INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE Sliki zgoraj: Po tedenski ohladitvi je bilo v Podgori v nedeljo, 9. septembra, spet vroče. Turistično društvo PODGORA je organiziralo tradicionalno prireditev z naslovom 9. Dobrepoljska golažijada in podgorsko rajanje z dnevom odprtih vrat konjeniške sekcije TD Podgora. Slika levo: V sklopu vsesplošne mobilizacije gasilcev regije Ljubljana I se je tudi 26 operativnih gasilcev vseh sedmih gasilskih društev GZ Dobrepolje v soboto 25. avgusta priključilo obsežni intervenciji, ki je deset dni potekala na območju Taborske stene in Dragarjev v Občini Osilnica. Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 10. 2012 KURILNICA PO SISTEMU STARO ZA NOVO, VSE SAMO ZA Od preprostega tesnila, do popolnega sistema za sanitarno vodo. Ko vas zgrabi, da bi se odžejali, umili ali pa pristavili za juho, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let. , - j ' fc r* * .; j. . Prodajni centri MIX: iS Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190] Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, cenjeni občani DOBRODELNA AKCIJA - nabava aparata za merjenje gostote krvi v ZD Videm Spoštovani. Počasi, a vztrajno zbiramo sredstva za nabavo aparata za merjenje gostote krvi. Zahvaljujem se vsem, ki ste se že odzvali na dobrodelno akcijo in imate čut za sočloveka. Upam, da bomo lahko kmalu poročali o novi pridobitvi v zdravstvenem domu. Z akcijo bomo nadaljevali tudi v prihodnje in zagotovili še kakšno posodobitev v našem zdravstvenem domu, da bomo imeli še kvalitetnejše storitve. Ponovno vas prosim za pomoč, ki jo lahko nakažete na za ta namen odprt račun na Občini Dobrepolje. Podatki za nakazila: TRR: 01220-0100002026, sklic 75969-12, namen: THROMBO Hvala vsem, ki ste in boste pomagali našim pacientom. V upanju na čimprejšnjo nabavo aparata Vas prisrčno pozdravljam. Janez Pavlin, župan občine Dobrepolje Delo na občini poteka po planu. V pripravi je osnutek proračuna za naslednje leto, ker želimo, da je sprejet že v tem letu. Po pripravljenem osnutku bo predstavljen svetnikom pred sejo, da se seznanijo in dajo pripombe že pred uradnim gradivom za sejo občinskega sveta. Osnutek bo predstavljen tudi predsednikom vaških odborov. Uspešno smo zaključili razpis za tiskanje in oblikovanje občinskega glasila, razpis za dobavo pisarniškega materiala, ter razpis za dobavo čistil in reprezentance. Razpis za obnovo kuhinje in vseh spremljajočih prostorov je še v proceduri, zato konkretnih podatkov še ne morem posredovati, saj so ponudniki zahtevali vpo- gled v razpisno dokumentacijo oziroma v dokumentacijo ponudnikov. Razpis za izgradnjo večnamenskega doma v Strugah je zaključen, tako da se bo pričela gradnja tega že dolgo pričakovanega objekta. Začel se je projekt izgradnje vakuumske kanalizacije v Ponikvah prve faze, prva etapa. Prednost te kanalizacije je tudi ta, da so kanali manjši, bolj plitvi, v primerjavi s klasično, kar je prednost pri izgradnji v težkih kraških tleh (peta kategorija). Apeliram na vaščane Ponikev, če se pojavi kakšen problem, naj me obvestijo, da skupaj rešimo zadevo, brez slabe volje. V mesecu oktobru bo izvedena planirana javna razsvetljava v vasi Hočevje, na Videmskem hribu, Tisovcu, Zdenski vasi, na Vidmu - okolica šole. Gradimo varčno javno razsvetljavo, v zadnjih letih po zamenjavi vseh žarnic z varčnimi prihranimo 50% porabljene električne energije. V oktobru se bodo izvedla dela v občinski zgradbi za dostop invalidov na pošto, krajevni urad in občino. Tako bo izvedena še zadnja ovira za dostop invalidom, ki bodo lažje koristili usluge v občinski zgradbi. Ko bo vhod izveden, bo treba še bolj paziti na parkirno mesto za invalide med občino in Jakličevim domom. Tudi na ostalih parkiriščih upoštevajte prostor za invalide in jih ne zaparkirajte. Bodite obzirni do voznikov invalidov. Nadaljujejo se aktivnosti pri ukinjanju prehodov čez progo in postavitev zapornic na dveh prehodih. V tem tednu je bila dokončana nadomestna gozdna pot v Ponikvah, katero bomo uvrstili med gozdne ceste (pregled bo 1. 10. 2012), ter se nadaljuje izgradnja nadomestne poti od Zdenske vasi do Ceste, ki bo dokončana v mesecu oktobru. S tem bo naloga, ki smo jo dobili s strani ministrstva za promet, v celoti realizirana. Ob tem bi rad zahvalil železniškemu gradbenemu podjetju - ŽGP za korekten odnos in posluh, da smo skupaj uspeli uresničiti to zahtevno nalogo. ♦ KAZALO Tradicionalno 3. dobrepoljsko vandranje.............................................. 17 Golažijada in rajanje v Podgori..............................................................18 Domači vonj Bele krajine v Tisovcu...................................................... 20 Pomoč pri gašenju gozdnega požara v Osilnici...................................... 22 Veselje v sožitju, dobrodelni koncert.....................................................25 Pogumno v novo sezono rekreacije!..................................................... 31 VOLITVE PREDSEDNIKA REPUBLIKE 11. 11. 2012 Predsed nik državnega zbo ra Repub li ke Slove nije je z Od lo kom o razpisu vo litev predsed ni ka Repub li ke (Uradni list RS, št. 57/2012) razpisal volitve predsednika republike. Za dan glasovanja na volitvah je določena nedelja, 11. novembra 2012. V kolikor nihče izmed kandidatov v prvem krogu ne bo prejel z ustavo predpisane večine veljavnih glasov, bo v skladu z določbami zakona drugi krog v nedeljo, 2. decembra 2012. Volitve predsednika republike ureja Zakon o volitvah predsednika republike ZVPR (Uradni list RS, št. 39/92 in 73/03 - odločba US). Glede vprašanj, ki niso posebej urejena z ZVPR, se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor. Glasuje se samo za 1 (enega) kandidata/kandidatko, tako da obkrožite številko pred njegovim/njenim imenom in priimkom. Pravico glasovati na volitvah imajo državljani RS, ki imajo pravico voliti v Državni zbor, to so volivci, ki bodo najpozneje 11. novembra 2012 dopolnili 18 let starosti. Ne glede na prejšnji stavek pa pravice glasovanja nima državljan RS, ki je dopolnil 18 let starosti, a mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez nj egovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov glasovanja in je sodišče posebej odločilo o odvzemu volilne pravice. Imajo pa pravico glasovati osebe, ki jim je bila pred 9. avgustom 2006 zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost, če sodišče po 9. avgustu 2006 ni posebej odločilo o odvzemu pravice voliti in biti voljen. Na volitvah se lahko glasuje na voliščih, ki jih je določila Okrajna volilna komisija za območj e, v katerega j e volivec vpisan v splošni volilni imenik, v nedeljo, 11. novembra 2012, od 7. do 19. ure in v posebnih primerih, ki jih odloča zakon: • po pošti v Republiki Sloveniji, če je volivec, ki bo na dan glasovanja na zdravljenju v bolnišnici ali zdravilišču, v zaporu ali priporu, v domu za ostarele občane in nima prijavljenega stalnega prebivališča v domu, tako da najpozneje 10 dni pred dnevom glasovanja sporoči Okrajni volilni komisiji, da želi glasovati na tak način, zadnji dan za vložitev obvestila je sreda, 31. oktober 2012, • na predčasnem glasovanju na posebnem volišču na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, v torek, 6. 11., sredo 7. 11. in v četrtek 8. 11. 2012 med 9. in 17. uro, • na domu na dan glasovanja 11. 11. 2012, če bo volivec najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja, to je do vključno 8. 11. 2012, sporočil Okrajni volilni komisiji Grosuplje na tel. št. 7810 917 in 7810 910, da želi glasovati na tak način, • na volišču, določenem za glasovanje volivcev, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja (OMNIA) s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, na dan glasovanja 25. 3. 2012. Če želi volivec glasovati na tak način, mora do četrtka, 8. 11. 2012, to pisno sporočiti Okrajni volilni komisiji, kjer ima volivec prijavljeno stalno prebivališče (obrazec vloge in naslovi Okrajnih volilnih komisij so na voljo na spletni strani Državne volilne komisije), • na diplomatsko konzularnih predstavništvih in po pošti iz tujine, če to sporočijo Državni volilni komisiji najpozneje do vključno 11. oktobra 2012, • volivci - invalidi, ki bodo ocenili, da njihovo redno volišče ni dostopno invalidom, bodo lahko glasovali na volišču, ki je dostopno invalidom (to volišče je določeno v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 1), vendar morajo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje, za katerega so vpisani v volilni imenik, sporočiti Okrajni volilni komisiji (3 dni pred dnem glasovanja). Volilna opravila vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Državni zbor, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori. SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, fax: 7810 919 PREDSEDNICA: NAMESTNIK PREDSEDNICE: POLONA MARJETIČ-ZEMLJIČ IVAN GABROVEC ČLANICA: NAMESTNICA ČLANICE: NEVENKA ZAVIRŠEK ALJA GABRIJEL ČLANICA: NAMESTNIK ČLANICE: MILENA STRNAD BOJAN NOVAK ČLAN: NAMESTNIK ČLANA: ALEŠ TOMAŽIN FRANCI ZORKO TAJNIK OVK: NAMESTNICA TAJNIKA: ANDREJ STRUNA DRAGICA URBAS Tajnik OVK Grosuplje Andrej Struna Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj Številka: 041-2/2012-10 (10) Datum: 29. 8. 2012 Na podlagi 7. in 20. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92 in 73/03 - odločba US) ter Odloka o razpisu volitev predsednika republike (Uradni list RS, št. 57/2012) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji S K L E P O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ Za izvedbo volitev predsednika republike, ki bodo v nedeljo 11. novembra 2012, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji dne 29. 8. 2012 določila naslednja volišča in njihova območja: I. zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča območje volišča dostopno invalidom 1. 403001 JAKLIČEV DOM DOBREPOLJE Videm 34, Videm-Dobrepolje Bruhanja vas, Mala vas, Podgora, Podgorica, Podpeč, Videm da 2. 403003 GASILSKI DOM ZDENSKA VAS Zdenska vas 59 Zdenska vas ne 3. 403004 GASILSKI DOM HOČEVJE Hočevje19 Hočevje ne 4. 403005 GASILSKI DOM ZAGORICA Zagorica 36 a Zagorica da 5. 403006 VAŠKI PROSTOR PREDSTRUGE Predstruge 60 Cesta, Predstruge, Vodice da 6. 403007 GASILSKI DOM KOMPOLJE Kompolje 60 Kompolje da 7. 403008 OSNOVNA ŠOLA PONIKVE Ponikve 38 Ponikve (razen hišnih št. 75, 75 A, 75 B in od 75 D do 86 ) da 8. 403009 DVZ PONIKVE Ponikve 76 Ponikve - hišne št. od 75 do 86 (razen hišne št. 75 C) da 47. 403049 OŠ STRUGE Lipa 16 Četež pri Strugah, Kolenča vas, Lipa, Paka, Podtabor, Potiskavec, Pri Cerkvi - Struge, Rapljevo, Tis-ovec, Tržič da II. Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča in sicer: • Volišče št. 901 za predčasno glasovanje dne 6., 7. in 8. 11. 2012 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju - dostopno invalidom, • Posebno volišče dostopno invalidom, št. volišča 403010 oziroma (950) s sedežem: DRUŽBENI DOM GROSUPLJE, Taborska cesta 1, Grosuplje, • volišče št. 970 - OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju - dostopno invalidom. III. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, pristojni izpostavi geodetske uprave, Državni volilni komisiji in objavi v lokalnih časopisih. Polona Marjetič-Zemljič, univ.dipl.prav. PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE Nove kadrovske štipendije in zaposlitev po zaključku šolanja v ljubljanski urbani regiji M, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije J?RA L UR, Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana L» U /\ II I D telefon: +386 1 jo6 icjoi.faks: +3861306 190J 1x1 \/ \ L. w 1X lur@ljubljana.si, internet: www.rralur.si - < + [ Na podlagi potreb, ki so jih podali delodajalci v Ljubljanski regiji do konca meseca junija 2012, je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), 11. septembra 2012, objavila JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ENOTNIH REGIJSKIH ŠTIPENDIJSKIH SHEM (RŠS LJUBLJANSKE URBANE REGIJE) ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2012/2013. V okviru Regijske štipendijske sheme se podeljujejo kadrovske štipendije, ki so sofinancirane s strani delodajalcev s sedežem v eni izmed 26 občin Osrednjeslovenske regije. V letošnjem letu 27 delodajalcev ponuja priložnost za 50 štipendij vrazlič-nih izobraževalnih programih. Seznam aktualnih razpisanih štipendij je objavljen na I Naložba v vašo prihodnost OntRACIJODElNOFINArociKA EVROPSKA UNIJA Evropski socialni sklad spletni strani RRA LUR(www.rralur.si), kjer je dostopen tudi obrazec vloge za prijavo. K oddaji vlog so vabljeni dijaki in študenti, ki ne prejemajo drugih štipendij, niso zaposleni in niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb. Po vključitvi v štipendijsko shemo je štipendist s pogodbo zavezan dokončati izobraževalni program, za katerega bo dobil štipendijo in se zaposliti pri delodajalcu za obdobje prejemanja štipendije. Osnovna višina štipendije znaša 15% minimalne plače za dijake ter 28% minimalne plače za študente. Štipendistom pripada k osnovni štipendiji tudi dodatek za uspeh in dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča. Povprečna štipendija v letu 2011/12 je znašala 258 EUR, viši- na najvišje podeljene štipendije za dijake je bila 280 EUR, za študente pa skoraj 450 EUR. Prijave z dokazili morajo kandidati poslati na naslov: RRA LUR, Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana. Rok za oddajo vlog je 11. oktober 2012. Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij RŠS: Meta Koprivšek Tomažič in mag. Matija Ukmar, tel: (01) 306 19 05. E-pošta: meta.koprivsek-tomazic@ljublja-na.si, matij a.ukmar@ljubljana.si Projekt Regijska štipendijska shema delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 - 2013, 1. razvojne prioritete: »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti«; prednostne usmeritve »Štipendijske sheme«. RRA LUR, mag. Liljana Drevenšek OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA GROSUPLJE Ob GrosupeljSčici lb, 1290 Grosuplje VABI NA OTVORITEV: DNEVI PODJETNOSTI, četrtek, 25.10.2012, ob 9. uri v DOMU OBRTNIKOV GROSUPLJE PROGRAM: RAZSTAVA PODJETNIKOV RAZSTAVA IZBRANIH INOVACIJ Četrtek, 25. 10. 2012 9.00 - 19.00 9.00 - 11.00 Slavnostna otvoritev »Dnevov podjetnosti« Pogostitev z »Županovim golažem« 12.00 - 14.00 Predavanje: Svetovalni center OZS 15.00 - 16.30 Predavanje: Anton Fabjan: Kaj lahko ponudi ENDOVITAL? Življenjsko filozofijo, novo tehnologijo in zdravljenje. 17.00 -18.00 Predstavitev: HRM-Review© - Z večjim izkoristkom človeškega potenciala do čistega ostanka dohodka in znižanja stroškov! Petek, 26.10.2012 9.00 - 19.00 10.30 Pogostitev z »Obrtniškim bogračem« 11.30 -13.00 Predavanje: Ana Godec, MAIP d.o.o.: Trženje investicij v inovativne projekte 13.00 - 15.00 Predstavitev izbranih inovatorjev 15.30 - 17.30 Predstavitev: OOZ Grosuplje se predstavi na svetovnem spletu Sobota, 27.10.2012 9.00 - 13.00 10.00 -12.00: Predstavitev z delavnico: Janko Lah, AGORA d.o.o.: S poslušanjem do boljših rezultatov Podpis pogodbe za izgradnjo čistilne naprave v Špaji dolini Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o. in izbrani izvajalec po javnem razpisu, podjetje ROTREAT ABWASSERREINIGUNG GMBH iz Avstrije, sta koncem avgusta podpisala pogodbo za dobavo in vgradnjo montažne naprave za čiščenje izcednih vod iz odlagališča Špaja dolina s tehnologijo dvostopenjske reverzne osmoze. naša prihodnost je čisto okolje ločeno i zbiranje odpadkov pod)et|e groiuplje Gre za odločilno, a ne edino investicijo pri postopkih za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za odlagališče nenevarnih odpadkov v CERO Špaja dolina. Pogodbena vrednost del in opreme znaša 370.800,00 EUR. Investicijo financirajo Občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, po last- niških deležih. Montaža in končni prevzem opreme morata biti izvedena najkasneje v 35 dneh po podpisu pogodbe. Predvideno je tudi enoletno poskusno obratovanje. Poleg predvidene čistilne naprave, pa je v letošnjem letu predvideno tudi nadkrit-je kompostarne ter tehtalnega prostora, gradnja tlačnega voda za onesnaženo vodo iz čistilne naprave na telo deponije in izgradnja ničelne vrtine za opazovanje stanja podzemnih voda. Čiščenje izcednih vod po postopku dvojne reverzne osmoze je mednarodno uveljavljena tehnologija in predstavlja v Republiki Sloveniji najbolj uveljavljen način učinkovitega čiščenja odlagališčnih vod. Izcedna voda, ki se zbira v zunanjem bazenu, se bo s pomočjo plavajoče črpalke črpala v zbirno posodo v kontejnerju, v katerem se bo z dodatkom kisline zniževal pH izcedne vode iz pH 8 na pH 6,5. S tem bo preprečeno nalaganje različnih oborin, predvsem hidrokarbonatov, na membrane in s tem prehitra zamašitev le teh. Po znižanju pH vrednosti se bo izcedno vodo vodilo preko peščenega filtra, na katerem se bodo s postopkom grobe filtracije iz izcedne vode odstranili vsi večji delci. Za njim se bo izcedna voda vodila preko svečnega filtra s pomočjo katerega se iz vode odstranijo fini delci. Sledi prva stopnja reverzne osmoze, kjer se mehansko očiščena izcedna voda s pomočjo visokotlačnih črpalk vodi na module, v katerih so montirane polprepustne membranske blazinice. Sistem tvori tako imenovane odprte kanale, v katerih se koncentrira surova raztopina. Posamezni kanali so medsebojno povezani preko razporejenih odprtin tako, da se voda preliva preko membranskih blazinic radialno od notranje k zunanji in od zunanje k notranji strani. Izcedna voda pod velikim vstopnim pritiskom do 75 barov teče preko aktivne površine (membrane), pri čemer čista voda z manjšimi molekulami prehaja preko membran, večje molekule in nečistoče pa ostajajo na nefiltratni strani. Za izboljšanje kakovosti vode bo za prvo stopnjo reverzne osmoze potekala še druga stopnja, kjer se bo izcedna voda še enkrat prefiltrirala skozi membrane. Prefiltrirana in očiščena voda se zbira v zbirni posodi, od katere se nato vodi na ponikalno polje. Koncentrat, to je neočiščeno vodo, ki ostane na membranah, se bo s pomočjo cevovoda vodilo nazaj na telo odlagališča. Delež očiščene vode bo znašal minimalno 75 %. ♦ Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - jesen 2012 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v jesenskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev v četrtek 11.10.2012 po naslednjem vrstnem redu: Plan zbiranja nevarnih odpadkov od gospodinjstev: NASELJE ZBIRNO MESTO ČAS ZBIRANJA Struge Parkirišče pri gasilskem domu 13,00 - 14,00 h Kompolje Parkirišče pri gasilskem domu 14,30 - 15,30 h Videm Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 16,00 - 17,00 h Ponikve Parkirišče pri gasilskem domu 17,30 - 18,30 h Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergen-ti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno. Naša skrb je čisto okolje! Javno komunalno podjetje Grosuplje Akcija »Od pad ke lo čujem, oko Ije va rujem« v oktobru 2012 Urška Rus, JKP Grosuplje Javno komunalno podjetje Grosuplje za letošnjo jesen pripravlja širšo akcijo informiranja občanov Dobrepolja, Grosuplje in Ivančne Gorice o ločevanju odpadkov. V ta namen boste hkrati z oktobrsko številko časopisa Naš kraj prejeli tudi knjižico z vsemi potrebnimi informacijami o ločevanju odpadkov z naslovom Kako in kam z odpadki iz gospodinjstev? Predlagamo vam, da knjižico preberete, potem pa shranite in v njej poiščete informacije, ko ne boste vedeli kako ravnati z določenim odpadkov. Knjižica je v elektronski obliki dostopna tudi na spletni strani JKP Grosuplje: www.jkpg.si. V sklopu akcije sodelujemo tudi z vrtcem in osnovno šolo v Dobrepolju. Pripravili smo predavanje o ločevanju odapdkov za vse vzgojiteljice v vrtcu, otroci bodo do konca oktobra izdelali »ekootočke« - zabojnike s ponovno uporabo odpadkov, v drugi polovici oktobra pa jih bosta obiskala Zmaj-ček Ferdo in maskota JKP Grosuplje Kos. V sklopu akcije pripravljamo dneva odprtih vrat v CERO Špaja dolina, ki bosta potekala 19. in 20. 10. 2012. Petek, 19. 10. 2012, bo namenjen predvsem najmlajšim prebivalcem občin, da spoznajo kje končajo oz se zbirajo z namenom nadaljne obdelave odpadki, ki jih odložimo v hišni zabojnik ali na ekoloških otokih. V tem terminu bo v Špaji dolini na ogled tudi E-Transfor-mer, solarno multimedijsko vozilo podjetja ZEOS. E-transformer je zložljivo vozilo, opremljeno z najnovejšo multimedijsko in svetlobno predstavitveno opremo, ki se v celoti napaja iz lastne solarne elektrarne Gorenje Solar, nameščene na strehi vozila. V soboto, 20. 10. 2012, bo dan odprtih vrat namenjen vsem občanom. Organizirani bodo vodeni ogledi po CERO Špaja dolina po urniku, ki bo naknadno objavljen na spletni in facebook strani JKP Grosuplje. Tudi v soboto bo na ogled E-transformer. V soboto, 20. 10. 2012, bomo izvedli tudi zaključek nagradne igre, v kateri zbiramo odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO). Vabljeni k sodelovanju. Za nagrado (hladilnik, vodeni ogledi po Radenskem polju in kosilo) se lahko potegujete vsi, ki boste v zbirni center v Špaji dolini do 15. 10. 2012 pripeljali OEEO. Akcija poteka tudi v sodelovanu z radiem Zeleni val. Vabljeni k poslušanju vse oktoberske torke ob 10:00, ko boste lahko slišali kako in kam z odpadki, ki se poajvijo doma, najmlajše pa bo o ločevanju podučil tudi Zmajček Ferdo v svojih oddajah ob sobotah. Upamo, da se udeležite vsaj katerega izmed naših dogodkov v sklopu akcije Odpadke ločujem, okolje varujem! ♦ ODPADKE LOČUJEM, ^ OKOLJE VARUJEM Jem iSSE^oSJSJ^rwi?!!^^^^^^^^^^^^^^ V sklopu akcije ODPADKE LOČUJEM, OKOLJE VARUJEM nagrajujemo zbiratelje odpadne električne in elektronske opreme, odpadnih sijalk ter odpadnih baterij in akumulatorjev. Omenjeni odpadki sodijo med okolju nevarne in škodljive odpadke. Javno komunalno podjetje Grosuplje jih zbira, družba Zeos pa poskrbi za pravilno obdelavo teh odpadkov. Zato pozivamo vse prebivalce občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica k zbiranju odpadne električne in elektronske opreme, odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev ter sijalk in oddaji v zbirnem centru v Špaji dolini. Vsi občani občin Dobrepolje, Grosuplja in Ivančne Gorice, ki bodo med 15. 9. 2012 in 15. 10. 2012 v Zbirni center Špaja dolina pripeljali odpadno električno in elektronsko opremo, odpadne baterij in akumulatorje ali odpadne sijalke in ob predaji izpolnili kuponček, sodelujejo v nagradni igri. Javno komunalno podjetje Grosulje in družba ZEOS bosta izmed izpolnjenih kupončkov 20. 10. 2012, na Dnevu odprtih vrat CERO Špaja dolina, izžrebala 3 nagrajence, ki bodo prejeli: 1. nagrada: hladilnik 2. nagrada: vodeni ogled po Radenskem polju in kosilo za dve osebi 3. nagrada: vodeni ogled po Radenskem polju in kosilo za eno osebo Žreb nagrajencev bo potekal v CERO Špaja dolina 20. 10. 2012 ob 11:00. Vsakdo lahko sodeluje z večimi kuponi in osvoji le 1 nagrado. Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo vsi mali gospodinjski aparati, tv in monitorji, računalniki, miške, tipkovnice, telefoni, predvajalniki glasbe, veliki gospodinjski aparati, hladilniki, skrinje, elektronske igrače, elektronske tehtnice, igrače na baterije, sušilniki za lase, brivniki, varčne sijalke... V akciji zbiramo tudi nevarne odpadke - baterije in akumulatorje ter sijalke. Delovni čas zbirnega centra Špaja dolina: Ponedeljek - petek 7:00 - 19:00, sobota 8.00-15.00 v času od 15.3. do 14.11. Ponedeljek - petek 7:00 - 16:00, sobota 8.00-13.00 v času od 15.11. do 14 1 Kontakt: cero@jkpg.si; T: (01) 7888 943; 051 327 899 Akcija poteka v okviru slovenske osveščevalne kampanije za ravnanje z OEEO in osveščevalne akcije JKP Grosuplje o ravnanju z odpadki. Podjetniške in druge informacije - september 2012 Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. 1. Javni razpis za spodbujanje raziskovalno-raz-vojnih projektov razvoja e-storitev 2012-2014. Razpisnik: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Predmet razpisa: spodbuditi vlaganja v raziskave in eksperimentalni razvoj na področju e-storitev, do faze prototipa (predkonkurenčne raziskave in razvoj). Predmet razpisa je sofinanciranje razvoja novih in inovativnih e-storitev na naslednjih tematskih področjih: kulture, znanstvene in izobraževalne e-storitve, za potrošnike, na področju zdravja, e-poslovanje, e-storitve s področja lokalne samouprave, e-storitve s področja energetske učinkovitosti in varovanja okolja. Horizontalne prioritete, ki jih želijo prednostno podpreti so trajnostni razvoj, varčna raba energije, pametne stavbe - pametna mesta, varovanje okolja in prehod v nizkoogljično družbo. Rok: 23. 10. 2012, do 14. ure. Več: http://www.mizks.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_ javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_ pi1[show_single]=1206 2. Javni razpis PETROLURE/JP/2012/U07 - Nepovratne finančne spodbude za izvedbo ukrepov zamenjave kotlov na vse vrste goriv z novimi kotli na biomaso ali zemeljski plin ali UNP. Razpisnik: Petrol d.d., Ljubljana. Predmet razpisa: je podelitev nepovratnih finančnih spodbud za projekte, ki so usmerjeni v zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih na območju Republike Slovenije, če gre za naslednji upravičen namen: zamenjava starih ogrevalnih naprav - kotlov na biomaso, (nameni A), zamenjava starih ogrevalnih naprav - kondenzacijskih kotlov na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin (nameni B). Rok: do 30. 11. 2012. Več: http://www. petrol.si/za-podjetja/storitve/subvencije-ure-ove/ob-javljeni-razpisi/javni-razpis-petrolurejp2012u07 3. Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2012/2013. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Predmet razpisa: je neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij, ki jih bodo delodajalci (štipenditorji) izplačevali od vključno šolskega/študijskega leta 2012/2013 do zaključka izobraževanja po javno veljavnih izobraževalnih programih poklicnega in srednješolskega izobraževanja in študijskih programih. Rok: do vključno 29. 3. 2013. Več: http:// www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/naslovnica/ razpis/n/neposredno-sofinancira nje-kadrovskih-sti-pendij-delodajalcem-142-jr/ 4. Javni razpis PETROLURE/JP/2012/U09 - Nepovratne finančne spodbude za izvedbo uvajanja sistemov upravljanja z energijo. Razpisnik: Petrol d.d., Ljubljana. Predmet razpisa: je spodbujanje izvedbe ukrepov učinkovite rabe energije in/ali uporabe sistemov upravljanja z energijo. Predmet razpisa je podelitev nepovratnih finančnih spodbud za projekte, ki so usmerjeni v zagotavljanje prihrankov 'RC 'Kpcnje • ■ -. < r • Tradicionalno 3. dobrepoljsko VANDRANJE SOBOTA, 13. OKTOBER 2012 DOBIMO SE PRED JAKLIČEVIM DOMOM NA VIDMU OB 9. URI Program pohodov in tekov: W Dobrepoljska pot W Pot po rimski cesti Jerneja Pečnika W Družinske sprehajalne poti W Dobrepoljski tek 10 km, družinski tek 1,7 km. Na startu in cilju vseh pohodov ter tekov pred Jakličevim domom bodo na voljo domače dobrote in izdelki EKOTRŽNICE. Prijavnina: 5 ! Predšolska in osnovnošolska mladina brezplačno! Udeleženci bodo deležni toplega obroka na cilju. Pohodi in teki so na lastno odgovornost Veselimo se druženja z vami! ŠT™:'---^- -v— 10 V; TURISTIČNO INFORMATIVNI Občina Turistično Planinsko ŠD Društvo DPŽ Dramska Društvo I' Dobrepolje društvo društvo Dobrepolje gobarjev Dobrepolje skupina upokojencev ' ... „-„„"„,, ^ t.:WI iblolS Dobrepolje Dobrepolje Štorovke -Struge Scena Dobrepolje „UJobrnpoliaggirail.™ VABILO k sodelovanju na EKO TRŽNICI v okviru Dobrepoljskega vandranja PRIDITE, PRODAJAJTE, ZASLUŽITE! KJE? Na tržnici pred občinsko stavbo! KDAJ? V soboto, 13. oktobra 2012 od 10. ure dalje, v okviru Dobrepoljskega vandranja! Vabljeni vsi zainteresirani občani, ki bi želeli sodelovati in ponuditi svoje izdelke in pridelke! PRIJAVE sprejema TD Dobrepolje na telefon: 041/96-28-23 ali e-mail: td.dobrepolje@gmail.com OBČINA DOBREPOLJE Dolina dragocenih danosti, dosežkov in izzivov TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE Izzivi sedanjosti za prihodnost EK RP & LAS Po poteh dedteäne od Idrijce do Kolpe Po tedenski ohladitvi je bilo v Podgori v nedeljo, 9. septembra, spet vroče. Turistično društvo PODGORA je organiziralo tradicionalno prireditev z naslovom 9. Dobrepoljska golažijada in podgorsko rajanje z dnevom odprtih vrat konjeniške sekcije TD Podgora. Andrej Strnad, foto: Saša Strnad TD Podgora Tekmovanja se je udeležilo štirinajst ekip. Nekateri so prišli prav pred začetkom starta, zato nas je malo skrbelo, kako bo tekmovanje potekalo, toda zagnanost tekmovalcev nas je hitro prepričala, da bo gotovo vse v redu. Po zvoku sirene so tekmovalci kar takoj začeli z delom in urejanjem »kuhinje na prostem«. Mize so obložili s potrebnim materialom in priborom ter urno zakurili ogenj pod kotlički. Pričeli so z rezanjem in praženjem čebule, počasi pa se je v kotliček dodalo še goveje meso in začimbe. Za spremljanje in ocenjevanje, priprave in izdelave je skrbela strokovna komisija - Tomaž Škrjanec in Roman Adamič. Komisija je ves čas spremljala higieno in urejenost delovnega mesta, izvirnost, iznajdljivost, obdelavo surovin, posebno rubriko ocenjevanja pa je imel sam golaž, kjer se je ocenjevalo videz, vonj, barvo, okus in strukturo mesa. Člana komisije sta preizkusila vse golaže in sta bila enotnega mnenja, da so golaži originalni, različni in tudi dobri. K razvrstitvi so vplivale malenkosti. Nekatere ekipe so premalo pražile čebulo, nekatere so prehitro dodale meso, zato se je le ta malo preveč razkuhal, nekatere so dodale preveč vina ali vode, nekatere so dodajale še druge dobrote (kar je bilo za obiskovalce seveda pozitivno), a je komisija ocenila, da je vendar poudarek na govejem golažu, na koncu koncev pa je komisija podala mnenje, da so se vse ekipe zelo potrudile in si prislužile priznanja. Številčnost udeleženih ekip je omogočila pestrost za obiskovalce, saj si lahko med njimi opazil različnost; pravijo namreč, da se iz hrane, kot jo človek pripravlja, kar dobro zrcalijo njegova ustvarjalnost, posebnost in drugačnost. Spomini na 9. Dobrepoljsko golažijado ostajajo z aromami, okusi in njenim repertoarjem jedilnikov - toliko različnih - pa vendarle samo en izziv: goveji golaž. In kdo je bil letos z nami: 1. GROSUPLJČANI, vodja Dušan Adamič 2. TRI FRAJLE, vodja Nada Lunder 3. AMVV, vodja Kastelic Štefan 4. SOMBRERO, vodja Janko Kastelic 5. GOLAŽ FEMILI, vodja: Borut Černivec 6. MAESTRO, vodja Urša Meglen Ambrožič 7. KUMPALCI, vodja: Jani Rigler 8. GOLAŽ OLD PUNCA, vodja Bob Goršič 9. IMA KO JAČI, vodja Irena Škufca 10. Prazen prostor 11. TVOJA PRVA IZBIRA, vodja Primož Arzenšek 12. MUŠKETIRJI, vodja Gorazd Kastelic 13. LITERARNO DRUŠTVO GNEZDO SLOVENSKE KONJICE, vodja Srečko Dolšak 14. JAZ, TI, DNI, vodja Srečko Hedžet 15. ČEBELARJI, vodja Janez Simonič *Št. pred tekmovalci je samo številka žrebane-ga prostora za tekmovanje v kuhanju golaža In kako so se odrezale ekipe? Zmagovalci: 1. mesto: »IMA KO JAČI«, vodja Irena Škufca (št. doseženih točk: 28) 2. mesto: »GROSUPLJČANI«, vodja Dušan Adamič (št. doseženih točk: 27) 3. mesto: »SOMBRERO«, vodja Janko Kastelic (št. doseženih točk: 24) Ostali jim sledijo: • MUŠKETIRJI, vodja Gorazd Kastelic (št. doseženih točk: 22) • AMVV, vodja Kastelic Štefan (št. doseženih točk: 21) • GOLAŽ OLD PUNCA, vodja Bob Goršič (št. doseženih točk: 20) • GOLAŽ FEMILI, vodja: Borut Černivec (št. doseženih točk:19) MAESTRO, vodja Urša Meglen Ambrožič (št. doseženih točk: 19) TRI FRAJLE, vodja Nada Lunder (št. doseženih točk: 17) TVOJA PRVA IZBIRA, vodja Primož Arzen-šek (št. doseženih točk: 15) ČEBELARJI, vodja Janez Simonič (št. doseženih točk: 15) KUMPALCI, vodja: Jani Rigler (št. doseženih točk: 13) JAZ, TI, DNI, vodja Srečko Hedžet (št. doseženih točk: 13) LITERARNO DRUŠTVO GNEZDO SLOVENSKE KONJICE, vodja Srečko Dolšak (št. doseženih točk: 13) Moramo priznati, da smo vsako leto bolj presenečeni: kako se ekipe potrudijo z opremo in dekoracijo delovnega okolja, nekateri ste si izdelali prave delovne obleke, ekipa iz Slovenskih Konjic je prišla kar iz srednjega veka; vsako leto bolj so izvirni tudi vaši aranžmaji in kotiček za pogostitev obiskovalcev. Veseli sem, da je prireditev postala tudi dober izziv za družine, saj se je nanjo prijavila celo družinica Černivec, kar je lahko spodbuda tudi za ostale družine kot tudi društva - ni vam potrebno hoditi za Savo, na Bled in Bohinj na krepitvene treninge -Golažijada je krasna prireditev, kjer se lahko preizkusite in okrepite kot skupina ali družina. Golažijada ponuja čisto naraven, hkrati pa še okusen »team building«; zato ne smemo mimo javne pohvale in čestitke vsem ekipam kot našim članom TD Podgo-ra ter ostalim, ki ste projektu pristopili. Za nas ste vsi zmagovalci, zato nam je v izziv še naprej delati in izboljšati to prireditev. Most med severom in jugom je bil harmonikar Marko Rus iz Strug s kar tremi ljubicami, prva je bila ženkica iz Brežic, ta druga je bila očkova ljubčka in ta tretja harmonika, ki jo je kar naprej vrtil in vrtil med nami, toliko časa, da je še urednico Našega kraja Mojco Pugelj pripravil k duetu s harmoniko. Pa je bilo spet luštno! Na drugem koncu prireditve, severu, če se malo pohecamo, so imeli obiskovalci še ostale aktivnosti na voljo, in sicer: brezplačne ustvarjalne delavnice. Lahko so izdelovali nakit, lutke iz nogavic, kuhalnic, slamic, gozdnih plodov (storžev, listov, idr.), delali smo tudi deževne palice in lutke iz papirja, ta najbolj vztrajne smo pa tudi porisali. Za malo bolj zahtevne ustvarjalce je bila na voljo ekipa ZRU iz Velikih Lašč z izdelovanjem lovilcev sanj in Matija iz Kočevja z ustvarjanjem in tesarjenjem na lipovem lesu. Kdor je omagal in postal len ter zaspan, se je lahko sprostil tudi na ležalnem kotičku ali razigral na skakalnem gradu, lahko pa se je samo sprehodil po učni gozdni poti Zvonček. Tudi konjeniška sekcija je bila zelo pridna, saj je bila tokrat najbolj zaželena. Vsi so hiteli iti na konja ... in uspelo jim je, prav vsem. Marsikdo se je podučil o podrobnostih hranjenja, jahanja in oskrbe konja; morda pa dobimo kakšnega novega člana, zakaj pa ne - saj smo sama dobra družba. Glede na to, da je bilo narejenih ogromno ustvarjalnih izdelkov in da je golaž v trenutku izginil, lahko sklepamo, da je bilo poskrbljeno za vse starosti obiskovalcev. To ste potrjevali gostje, ki ste se v lepem številu zbrali in nam s tem pokazali, da našo dejavnost podpirate in si naših prireditev še želite. Za mnoge obiskovalce in predvsem za otroke pa je bil najverjetneje tudi lep spomin, ročno narejena lutka iz blaga in veseli smo, da je našla nov dom. Naj vam ostanejo v spominu na Podgoro. Seveda pa čisto na koncu še »PRAV LEPA HVALA VSEM, KI STE NAM POMAGALI Z SVOJIM ZNANJEM, SODELOVANJEM, SRČNOSTJO IN ČASOM« na podgorski prireditvi. ♦ Domači vonj Bele krajine v Tisovcu V soboto, 1. septembra, sem se z veseljem odzval vabilu na otvoritev "Zidance pri Belokranjki", ki sta jo odprla Žiga in Irena Burja v Tisovcu. In bil bi greh, če tako lepega doživetja ne bi delil tudi z vami. Prelepo struško "hribovsko" vasico rad obiščem od nekdaj. Andrej Debeljak Čudovita naravna idila in prijazni, gostoljubni vaščani potrjujejo rek, da je zrak v hribovskih vasicah drugačen in da so zaradi njega tudi ljudje malo manj pokvarjeni tam zgoraj. O tem priča tudi zgodba zakoncev in njune zidanice. Žiga, ki je že prej zahajal v Tisovec, je vseskozi oznanjal, da bo njegova žena tista, ki bo šla z njim tja gor. Beseda je meso postala, Belokranjka Irena je bila prva, ki je šla z njim na tako dolg izlet nekam na Dolenjsko, na "konec sveta" in se z njim tudi poročila. Prav tam, na "koncu sveta", sta dobila zanimivo ponudbo, zakaj si ne bi zgradila svojega doma v Tisovcu in še dandanes jima marsikdo težko verjame, da v teh časih še kje dobiš podarjeno parcelo za hišo. Ampak to je Tisovec. Ponudba je bila premikavna, da bi jo zavrnila, kamen na kamen in zrasla je hiška. Že pri izkopu je padla ideja, da bi spodaj pustili prostor za zidanico, ki bi jo lahko imela enkrat v prihodnosti, če je že Be-lokranjka pri hiši. Irena namreč prihaja iz Drašičev, najlepše vasice v Beli krajini daleč naokoli. Do nje se pripelješ iz Metlike. Iz leve in desne strani jo obdajajo bele breze in vinogradi. Najprej vidiš le zidanice, šele potem opaziš, da so vmes tudi hiše. Drašiči so znani tudi po še edini obstoječi, delujoči soseski zidanic. Čudovita pokrajina, pogled na Hrvaško, ter prijazni ljudje so zagotovo prekrasna destinacija za kakšen nedeljski izlet. Irenina družina še že vrsto let ukvarja izključno z vinogradništvom in vinarstvom. Njen oče Jože Stariha, najmlajši od osmih otrok, je ostal doma in prevzel kmetijo. Po vseh prejetih priznanjih se lahko reče, da je vrhunski vinogradnik, ki obdeluje 8000 trt in na leto pridela 16000 litrov rujne kapljice belokranjskih sort: metliške črnine, belega belokranjca, modre frankinje, ter seveda sladkega rumenega muškata, za razvaja-nje ženskih duš. Vse te in še druge sorte so sedaj v pokušino tudi v "Zidanci pri Belo-kranjki" v Tisovcu. Sama zidanica je nastajala počasi, z lastnimi rokami, kakor hiša. Dasiravno je bilo v njej vino doma že od samega začetka, je uradno postala zidanica šele, ko je dobila vrata. Hrastov les je belokranjski, tudi narejena so bila v Beli krajini, fascinantni motiv na njih pa je ročno izrezljal mojster Jože Šparemblek iz Cerknice. Ko so bila vrata vzidana, se je zdelo edino logično in prav, da je takoj otvoritev. Irena bi kot ženska re-doljubnost še malo počakala, vsaj toliko da bi bila dokončana fasada in malo urejena okolica, a moška praktika Žiga je rekel, da je to kot z otrokom, zapiti ga je treba, ko je rojen, ne šele potem, ko shodi. Tako sta prav na hitro pripravila čudovit, slavnostni dogodek: otvoritev prve belokranjske zidanice v Suhi krajini. Tisto soboto je deževalo. Bilo je, kot bi blagoslov neba na suho zemljo, hotel blagosloviti tudi ta njun sveti hram. Odvrnil ni nikogar, ki j e hotel biti priča temu krstu, zato se nas je v mraku v Tisovcu zbralo lepo število vaščanov, prijateljev, znancev in povabljenih. Belokranjske narodne noše, v katere sta bila oblečena Irena in oče Jože, so v ozračje dihale belokranjsko domačnost, gostoljubnost in dobrovoljnost. Dišalo je po pečenem jancu, pogači, pecivu in drugih belokranjskih dobrotah. Radoživi vrvež in prijateljsko kramljanje je potihnilo samo, ko je oče Jože na kratko predstavil posamezno sorto vina in nas na kratko podučil, kako ga moramo okušati, da bomo z njim kar najbolj razvajali vonj in brbončice. Kot se za k rujni kapljici spodobi, je po vsaki degustaciji sledila tudi viža, posvečena žlahtni kapljici, kateri smo vsi veselo pritegnili. Otvoritvi sta prisostvovala tudi župan, gospod Janez Pavlin, ki se je izkazal za pravega enologa, ter novi struški župnik, gospod Marinko Bilandžič, ki je po lepi stari navadi blagoslovil zidanico ter vse zbrane, da kljub tolikeremu "Na zdravje!',' zjutraj vseeno ne bi bil kdo bolan. Ker brez frajtonarice ni slovenske veselice, se je skupaj z dobro voljo in smehom vlekel meh, da je kar pokalo po šivih. Z enim stavkom, otvoritev kot se šika in kot so ga sposobni pričarati le Belokranjci. Pravijo, da so ljudje tam, kjer raste vinska trta, drugačni od tistih, kjer ta ne raste. Če to trditev združimo z ono zgoraj, o hribovskih vasicah in vsem, kar sem vam na kratko povedal o zidanici, vinu in Belokranjki, imate dovolj dober razlog, da se oglasite v Tisovcu, pri Ireni in Žigi, v "Zidanci pri Belokranjki'; v prvi hiši z leve, če greste s struške stani in zadnje na desni, če greste čez Jauhe. Irena je na otvoritvi rekla, da so vrata zidanice takšna, da se zaklepajo samo od zunaj in jih z notranje strani ni mogoče zakleniti, tako da smo vedno vsi dobrodošli. In povem vam, vsem tistim, ki imate radi rujno kapljico in tudi onim, ki je ne uživate, videti morate ta vrata in to zidanico. Naj se gre za gostoljubje, katero izmed belokranjskih vin, ali samo prekrasna vrata, znalo bi biti, da so takšna tudi na pragu nebes. ♦ Društvo gobarjev "Štorovke" Šentrumar-Hočevje 7. razstava gob v Hočevju Sedmo leto zapored, smo tretji vikend v septembru, članice in člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje pripravili tradicionalno razstavo gob v izjemnem Štento-vem kozolcu v Hočevju. Štentov Kozolec s svojo izvirnostjo, ter trudom članic in članov gobarskega društva nudi enkratno okolje za postavitev razstave, kar nam zagotavljajo tudi vsi obiskovalci razstave. Priprave na razstavo so potekale tako rekoč celo leto, najbolj intenzivno pa v mesecu septembru, saj je bilo potrebno pripraviti vse za postavitev razstave, ki zajema pripravo razstavnega prostora, aranžiranje, pridobitev zadostnega števila primerkov gob, zagotovitev parkirišč ter pridobiti zadostno števila članov in članic za delo na razstavnem prostoru, kakor tudi na spremljajočem gostinskem delu prireditve. Letos nam je težave povzročalo vreme, saj na našem območju zaradi suše ni bilo možno pridobiti večjega števila primerkov gob. Kljub temu, da je nekaj dni pred razstavo dež namočil tla in so gobe pričele počasi rasti, pa so to bili v večini primerov le gobani in dežniki. Zato so nam dragoceno pomoč nudila gobarska društva iz Novega mesta, Škofje loke in Gorij, ki so nas oskrbela s primerki gob. Vedno se za razstavo, z nabiranjem primerkov gob, izjemno potrudi naš član Bojan Jereb, iz Ivančne gorice, ki je izjemen poznavalec rastišč gob v bližnji in širši okolici. Postavitev razstave z razvrščanjem gob je potekalo pod skrbnim očesom gospoda Tratnika, ter pomočjo deter-minatorjev iz gobarskega društva Gorje in Ribnica, ter gospoda Vrhovca. Na razstavi smo imeli ob prvi postavitvi 280 primerkov gob, ob zaključku razstave pa se je število primerkov povečalo s pomočjo obiskovalcev na 310. Posebno mesto na razstavi je pripadalo orjaški prašnici, ki je tehtala 6,85 kg z obsegom 149 cm, premerom 49 cm in višino 45 cm. Najditeljica gobe je bila Petra Buščaj, ki nas je o najdbi obvestila, za kar se ji še posebej zahvaljujemo. Vsi obiskovalci so si jo z zanimanjem ogledovali. Da je to res goba in ne skala, pa jih je prepričal šele njihov dotik. Otvoritev razstave je bila v soboto, ob 10.00 uri, s pestrim kulturnim programom, v katerem so sodelovali: folklorna skupina iz Ponikev, Rogisti Lovske družine Krka, Za-goriški fantje, duo orgličarjev, ter dramska skupina Scena, ki nas je dodobra nasmejala s tremi skeči. Prireditev je potekala pod pokroviteljstvom naše občine. V pozdravnem govoru je gospod župan poudaril, da v Ho-čevju ni le razstava gob, ampak je to pravi gobarski praznik. V soboto in nedeljo je bilo na razstavi po naši oceni več kot 500 obiskovalcev, zelo veliko iz drugih krajev, ter ljudi, ki so bili z nami prvič in se niso mogli načuditi tako lepi razstavi in prireditvi. Nas pa je prav posebno veselilo, ko smo med obiskovalci videli mlade družinice, ki so skupaj z otroci v gozdu nabrali gobe in potem poiskali strokovno pomoč pri njihovem razvrščanju. V nedeljo je poleg razstave potekalo tudi tekmovanje v pripravi gobjih jedi. Kaj so naši tekmovalci pripravili, kdo je zmagal, kako je sodelovala publika in strokovna komisija, pa v prihodnji številki Našega kraja, ki jo bo spremljala tudi fotoreportaža. Iz sobote in nedelje se je razstava podaljšala še v ponedeljek in torek, saj so si gobe skupaj s krajšim predavanjem prvič ogledali učenci osnovne šole Višnja Gora in Ivanč-na gorica, ki so bili skupaj s svojimi mentorji nad videnim navdušeni. V prihodnje si želijo še tesnejšega sodelovanja z nami. Tako kot preteklo leto pa so se nam zopet pridružili učenci nižjih razredov osnovne šole Videm, ki so predavanje in ogled razstave zaključili s pohodom do gobarskega doma. Otroci so najprej z veseljem prepoznavali nekatere vrste gob, ki jih poznajo že iz prejšnjih razstav in se nato v spremstvu lovca, članice in članov gobarskega društva ter svojih učiteljev odpravili do gobarskega doma, kjer jih je čakala malica, topel čaj in klepet z gobarji. V torek so si razstavo s predavanjem ogledali tudi učenci podružnične osnovne šole Krka. Na razstavi so bili prvič, vendar ne zadnjič kot so poudarili njihovi mentorji. Kljub utrujenosti in velikim naporom članic in članov, pa smo bili vsi zadovoljni, ko smo videli vesele obraze obiskovalcev in slišali njihove pohvale. ♦ Pomoč pri gašenju gozdnega požara v Osilnici V sklopu vsesplošne mobilizacije gasilcev regije Ljubljana II. se je tudi 26 operativnih gasilcev vseh sedmih gasilskih društev GZ Dobrepolje v soboto 25. avgusta priključilo obsežni intervenciji, ki je deset dni potekala na območju Taborske stene in Dragarjev v Občini Osilnica. Območje požara med Taborsko steno in Dragarji Aleš Strnad, vodja odprave Letošnje poletje je zaradi daljšega sušnega vremena zaznamovalo precejšnje število požarov v naravi, tako doma kakor tudi v sosednjih državah. Uprava za zaščito in reševanje je tako od 15. avgusta razglasila zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja za celotno državo. Žal je strela 17. avgusta na območju Osilnice zanetila požar, ki se je v nekaj dneh razbohotil na dobrih 150 hektarjev gozdnih površin. Gozdovi na strmih pobočjih Kolpske doline so razglašeni za varovalne gozdove, kar gledano iz ekonomskega vidika zaradi kakovosti lesa nima velike vrednosti, je pa njegova vrednost toliko večja z vidika varovanja rastišč in njegove okolice pred posledicami vseh vrst erozijskih procesov. Že ob prihodu na zborno mesto nam je bilo jasno, da bomo sodelovali pri gašenju zelo zahtevnega požara, ki je zaradi svoje konfiguracije nekaj posebnega in je tudi v slovenskem pomenu nekaj novega. Požar je bil problematičen, ker je gorela podrast na zelo strmem pobočju. Ogenj se je večkrat potuhnil v kotanje in špranje, tako da je bilo na večer videti, kot da je požar po-gašen, ponoči in predvsem zjutraj pa se je vnovič pojavil še močnejši in intenzivnejši. Tisto soboto je pri gašenju sodelovalo 124 gasilcev iz Gasilskih zvez Kočevja, Ribnice, Ivančne Gorice, Grosuplja in Dobrepolja. Pogasiti je bilo potrebno žarišča, ki so se skrivala globoko v debeli podrasti listja, iglic in vej. Takšna žarišča pa je lahko pogasila samo živa sila (človek), za kar se je bilo potrebno na nekaterih mestih z vrvmi spustiti tudi do 40 metrov v globino. Operativcem, ki so na svojih ramenih nosili tako imenovane nahrbtnjače z volumnom 25 litrov vode, je vseskozi pomoč iz zraka nudil helikopter slovenske vojske. Za namen oskrbe požarne vode se je vzpostavil poseben sistem dovajanja vode. Dogradil se je cevovod, ki so ga gasilci že prejšnji dan sestavljali šest ur, iz dveh strani: ena je peljala od zgoraj navzdol iz nadmorske višine 1100 metrov, druga pa iz doline z 350 metrov nadmorske višine, navzgor. Za premagovanje 750 metrov nadmorske višine je tako nastal kilometer dolg cevovod, kar je tudi svojevrstna posebnost. Hudi napori požrtvovalnih prostovoljnih gasilcev so se proti večeru obrestovali, saj so bila žarišča na celotnem območju sanirana, vendar zaradi zelo vroče podlage še ne pogašena. Povsem jasno je bilo, da je takšno gašenje izčrpavanje na dolgi rok, če se ne bo vmešala mati narava z obilnejšimi padavinami. Intervencijski dan se je končal s pospravljanjem opreme in varno vrnitev na zborno mesto, ki ni bila sama po sebi samoumevna, saj so se na območju, kjer so gasilci delovali eden na drugem, vseskozi krušilo kamenje Jutranji zbor in razdelitev nalog in skalovje. Sledila je zelo težko pričakovana večerja in zbor s krajšo analizo vodje intervencije Leona Behina. Na zboru nas je ne nadejano pozdravil in se nam zahvalil za opravljeno delo tudi generalni direktor Uprave za zaščite in reševanja Darko But. In prišla je nedelja, deseti dan intervencije, ko mi je na mobilni telefon prispelo SMS sporočilo vodje interven- cije, ki je med drugim vseboval: »... Od 12.27 dalje v dolini Petra Klepca - vas Papeži močno dežuje. Po 10 dneh aktivnosti je čas, da narava in mi zaključimo intervencijo ...«. Po oceni zavoda za gozdove pa je sedaj potrebnih več desetletij, da bo poškodovani gozd v enaki meri opravljal svoje ekološke funkcije in dajal življenjski prostor nekaterim redkim in ogroženim vrstam rastlinskih in živalskih vrst. ♦ INTERVENCIJA OSILNICA V ŠTEVILKAH: (zbrani podatki vodje intervencije Leona Behina) Skupaj sodelujočih gasilcev: 495 Skupaj ur gasilcev: 512 Skupaj vozil: 123 Skupaj ur vozil: 1262 Št. dni z helikopterskim gašenje: 7 Št. sodelujočih helikopterjev: 11 Št. ur helikopterjev: 90 Poraba vode iz javnega omrežja: do 500 m3 Zajem vode iz jezer, potoka in rezervoarja: do 300 m3 Priprava vode za gašenje z helikopterjem Štab in vozilo za radijske zveze Zbor vseh sodelujočih IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Hladna jesen že prihaja, po dolin'cah slan'ca pada. Čas je meni ženit' se, pa nimam zbrane ljubice. Tako fantje prepevajo! Mi pa ne bomo se ženili in možili, ampak mislili na kurjavo, da v zimskih dneh nam bo prijetno toplo. 11. septembra je bilo v Šmarju Sap srečanje literatov - seniorjev občin Dobrepolja, Grosuplja in Ivančne Gorice. Naša literarka Gabrijela Škantelj je predstavila tri svoje pesmi. Vročina pritiska, vsak v senco se stiska; Cvetice in trave, že sklanjajo glave; in Nevihta. Sodelovalo je osem literatov. Trajalo je polni dve uri in na koncu je mag. Barbara Rigler iz JSRS iz Ivančne Gorice vsem literatom podelila še priznanje. Večer smo zaključili z ogledom igre »Med furmani«, ki so jo uprizorili igralci KUD Drevored iz Logatca. To je etnološka gledališka predstava s petjem in glasbo v izvedbi Okteta Pa kol' kr' tol'k. Z Gabrijelo sva se pozno zvečer do solz nasmejani vračali domov. Igra je vredna ogleda. Še v istem tednu, 15. Septembra, smo imeli izlet v Školjo Loko in njeno okolico. Avtobus tokrat ni bil polno zaseden, pa vendar je bilo vzdušje dobro. Imeli smo odlično vodičko Ano, ki nam je do potankosti predstavila stari del mesta, cerkve in gradove. Bilo je malo več hoje kot sicer, ampak mi smo zmogli, saj smo še mladi. HAHAHA!! To je bilo v septembru vse. Za koordinacijo - srečanje z ostalimi društvi, je v septembru zmanjkalo časa. Sedaj je datum določen, in to je 27. oktober, v Šentvidu pri Stični. Cena bo ugodna, zato se kar korajžno prijavite. Domov se bomo vrnili še ob belem dnevu. Več informacij vam bodo posredovali vaši poverjeniki. Pri Škrjančkih smo dali pod streho še eno okroglo obletnico. Spomenik sredi škofjeloškega trga Anica, vse najlepše ob tvojem jubileju Posnetek pri spomeniku Ivana Tavčarja Karitas * 20 let Župnijske Karitas Dobrepolje Kdor svojega brata ljubi, ostane v luči in v njem ni spotike. (1 Jan 2, 10) DOBRODEU^J Iz KORK Dobrepolje Rdeči Križ Slovenije je v soboto, 22. 9. 2012 organiziral humanitarni koncert v Cankarjevemu domu v Ljubljani. Iz naše krajevne skupnosti Rdečega Križa se je koncerta udeležilo kar 35 Dobrepoljcev. Koncerta so se udeležili g. župan Janez Pavlin, krvodajalci, prostovoljci in drugi občani. Občina Dobrepolje je organizirala in tudi financirala avtobusni prevoz v Ljubljano, za kar se vodstvu občine iskreno zahvaljujemo. Hvala vsem, ki ste z nakupom vstopnice prispevali za nakup prehrambenih paketov za pomoči potrebnih ljudi. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE vabi na KRVODAJALSKO AKCIJO V PONEDELJEK, 1. 10. 2012 OD 7. DO 13. URE V OSNOVNI ŠOLI LOUISA ADAMIČA V GROSUPLJEM V TOREK, 2. 10. 2012 OD 7. DO 13. URE V SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA V IVANČNI GORICI V SREDO, 3. 10. 2012 OD 7. DO 12. URE V OSNOVNI ŠOLI DOBREPOLJE, VIDEM-DOBREPOLJE S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo. SKUPAJ REŠUJMO ŽIVLJENJA! Verejjer v soboto, 20. oktobra 2012, ob 19. uri v Jakličevem domu na Vidmu Sodelovali bodo: Godba Dobrepolje, pevka Tina Tiana, Glasbena skupina Izvir, plesalka Julija Mlakar, Mladinska glasbena skupina I. K. S. iz Ribnice, Dramska skupina Scena, Moški pevski zbor Rafko Fabiani, Mlajša otroška folklorna skupina OŠ Dobrepolje, Župnijski otroški pevski zbor in ansambel Fantje z vasi s pevko Katarino Ramač. Prireditev bosta povezovala Sara Blatnik in Igor Ahačevčič. Vljudno rabljeni! Prostovoljni prispevki bodo namenjeni Župnijski Karitas Dobrepolje in Struge za pomoč posameznikom in družinam v stiski. Svoj prispevek lahko nakažete tudi na tekoči račun ŽK: SI56 0204 6025 4986 661. Organizacija prireditve: Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm in Struge M Piše: Zdravko Marič, dr.med. Poskus iz obupa stabletnega kupa Leta 3001 je komunalec Zlato hodil po nekaj hektarjev velikem odlagališču tablet na centralnem smetišču predmestja Ptuja. Sredi gore raznobarvnih tabletnih odpadkov se mu nenadoma pred očmi pojavi grozljiv prizor ... Iz kupa razpadajočih zdravil je štrlela človeška roka, stisnjena v pest, ki je objemala zvitek vlažnega papirja. Zlato je obnemel, vzel mobitel in poklical policijo. Med čakanjem na prihajajoče može v modrem pa je previdno potegnil list papirja iz roke nesrečnika, ga odvil in ugotovil, da gre za poslovilno sporočilo. Na njem je bil zapisana internetna stran in prošnja, da najditelj pisma še isti dan obišče to stran na računalniku in jo temeljito pregleda. In Zlato se je odločil, da bo to storil še isti večer... Zvečer je kljub utrujenosti sedel za računalnik, odtipkal internetno stran in čez nekaj sekund se je pojavilo okno z raznimi besedili. Takole je pisalo v glavnem sporočilu za obiskovalce: Dragi obiskovalec! Ni važno moje ime, predstavil bi se zgolj kot znanstvenik, raziskovalec človeškega razvoja. Vstop v četrto tisočletje našega štetja je zaznamovan s politabletno kulturo, zato lahko to obdobje človeštva z mirno dušo poimenujemo TABLETNA doba. Naš vsakdan, naša zavest, naš pogovor, naše delo, naša družina, šport in zabava, vse je prežeto s kemičnimi substancami, ki jih vnašamo v svoje telo z namenom blagodejnih občutkov, borbe za daljše življenje, osrečevenja in olajševanja. Začeli smo pred nekaj tisoč leti z zelišči, izvlečki rastlin in zdravilnimi nasveti. Nadaljevali smo s predelanimi naravnimi snovmi v obliki tablet ali sirupov, dokler nismo v zadnjem času prešli v fazo namenske kemične sinteze umetnih substanc za najrazličnejše namene: tablete proti glavobolu, tablete za srce, za želodec, za prebavo, za apetit, za kri, za mišice, za hujšanje, za seks, za živce, proti vnetju, proti bakterijam, proti tresenju, proti kapi in še in še. Višek vsega so zadnje čase prihajajoče tablete za podoživljanje otroštva, tablete za tuje jezi- ke (za angleščino zelene, nemščino modre itd. - za slovenščino jih še ni...), tablete za striženje ali kodranje las, tablete za občutke simpatije do zoprne tašče, tablete za zimsko telesno ogrevanje, letno hlajenje in celo tablete za protizdrsne zimske podplate, ki so obvezne med 15. novembrom in 15. marcem. Tudi jaz sem do pred kratkim jedel tablete ob vsaki priložnosti. Verjel sem v znanost in stroko četrtega tisočletja, verjel sem v učinke vodenja življenja preko usmerjanja telesnih kemijskih reakcij. A v nekem trenutku me je zagrabila nostalgija. Našel sem namreč filmski posnetek iz davnega leta 2012, ko so se na neki golažijadi v občini Dobrepolje vsi ljudje prav lepo zabavali. In pomislite! Brez tablet za zabavo! Ob pogledu na veselo in sproščeno družbo mi je zaigralo srce. Kako je to mogoče, sem se vprašal. A so res lahko bili ljudje srečni in zadovoljni v tistih primitivnih časih, ko so zdravniki pisali zdravila še na recept in so morali ljudje po recepte v ambulanto, kjer so včasih čakali nanje po več ur! A so res bili lahko ljudje srečni brez nujno potrebnih avtomatov, imenovanih tabletomatov, s katerimi dandanes lahko dvignemo kakršne koli tablete zgolj s tabletno kartico in geslom? Blagor jim, ki so živeli srečno brez tablet ali ki so živeli srečno samo z nujno potrebnimi tabletami. Tudi jaz bi to poskusil, a nisem vedel, katere tablete so tiste nujne in katere ne... Odločil sem se, da bom to šel naslednji dan vprašat v zdravstveno socialni republiški center na Ptuju. Res sem to storil naslednji dan, a prave informacije nisem dobil. Zdolgočasen dežurni zdravnik, ki si je ravno pripravljal vodo pred popitjem tablete za spremembo verskega prepričanja, mi je dal samo nek elektronski naslov in suhoparno zamr-mral: »Vaše vprašanje je tako starokopitno, da odgovora sploh ne poznam, a ga lahko najdete na internetni strani arhiva zgodovine splošne medicine.« Potem je tableto popil in še preden sem po zahvali in pozdravu zaprl vrata, je zavpil za mano: »Jezus je legenda! Živela krščanska vera!« »Uf, kako hitro je tableta prijela... Človek se je v hipu spreobrnil...« sem pomislil in odhitel domov na računalnik. Tam sem takoj našel internetno stran zgodovine splošne medicine in ker se je najdeni filmček nanašal ravno na golaži-jado iz Dobrepolja, sem se odločil poiskati arhiv Splošne medicine Dobrepolje in vtipkal obdobje, ko je tam delal neki Marič. Tri ure sem vrtal po njegovih zapiskih in kmalu zatem se mi je izoblikoval natančnejši obris slike, ki je predstavljala življenjsko pomembna zdravila oziroma tablete, ki jih je res potrebno jemati. Ugotovil sem, da so bile to tablete za hude akutne bolezni in tablete za kronične bolezni vitalnih organov ter raka. Vse ostalo je predstavljalo sredstva, ki so jih ljudje uživali zgolj za lajšanje bolečine, stresa, nespečnosti, zgage ali pa kar tako preventivno, ker so pač slišali od drugih, da so neke tablete koristne. Iz zapiskov je bilo tudi razvidno, da so nekateri nenujna zdravila od Mariča kar zahtevali, oziroma so se sklicevali na izvide, kjer je pisalo, da jim jih splošni zdravnik mora predpisati. Prišel sem torej do zaključka, da se je ravno v tem obdobju začela naznanjati dandanašnja tabletna doba. Že takrat so namreč ljudje začeli zanemarjati svoje telo, gojiti nezaupanje do ozdravitvenih zmogljivosti svojega lastnega telesa in izkazovati slepo zaupanje kemiji in tabletam, ki naj bi bila sposobna preprečiti in ozdraviti vse bolezni tega sveta; da le bolezen zdravnik pravi čas odkrije in prepreči njene škodljive posledice. Če ne je seveda šlampast, nevešč in zoprn. Potem sem začel razmišljati, kakšna je bila pa situacija v drugih delih Slovenije. Poiskal sem nekaj mestnih, nekaj podeželskih ambulant in na moje presenečenje ugotovil, da je bilo drugje še slab- še. Vsaj kar se tiče gibanja; v dobrepoljski občini je bila namreč splošna zavest ljudi za zdravo gibanje na veliko višji ravni kot drugje, čeprav so bile tudi v Dobrepolju še ogromne rezerve in bi se dalo še marsikaj storiti v pozitivno smer. Prav tako je bilo v tej občini povprečno večje število rojstev, kulture, zabave, vere in upanja. Najbolj prelomno v smer zdravih življenjskih navad pa je bilo leto 2012. Takrat je namreč nek tako imenovani Zavod za zdravstveno varstvo skupaj z občino, zdravstvenim domom, raznimi izobraževalnimi ustanovami in predvsem široko množico zagnanih Dobrepoljcev izvedel akcijo Živimo zdravo. To je bila večmesečna akcija s številnimi prireditvami, ki je vzdramila ljudi, premaknila naravnanost njihovega razmišljanja in spodbudila njihovo notrajo energijo za zdrav življenjski slog. Vsako delo je zaradi nekaterih svojih škodljivih učinkov dobilo nasprotno aktivnost kot protiutež, ki je blažila in zavirala škodljivosti posameznega dela. Naslovi lokalnega časopisa so se takole glasili: Gospodinje so pekle in tekle; Kiparji so klesali in plesali; Mesarji so klali in zelenjavo iskali; Skreganim delavkam vsak obrok spremlja prijazen nasmeh in stisk rok; Gostilničarji kadilnico spremenili v biovalilnico; Učitelj po stresu domov na kolesu, in še in še bi lahko naštevali. To je bilo leto zdravstvenega preporoda, med katerim se je v ljudskih glavah postopoma oblikovala neka nova slika željenega in osrečujočega načina življenja. Marketinš-ko trendovsko potrošniško eksotično idealizirano podobo, ki naj bi predstavljala cilj in smisel človekovega dela, je zamenjala podoba individualnih iskanj notranjih občutkov sreče, najdenih ne le z lastno močjo, ampak v veliki meri tudi s pomočjo družine, prijateljev, sodelavcev, soobčanov in človeku prijaznih institucij. To pa so tiste vrednote, dragi obiskovalec moje internet-ne strani, najditelj pisma v moji gnijoči roki sredi smetišča tablet, ki so povzročile preporod tudi v moji glavi, nekaj let pred mojo smrtjo. Kot človek sem namreč na podlagi razmišljanj, ki jih je v meni sprožil film z dobrepoljske golažijade 2012, izoblikoval prav tako podobo življenjskega sloga, kot jo je narekovala akcija Živimo zdravo v Dobrepolju 2012. Kot znanstvenik pa sem se v letih tik pred letom 3000 usmeril v analize in promocijo tega istega življenjskega sloga čim širši, s tabletami prežeti ljudski množici. Želel sem, da v leto 3000 človeštvo vstopi z nekimi novimi smisli, a starimi, človeku in človeštvu prijaznimi vrednotami in medsebojnimi odnosi. Pa sem žal že po nekaj letih ugotovil, da sem zgolj sodobni Don Kihot. Najbolj me je prizadel obisk pri ministru za zdravje, kjer sem mu po enem letu mukotrpnih prošenj za nekajminutni sprejem poskušal opisati pomen mojih prizadevanj. Poslušal me je pet minut, nato pa ves zdolgočasen vzel neko tableto, me poslušal še pet minut in na koncu prezirljivo zavrnil, rekoč: »Dragi kvazi analitik. Poslušal sem vas pet minut in vas nisem razumel. Potem sem vzel tableto za razumevanje utopičnih analitikov, pa vas žal tudi s pomočjo te tablete nisem razumel. Pojdite in nam pustite, da se razvija tabletna medicina tudi v prihajajočem četrtem tisočletju.« Ta obisk me je popolnoma sesul. Moje večletno delo je šlo v nič, moje zdravje je ugašalo. Izgubil sem smisel do življenja, nisem se več boril ne za zdravje, ne proti boleznim. A ko sem zaslutil, da prihaja moja zadnja ura, sem začutil še zadnji žarek upanja in s poslednjimi močmi napisal tole sporočilo na listek, ki sem ga trdno stisnil v pest ob zad- njih vzdihljajih. Če me ti, dragi najditelj in bralec kolikor toliko razumeš, te prosim, da širiš ideje naravno zdravega načina življenja, idejo odvračanja škodljivih življenjskih navad in idejo smotrnega in nadzorovanega uživanja tablet, predvsem zgolj tistih tablet, ki so nujno potrebne. Te naj služijo zdravljenju hudih bolezni in nujnemu zniževanju tistih dejavnikov tveganja, ki bi v primeru nezdravljenja relativno hitro vodili v nevarno ogrožujoče zdravstveno stanje. Hvala za tvoj čas! Zlato je ves obnemel in zamišljen, prevzet od sporočila nesrečnega znanstvenika ugasnil računalnik. »To je to«, je ugotavljal sam pri sebi, »znanstvenik ima prav. Poskušal mu bom slediti.« V nekaj dneh je odprl svojo internetno stran, kjer je predstavil znanstvenikovo delo in sebe, kako se je spremenil. Vrstile so se rubrike, ki so v naslednjih mesecih beležile na milijone inter-netnih obiskovalcev in ko so nosile sledeče zveneče naslove: Zlato je solato; Ko Zlato sname kravato, obuje telovadno copato; Zlato hodi v hribe in rad uživa ribe in tako dalje in tako dalje... ♦ Kaj naj skuham danes za mojo družino? Kako naj skuham bolj zdravo, okusno in ceneje? Kaj naj kuham pozimi, pomladi, poleti, jeseni? Odgovore na ta in druga vprašanja dobite na zanimivem kuharskem tečaju Kuhajmo varno in zdravo z Emilijo Pavlič Emilija Pavlič je neobičajna gospa s precej običajnimi kuharskimi recepti. Sestavljeni so iz preprostih svežih živil, ki so jih cenili predniki, razumljivi so in preprosti za pripravo. Njeni kuharici, Za otroke kuhajmo zdravo in Mamica, nauči me kuhati, sta pri bralcih odlično sprejeti. Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge vas vabi, da se nam pridružite v petek, 19. oktobra 2012, ob 18:00 uri v gostilni Pri Zori, Kompolje Kotizacija na osebo 7€ Ustvarjalnost in telesna vadba Skupinska Energijska vadba je vadba, pri kateri s pomočjo različnih vaj vplivamo na povrnitev in vzdrževanje zdravja. Vaje so primerne za vse starosti in tudi v poznem življenjskem obdobju omogočamo priklic sposobnosti našega organizma. Z njimi se spodbudimo, da ostajamo zdravi in vitalni v vseh obdobjih življenja. Da prebudimo vse mišice, ki so morda zaradi ponavljajočih se gibov preveč zategnjene in jih moramo sprostiti ali druge, ki so zaradi neuporabe mlahave, in jih moramo obuditi v gibanje. Vadba se ne ukvarja le z mišicami, pomaga nam tudi podaljševati gibljivost sklepov in deluje kot preventiva. Ker je v zdravem telesu tudi zdrav duh, vaje pomagajo predvsem k dobremu počutju in pozitivni naravnanosti. Vplivamo lahko na porabo stresnih hormonov, na porabo sladkorjev in omogočimo shranjevanje energije v jetrih, filtriranje tekočin preko ledvic in mehurja. Prav tako izboljšamo dihanje s tehnikami, ki to podpirajo in omogočajo. Svoj utrip in delovanje srca uskladimo z gibanjem, delovanje živčevja se aktivira, poskrbimo za pretok limfnih poti. S telesnega preide delovanje vaj tudi na druge nivoje in vsa zanikana čustva, ki vodijo v depresijo in izgubo nadzora nad seboj, pa tudi zanikanja, ki jih iščemo za druge. Z vajami lahko to stanje presežemo do te mere, da ne vplivajo informacije več na nas. Energijska vadba in sproščanje zaradi svoje celovitosti spodbujata tudi pretok kemičnih reakcij in sporočil preko čutil v možgane in od tam do različnih mišičnih sklopov in spet nazaj. Od sposobnosti našega dojemanja in notranjih izkušenj je odvisno, kaj je dobro za naše najboljše počutje in ravno zato lahko spremenimo vse zaznave v takšni meri, da vplivajo na oseb- ne pozitivne odzive, s katerimi oblikujemo vsakdanjost in pomagamo, da se zdravilne vibracije zaznajo v prostoru znotraj nas samih in tudi v naši okolici. Ostane nam notranji mir in vir moči za nov delavnik in vsakdanjik. Primer zelo preproste VAJE za sprostitev: - Sprostimo telo in čustva. Popolnoma se umirimo. Bodimo nežni in pozorni. Z VDIHOM usmerimo pogled za zaprtimi očmi navzgor in rahlo v notranjost svoje glave, kot bi za zaprtimi očmi potegnili pogled vase s polkrožnim nežnim gibom. Tam se nahaja hipotalamus, hipofiza in epifiza, tudi tako imenovano tretje oko. - Ob IZDIHU nežno sprostimo pogled -usmerimo ga, kot običajno (oči so še vedno zaprte)zaključimo polkrog. Ponovimo nekajkrat. Po nekaj ponovitvah se potopimo v stanje popolne umiritve - ko ob gibanju ni napora in imamo občutek, da smo prestopili v stanje zavesti, kjer zdravimo sebe. - Počasi odpiramo oči, ohranimo sproščenost, pretegnemo se. Ko dosežemo »zrela leta«, nas pridobivanje iskrenega spoštovanja varuje pred vdorom bolezni in je veliko bolj naravno zdravilo kot preštevanje holesterola in ugotavljanja, ali smo vzeli tablete. Samospoštovanje in spoštovanje do vsega živega vlije srcu občutek zaupanja in samozavesti in je kot balzam za našo notranjost. Gibljivi možgani ustvarjajo lastno inteligenco. Vemo, da nam telesne vaje koristijo čisto od mladih nog, ko se mišice šele razvijajo in preko srednjih let, ko se veča mišična masa, življenje pa vdira z vedno več stresa in na- čenja telo tako ženskam, kot moškim. Posebna prednost energijskih vaj pa je tudi, da lahko z določenimi tehnikami prepoznamo in odpravimo probleme, poiščemo poti do koncentracije, spremenimo navade in odplaknemo proste radikale. Skratka, vplivamo na celice in celično inteligenco, ki jo zmore samo naše telo in je značilno za vsakega posameznika. Energijska vadba ima tudi kvantni učinek, ker glede na količino opravljenih vaj in dihalnih tehnik daje priložnost telesu, da se obnovi. Obnovi najfinejše vzorce funkcionalnosti in zmožnost poprave svojih lastnih notranjih zmogljivosti. Telo pošilja nezgrešljive informacije, in ko ta sporočila znamo prebrati, lahko ugodimo vsem svojim potrebam. Vemo, da nam želodec javi, da smo siti, telo z izgorelostjo in utrujenostjo išče počitek, mišice trepetajo in se občutijo krči, ko smo preobremenjeni in črevesje je dehidrirano, ko smo zaprti. Torej, ko ujamemo naravni ritem, kljub zahtevam sodobnega časa, in ne zapademo v brezglavo hitenje, imamo več možnosti za zdravo in vitalno življenje do poznih let. Ena izmed teh možnosti je Energijska vadba in sproščanje. Opustimo lahko tudi bojevanje z negativnostjo in bojevanje s seboj. Opustimo obsojanje, prav tako ocene in odločitve »prav in narobe«. Strah naj bo pod kontrolo. Vse to nadomestimo s pozornostjo in čarobno besedo ljubezen. Zaupajmo v to, kar delamo. V pomoč nam bo naša notranja energija in nekaj tehnik, ki jih bomo z raznimi vajami prebudili ali zgradili. Če ste se našli v kateri od teh misli in vam dih življenja predstavlja kakovost in zadovoljstvo, se vidimo na Energijski vadbi in sproščanju Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti, kjer se bomo družili skoraj debelo uro. Pogovorili se bomo lahko tudi o težavah, ki vam kratijo vsakdanjik ali pa se samo dobro imeli, se prepotili in se seveda tudi sprostili. Lahko pa se dogovorimo tudi za terapijo. Za vadbo potrebujete ležalko, trenirko ali ohlapno oblačilo, toplejše nogavice in za začetek dobro voljo, potem pa kar samo steče in z veseljem se redno družimo že osmo leto. Preverite. Se vidimo, da izvemo še več. Za vas pripravila Vaditeljica in terapevtka Tina Sešek, 041 745 363 Ne morem verjeti! Petra Šemen Saj sploh ne vem kje in kako naj začnem, ker mi skozi možgane neprestano šviga milijon misli in informacij. Ker enostavno ne morem dojeti, da je vse to lahko res, da sploh lahko obstajajo tako zlobni in pokvarjeni ljudje. Že nekaj časa se nekateri ukvarjajo samo še z podtikanjem, metanjem polen pod noge in blatenjem tujega imena. O čem ali o kom govorim? O Življenje v Prizmi Draženko Rosič Priznam, krivičen sem bil, ko sem mislil, da so tukaj samo zato, da zaslužijo denar, da smo mi, malo drugačni, za njih samo številke. Kmalu pa sem dojel, da temu ni tako. Dojel sem, da so to ljudje, ki imajo veliko več kot samo svoj ego. Ljudje, ki imajo neskončno veliko ljubezni za nas drugačne. O kom govorim? O njih, ki varno in zanesljivo vodijo barko, ki ji je ime Prizma. Prizma je zavod, posebni socialni zavod, v katerem bivam že kakšne 3 mesece. In oni so tisti, ki so tukaj zaposleni. Ne bom imenoval vsakega posebej, ker se lahko zgodi, da bi zaradi svojega okrnjenega spomina koga nenamerno izpustil in mu naredil krivico. Imenoval bom samo kapitana ali bolje rečeno kapitanko te posadke, gospo Katjo Vipotnik. To je direktorica zavoda Prizma. Odločna in v istem trenutku zelo preprosta. Ženska, ki ima trdna načela in jasne cilje. Odprta in srčna, pripravljena spregovoriti z vsakim, pa najsi bo to visok funkcionar ali pa jaz, mali človek. Vse to sem počasi dojemal skozi ves ta čas, ki sem ga preživljal tukaj v Prizmi. Dokončno pa mi je postalo jasno tiste- peščici ljudi, ki se zaradi svojih frustracij, svojega nezadovoljstva in vseh svojih kompleksov tako radi znašajo nad direktorico PSZ Prizma, gospo Katjo Vipotnik. Tudi jaz sem ena od zaposlenih v tem zavodu in vse to vidim in gledam že več let. In ker sem zelo radovedne narave, me resnično zanima, zakaj to počnejo. Morda jih moti njena odločnost, morda to, da ima jasno začrtane cilje, morda njena trdna volja, moč in vztrajnost, ga dne, ko se je v parku našega zavoda odvijala prireditev, ki so jo poimenovali »Poletni večer v Ponikvah. Bilo je prečudovito. Še danes sem poln vtisov tistega večera. Prireditev je bila namenjena vsem, tako vaščanom Ponikev, kot okoliškim vaščanom in tudi nam, ki živimo v zavodu, skratka dobrodošel je bil vsak, ki se nam je želel pridružiti. Kot sem že povedal, večer je bil prečudovit. Organizatorji so pripravili čudovit program, v katerem so nastopili tudi moji sostanovalci s pevskim zborčkom Strune, nastopila je tudi dramska skupina iz bivalnih enot, ki prav tako spada pod okrilje Prizme, nastopili so tudi plesalci folklorne skupine Ponikve in še nekaj drugih. Celo gospod župan nas je nagovoril. Gasilsko društvo Ponikve je organiziralo roštiljado in poskrbelo, da nismo bili ne lačni ne žejni. Naša zavodska kuharica Tanja je na-pekla ogromne količine razno raznega peciva, tako, da tudi sladkosti ni manjkalo. Skratka, bilo je dosti smeha, tudi plesalo in pelo se je ... bilo je zabavno in kot sem že nekajkrat povedal, prečudovito. Večer se je počasi prevesil v noč, ura je bila že pozna, jaz pa že malo utrujen. In tako sem morda celo njeno nepopisno veselje in ljubezen do dela, ki ga opravlja, morda pa zgolj dejstvo, da jo imamo radi. Le kako je ne bi imeli, ko pa je poleg vsega, kar sem že naštela, še veliko več. Je človek! Človek za vsakega, vedno in povsod. Celo za njih, ki ji danes zabadajo nož v hrbet. Ne bom opisovala njihovih dejanj, ker se mi gnusijo, ker so podla, primitivna in globoko pod nivojem in ne bom omenjala njihovih imen, ker tega niso vredni. Vsi tisti, ki to so, se bojo ob branju tega članka sami našli, ker jim njihova pokvarjena vest ne bo dovoljevala, da se ne bi. Jaz se tolažim s tem, da stari ljudski pregovor pravi: »... šiba ima dva konca ...«, za njih pa upam, da jih njihova vest ne bo vodila v propad in da bojo lahko mirno spali! ♦ poln lepih doživetij in vtisov prečudovitega večera počasi legel k počitku. Takrat sem se resnično zavedal, da sem srečen, ker sem lahko potnik na tako prečudoviti barko, s tako izjemno posadko. P.S. Že v naprej se iskreno opravičujem, če sem karkoli narobe napisal ali kogarkoli nenamerno pozabil omeniti. Hvala za vaše razumevanje. ♦ Boutique »»VaSa« - prodaja in šivanje ženskih oblačil - svetovanje in šivanje po naročilu - razna popravila Obiščite našo spletno stran: www.boutique-vlasta.com ali FB stran: ustvarjalnica Boutique Vlasta Nahajamo se na Rašici 24b nad Trubarjevo domačijo. Odpiralni čas: - četrtek in petek: od 15.00 do 18.00 - sobota: od 9.00 do 12.00 Vse ostale informacije na tel.: 040 / 19 30 80 Vabljeni! Vlasta Bahčič s.p., Zdraviliška 1, Laško PE Rašica 24b, Velike Lašče V Dobrepolju živimo zdravo Vsakdo med nami želi ohraniti ali izboljšati svoje zdravje. K temu cilju želi prispevati tudi program »Živimo zdravo«, ki bo v letošnji jeseni potekal v Dobrepolju in ga vodi Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana ob sodelovanju občine Dobrepolje. Namenjen je tako tistim, ki pri sebi že opažate določene zdravstvene težave in jih želite omiliti, kot tistim, ki ste zdravi in želite zdravje ohraniti do pozne starosti. Trenutna starost, izobrazba in spol pri tem niso pomembni. Delavnice v okviru programa bodo poleg predavanj vključevale praktične prikaze, strokovnjaki pa bodo pripravljeni tudi odgovarjati na vprašanja. Naslovi delavnic: Datum: 3. Pomen gibanja za zdravje 4. oktober 4. Osnove zdravega prehranjevanja 11. oktober 5. Praktičen prikaz zdrave priprave jedi in pokušina 18. oktober 6. Zdrav način priprave jedi s praktičnim prikazom in pokušino 25. oktober 7. Zdrava telesna teža 8. november 8. Pridelava sadja in zelenjave za lastne potrebe 15. november 9. Preprečevanje kroničnih bolezni s poudarkom na lokalni problematiki 22. november 10. Preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka ter ponovitev meritev dejavnikov tveganja 29.november 11. Zaključna delavnica s pohodom predvidoma 8. december Delavnice bodo potekale ob četrtkih s pričetkom ob 19. uri v Jakličevem domu (mala dvorana) na Vidmu, niz delavnic pa bomo zaključili s pohodom in prijetnim druženjem. S prihodom jeseni se običajno naš življenjski ritem nekoliko umiri in - zlasti ob večerih -si lažje utrgamo urico do dve časa zase. Prijazno vabljeni! Obisk delavnic je brezplačen. Za več informacij se lahko obrnete na lokalni koordinatorki programa Dušico Hočevar (051 253 449), Marija Žnidaršič (031 361 170) ali na sodelavki Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana Tjašo Jerman (tel. 586 39 17, tjasa.jerman@zzv-lj.si) in Bojano Heindler (tel. 586 39 29, bojana.heindler@zzv-lj.si). Približujejo se hladnejši dnevi -z rekreacijo se selimo v zaprte prostore Pa ne s čisto vsemi. Še vedno se da igrati na prostem nogomet, pa tudi drugi športi in seveda tek. Tega se da izvajati na prostem v vseh letnih časih, samo obleči se je potrebno malo bolj toplo. Naj vas ob tem pisanju takoj povabimo na 2. dobrepoljski tek (13. oktober v dopoldanskem času), ki se bo odvijal v okviru 3. dobrepoljskega vandranja. Informacij bo dovolj preko različnih medijev, da se boste podrobneje seznanili s prireditvijo. Povabite znance in prijatelje, da z vami aktivno preživijo prijeten jesenski dan. Sedaj pa še nekaj povabil v vadbene skupine, ki se bodo organizirale v jesensko-zimskem času. ŠD Dobrepolje bo organiziralo dve vadbeni skupini v nogometu, eno v odbojki in eno v košarki. Nogomet se bo razdelil na veterane in člane, ostale skupine bodo mešane. Urnik bo predvidoma tak kot prejšnja leta: veterani bodo imeli vadbo v nogometu ob torkih ob 20. uri, člani pa ob sobotah ob 17. uri; odbojka bo ob ponedeljkih ob 18.30. uri; košarka ob četrtkih ob 18.30. uri. Z vadbo naj bi organizirano začeli po 15. oktobru. Vabimo vse zainteresirane, da si pravočasno zagotovite mesto v skupinah. Za vse informacije smo vam vedno na voljo preko telefonov, e-mailov, oz. jih dobite na spletni strani ŠD Dobrepolje. Nismo pozabili na aerobiko in fitnes. O teh dejavnosti pa vas bodo seznanile vaditeljice ŠD Dobrepolje. Ze v naprej se veselimo druženja z vami. Pripravil: Alojz Kuplenk Pogumno v novo sezono rekreacije! »Naj bo mir, kjerkoli ste, vaša izbira. Vse, ki jih srečate na svoji poti, povabite, da se vam pridružijo.« (Louise L. Hay, 101 pot do sreče) Ko sedim in premišljujem o sezoni rekreacije, ki je pred nami, mi pride na misel, kako hitro so se končale počitnice, kako si želim več prostega časa, miru, humorja, manj stresa, mlajši spomin. Ali je res preveč, če si želim več časa zase, srečne ljudi okoli sebe, manj obveznosti in več trenutkov s svojimi bližnjimi? V teh podivjanih časih, ki jih krojijo naporne in odgovorne službe, slabe gospodarske razmere, vrednote, na katere smo pozabili, ali res mora vse to upravljati z nami in nam krojiti vsakdan? Vemo, da če želimo okusno hrano, moramo dodati začimbe, če želimo več ljubezni, si moramo postaviti nove cilje in vznemirjenje, da lahko občutimo in vidimo, kako lepa je. Če želimo, da je življenje polno, si postavimo cilje, ki so nam izziv, znanje in izkušnja. Za vse to moramo poskrbeti sami. Če želimo, da dnevi ne bodo enaki drug drugemu, moramo vanje spusti nova doživetja in poskrbeti, da nas izpopolnijo, navdušijo in nas popeljejo iz vsakdana. Vse, kar že poznamo, v nas deluje sproščujoče, daje nam občutek varnosti in gotovosti. Ker si človek želi sprememb, in vem, da start v novo sezono rekreacije ni preprost, vas vabim v našo družbo, ker v družbi in s prijatelji je vse lažje. Pridite in naredite nekaj zase! ZAČNEMO 2. OKTOBRA 2012 PO SLEDEČEM URNIKU: TOREK SREDA ČETRTEK 17:30 - 18:25 KORENINE (upokojenci) Stanka 17:30 - 18:25 KORENINE (upokojenci) Stanka 18:30 - 19:30 PREPROSTO FIT Stanka 19:00 - 19:55 PILATES 1 (tudi za moške) Stanka 18:30 - 19:30 PREPROSTO FIT vadba za zdravo hrbtenico (tudi za moške) Stanka 19:30 - 20:25 ŠTENGCE Tina 20:00 - 21:00 PILATES 2 Stanka 19:30 - 20:25 ŠTENGCE Tina 20:30 - 21:30 SKOKICE Urška 20:30 - 21:30 SKOKICE Urška Zapisala: Stanka Kuplenk Inštruktor vadbe za zdravo hrbtenico Pilates inštruktor Potovanje na Filipine (4. del) Po vseh dogodivščinah, ki sva jih preživela do sedaj, bo tale teden relaksacije prav dobro del, a vseeno ne misliva brezdelno pole-žavati, ker pred nama stoji svet, poln raziskovalnih priložnosti, in temu se seveda ne bova odrekla. Realno gledano se lahko sončiš in namakaš že na slovenski obali in to te ne stane potovanja nekaj 10.000 kilometrov stran od doma. Piše: Gašper Klinc Filipinska vlada je na prav lep način omejila izkoriščanje turistov na tem področju. Enostavno so vse možne enodnevne izlete s čolnom iz El Nida kar zakonsko določili in jim predpisali ceno. Tako recimo izlet tipa A, v vseh agencijah, ki jih je v tem mestecu malo morje, pomeni povsem enako ponudbo kot v konkurenčni agenciji nekaj deset metrov naprej ali nazaj. Naj omenim, da tako imenovane agencije pomenijo skorajda podrte kolibe. Večdnevni izleti so tukaj nesmiselni, saj je množica otokov daleč naokoli neposelje-nih in ponudb za prenočitve na njih ravno tako ni. S šotori tega tudi nočejo prakticira-ti, a ne uspeva izvedeti, zakaj. Naslednji dan že precej zgodaj stojiva na obali in čakava na najino »banko«, da se vkrcava. Na obali naju dobi še neka gospodična, ki pobira sumljivo ekološko takso v zameno za veljavno nalepko. Kasneje se izkaže, da je bilo to res potrebno. Če te brez te nalepke dobijo uradni organi, plačaš visoko kazen, tvoj vodič pa še mnogo višjo. Izlet A Je bil precej suhoparen, kar se tiče družbe na čolnu. Skregan britanski par, »presran« ruski par in nekaj vreščečih azijcev je bolj kot ne morilo dobro voljo na barki. Rusi so tukaj v večini snobovski in vsi drugi so za njih razred ali dva nižje od njih samih (vsaj oni so prepričani v to). Tokrat pokažem svoje fotografske vrline in takoj potopim najin povsem nov fotoaparat v slano vodo ... kdo bi sploh pričakoval, da bo zadeva crknila ... seveda je takoj in obsojena sva na preživljanje najlepših trenutkov tega dopusta brez sleherne spominske fotografije. V vsak izlet je vključeno tudi kosilo. In od tega nisva pričakovala veliko, saj so takšne ponudbe ponavadi le vaba za turiste. Hudo sva se uštela. Ustavimo se na enem izmed mnogih povsem neposeljenih otokov s čudovito belo peščeno plažo. Trije vodiči na našem čolnu takoj urno začnejo raztovar-jati in v nekaj minutah se iz bližnjega ognjišča že kadi in na rešetki se pečejo sveže ribe, teletina in zelenjava. Medtem so tudi že postavili pravi mali kamp, kjer bomo jedli. Vse skupaj me resnično navduši. Hrane je več kot preveč in skoraj vsi se raje kot za kamp odločimo, da z naloženimi krožniki odkorakamo nekaj deset metrov vstran in jemo sedeč na peščeni plaži in s čudovitim pogledom na živo modro morje. Na koncu nam nasekajo še lokalno sadje, ob katerem bi naše vsakodnevne breskve, jabolka in hruške izgledale kot potepuš-ki psi. Ja, tukaj gre kot kaže vse v žive barve, močne okuse in vonjave. Tukajšnjemu sadju res dam čisto desetko. Z njim se ne morejo primerjati niti naše slaščice. Vodiči naše kosilo izkoristijo za kajenje »žlahtne travi-ce«. To je tukaj kar precej pogosto. Vse poteka zelo po domače in kosti, ki ostanejo od kosila, zmečejo v morje, nakar prava invazija rib prileti iz vseh koncev in začne se še njihovo kosilo. Jaz ne dam miru in hitro nataknem potapljaško masko na glavo in skočim v množico rib. Prav neverjeten občutek je plavati v družbi s takšno maso živobarvnih rib, ki te neboječe radovedno raziskujejo. Skoraj vsi ostali se mrzlično oklepajo svojih rešilnih jopičev na čolnu. Kakor da je bistvo njihovih počitnic tukaj strah pred vsem novim. Brodolomci Iz naše zadnje postojanke krenemo s čolnom nazaj proti El Nidu. Vsi navdušeni spremljamo še majhno jato rib v daljavi, a kmalu ugotovimo, da to niso ribe, ampak v rešilne jopiče oblečena skupina turistov, ki je brez vsake možnosti dvigovala svoje fotografske in snemalske čudeže tehnike nad vodo. Že prvi večji val je pokopal njihove interese in kakih deset visoko proračunskih fotoaparatov je bilo namočenih do neuporabnosti. To se je še neštetokrat ponovilo, dokler niso bili tako daleč od nas, da nismo več videli, kaj se dogaja z njimi. Naš vodič je trdil, da so dovolj blizu obale, da ne bo težav s sestopom na suho. Ker jim res ni manjkalo do obale niti 20 metrov in so vsi nosili rešilne jopiče, sem mu verjel. Malo stran od njih si še ogledamo njihovo potopljeno »banko« in odropotamo dalje. Naredimo še nekaj postankov po razno raznih naravnih znamenitostih in za tisti dan zaključimo izlet. Psi Na vseh osamljenih otokih je kar precej psov. Razložijo nama, da se psi stalno selijo iz enega na drug osamljen otok in sicer kar tako, da sem in tja skočijo na kakšno »banko« in skočijo dol na kakem drugem otoku. Pravi pasji nomadi. Ker na otokih ni žive duše, ki bi lahko skrbela zanje, se prehranjujejo kar skupaj s turisti, ki za kako uro mimogrede obiščejo otok. Kar nekaj iznajdljivosti premorejo, da se preživijo na tak način. Navsezadnje ni poleg divjine tukaj ničesar. Zasebniki Ker je na Filipinih življenjski standard zelo nizek, njihova država pa zaradi čudovitega morja, toplega podnebja in neskončnih kilometrov peščenih plaž enostavno pravi magnet za tujce, ki so v primerjavi z domačini pravi bogataši, pa čeprav doma veljajo za povprečneže, je tudi povpraševanje po nakupu odsekov plaž ali pa kar celih otokov seveda ogromno. Za njih je cena zemlje obupno visoka, za nas smešno nizka, sploh za tako ekskluzivno lokacijo. To se je hitro izkazalo za velik problem filipinske vlade, saj so enostavno začeli razprodajati lastno državo. Trend se omejili tako, da lahko filipinsko zemljo kupiš le, če imaš njihovo državljanstvo. Ker pa se tat vedno bolje znajde kot policaj, so se začele množične poroke tujih turistov in filipinskih domačink. Tako na enostaven način pridobiš pravico do nakupa zemlje. Vse več in več je namreč predvsem tujih upokojencev, ki v svoji lastni državi prodajo bolj ali ne povprečno imetje, pobašejo ves denar in že sedijo na letalu za Filipine. Tukaj si brez težav, v rekordnem času, vsak starček najde tudi po 50 let mlajšo nevesto, saj za njo to pomeni beg iz revščine. V nepremičninski agenciji pove, za kakšno vsoto kupuje zemljo, obalo ali otok, in ti mu najdejo nekaj ustreznih lokacij, izmed katerih si po ogledu eno izbere in jo kupi. Delovna sila in material sta tukaj smešno poceni in tako si gradijo prave luksuzne vile. Ob nekaterih ti zastane dih. Med najinim potovanjem sva srečala možakarja iz Avstralije, ki je na tak način poročen s Filipinko in povedal nama je, da že ima izračune, koliko ga bo nakup nekaj 100 metrov obale in gradnja vile na njej stalo. Na hitro rečeno okoli 40.000 EUR. Pri nas si za takšne denarje kupujemo avtomobile, tam pa uživaš v luksuzni vili na plaži. S tujo pokojnino ali plačo pa živiš življenje bogataša na tem koncu sveta. Avstralec ima še službo v lastni domovini, a lahko dela na daljavo kar od tukaj. Okoli 1600 EUR neto plače ni v Avstraliji nič posebnega, tukaj mora delavec na recepciji hotela za ta denar delati celo leto. Njegova žena je pustila službo in večino leta preživita na potovanjih po Aziji. Dela približno 3 do 4 ure na dan, ostalo pa je samo uživancija. Ker sta tako malo doma, živita kar v resortu, kjer jima kuhajo, perejo in poskrbijo za vse ostalo. Zanimiv način življenja. Za pospravljanje imata osebno pomočnico, ki skrbi za njune preostale želje in potrebe. 80 EUR na mesec plačata njej, ampak v svojem lastnem domu ne umakneta niti umazanega kozarca iz mize. Tudi v trgovino hodi namesto njiju. Po vsem, kar mi je razložil, da dela namesto njiju, me je že držalo, da bi ga vprašal, ali si vsaj rit obrišeta lastnoročno. Nama je takšen način življenja pač malce bizaren. Najina indijska kolega Zvečer sediva na verandi, ko do naju pristopi možakar in se predstavi kot korejski lastnik hotela, v katerem bivava. Povpraša naju, zakaj za izlete ne koristiva njihovega gliserja, saj jih tudi on organizira v okviru hotela. Ko pokaže na čoln, zasidran kakih 100 metrov od obale, se kislo nasmehneva in začneva malo oklevati okoli tega. Gliser namreč premore prav zverinski motor in dobro veva, kako bencina žejne so te zadeve. V glavi si cene izletov takoj podvojim. Stare lesene »banke« namreč poganjajo počasni dizelski motorji, ki najbrž v celotnem tednu vožnje ne pokurijo toliko goriva, kot ga tale vodna raketa v nekaj urah. Pojasni nama, da tudi zanj velja ABCD sistem nu-denja izletov in to velja tudi za cene. Malo v dvomih se sicer dogovoriva za naslednji dan. Zjutraj se dobimo na recepciji in spoznava najina sopotnika - indijski par. Ko vidim, da bomo sami štirje v čolnu, mi je kalkulacija okoli zaslužka Korejca še manj jasna. Mi se vozimo v izjemno potratnem gliserju, na varčno »banko« pa naložijo vsaj kakih 12 ljudi. Čoln leti bolj po zraku kot po vodi in za isto razdaljo potrebujemo mi 10 minut, »banka« pa eno uro. To pomeni, da nam na točkah, kjer se ustavimo, ostane več časa za raziskovanje. Kljub temu nama ni žal, da sva eno turo prepotovala tudi z »banko«, saj je tudi to po svoje prav posebno doživetje. Ironično vmes srečava prestrašen ruski par, ki zopet izgublja čas na »banki« in prav čudno naju gledata, saj sta naju imela ob prvem srečanju za »tlačana«, sedaj pa naju prav po gosposko vozijo naokoli v enem izmed edinih dveh gliserjev daleč naokoli. Tudi drugega si lasti nek drug hotelir iz te vasi. Šele zdaj mi je jasna strategija teh dveh hotelirjev. Ker imata v lasti najboljša hotela na tej obali, čolni ne služijo zaslužku, ampak izključno visokem standardu svojih gostov. Kamorkoli se pripelješ, vsi vedo, v katerem hotelu bivaš. To najini avanturistični žilici sicer ne odgovarja, a na tak način bova raziskala veliko več otokov. Indijca sta precej zanimiva. Vode se bo-jita kot hudiča in pri svojih 35-ih letih ne znata plavati. Možakar se zato kot 10-let-ni otrok potaplja v največ pol metrski vodi. Trenutki, ko jaz skočim iz čolna v nekaj metrov globoko vodo brez rešilnega jopiča, so vedno trenutki groze za njiju in vedno znova mi mrzlično tiščita v roke jopič, naj ga vendarle oblečem. Razložita, da kljub visokemu spoštovanju tradicije in vere v svoji domači državi onadva živita po lastnih pravilih. Večinoma vse, kar jima tradicija in vera prepovedujeta, onadva priredita po svoje. Za njuno poroko se niso dogovorili njuni starši, ampak sta to naredila kar v lastni režiji in potem sta samo še napotila starše, da se dobijo med sabo in se dogovorijo okoli delitve imetja. Ker sta gurmana, povesta, da sta ob obisku Anglije brez predsodkov jedla odlično teletino in jo zalivala z rdečim vinom. Kaj takega si doma vseeno ne upata privoščiti, saj je krava alfa in omega v njihovi kulturi in gorje, če bi ju zalotili pri uživanju govedine. Zvečer naju povabita še na svojo verando, da rečemo še kakšno več ob kozarcu vina, ki sta ga privlekla prav iz Indije. ♦ Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. ZAHVALA 24. avgusta se je v 84. letu starosti od nas za vedno poslovila naša draga mama, babica, prababica in tašča Tončka Petrušen Skoraj 6 let je bivala v domu starejših v Grosupljem. Zadnje leto je čedalje bolj pogrešala svoj dom, zato je bila zelo vesela vsakega obiska. Milena, mnogo dni si ji polepšala. Upam da veš, ko smo ti hvaležni. Slavki, Tonetu, predstavnikom Društva upokojencev in drugim, ki ste jo kdaj obiskali, prisrčna hvala. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen mašni in pogrebni obred in za večkratne obiske v domu, ki so ji veliko pomenili. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala pevcem in gospe Zalki za molitev. Hvala cvetličarni Lilija za lepo opravljeno delo. Predvsem pa zahvala vsem, ki ste jo kropili in jo kljub hudi vročini v velikem številu pospremili k večnemu počitku. Zdaj počivaj draga mama, tam ni gorja, ni bolečin. Vsi njeni, ki smo jo imeli radi in ji stali ob strani A Le tisti človek je srečen, ki se je srečo naučil izluščiti, ne iz idealnih pogojev, ampak iz svojih aktualnih okoliščin. Orison Swett Marden 4rl4efcLvno irtgifldbtrio prometa itjr^e. g rad be^M nadror iihrSehlurrtü i«kyridbenö projektiranje,, gradbeni nadzor VMHII ILU J 1 - Kolodwita ulka 4 SI - llMGrwuplji djrfna it: 5195381065 gsav+UHIOpi 715753 Hfiiik