bi -se vtihotapili v nacionalistične skupine in stranke ter da bi razkrojili sindikalne organizacije. Pri tem -zasledujejo svoj glavni cilj, ki je stranko Istiq’al izpodriniti od vodilne vloge v državi 'in na- to mesto postaviti komunistične vrinjence. Ker vlada v Maroku tudi pod novo vlado še vedno velika beda. je delo kremeljskih agentov razmeroma lahko med ineukim prebivalstvom.
Francoski komunisti -vojni hujskači
Medtem se francoski komunisti v matični izemlji z vsemi kriplji (trudijo, da bi vojno y Severni Afriki podaljšali, obenem pa povečali napetosti v prestolnici in ovirali vpoklice novincev pod orožje.
Kaj se pripraplia na urhopih KPI?
Velik del italijanskega) tiska se iz nenavadno vnemo ukvarja iz vprašanjem svežnja spisov, ki vsebujejo obremenje-valne dokumente o glavnem tajniku italijanske komunistične par ti,je, palmiru Togliattiju. Kakor je splošno znamo, je bil Togliatti dolgo vrsto let eden izmed najvažnejših eksponentov komunizma na Zahodu itn obenem eden izmed najzve-stej-š h Stalinovih sodelavcev v tujini.
Po gornjih vesteh .naj bi obremenje-valne dokumente proti Togliattiju, ki stalno izgublja na ugledu, naj bi neka druga vodilna osebnost vrhov KPI spravila na var-r.o v Švico. Ta vodilna osebnost ;r.aj bi bil — po teh vesteh — senator Pietro Secchia, ki stoji na čelu revolucionarnega gibanja- v partiji in ki se z vsemi pripomočki bori proti »kolaborar ciionističnim« -krogom okrog Togliattija.
iSecoh-ia j-2 že pred časom pričel z zbiranjem dokumentov o političnem in zasebnem življenju Togliattija in njegova »karakteristika« — nriljubljeno orožje komunističnih de-nuncien-tov proti političnem in osebnim nasprotnikom — je močno (nabrekla. Deponiranje dokumentov proti Togliattiju pri neki švicarski banki je Secchia oskrbel že pred meseci. Verjetno je k temu pripomogla tudi užaljenost. da ga je Togliatti iz rimske centrale premestil v Milan.
Iz zanesljivih virov tudi poročajo, da so v isti švicarski bamki spravljeni tudi dokumenti o ustrelitvi grofa Ciama in da je tam prav tako v varstvu »politični dnevnik« maršala Pietna Badoglia, ki naj (bi ga objavili 'šele po njegovi -smrti.
Medtem tudi javljajo, da so edinega Togliattijevega sina, ki so -ga svoječasno prepeljali .v neko moskovsko bolnišnico za živčno bolne, prepeljali v budi-mpe-štan-sko 'norišnico.
■Kriza v KIPI ise širi in (zavzema že kar resne obsežnosti. Tudi- v vrstah 'tržaških komunistov ni ostala prikrita, čeravno se Vdali na vse kriplje trudi, da bi jo prikril z orjaškimi plakati in govorancami svojih najožjih privržencev, da bi .baza o grmenju in bliskanju na vrhovih ničesar 'rie opazila. Cas pa bo svoje o-pra-vil....
TržaShl „caiepingi“
Letovanje pod šotori je prišlo zelo v modo. Vzrok je treba iskati ne samo v težnji po »povratku k naravi«, temveč tudi v dejstvu, da se je potovanje m letovanje razširilo na- sloje, ki- si ne morejo privoščiti hrane in stanovanja v dragih hotelih, ki- so izopet .zaradi vedno dražjega osebja in drugih stroškov mo-, rali dvigniti cene svojih uslug. Tako so
tudi v Trstu, ki se trudi, dai bi se uveljavil kot turistično središče, ustanovili tri taborišča. Dve od teh delujeta že -tri leta. To -sta taborišči v 'borovem .gozdiču- ob državni -cesti v Sesljanu in ned Obeliskom na Opčinah-. Tretje pa so odprli šele letos junija-, in sicer v Sesljanu, ob morju. Vsa tri -taborišča- nadzoruje Ustanova 'za turizem, vključena pa so v Italijansko zvezo -za taborjenje.
Tržaška taborišča so v splošnem dobro zasedena, posebno v glavnih -poletnih mesecih. Tako je obiskalo julija vsa tri taborišča skupno 3.189 tabornikov, med katerimi jel bilo samo 127 domačih, italijanskih turistov. V taboriščih so skup-
KAM PLOVE TITOVA JUGOSLAVIJA?
(Nadaljevanje s 1. strani)
v praksi gibalo asa raz rahljanje diktature; dosegel je svoje meje, ko je obračunavanje Z 'Dj-ilasom — a nujno doslednostjo — pritegnil y kritično diskusijo načelo centralistične discipline v diktatorski partiji. Takrat je novotaosko, pionirsko ve-celje zamanjal strah pred neznanim; brezskrbno eksperimentiranje je nasledil nagon konservativnega režima po samo-(Ohranitvi. Nova misijonska idej« za zunanji svet, ki' pomeni v praksi načelo »živeti in pustiti živeti« med socialisti in komunisti vseh smeri, iin, načelo »culus regio, ešus -religio« (čigar oblast, tega i-deologija) v delavskem gibanju, je ideološki izraz te notranje defenzive.
Najboljša 'ilustracija tega dejstva je aeakcija jugoslovanskih komunistov nia moskovski XX. kongres in na pojave o-mtljenja .pritiska, v priprežniškem območju. Lahko foi domnevali, da se bo «lela Titu ta situacija primerna -za pospeševanje večje neodvisnosti priprežnir aičrih držav. Ta domneva pa je bila zmotila. Ravno tedaj, iko se je na Vabodu začelo tajati, sem lahko ugotovil, da jiugo-slovarsske komuniste nekako zebe in da fe zavijajo v svoje kožuhe.
Marca, m, plenarnem sesedanju Cenit i»dne>ga komite j* 'ZK, takoj po moskovskem kongresu, ie Tito ssahtevail obnovo »monolitne enotnosti« partije v (borbi jprorti vplivu zahodnih, »buriujskiih« ideologij na jugoslovansko mladino. V razgovorili, ki sem jih imel aprila- z jugoslovanskimi vladnimi in -partijskimi funkcionarji, ‘Le-t-i niso toliko poudarjali svojega triumf* spričo razkrinkanja Stalina v Sovjetski -zvezi, kolikor svojo skrb, da ne bi prehitesr (proces pri pripreižniicah pobudi! »stalinistično« reakcijo v Rusiji sami. »Mi podpiramo sedanje vodstvo sovjetske komunistične partije«, so mi rekli; podpirajo da ga kot objektivno najnaprednejše nosilce destalinizaci-je, dasi ae, pravijo, sedanje kremeljske formulacije še ne ujemajo iz injihovimi (teorijami; to «o mi govorili vsi odgovorni Jugos-lova-ari. (Zato da se tudi nočejo mešati v iu> feNunji razvoj priiproinišk-ih partij, tto-
wenithalov članek je (bil pisan pred po-znanjiskimi dogodki! Op. ur.)
Za item stališčem se skriva isti Btirah pred morebitno legendarno »protirevolucijo« v priprežn-iških državah, ki ga razširja. sovjetska propaganda. Ta strah je izraz rastočega -istovetenja Titovega režima fi priiprežniškimi režimi; ta straih e izraz razpoloženja v režimu, ki se sam počuti y defenzivi. Med mojim obiskom smo izvedeli, kako so laburisti izpraševali v Londonu Hruščeva o usodi aretiranih socialistov v Vzhodni Evropi. Jugoslovanski (komunisti so bili spričo te »netaktnosti« prav tako ogorčemi kot »Pravda«.
IStrah pa -ni usmerjen samo proti »kon-tra-revoluciji« velejiosestniškega tipa; bo-je se tudi reform v okviru današnjega režima, ki bi utegnile iti- pri priprežni-cah »predaleč«, ito se pravi dlje kot v Juigoslavijl. V trenutku, ko nekatetri pogumne jši in podjetnejšt elementi med (priprežniškimi komunisti lahko prvič o-biščejo to doslej prepovedano, skrivnostno deželo dnmih reform — kar je Jugo slavij a v njihovih očeh biilA — je jugoslovanskim tkomuniistom pošel pogum to smrisel za tveganje. V tremutku, ko se je nekoliko sproščeni poljski komunistični inteligenci -zahotelo iskamja ta eksperimentiranja, se je polastil Titovih komunistov poljski maček. Rezultat }e seveda obojestransko ra®očairanije.
Med mojim bivaiirjem v Beogradu, pl-?e Lowietmthal, je bila tam tudi neka polj-
ska časnikarska- delegacija. Jugoslovani so jim hvalili svoj parlamentarni sistem. Na opazko nekega Poljaka, da pogreša parlamentarno kontrolo eksek-utivne o-blasti, mu je neki domačin odigovoa-r.: »To je čisto -zahodnjaško liberalna- kritika!« Z razpustitvijo kolhozov, ki bi Poljakom pač vse drugače imponirala, se titovei seveda ne hvalijo; zdi se jim bolj izsiljen umik kot pa pridobitev....
Tako je torej naimeslo, končuje svoje poročilo LoNV-en-thal, -da v sedanjem pro ces-u -rahljanja in vretja v priprežniških republikah Beograd ni -pospešujoč, temveč veliko 'bolj zavirajoč, konservativen feiktor. Njegov vpliv sicer ne podpira stalinistične reakcije, a tudi -novotarjem, k-i žele liberalizacijo režimav v Vzhodni Evropi, ne nudi nikake opore. To se u-jema tudi z dejstvom, da ise je spat začela maieinkosiina, sovražna kampanja proti že davno poraženemu Djilasu; tudi to je refleks strahu pred morebitnimi re-.perkusijami preveč drznih adjilasovakih« teženj iz Poljske ali drugih vzhodnih držav. : Dal ga leta se je zdela Jugoslavija vzor, kako bi bilo nekoč mogoče liberalizirati in omiliti stalinski režim. Danes, ko ta vzor v Rusiji v veliki meri posnemajo, je Jugoslavija zanimiva samo šp kot šolski primer za meje, ob (katere »nora nujno itrčlti vsaka liberalizacija v o-kviru enostrankarske države.
iUowentthai0v članek, ki amo ga (neznatno okrajšali, je izšel (tudi v številki' za jMktj-avgust dunajske revije »Forum«.
»Najlepše pri taborjenju je neposredna poveza/oa človeka z materjo prirodo.«
no -preživeli 9.124 dni, iz česar vidimo, da je Trst 'bolj prehodno turistično središče, saj so se obiskovaloi zadrževali povprečno samo po 3 dni. Ni pa to v tem primeru nič nenavadnega, kajti (tahami-fci so bolj vandravci in skušajo videti čim več. Med tujci, ki iso obiskali tržaška taborišča. je bito največ Avstrijcev, in sicer 6.232, po vrstnem redu pa sledijo Nemci, Francozi in Švicarji, Velik je tudi obisk v tržaškem mladinskem gostišču. Julije je prenočevalo v njem 1726 turistov a vseh (delov sveta.
Nabpežinsba Kolonija v Forni dl Soprn
tPrve dni tega meseca so se dečki vrnili iiz počitniške kolonije v Forni di So-;pra, kjer so mesec dni prebili v tem lepem planinskem kraju. (Zamenjale so dečke deklice, in sicer 88 po številu. Od •teh je 56 slovenskih in 32 italijanskih deklic.
-.Kolikor se je izvedelo, se počutijo prav dobro. Konec meseca se vrnejo na ivoje domove.
V nedeljo 2. septembra s pričetkom ob 15. uri bo na Opčinah, na bivšem tramvajskem vrtu, na vogalu Narodne in Proseške ceste
TRADICIONALNO JESENSKO SLAVJE tržaške Slovenske demokratske zveze
Prof ram kulturnega sporeda bomo objavili prihodnjič Po sporedu prosta zabava ob dobro založenem bifeju z jedačo in pijačo
Pred štirimi meseci so bili komunisti še goreči privrženci Guy Molle-ta, ker so pričakovali, da bo novi ministrski predsednik končno le našel zavetišče v Ljudski fronti, ki jo Moskva zahteva iza- vsa^ tko ceno. V teku teh mesecev so spoznali, (da so se-' ušteli.
Si veda so po tem spoznanju takoj spremenili svojo taktiko. Svojim partijskim kimavcem so kar čez noč objasnili da felahi pravzaprav ne želijo nič drugega kakor sporazum s Francijo. »Reakcija« pa da je tista, ki ovira sporazum in mir. Ta je kriva, če razsaja danes še vedno vojna v Severni Afriki.
Dvojna igra
»Mi ne (želimo, da francoski sinovi c<l-hajajo v Severno Afriko, kjer naj bi jih fobija'i. Mi -se .borimo iza mir in iza življenje, francoskih otrok!« Tako kričijo komunistični .zaslužkarji v službi Moskve materam francoskih -novincev, ki' jih odpošiljajo v Sevenno Afriko. Francoski komunisti bi hoteli prevoze čet preprečiti. 'Vendar francoski komunisti svetohlinsko čuvajo -kri mladih Francozov samo toliko časa, dokler so ti vojaki še na francoskih postajah- v matični državi. Ko prispejo (ti mladi Francozi enkrat v Severno Afriko, potem komunisti sami skrbijo, da jih -uporniki pobijajo z orožjem, ki so j.m 'ga preskrbeli- sami francoski komunisti.
-Zelo pameten nekdanji aunanji minister Francije, Maurice Schuman, je pred kratkim v nekem govoru spraševal, zakaj je pravzaprav francoska skrajna levica glasovala iza polnomočja- Guy Molle-tovi vladi-, saji je morala vendar vedeti, da s temi poinomočj-i podpira nadaljevanje vojne v Severni Afriki. Na to vprašanje ie Schuman odgovoril: Francoski komunisti tuimajo nobenega interesa na pomirjenju v Severn-i Afriki, pač pa. i-majo naj,večji interes na nadaljevanju alžirske vejne. Ce bi namreč francoska vlada sklenila z uporniki- v Alžiru premirje, potem bi moskovski agenti ne i-meli več dovolj časa, da se vtihotapijo med alžirske upornike in v Severni Afriki ponovijo to, kar so s takim uspehom dosegli' v Vzhodni Evropi in Jugoslaviji med vojno in po njej.
To komunistično delo pa seveda v Severni Afriki ne dozoreva tako hitro, ka-kor je bil to slučaj v Evropi, vendar kakor hitro bo vsearabsko sodelovanje na Bližnjem vzhodu in v iSevenrai Afriki zašlo pod .pritiskom gospodarskih nujnosti v .nevarna omahovanja, bodo 'komunistični kadri pripravljeni. Pripravljeni, da prižgejo revolucionarne požare on da naščuvajo revni sloj za borbo proti 'lastnemu posestniškemu -razredu. V tem slučaju ne bo niti v Kairu, Tunisu, Alžiru ali Rabatu dovolj sil na razpolago, ki bi se komunističnemu navalu lahko postavile po robu. O vsem tem morda raani. Naserji in števi-lni drugi arabski veljaki ne razmišljajo, pa bi bilo -nujno potrebno.
Takšna je nova taktika Kremlja.. Hladno vojco so 'Stalinovi .dediči iz Evrope prenesli na Bližnji vzhod in Severno A-friko. Samo v tem okviru lahko razumemo trenutno proarabsko politiko Kremlja v Egiptu in v 'Severni Afriki'. Majhne revolucij« vodijo v svetovno revolucijo, to je parola Stalinovih dedičev. V Evropi se komunizem drobi, .zapeljane množice spregledujejo in se komunizma- otepajo.
Pišimo na Jlas Bmerike"
Ameriška vlada vzdržuje radijsko postajo »Glas Amerike« (Voice of America), ki oddaja dnevno novice in drug spored v raznih jezikih. V slovenščini so oddaje vsak večer po 15 minut .namenjena predvsem Slovencem v Jugoslaviji. Ako bi se pa oglasilo večje število poslušalcev taven Jugoslavije, ki žete oddaje v slovenščini, ohstoj-i možnost, da bodo Slovence na Tržaškem, Goriškem in Koroškem upoštevali tudi pri iteh oddajah, kar bi pomenilo, da bi Združene države priznale njihov pomen.
-Zaito vabimo vse Slovence, da poslušajo oddaje vsak večer.
ob šestih (18. uri) na kratkih valovih 13, 1.6, 19, 25, 31, 41 in 49 m,
ob tri četrt na sedem (18.45) na srednjih valovih 251 m (Radio Muenahem), ob četrt na osem (19.15) ina srednjih valovih 379 m (Radio Solun) in na kratkih valovih 41 in 49 m,
ob pol desetih (21.30) (na kratkih valovih 25, 31, 41 in 49 m.
■Ker ima večina .naših ljudi aparate za srednje valove, opozarjamo posebno na oddaje ob tri četrt na sedem in ob četrt na osem. Radio Muenoben lin Radio Solun -se prav dobro slišita tudi v Trstu, Gorici in Celovcu.
Vse poslušalce in vse Slovence, ki jim je skrb za slovenstvo pri srcu, prosimo, da pišejo pisma 5 sporočilom, da poslušajo oddaje v slovenščini', kakor tudi ^ svojimi željami glede sporeda na naslov: Voice of America
Yugoslav Service * Ulov ene Secticm Wuishington 25, D. C.
U. S. A.
>Pisraa naj bodo pisarna samo v slovenščini ali v angleščini. Posebno važmosA 'bodo imela pisma Slovencev s Tržaškega, Goriškega, Beneške Slovenije, Rezije, Kanalske doline in s Koroškega. Prosimo, da se s teh področij- oglasi čim več ljudi. Skrb iza slovenstvo i-n želja po večjem upoštevanju Slovencev v obmejnih predelih Avstrije im Italije nam narekuje to potrebo.
Odgovorni urednik:
Prof. I>r. ANTON DABINOVIC Tiskarn* Adria, d. d., y Tritu