anmMts jeMi£e, v odnosu na osnovni plan skupno pa za 18 %. Obseg izvoza se povečuje na 615.000 $. Značilno za plan za leto 1970 je, da se v istem sorazmerju povečujejo dohodki in izdatki tako, da predvideni ustvarjeni dohodek ne izkazuje povečane produktivnosti dela, niti povečane ekonomičnosti poslovanja. Vzrok je v tem, ker izboljšani pogoji dela vplivajo na povečane stroške. Plan delovne sile zajema letos tudi nekatera nova delovna mesta, ki bodo šele s svojo uveljavitvijo doprinesla finančni uspeh v pogledu boljše kvalitete in boljšega izkoriščanja strojev. Predvideni finančni uspeh po kritju vseh stroškov znaša 2,022.155, kar je za 18 % več kot je predvideval plan za leto 1969. Ker v letu 1970 uvajamo v obračun novo metodo, imenovano patah. Deček mu je rekel: »Tu živi Lenin.« Mož si je porinil čepico z velikega čela na zatilnik, se namrščil od sonca in pogledal dečka. »Iz mesta bo,« je deček pomislil in dodal: »Naš kraj je znamenit. Ljudje iz mesta pogosto prihajajo s mkaj.« »Lep kraj,« je mož v modri srajci pritrdil. Drug vštric drugega sta šla dai .e. Deček je rekel: »Rad bi videl Lenina.« »Zakaj?« »No, kaj se to pravi: zakaj! Da bi vedel kakšen je«. »Navaden. Pravijo, da je podoben meni. Kar razločiti naju ni.« »Nu kakopak... da vaju ne bi bilo razločiti!« Mož se je veselo »direckt costing« (metodo direktnih stroškov), ki zagotavlja boljšo poslovnost in preglednejše podatke, je delavski svet sklenil, da se vrednost zalog zniža za stroške upravno-prodajne režije. Na ta način bo uspeh podjetja nižji za 92,— milijonov S din, za isti znesek pa se zmanjša potreba po obratnih sredstvih. Podjetje pri tem ničesar ne izgubi, pridobi pa pri manjšem odvajanju prispevkov v znesku 8,— milijonov S din. Ker predvidena novoustvarjena sredstva skupaj z amortizacijo ne dosegajo sredstev, ki so bila zajeta v planu likvidnosti za 65 milijonov S din, je delavski svet sklenil, da se morajo najprej poleg realiziranega plana, ustvariti še ta sredstva, šele potem se pa lahko realizira zvišanje osebnih dohodkov. Tak sklep je bil sprejet iz razloga, ker novi zakonski predpisi določajo ostrejše ukrepe proti tistim delovnim organizacijam, ki nimajo pokritih zapadlih obveznosti zasmejal in vrgel glavo nazaj: »Torej misliš, da mi ni podoben?« Deček je pogledal po njegovi strajci in copatah: »Mar hodi Lenin v modri srajci? Ta nosi črn suknjič ali pa frenč ...« Med takim pogovorom sta ne vedoč kdaj, prišla do visokih dreves, za katerimi je stala hiša s stebri. Mož v modri srajci se je ustavil. »Kako ti je pa ime dečko?« je vprašal. »Kam greš?« »Miša me kličejo. Grem pa v sovhoz po zelje.« »Nu torej je tvoja pot naravnost, moja pa v stran. Zbogom Miša.« Deček je šel sam naprej. Na poti je poleg gredice stala ženska z grabljami. Ko je prišel deček do nje se je oprla na grablje in vprašala: »O čem sta neki govorila z Leninom?« Deček je postavil košarico na tla in hotel steči nazaj. Toda Lenin je bil že odšel. do dobaviteljev. Finančno stanje v našem podjetju je trenutno tako, da dolgujemo samo Predilnici Litija preko 500 milijonov S din, ter ostalim dobaviteljem še cca 500,— milijonov S din. Predvidevamo, da bomo obveznosti postopoma zmanjševali in da bo finančni položaj boljši šele v tretjem kvartalu tekočega leta, seveda če bo situacija na trgu normalna. Če pa bo podjetju uspelo dobiti premostitveni kredit, potem si bomo že prej izboljšali finančni položaj in tako zagotovili nemoteno dobavo preje, ki že postaja problematična prav zaradi visokih dolgov do predilnice Litija. Naloga vseh članov kolektiva, predvsem tistih na ključnih delovnih mestih je, da se v polni meri angažirajo za realizacijo plana proizvodnje in prodaje, da stroški ne bodo preseženi in da si bomo z boljšim delom zagotovili tudi boljše osebne dohodke. S. D. g i 1 Oh d ne vit zena iskrene čestitke Planske naloge in smernice poslovanja za leto 1970 Ocena in smernice gospodarskega v občini Kamnik v letu 1970 Skupščina občine Kamnik je dala v javno razpravo osnutek resolucije o gospodarskem razvoju v občini. Skupščina občine Kamnik z zadovoljstvom ugotavlja, da so bili v preteklem letu doseženi ugodni gospodarski rezultati. Le-ti so dobra podlaga za uresničevanje perspektivnega razvoja gospodarstva in družbenih služb v občini. Resolucija navaja, da je osnovna naloga gospodarstva v nadaljevanju ekonomske rasti in zagotovitvi takih gospodarskih pogojev, ki bodo odstranili nesorazmerja v dosedanjem razvoju in gospodarjenju. Za uresničitev gospodarskega razvoja bo potrebno: — dosledno in intenzivno prilagajati svoje razvojne programe zaostrenim pogojem gospodarjenja, — predvideti bo potrebno ukrepe na področju uvajanja nove tehnologije, prilagajanje zahtevam tržišča, proizvodnih in drugih poslovnih stroškov ter organizacije dela, — izkoristiti možnosti, ki j in dajejo poslovna sodelovanja in integracijski procesi, — vključevati se v mednarodno delitev dela, — povečati produktivnost dela, ki bo osnova za vse večjo a-kumulacijo posamezne delovne organizacije, — uvajati take sisteme delitve dohodka, ki bodo upoštevali osnovni princip delitve po vloženem delu, . — uresničevati priporočila sindikatov, da bodo najnižji osebni dohodki zaposlenih presegali mesečno 700 din, — z uspešnim vlaganjem v modernizacijo je treba stremeti za odpiranjem novih delovnih mest, — onemogočiti je treba investiranje in delitev višjih osebnih dohodkov brez kritja, ker hkrati z neplačanimi obveznostmi resno ogrožajo stabilnost gospodarstva, — kadrovsko politiko je treba prilagoditi zahtevam sodobnega poslovanja, moderne tehnologije in proizvodnje, — osnova za dinamične j ši razvoj gospodarstva naj bo vse večje uveljavljanje samoup-pravnih odnosov na vseh nivojih združenega dela, — družbeno samoupravljanje je veliko bolj potrebno, v ker vseh problemov ni mogoče rešiti na enkrat, pač pa je treba dati prednost tistim, ki zagotavljajo večji družbeni standard in jih žele občani. Ob upoštevanju gibanja razvoja gospodarstva v letu 1969 ter programov razvoja gospodarskih organizacij je pričakovati, da se bo družbeni brutto produkt povečal za 13,4%, narodni dohodek pa za 9.5 %> in bo znašal okrog 11.000 N din na občana. Skladi gospodarskih organizacij se bodo povečali za 15 %>, kar pa ne bo zadoščalo za predvidena gospodarska vlaganja. Z združevanjem sredstev gospodarskih organizacij, bančnih sredstev in drugih kreditov predvidevajo v podjetjih povečanje investicij, ki naj bi v letu 1970 znašale 64 mili j. dinarjev. S porastom obsega in učinkovitosti poslovanja gospodarskih organizacij se predvideva povečanje osebnih dohodkov za 15,4 %>, življenjski stroški pa bodo porasli za 6 — 7 %. Število zapo- slenih naj bi se povečalo za 4%. To povečanje bo večje v gospodarstvu ter se bo zmanjšalo število brezposelnih, kot je predvideno v letu 1970 ne bo večje od 150, kar predstavlja le 1,3 % vsega aktivnega prebivalstva. Investicijska vlaganja bodo za 15 % večja kot preteklo leto in bodo znašala 44 milij. din. Podjetja bodo v ta namen zagotovila več kot polovico lastnih sredstev. Osnutek resolucije o gospodarskem razvoju občine predvideva tudi intenzivni razvoj na področju kmetijstva, trgovine, gozdarstva in turizma. Turizem in gostinstvo, ki zajemata le manjši razkola delež v narodnem dohodku, postajata vedno pomembnejša gospodarska panoga. V Kamniku se predvideva zgraditev avtomatskega kegljišča pri gostišču ob zgornji železniški postaji in izdelavo načrtov za novi hotel. Teh nekaj podatkov je le povzetek iz osnutka resolucije. O teh vprašanjih statuta občine Kamnik in bodočega programa pa so razpravljali tudi zbori volivcev in delavski svet podjetja. V razpravi je statut podjetja Statutarna komisija je dala v javno razpravo osnutek statuta podjetja. Amandma XV. Ustave SFRJ je nadomestil tista določila Ustave in zakonov, ki so predpisovala organizacijo upravljanja za delovne organizacije. Po sprejetju teh ustavnih sprememb pa so dobile delovne organizacije možnost, da v skladu z Ustavo in ostalimi zakoni sprejemajo sebi najustreznejšo organizacijo samoupravljanja. Ta določila o-predeljujejo upravno-ekonomski položaj delovne organizacije, ki je očrtan v statutu. Na podlagi navedenega ustavnega amandmaja, zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih itd. morajo delovne organizacije vskladiti svoje samoupravne akte s pozitivnimi predpisi. Statutarna komisija podjetja je dala v javno razpravo osnutek statuta. Razprava bo končana 15. marca. V tem času lahko vsak član delovne skupnosti vloži pri komisiji svoje predloge in pripombe k osnutku statuta. Statut je razdeljen v 8 poglavij. Nas predvsem zanimajo bistvene spremembe, ki jih bo določeval nov statut. Te bistvene novosti pa so vprašanja v zvezi z odgovornostjo v sistemu samoupravljanja, z družbeno-ekonom-skim položajem delavca podjetja, z njegovimi samoupravnimi pravicami in dolžnostmi, druž-beno-ekonomskim položajem delovne enote, organizacijo podjetja in samoupravljanjem ter funkcijami kolektivnih izvršilnih organov. Pri skrbni proučitvi posameznih določil statuta bo vsak našel sebe in tista najpomembnejša vprašanja, o katerih bo lahko predlagal spremembe in dopolnitve. Iz stališča družbenoekonomskega položaja delavca, je v statutu jasno opredeljena organizacija dela, način zasedanja delovnih mest, določitev vodilnih delovnih mest, delovne dolžnosti in odgovornosti, izobraževanje delavcev, varstvo pri delu itd. Statut tudi določa, v katerih primerih mora delavec delati dalj kot polni delovni čas (nadurno delo). Preko statuta so članom delovne skupnosti zagotovljene konkretne pravice pri uveljavljanju in uresničevanju samoupravljanja. Te pravice lahko delavci izražajo z referendumom, z dajanjem mnenj in predlogov s tem, da preko glasila delovne skupnosti informirajo organe upravljanja in da so preko tega glasila tudi delavci informirani o njihovem delu. Nadalje se zagotavlja varstvo pravic samoupravljanja s tem, da ima vsak delavec pravico biti navzoč na seji vsakega organa upravljanja, kadar se odloča o njihovih pravicah in dolžnostih. Organi upravljanja so to pravico dolžni delavcu zagotoviti s tem, da mu na pritožbo ali prošnjo dajejo odgovor v 30 dneh. Po predlogu statuta se bo v podjetju formiralo 9 delovnih enot in to: — delovna enota tkalnica frotir- ja, — delovna enota barvarna, — delovna enota šivalnica, — delovna enota svila in — delovna enota pomožni obrati. V strokovnih službah pa so naslednje delovne enote: — delovna enota proizvodno-teh-nične službe, — gospodarsko-finančna delovna enota, — prodajna delovna enota, — splošna in kadrovsko-organi-zacijska delovna enota. Delovne enote bodo dobile večje pristojnosti kot doslej, predvsem s področja delovnih razmerij, odobravanja izrednih dopustov, planiranja kadrov itd. Po statutu bo delovna enota neposredno odgovorna za izpolnjevanje planskih obveznosti. Delovna enota bo odgovorna za neizpolnitev proizvodnih nalog, slabše proizvodnje ali nepravočasne izvršitve storitev drugi e-noti. Večje samoupravne pristojnosti so določene tudi za svete delovnih enot, tako s področja sklepanja o predlogih operativnih planov, s področja določanja osnov in meril za delitev OD, o kadrovskih vprašanjih, strokovnem izobraževanju delavcev itd. Precej natančno je obdelano gospodarsko načrtovanje, kot so: program razvoja podjetja, letnega gospodarskega načrta in operativno planiranje. Samoupravne pravice delavskega sveta so v bistvu enake kot doslej. Po uveljavitvi reforme se je večji del delovnih organizacij notranje konsiludiralo. Med tem pa je nastopil drug moment: nelikvidnost v gospodarstvu. Ta problem nas spremlja že drugo leto. V obdobju reforme nekatera podjetja niso iskala samega sebe. Čakala so na pomoč in rešitev od zunaj. Gospodarila so po starem, ne da bi izboljšali organizacijo dela, delo modernizirali itd. Zaradi nizke produktivnosti in slabe kvalitete izdelkov jih potrošniki postopoma izpodrivajo iz tržišča. Njihovi poslovni uspehi ne da so samo slabi, ampak poslujej tudi z izgubo. Ko smo sprejemali intenci j e reforme smo zatrjevali, da ni eko- Spremembe so le v tem, da je mandatna doba članov delavskega sveta in delovnih enot določena za 2 leti s tem, da so člani lahko voljeni še za 1 mandatno dobo. V delavskem svetu bodo zastopane vse enote preko svojih predstavnikov tako, da se na vsakih 20 zaposlenih voli po 1 predstavnika v delavski svet. Ena od najpomembnejših določil pa so kolektivni izvršilni organi. Funkcije teh organov je do sedaj opravljal upravni odbor. Kolektivni izvršilni organi podjetja so: — odbor za razvoj in organizacijo dela, — odbor za plan in kvaliteto proizvodnje, — odbor za finančno-komercial-ne zadeve, — odbor za proučevanje sistema nagrajevanja in —- odbor za zaposlovanje in kadrovsko socialne zadeve. Poleg tega pa so predlagani še odbor za varstvo pri delu in požarno varnostni odbor za informiranje delavcev, odbor za izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovnih dolžnosti in odborza narodno obrambo. Naloge izvršilnih organov so konkretno določene za vsak odbor posebej. To bi bil kratek rezime, najbistvenejših sprememb statuta. Predlog statuta je bil posredovan strokovnim delavcem, službam, delovnim enotam in posameznikom. Razprava o statutu se organizirano izvaja. Statutarna komisija pričakuje, da bodo člani delovne skupnosti na ta osnutek izrekli svoje pripombe in podali ustrezne predloge za najboljše rešitve, tako za funkcioniranje podjetja, kot samoupravnega mehanizma v delovni skupnosti. nomske računice z injekcijami dotacij vzdrževanja tistih, ki se kljub družbeni pomoči nikakor ne morejo postaviti na lastne noge. Posledica tega je, da zaradi nelikvidnosti nelikvidnih trpijo tisti, ki še kolikor toliko dobro gospodarijo. Takšna podjetja so sprožila verižno reakcijo, ker ne morejo plačevati svojih obveznosti. Za rešitev tega problema se morajo zavzemati vsi družbeni činitelji, med njimi tudi sindikati. Republiški svet zveze sindikatov Slovenije je z vso resnostjo razpravljal o posledicah in ukrepih, ki naj bi odpravili nelikvidnost v gospodarstvu. Rečeno je bilo, da se (Nadaljevanje na 3. strani) Odorava nelikvidnosti je druga etapa uveljavljanja gospodarske in družbene reforme Sklepi organov upravljanja Na zadnji seji v letu 1969 je delavski svet obravnaval predvsem plan delovne sile za leto 1970. Pri pripravi gradiva za plan delovne sile je upravni odbor imenoval posebno komisijo, ki je pregledala analitske ocene novoustanovljenih delovnih mest. Komisija je te primerjala z že obstoječimi delovnimi mesti in njihovimi analitskimi ocenami in predlagala delne spremembe so bile predlagane iz tega razloga, da ne bi bilo prevelikih odstopanj od sedanjih ocen delovnih mest napram novoustanovljenim. Tov. Ribaš ing. Slavko je seznanil člane o predlogu za novoustanovljena delovna mesta in o nujnosti ustanovitve. V letu 1970 se poveča delovna sila za 49 ljudi oz. za 3,4%, proizvodnja v m2 pa za 17,4 "/o, v kom za 23 %, produktivnost pa se bo povečala za 7,5 %. Iz teh podatkov je razvidno, da bodo novoustanovljena delovna mesta doprinesla svoj delež k povečanju produktivnosti. Po delovnih enotah pa se število zaposlenih poviša: v šivalnici za 4 delavce, v tkalnici frotirja za 30, v konfekciji za 2, v pomožnih obratih za 4 delavce, proizvodno-tehnič-ni sektor za 4, gospodarsko-fi-nančni sektor za 2, komercialni sektor za 2 in kadrovsko-organi-zacijski sektor za 1 delavca. Istočasno pa se tudi ukinejo nekatera delovna mesta in sicer v šivalnici obratni tehnih, v taklnici frotirja mojstri tkalnice, transportni delavci in priprava preje in cevk, na upravi korespodent v nabavi, ing. tehnolog, konti st in analitik OD, v pomožnih obratih pa ključavničar — strugar. Istočasno je delavski svet sprejel sklep, da mora strokovna služba do 30. 6. 1970 pripraviti predlog za nove analitske ocene delovnih mest. Na izredni seji dne 28. 1. 1970 pa je delavski svet razpravljal in sklepal o inventurnih manj-kih in viških in o odobritvi investicijskega kredita. Predsednik inventurne komisije tov. Bemot Vinko je prebral poročilo komisije o izvršeni inventuri po grupah. V poročilu navaja, da centralna inventurna komisija ni ugotovila kakšnih posebnih napak. Razlike na raznih kontih pa so podane deloma iz objektivnih, deloma pa tudi zaradi subjektivnih razlogov. Za primanjkljaje, ki so nerazčiščeni, je delavski svet zadolžil službo, da primanjkljaje razišče in za tiste manjke, ki so nastali po krivdi posameznika ali enote, obremeni posameznike oz. enoto. Delavski svet je torej z manjšimi korekturami v celoti sprejel poročilo inventurne komisije. Ravno tako je sprejel predloge, ki se nanašajo na dopis in terjatve na posameznih kontnih postavkah. Vodja prodajne službe tov. Repič je podprl težnje Agrotek-stila iz Beograda, da bi podjetje pomagalo pri sofinansiranju izgradnje trgovske hiše oz. skladišča. Člani delavskega sveta so z ozirom na poslovne odnose s tem podjetjem odobrili zaprošeni investicijski kredit v višini 50.000, - din, ki bo nakazan v 2 obrokih vrnjen pa po preteku 5 let. Na zadnji seji pa je delavski svet razpravljal o gospodarskem planu za leto 1970. Upravni odbor podjetja je 2 krat zelo burno razpravljal o stroških, ravno tako tudi strokovne službe. Prvotni predlog je bil bistveno spremenjen, kajti med prvim in dokončnim predlogom, ki ga je sprejel delavski svet je bistvena razlika pri znižanju stroškov in investicij. V zvezi s tem planom se na seji delavskega sveta ni razvila kakšna pomembnejša razprava in je bil predlog kot je bil predložen z manjšimi korekturami v celoti osvojen. Gospodarski plan za leto 1970 predvideva celotni dohodek 49,484.039,— skupni stroški 35,435.987,— dohodek 13,282.331,— osebni dohodki 9,602.903,— skladi 1,196.434,— sklad skupne porabe 368.833,— Vodja kapitalne izgradnje je poudaril, da v letu 1970 ne bo na razpolago sredstev za investicije. Ne glede na to pa bo moralo podjetje investirati najnujnejše. Za potrebe šivalnice je namenjenih 13.000,— din za DE svilo 4,000,— din, za tkalnico frotirja 14.100,- din, za barvarno 24.000, - din, za pomožne obrate 49.600,- din in za delovno enoto Odprava nelikvidnosti (Nadaljevanje z 2. strani) v prizadetih delovnih organizacijah trudijo odpraviti posledice nelikvidnosti kar se da uspešno in da v večini primerih zaposleni to tudi razumejo. Sindikati podpirajo sprejete ukrepe za odpravljanje nelikvidnosti, čeprav bo doslednost pri njihovem uresničevanju nujno pričeljala do močnejših poostritev v nekaterih podjetjih. Zavzemajo se za pospešeno sanacijo takih delovnih organizacij, pri čemer morajo nositi svoj delež tudi prizadeta podjetja, skladi skupnih rezerv, banke in družbeno-politič-ne skupnosti. Najnovejši zakonski predpis, ki je bil objavljen v 55. št. Ur. lista SFRJ decembra 1969 določa, da delovne organizacije ne smejo v celoti izplačevati osebnih dohodkov, če nimajo na dan izplačila dovolj denarnih sredstev na žiro računu in rezerv- nem skladu. V tem primeru je izplačilo omejeno na 80 % zneska osebnega dohodka. Pomanjkanje denarnih sredstev se pojavlja skoraj v vseh delovnih organizacijah. Pri tem tudi naše podjetje ni izjema. Če bi eventu-elno prišlo do tega, da ne bi mogli izplačevati 100 % osebnega dohodka, bomo tak ukrep pač morali razumeti. Zaenkrat te bojazni še ni, kajti finančna situacija se rahlo izboljšuje. Vsekakor pa bi nastopile težave, če bi naš največji dobavitelj Predilnica Litija zavzel napram nam drugačno poslovno politiko kot jo sicer vodi. Naše obveznosti do Predilnice so velike, toda rešujemo jih v duhu medsebojnega razumevanja. Upamo pa, da do kakšnih presenečenj ne bo prišlo, toda bolje je, da smo nanje vnaprej pripravljeni. K. A. strokovnih služb 164.150,- din. Za potrebe strokovnih služb podjetja se predvideva nakup knjižnega stroja, ki stane cca 35.000,— din, pettonskega kamiona 80.000,— din in izgradnjo skladišča za vnetljive tekočine, ki bi stal cca 20.000,— din. Z manjšimi korekturami je delavski svet v celoti sprejel predlog gospodarskega plana za leto 1970. Komisija za korekturo letnih dopustov in bonitet je pripravila naslednji predlog: 1. uvede dodatek za stalnost in leta službe tako, da bo v letu 1970 realiziran le 1 dinar tako, da se bo izplačalo 1,— din na mesec na leta službe in sicer 60% za čas prebit v Svilanitu in 40 %> za čas zaposlitve v celoti. 2. V letu 1970 se izplača nadomestilo za K 15 v višini 200,— din. 3. Topla malica se subvencionira v višini 1,70 din. 4. Za tople napitke se subvencionira 50 %> dejanske vrednosti za čaj, mleko, belo kavo, kakav. 5. Barvarjem se odobri po 1 steklenico osvežujoče pijače in sendvič. 6. Preventivno okrevanje se realizira v okviru 10.000,- din; v poštev pridejo le tisti delavci barvarne, ki so preventivnega okrevanja res potrebni. 7. Omogoči se letovanje upokojencem v Novigradu in na Veliki planini. 8. Pri odhodu delavcev v pokoj, se zplača vsakemu nagrada v višini povprečne plače tistega leta, ki pa ne sme biti nižja od povprečnega osebnega dohodka v podjetju. Člani delavskega sveta so se tudi dotaknili vprašanja bolniške kontrole. Ugotovljeno je, da nekateri člani delovne skupnosti izkoriščajo bolniški stalež za fizična dela ali pa pohajajo po javnih lokalih. Menijo, da to ni v skladu s socialno politiko, zato se nalaga strokovni službi, da v bodoče uvede in poostri kontrolo nad delavci, ki so v bolniškem staležu. V podjetju bomo ustanovili žensko gasilsko društvo V nedeljo, dne 8. 2. 1970 se je v menzi podjetja zbralo 25 žensk in moških na povabilo in-ciativnega odbora. Sestanka sta se udeležila tudi predstavnika občinske gasilske zveze tov. Brleč Jože in Dolenc ing. Franc. Na sestanku smo trdno sklenili, da organiziramo v podjetju Svilanit prostovoljno gasilno društvo, katerega bo sestavljajo večje število žensk in ene desetine moških. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se skliče koncem februarja ali v prvih dneh marca ustanovni občni zbor. Na zboru bo sprejet dokončni sklep o ustanovitvi, pravila društva, izvoljeno vodstvo društva in sprejet plan dela. Upam in prepričan sem, da bo društvo pod dobrim vodstvom tudi dobro delalo. K sodelovanju vabimo še ostale, ki imajo veselje do gasilstva. Pogled v gasilstvo in požamo-vamostno preventivo zahteva od nas napredek tehnike in avtomatizacije. Poznati gasilsko preventivo, taktiko gašenja in reševanja pomeni, zavarovati svoje življenje ter svoje in družbeno premože- Kako je nastal požar v vratarnici podjetja Za nekatere člane podjetja je ta vest, da je v vratarnici gorelo, nova. Požar je nastal dne 30. 12. 1969. Kmalu po 22. uri, ko je v peči dogorelo olje, ga je vratar po poteku nekaj minut ponovno dolih Komaj je odložil posodo z gorilnim oljem, je peč že objel plamen. Vratar Ahlin Franc si je na vse načine prizadeval, da mu plamen ne bi ušel po vratarnici in v trgovino. Povzel je vse možne ukrepe, toda ognja ni uspel pogasiti, četudi je uporabil gasilske aparate. Bil je že na kraju svojih moči, ko sta mu prihitela na pomoč delavca Spruk Franc in Rutar Karel, oba iz podjetja Titan, ki sta šla domov iz popoldanske izmene. Ko sta videla nesrečo, sta takoj prihitela na pomoč in u-krepala tako, da sta iz vratarnice odstranila gorečo peč. Tako sta pogasila ogenj v vratarnici in preprečila, da ni nastala še večja škoda. Za to dejanje se obema tovarišema zahvaljujemo. A. Konda Razgovor s proizvajalci Tokrat sem navezal razgovor s tov. Repič Marjanom, vodjem prodajne službe podjetja. Omenil sem mu, da se člani delovne skupnosti zanimajo, kako poteka politika, kakšne težave ima prodaja in kakšni so izgledi plasmaja v poslovnem letu 1970. Pre-dno pa sva prešla na razgovor o problematiki prodaje, sem ga prosil naj pove nekaj o sebi. Tov. Marjan, od kdaj ste v podjetju Svilanit in na katerih delovnih mestih ste delali? V Svilanitu sem od leta 1959. V podjetju sem se zaposlil kot tekstilni tehnik. Najprej sem pričel z delom v remontni skupini, nato sem delal v tehnični službi, kmalu potem pa sem moral na odsluženje vojaškega roka. Po odslužitvi vojaškega roka sem prišel ponovno v podjetje, kjer sem bil razporejen na delovno mesto vodje kontrole. Pred premestitvijo na sedanje delovno mesto sem delal kot vodja priprave dela. V Svilanitu sem torej začel svojo ustvarjalno živ-Ijensko pot in, če bo vse po sreči, bi jo tu tudi rad končal. Tov. Marjan, iz kakšnega razloga ste se odločili, da prevzamete komercialne posle v podjetju? Res je bila težka odločitev, ker sem se zavedal, da bom moral prevzeti tudi velike odgovornosti. Toda za to delovno mesto sem se odločil iz tega razloga, ker je trgovina v rodu; moji daljni in bližnji sorodniki so se ukvarjali s tekstilom ali pa s trgovino. Tako sem tudi jaz podedoval to lastnost, do česar imam tudi veselje. Upam, da bom v tem delu našel samega sebe in žel določene uspehe. Po svojih močeh bom prispeval k še boljši realizaciji naše proizvodnje. Tov. Marjan, kako ste se pa znajdli na novem delovnem mestu z ozirom na to, ker niste imeli posebne prakse na tem področju dela? Vsak začetek je težak. Zavedal sem se, da bom moral napeti vse sile, da se bom kar najbolj vključil v delo. Najprej sem moral spoznati domači trg širom Jugoslavije, t. j. kupce od grosistov do detajlistov, potem njihove navade, potrebe in tudi njihove finančne sposobnosti. Tržišče sem spoznal predvsem z osebnimi obiski na terenu in preko korespondence. V tem obdobju sem spoznal svetle in senčne stvari našega trga in ljudi. Ne bi bilo prav, če bi trdil, da je bilo vse v redu, ker se v tr- govini poraja vsak dan kaj novega. Menim, da kdor se hoče uveljaviti na tržišču, ga mora predvsem temeljito poznati in ga temeljito proučiti, da lahko formira lastno komercialno politiko. Torej začetne težave sem le prebrodil, vendar pa z vsem, kar sem storil še nisem povsem zadovoljen. Kaj vam je bilo najtežje v svoji dosedanji praksi? Sodim, da bom delil mnenje tudi z drugimi trgovci, če rečem, da je bilo najtežje s stališča prodaje v letu 1967. To leto ni bilo najtežje samo v Svilanitu, ampak na sploh, tako za proizvajalce kot za kupce. V tem letu so uvozna podjetja uvozila precej frotirja po zelo nizkih cenah. Na ta način so povzročila močan pritisk na proizvajalce, ki so morali prodajati blago z raznimi popusti in z daljšimi plačilnimi roki. Take prodajne politike pa seveda ni mogel sprejeti vsak kolektiv, kajti prevelike kondicije imajo za podjetje težke posledice. Z voljo in pomočjo strokovnih delavcev in ostalih smo tudi v tem letu prebrodili najtežje. Poudarili ste, da je jugoslovansko tržišče zahtevno in zanima nas v čem je ta specifičnost. Glede samega jugoslovanskega trga pripominjam, da je potrošnja frotirja na prebivalca majhna. Če vzamemo primerjavo med jugoslovanskim potrošnikom, ki potroši 0,5 m2 frotirja in Zahodno Nemčijo, ki porabi 7 m2 frotirja na prebivalca, je potemtakem razlika očitna. Specifičnost jugoslovanskega trga je tudi v njeni gospodarski razvitosti, navadah in običajih. To kar rad kupi Slovenec, odklanja Makedonec. To kar želi Hrvat, ne kupuje Črnogorec itd. Kljub taki pestrosti pa z dobrimi trgovskimi hišami najdemo le skupni jezik. Zlasti mi je toplo pri srcu, ko nam mnogi širom Jugoslavije izrekajo laskava priznanja za kvaliteto in poslovnost. Kakšno bodočnost ima frotir tkanina? Potrošnja frotirja se veča iz leta v leto. V naši grupi presega letno povečanje za 8 °A>, kar pomeni, da frotir osvaja trg. Frotir tkanina se ne uporablja samo kot brisača, temveč tudi kot blago za obleke, plašče za kopanje in celo večerne obleke, zlasti v toplih poletnih dneh. Kot povsod, tudi na tem področju napreduje tehnologija s tem, da se frotir oplemenituje. Pričeli smo s proizvodnjo velur-frotirja za domače plašče, obleke za plažo in frotirja za otroško konfekcijo. Koliko proizvajalcev frotirja je v Jugoslavaji? V naši državi so 4 pomembni proizvajalci frotirja — 2 v Srbiji, 1 v Makedoniji in Svilanit v Sloveniji. Kot sem že omenil, osvajanje tržišča ni lahko, po- sebno pa ne kadar je močan konkurenčni boj, v katerem pa zmagujejo kvaliteta proizvodov, cena in poslovnost. Da pa bomo konkurenčni, se moramo na vseh nivojih boriti še za boljši asorti-man in nižje cene. Tov. Marjan, povejte nam še kakšni so izgledi plasmaja naših izdelkov na domačem trgu v poslovnem letu 1970! Naloge, ki jih določa letni gospodarski plan, so za komercialno službo precej velike. Upam, da jih bom s svojimi sodelavci tudi uspešno izpolnjeval. Težke pa vsekakor bodo. Ena od teh je nelikvidnost kot splošni jugoslovanski problem. Nisem pesimist in vem, da se bo likvidnost v tem letu zmanjšala, vendar pa bodo dokončno še težave. Napeti bomo morali pač vse sile, da bomo povečali obratna sredstva in zlezli na zeleno vejo, kot se temu reče. Podjetje bo ponudilo tržišču tudi nove proizvode. Komercialna služba se bo zavzemala za tipizacijo brisač v zdravstvu, kar je deloma že uspela. V hotelier-stvu so brisače že tipizirane. Udeležili se bomo komercialnih sejmov v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu. Kmalu bo prišla iz proizvodnje konfekcija iz frotir-ve-lurja in lahkega frotirja, obleke za plažo itd. Za komercialo naj pripomnim še to, da z opatimizmom gledam na poslovno leto 1970 tako, da ga bomo zaključili z uspehom kot vsa leta doslej. Moja želja pa je, da bi se tudi v bodoče še bolj zagrizeno borili za kvaliteto in asortiman, ki garantirata za uspešno komercialno poslovno politiko podjetja. K. A. kolektiva je uspelo, da smo s sodelovanjem s Tekstilindusom ugodno rešili tudi te probleme. Zgodilo pa se je tudi letos, da so nekateri člani kolektiva odpovedali koriščenje hišic šele v zadnjem trenutku ali pa sploh ne, tako,, da so bila ležišča kljub interesentom nekaj dni v določeni dobi neizkoriščena. Dohodek od nočnin je bil v letu 1969. znatno nižji, ker so hišice koristili večinoma naši člani kolektiva in nismo mogli z dohodnino kriti niti stroškov pranja posteljnega perila. Vendar smo namen, da čimveč članov kolektiva odide na dopust, po naši zmogljivosti dosegli, pri čemer pa dohodek res ni tako važen. Otvoritev sezone je bila lani že 1. maja, zaključek sezone pa 23. 9. 1969. Dopust v Novigradu je koristilo: 48 članov našega kolektiva z 91 družinskimi člani t. j. 139 oseb in 56 tujih gostov, t. j. 195 oseb vseh skupaj Koriščenje koče na Veliki planini traja s krajšimi prekinitvami skozi vse leto. Težko pa krijemo potrebe v zimski sezoni, predvsem od 20. januarja do 4. februarja, ko ima mladina šolske počitnice in poleti od 20. junija do 31. avgusta. Letos je koristilo dopust na Veliki plaini: 42 članov kolektiva s 64 družinskimi člani t. j. 106 oseb in 44 tujih gostov 150 oseb vseh skupaj Rekreacija članov Že več let si prizadevamo, da bi zaradi povečanega števila zaposlenih zvišali tudi število ležišč v Novigradu, vendar nam to tudi v letu 1969 ni uspelo. Počitniška skupnost Tekstilindu-sa namreč sama vsako leto povečuje število vveckendov in nam iz tega razloga ne morejo odstopiti pripadajoči kos zemljišča vsaj za 1 hišico. Z dobrim sodelovanjem pa smo si pomagali na ta način, da smo v času kolektivnega dopusta in v izrednih primerih zamenjavali čas koriščenja njihovih hišic in nasprotno. Cene so ostale v letu 1969 nespremenjene, tako za nočnine kot za hrano. Povečal se je le prispevek za uporabo zemljišča in koriščenja obale. Objavo za vpisovanje z natančnimi navodili, vsemi obrazložitvami in cenami za koriščenje dopusta v Novigradu in na Veliki planini, smo objavili na oglasnih deskah že mesec dni pred pričetkom vpisovanja tako, da je imel vsak član kolektiva dovolj časa za dogovor v družini in ureditev dopusta v podjetju. Kljub temu pa so se nekateri prijavljali šele kasneje, ko so bile hišice že oddane za vso sezono. Vendar nam Občni zbor sindikalnega sveta občine Kamnik Dne 13. 2. 1970. je bil občni zbor občinskega sindikalnega sveta Kamnik. Občnega zbora se je udeležilo veliko število delegatov iz vseh kamniških podjetij, zavodov in ustanov. Osnovno sindikalno organizacijo Svilanit so zastopali: Seljak Bogdan, Robida Karel, Konda Alojz, Janežič Marija in Ipavec Marija. Predsednik Dobnikar Vinko je prebral poročilo o delu sindikalnega sveta za preteklo dveletno mandatno obdobje, katerega so delegati odborih. V razgovoru je sodelovalo precej diskutantov. Povdarjali so, da se funkcija sindikalnega dela ne sme okviriti samo v skrbi na ozimnico in nabavo drugih pot-rošnih predmetov, temveč, da se. člani sindikata aktivno vključijo tudi v politično delo. Ena med prvimi temi nalogami je, da se aktivno zavzemajo za poglabljanje in jačanje samoupravljanja. Aktivnost osnovnih organizacij v podjetjih se meri predvsem v tem, kako je razvito upravljanje in v kakšni meri ga uveljavljajo delovni ljudje. V razpravi je bila povdarjena tudi skrb za gradnjo ali nakup stanovanj za tiste kategorije delavcev, ki si stanovanja s svojimi dohodki ne morejo kupiti ali se vključiti s štednjo v individualno stanovanjsko izgradnjo. Po končani razpravi in poročilu kandidacijske komisije o predlogih novih članov sindikalnega sveta, so bile volitve. Izvoljen je bil 35-članski sindikalni svet v katerem so iz Svilanita: Robida Karel, Ipavec Marija in Šuštar Slavko. Za novega predsednika pa je bil izvoljen še za eno mandatno dobo Vinko Dobnikar. K ponovni izvolitvi mu vsi člani sindikata Svilanit iskreno čestitamo. K. A. 0 zgodovini frotirja in njegovih značilnostih Tkanje frotirja je ena izmed mlajših vej tekstilne proizvodnje. Vemo, da so v Angliji v začetku prejšnjega stoletja proizvajali zankasto tkanino, od kod pa je ta tkanina prišla, je ostalo nepojasnjeno. Tekstilni institut v Manchestru je raziskal nastanek tkanja frotirja in ugotovil, da so zan-kaste tkanine uporabljali najprej na bližnjem vzhodu. Anglež Henry Christie je na obisku v Turčiji zasledil brisačo, ki je imela na zgornji plati tkanine zankice. Poslal jo je svojemu bratu v Anglijo. Samuel Hold, direktor oddelka za svilene pliše v Hillgate — obratih v Stockportu je začel s poskusi in po dolgem času mu je uspelo tkati brisače iz frotirja na ročni statvi. Okrog leta 1850 si je Samuel Hold končno zavaroval patente za naprave na statvah, ki so omogočale proizvajati brisače z zankasto površino na mehaničnih statvah. Pa- GIBANJE DELOVNE SILE V POSAMEZNIH MESECIH Z DE LOVNO SILO ZAPOSLENO ZA DOLOČEN ČAS Mesec Skupno število redno zaposl. (s trgovino) 1969 M Ž Za določ. čas M Ž Skupno 1969 Januar 491 + 3 = 494 136 358 5 7 506 Februar 495 + 3 = 498 140 358 1 14 513 Marec 499 + 3 = 502 140 362 3 16 521 April 503 + 3 = 507 140 367 4 16 527 Maj 508 + 3 = 511 143 368 4 19 534 Junij 511 + 3 = 514 145 369 2 24 540 Julij 511 + 3 = 514 145 369 4 15 533 Avgust 510 + 3 = 513 144 369 6 16 535 September 510 + 3 = 513 144 369 6 20 539 Oktober 504 + 3 = 507 140 367 9 25 541 November 507 + 3 = 510 141 369 6 22 538 December 508 + 3 = 511 142 369 5 6 522 Povprečje zaposlenih za nedoločen čas = 505 Z delovno silo za določen čas pa 529 VZROKI ODSOTNOSTI DELOVNE SILE OD L 1. DO 31. 12. 1969 Obračui enote B do 30 dni B nad 30 dni Porod. dopust Letni dopust 10 2.068 464 1.315 2.504 13 2.164 196 1.233 3.519 15 115 9- 79 302 11 87 — 149 352 12, 32 176 8 85 325 20 322 20 — 606 30 323 106 484 1.130 31 177 — 79 457 33 ni podatkov Skupaj 5.432 803 3.424 9.195 Izredni plač. d. Izredni nepl. d. Neopr. izost. Orožne vaje 1 j Tečaji j Dnevi ! skupaj 91 14 47 10 6.513 82 9 57 25 — 7.285 10 12 — 9 — 536 11 24 — — — 623 6 — 1 — 7.285 46 — 1 7 82 1.084 38 — 9 — 2.190 20 1 — 1 — 735 304 60 105 62 82 19.467 VZROKI ODHODA DELOVNE SILE OD LETA 1967 DO 1969 Zap. Yzrok odhoda 1967 1968 1969 M Ž M Ž M Ž 1. Odpoved podjetja 2. Odpoved delavca 3. Sporazumna razrešitev 4. Razreš. med poizkus, dobo 5. Odslužen j e vojaškega roka 6. Upokojitev 7. Samovolj, zapustitev dela 8. Disciplinska razrešitev 9. Odhod v inozemstvo 10. Rehabilitacija 11. Smrt Skupaj: — 10 2 — — — 13 15 11 4 13 2 3 2 3 — — 1 — 3 1 3 — 3 — 4 — — 3 — 1 3 3 4 1 2 3 — 5 11 — — 1 — 13 31 11 12 14 13 44 23 27 tenti so bili kasneje preneseni na firmo Wm. Christie & Sinovi. Okrog leta 1852 so pričeli v Fair-field-obratih proizvajati prve mehanične statve za proizvodnjo rbisač iz frotirja. V anglosaških deželah je še danes udomačen naziv za brisače iz frotirja »turška brisača« in statve za proizvodnjo frotirja imenujejo »turške statve«. Brisače iz frotirja imajo to odliko, v nasprotju z do takrat u-porabljanimi brisačami, da so sposobnejše vpijati vodo in da se po otipu mehkejše. Obe lastnosti sta izraziti značilnosti frotirja, njih izvor pa je v tvorbi zankic in v ohlapni nastavitvi. Vsled tega označujejo tkanino iz frotirja tudi kot gobasto tkanino. Začetna proizvodnja frotirja pa ni ostala na isti ravni, temveč se je zelo hitro razvijala. Danes je merodajen faktor v tekstilni industriji in v zadnjih letih vpliva tudi na območje mode. Za proizvodnjo frotirja uporabljamo specialne statve, na katerih sta napeti dve osnovi in katerih ena služi za tvorbo temeljne tkanine, druga pa za tvorbo zankic, ki so osnovna značilnost frotirja. Pri frotirju lahko najdemo zankice samo na eni plati tkanine, lahko pa tudi na obeh straneh. Ker so zankice postavljene tesno ena do druge, tvorijo te mehko in gosto površino, ki jo imenujemo tudi »flor.« Praviloma proizvajamo tkanine iz frotirja iz čistega bombaža, ker ima bombaž to lastnost, da dobro vpija vodo. Ker zankaste niti niso izpostavljene preveliki zahtevnosti, so zato te mehko vite. Niti temeljne osnove v večini primerov vsebujejo sukani material, toda celo pri enojnih prej ah, v kolikor te uporabljamo za temeljno osnovo, so pretrgi niti razmeroma redki. Pri zan-kasti osnovi so niti minimalno obremenjene, vsled česar lahko uporabljamo enojne ali sukane preje z minimalnim vitjem. Vot-kovna preja je vedno enojna in pri tem uporabljamo navadno nizke oziroma srednje številke preje. Tako so podani vsi predpogoji, da pride lastnost vpijanja vlage čimbolj do izraza. K dobremu vpijanju vlage pa prvenstveno pripomorejo zankice, ki zrahljajo površino blaga in dajejo vlagi možnost, da prodre v tkanino. Nadaljna značilnost za frotir je njegov mehak otip. Ker sta nastavitev osnove in votka razmeroma rahla, ker uporabljamo nizke številke preje in imajo te mehko vitje, ter zato, ker ima frotir karakteristične zankice, dobimo že na statvi blago z mehkim otipom. Pri pranju se kon- PREGLED NESREČ PRI DELU OD LETA 1967 DO 1969 1968 1967 OE Obratne nezg. Nezg. na poti št. zam. zam. št. zam. zam. dnevi ure dnevi ure Obratne nezg. Nezgode na poti št. zam. zam. št. zam. zam. dnevi ure dnevi ure 1969 Obratne nezg. Nezgode na poti št. zam. zam. št. zam. zam. dnevi ure dnevi ure strukcija tkanine sicer zgosti, lastnost mehkobe pa se ne zmanjša, ker se posamezne niti od-pro in dobe tako mahovit značaj, ki se prenese na celotno tkanino. Kljub ohlapni nastavitvi v osnovi in votku, je frotir zelo trpežen. Po pranju se konstrukcija tkanine zgosti, s tem pa se trpežnost povečuje. Trdnost zankic se z zgostitvijo osnovne tkanine še poveča. Temeljno tkanino varujejo pred obrabo zankice. Te se vležejo voljno preko površine blaga in sprejemajo večji del trenja in pritiska. Zankice so torej tiste, ki se pri daljši uporabi tkanine najprej poškodujejo, temeljna tkanina pa pri tem ostane ohranjena. Da bi povečali trpežnost, uporabljamo za temeljno in zankasto osnovo pogosto sukan material. Dober izgled frotirja ustvarja predvsem mehka in zračna slika blaga. Zaradi te lastnosti je frotir dobil na tržišču velik odziv (veliko priznanje), izdelki iz frotirja pa so izpodrinili druge artikle, ki se uporabljajo v enake namene. Posebna vrsta frotirja je proizvedena iz enojne preje. Take vrste frotirja obdelamo po tkanju s posebnim pralnim postopkom, ki pripomore k temu, da se zankice deloma poležejo, otip tkanine pa postane še posebno mehak. Te vrste frotirja označujemo kot valkani frotir. Velur-frotir proizvajamo iz sukane preje, vendar so zankice na gornji strani blaga ostrižene in zaradi tega razprte. Ta vrsta frotirja ima žametast otip. Od frotirja moramo ločiti »fro-te«. Pri frotirju, kot je bilo rečeno, so zankice neposredno tkane. V nasprotju s tem pa nastane flor pri froterju z uporabo takozvanih efektnih prej, ki so že predhodno nakodrane, vozla-ste ali zankaste. Zankasti efekt pri frotirju izvira torej iz preje in ne iz posebnega načina tkanja. Zamenjava lahko nastane tudi med pletenim frotirjem in tkanim frotirjem. Gornja plast pletenega frotirja ima prav tako zankasti flor, na spodnji plati pa so jasne vidne pentlje pletenja. Posebna zvrst zankastega blaga je takozvani »malipol«. Pri tem blagu gre za blago, ki ima zankice samo na eni strani, proizveden pa je tako, da v platno s posebnimi stroji zankice vši-jemo. Frotir odlikuje tudi njegova vzorčna in barvna pestrost. Vzorci so lahko listni ali žakardski. Ker pri tkanju uporabljamo v glavnem barvaste preje, lahko z najrazličnejšimi barvnimi kombinacijami popestrimo tkalske vzorce. Zato je možnost vzorčenja pri tkanju frotirja zelo mno-gostranska in kolekcije posameznih firm se stalno menjajo pod vplivom mode. Ker se v zadnjem času frotir vse bolj uporablja tudi za obleke in kot dekorativno blago, uporabljamo pri frotirju vedno več tiskanih vzrocev. 10 — — — 1 5 40 5 39 312 1 24 192 3 19 152 1 2 16 Če je bila na začetku uporab- tl nost frotirja omejena v glavnem 12 13 15 20 12 1 7 204 7 77 1632 56 616 1 55 440 10 3 5 144 18 64 1152 144 512 4 45 360 8 ■ 2 2 69 21 34 552 168 272 1 10 80 na brisače, je danes uporabnost frotirja mnogostranska. Kot metrsko blago ga uporabljamo za kopalne plašče, jutranje halje, 24 30 1 7 56 2 16 128 — — — 3 17 136 za kopalne obleke, kopalne jope, obleke za plažo, srajce, klo- 31 1 25 200 buke, torbice, čevlje itd. Sk.: 20 288 2304 2 60 480 24 272 2176 7 85 680 16 168 1344 5 29 232 (Nadaljevanje na 6. strani) Tiho in skromno je preminula Vrhovnik Favla Še ni poteklo leto dni, ko se je poslovila od podjetja delavka iz konfekcije Vrhovnik Pavla. Odšla je v pokoj in zaželeli smo ji miren počitek in dolgo življenje. Ta želja pa se ni uresničila. Umrla je nepričakovano, mirno in tiho. K zadnjemu počitku so jo položili dne 13. 2. 1970. na Žalah. Njeni prijatelji in znanci so jo spremili na zadnji poti. Pogreba so se udeležili številni člani podjetja, predvsem pa njene sodelavke. Sindikalna organizacija ji je v imenu vseh članov kolektiva poklonila v slovo venec svežih rož. Pokojnica je bila rojena 6. 1. 1910. v Kamniku. Svojo mladost je preživela v Kamniku, kjer je tudi umrla. Njena življenjska pot ni bila lahka. Borila se je za svoj življenjski obstoj. Ta boj pa je predvsem trd med vojno, ko je kot zavedna Slovenka stala na strani Narodnoosvobodilnega gibanja in ga tudi podpirala. Leta 1952 se je zaposlila v tovarni Svilanit in delala v konfekciji svile do 28. 2. 1969. ko je odšla v pokoj. Vsem, ki smo Pavlo poznali, nam bo kot dobra delavka ostala v trajnem spominu. Beli teden v Trstu V času od 20. — 25. anuarja je v Trstu in verjetno v ostalih mestih Italije »BELI TEDEN«. V tem tednu dajo trgovci poseben poudarek frotir izdelkom, posteljnemu perilu ter ostalemu tekstilu, ki se ga uporablja v gospodinjstvu. V ta namen trgovci dobro uredijo izložbe. Na najbolj prometnih točkah v trgovini pa pripravijo izdelke tako, da kupca nehote privabijo. Za vsakega proizvajahca je dobro, če pozna tudi sorodne proizvode tako domačih kot tujih proizvajalcev. V ta namen si je šlo ogledat proizvode italijanskih firm tudi nekaj naših ljudi. Pri taki ponudbi je predstavljen ves asortiman, pa se dokaj hitro lahko dobi pregled in končno oceno za določene proizvode ali celoto. Italija je po frotirju znana po dobri kvaliteti, lepih desenih in čudovitih barvah. Kvalitete v frotirju so večinoma boljše. Počasi pri njih prodira lažja in enostavnejša izvedba. V odnosu na preteklo leto je letošnja ponudba siromašna. Največ je bilo brisač »velur« s tiskom. Valk frotir ni imel posebnega povdarka, barve so ostale iste kot v letu 1969. Počasi se uvajajo frotir brisače tudi v kuhinjo; v Nemčiji je tu poudarek močnejši. Konfekcijski izdelki iz valk frotirja ter v manjšem odstotku iz striženega frotirja. Zelo zanimivi so kom- O ZGODOVINI FROTIRJA IN NJEGOVIH ZNAČILNOSTIH (Nadaljevanje s 5. strani) Artikli iz frotirja, ki dobe svojo končno obliko že na statvi, pa so brisače, kopalne rjuhe, krpe za posodo, krpe za milo, kopalne vrečke, brisače za plažo, plenice, slinčki itd. Uporabnost frotirja je torej mnogostranska te se zaradi svojih lastnosti in lepega izgleda v vsakodnevnem življenju vedno bolj uveljavlja. VB »Kamniški tekstilec« Glasilo delovne skupnosti tovarne »SVILANIT« Kamnik Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Konda Alojz Naklada 509 izvodov Tiska: »Papirkonfekcija« obrat tiskarna Krško pleti, v večini pa se dobi isti vzorec v dveh različnih dimenzijah, t. j. večjo ali manjšo brisačo. Tu so opisani samo glavni poudarki, vsekakor ostanejo podrobnosti za nas še bolj interesantne: tu so mišljeni materiali, barvni toni, dimenzije, kvalitete, cene itd., ki nam niso ušle. Taki ogledi so zelo koristni, prvič zaradi primerjave z domačim asortimanom in drugič dobi se nove napotke, nove ideje itd. Zanimalo vas bo Smešno, toda resnično. Jugoslavija uvaža tudi kamen. V Republiški skupščini Hrvat-ske je neki poslanec sprožil vprašanje, iz kakšnega razloga so trgovska podjetja v preteklem letu uvozila iz Madžarske cca 70.000 kubikov gradbenega kamenja. Predvidevajo, da bo letos uvoz kamenja še večji. Na drugi strani pa so kapacitete gradbenega materiala pri nas izkoriščene komaj 70 %. Kaj vse se bodo še spomnila trgovska podjetja? (Vjesnik) Rešitev nagradne križaike iz zadnje številke Kamniškega tekstilca: Navpično: 1. Robci, 2. Obrat, 3. Šlandrova, 4. Aida, 5. DKL, 6. aa, 7. Baloh, 8. Idol, 9. Haram-baša, 10. Ani, 11. Čas, 15. Trak, 17. Tlak, 19. Abana, 21. Reden, 22. Kroki, 24. Iran, 25. Orom, 26. Asi, 27. Nov, 28. Pro, 30. Pr. Komisija je prejela 3 rešitve križank, za pravilno rešitev pa prejmeta nagrado: l. Končnik Helena — brisačo FALA, 2. Končnik Ivo brisačo KOLPA Zahvala Ob nenadni smrti moje pokojne tete Vrhovnik Pavle, u-pokojenke tovarne Svilanit, izražam svojo iskreno zahvalo za poslane vence Sindikalne organizacije, obrata svile in šivalnice. Prisrčna hvala tudi vsem članom kolektiva, ki so na kakršenkoli način počastili spomin pokojne Vrhovnike ve. nečakinja Marn Zora Od turizma 293 milj. dolarjev Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko je bilo v letu 1969 v Jugoslaviji registriranih 11 milijonov 388.000 obiskovalcev turističnih objektov. Od tega števila je bilo 4.744.000 tujev. število domačih in tujih turistov se je napram lanskemu letu povečalo za 22 o/0. Skupaj je registrirano 47 milijonov nočitev (ino-zemci 22,433.000). Tem potom je bil ustvarjen skupni devizni prihod 293 milijonov dolarjev. Po številu nočitev so na prvem mestu turisti iz ZR Nemčije, (11 milijonov), Avstrija (3,5 milijo- na), Češkoslovaška (2,7 milijona), Italija (2,1 milijon) itd. Turistični delavci si prizadevajo, da bi našo deželo napravili še lepšo in še bolj privlačno za turiste, zavedajoč se, da je turizem kot vir deviznega priliva, zelo pomembna postavka v našem gospodarstvu. Še tako veliko industrijsko podjetje, ni v stanju izvoziti za tolikšen dohodek proizvodov, kot to prinaša turizem. Zato tej gospodarski panogi družba posveča vse večjo pozornost. ZA RAZVEDRILO Pomoč v gospodinjstvu »Franca, kaj tebi mož kaj pomaga v gospodinjstvu?« »Seveda mi pomaga! Jaz posodo pomivam, on jo pa lepo pobriše.« Neža: »Ha, ha, moja kanalja jo pa takoj, ko se naje pobriše!« Dresura »Urša, nehaj že vendar, tebe pes ne bo nikoli ubogal!« »Molči! Tudi s teboj sem imela v začetku še večje težave, pa sem te le ugnala.« Na sodišču Sodnik: Kaj bo z vami obtoženi! Deset let ste že presedeli v zaporu, zdaj pa ste spet tukaj? Obtoženi: Hm, tov. sodnik, saj se me sami poklicali, razen te- ga pa nisem sedel deset let, saj sem tudi ležal in se dnevno pol ure obvezno sprehajal! Zgodaj je vstal — Dobro jutro Cene! Danes si pa zgodaj vstal? — Kakor vidiš je res! — Kam se ti pa tako mudi? — Spati moram! — Malo prej si pa rekel, da si komaj vstal? — Ja že res, ampak iz pod kavarniške mize. Previdno vprašanje Pri uri prometne vzgoje pojasnjuje učitelj, kaj so to prometni prekrški. Nato pokliče u-čence naj vprašajo, če niso kaj razumeli. — Primožek dvigne roko in vpraša, če je kdo lahko kaznovan za nekaj česar ni storil? — Učitelj pojasni, da brez dejanja ni kazni. — Primožek pa se odreže, potem jaz ne morem biti kaznovan, ker nisem naredil domače naloge. Iznajdljivi Tonček Mati se jezi nad Tončkom rekoč: ali se pride ob treh iz šole, ko ste imeli pouk samo do dveh? »Neka gospa je zgubila »ta rdeči stotak«, je odgovoril Tonček. »Kaj ti je bilo to mar? Domov bi šel kot drugi, ne pa, da si ji ga pomagal iskati. »Saj ga nisem iskal mama, le nogo sem držal na njem toliko časa, da je gospa odšla.«