VeUke težave imajo naši ljudje na kmetih, ken nedostaie raznih koncesiuoniranih domaoih obrtnikov kot so tesarj, zidarji in studenčarli. Imamo sicer Skoro po vseh naših občinah po veo dobro izvežbai.ili palirjev, oziroma pomočnikov teh obrti, med -i imi tudi take, ki so že položili po zakonn predpisaue izpite, a nimajo ve6 teh spričeval in ne smejo iz\ rševati oriučene obrti, ker ne dobijo kon ceaije. Okrajna glavanstva navaduo ostro kazntijelo vse one, ki so pregrešfo zo,oer stari obrtni red. Z^odili so se slučaji, da je okrajno glayarstvo ka^novalo s pretiraniini globami domačega tesarja a'i zidarja, ker ie brez konoesije po[>rtMrl]a!! pri soscdu ali znancu svinjak, škedeni ali slioea lioslopjt Kaznujejo pa z (lenarnimi globami to<p posesiniha, ker. si za to delo ni naiel konoesiiot-i. ranega obrtnika iz mesta Preganj<a se prid--^ do-= lavne n zmožne domače obrtnike, ki nimaj > kancesije, rreganja se po nepotrebnem tudl kmei^, Ho mnogih Jcrajih je nastalo vsled tega velika cnz burjenje; poslopja propadajo, ker nikogar ni, ti bi imel pravico jih popraviti. Domači nekoaoesiloniran obntnik ne sme, oni pa, ki imajo koncesiia, stanujBio v mestu ali trgu in so za kmetskeg« posestnika »iredragi in preoddal>ni. Da bi rsaktib« mač aLir ali obrtnik napravil potrebne izpite k svrho lobave koncesije, za to mu manjka, srei stev fn casa, ker je priraoran oskrbovati OHiC družino ' dnevnim zaslužkom. Poslaneo Roškar in tovaiiši iz JugoslaT1«^ skega n;iuba so dne 29 decembra 1921 poslali asS-. nistru notranjih zadev, treovine in Industrt;« OM girno »nterpelacijo, v sateri ¦;« zabitevali, rfa 60 na' str jgosti sfarega gta^erskega obrtnega rt^fla,, ozbroma zakona, omiiijo v toliko, da se nai dovoii v bodocj domačim obrtnikom-palirjem, vsaj tatcim« ki so poiožili izpit in so že ve<5 let izvršeTali »brt, samostalno, izvrševati popravUa in male zgnuflbO na deželi tudi brez koncesije, Minibter j-e poslal dne 13, marca t. 1. pofl B* 153 obtsiren odgovor, iz katerega je razvidoi, S.& nekatera okrajna glavarstva posebno na bivfient Slovenskem Stajerju, z vso strogostjo izvrSujeio «3g loeila starega gtajjerskega obrtoega reda. — N& Kcaniskem, kjer je bil obrtni red bolj prlkladeLi kmetskim potrebam, tudi ne izdaje]o več ome'©niH konoesii za izučene obrtne pomočnike. Iz ministro^ vega odfeovora je razvidno, da je ta odgovor eestavljen na podlagi poročil okrajnih glavarstev r. bloveniij, katera ne poznajo razmer na deželt Ibe. brez ozii° na dejanski položaj vrgiooblastnotIom go. To nam potrjuje stavek v ministrskem odgOTo^ ru: nO-cra.ma glavarstva so dolžna po prijavikDiiV cesi onjranih gradbenih obrfnikov kaznovati nes, posobno nfušere." — Naše pridne slovenske flomacine-obr;nike torej imenuje ffbiiistrstvo po nokgmtt krajnem glavarstvu Jugere." SJc3r pa pravi minister, da se prlpravl]a nov. obrtni zakon izjednaien za vso kral^evino, v kate* rega bo treba sprejeti ugodnosn za stavbeni obrtni obra,t na deželi. V tem ozini bodo poslaaoi Slov venske kmetske zveze, oziroma Jugoslov. klubasta vili priiTieme predloge v svrho zaščite malih do anafiih oortnikov ter skrbeli za to, da se y naprej izloSijo vse neumestne gikane. — Pod>tnftki vseh strokf, ialerim so okrajna glavarstva predpisala previsofce kazni, naj ne zamudijo pravočasno vlo "^žiti doi:ro utemeljeno prošnjo ali priziv na upraveo oblab« II inštance v Sloveniji, katera jim sme naložeuo kazen primerno znižati, v iz\?anredneiji «lufiam tudi povsem odpsistiti.