nih avtohtonih tvornostnih silnic, ki so jih izražale domače delavnice in ki so se prav gotovo pod vplivi zunanjega trga zgledovale tudi po modi tedanjega časa ter ob vse večji obrtni dejavnosti te zvrsti s tradicijo pogojeni proizvodnji. Kljub temu pa lahko že danes zaključi mo, da predstavljeno keramično gradivo dopolnjuje poleg pisanih virov historič no podobo mesta v določenem obdobju njegovega predvsem poznosrednjeveške- ga in kasnejšega razvoja. Ob vsem tem je treba posebej izposta viti naslednje: da je LRZSV tu prak tično prvič vpeljal za neko staro mestno jedro tudi zaščito kulturnih zemeljskih slojev in ne samo urbanega oziroma ar hitekturnega kulturnega spomenika in to prav z namenom, da bi zavarovali tudi take najdbe, kot so pred nami in ki pri čajo o razvoju mesta v določenem stadi ju, a so bile nedolgo tega lahko večinoma zavržene ali pri izkopih zanemarjene. Prvi uspeh programiranega zavarova nja kulturnih slojev je torej tu. Seveda V letu 1979 je Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN) v Ljubljani prvič organizirala v spomin na enega svojih ustanoviteljev in na svojega dolgoletnega predavatelja, akademika in univerzitetnega profesorja Borisa Ziher la strokovni simpozij z naslovom Ziher lovi dnevi. Odbor Muzejskega društva v Škofji Loki je bil na svoji redni mesečni seji v juliju 1979 informiran, da bodo prvi Ziherlovi dnevi sredi oktobra 1979 v Ljubljani, in izrazil željo po povezavi in sodelovanju z organizatorji simpozija z namero, da bi se skušali dogovoriti o vsaj delnem prenosu simpozij evih prire ditev leta 1980 v Škofjo Loko, ko bo po teklo sedemdeset let od rojstva loškega rojaka in častnega občana Borisa Ziher la, medtem ko bi v letu 1979 poskusili prenesti v Skofjo Loko razstavo o nje govi publicistični dejavnosti. Hkrati je bila potrjena pobuda, obravnavana v okviru razprav o akcijskem programu društva že na odborovi majski in junij ski seji, da naj bi se v letu 1980 Škofja Loka oddolžila Borisu Ziherlu s primer nim spominskim obeležjem. Organiza torjem Ziherlovih dni 1979 so bile posre- pa je treba ob tem izreči zahvalo tudi arheologu J. Omanu iz LRZSV, ki je ta krat stalno deloval na terenu in zbiral gradivo, ter Loškemu muzeju in arheolo- ginji Zorki Šubic, ki je to gradivo, pre jeto od LRZSV, uspela nadalje muzej sko urediti do te mere, da so lahko pris topili k restavriranju (kar je opravila preparatorka Zdenka Kramar) in nam ga predstavili v taki obliki in širini. S tem so dobile najdbe dodatno izjemno vred nost, mimo katere ne bo mogel v bo doče noben obiskovalec v muzeju, ki bo hotel spoznati nekdanji način življenja v tem mestu. Vendar pa je treba še pri pomniti, da zahteva razstavljeno ter sploh izkopano in shranjeno gradivo se daj vsekakor še poglobljeno obravnavo — študijsko obdelavo, ki bo odgovorila na vsa zastavljena in druga nanje se na vezujoča nerešena vprašanja, da ne bi ostalo zgolj pri skromni predstavitvi, kot nam jo doslej ponuja eden izmed prejšnjih letnikov Loških razgledov. Marijan Slabe dovane pobude Muzejskega društva in z njimi doseženo soglasje o prenosu Ziher- love razstave, do česar pa zaradi težav pri tehnični izvedbi (nerazpolaganje z ustreznimi razstavnimi vitrinami) žal ni moglo priti. Odbor Muzejskega društva pa je svoje zamisli o počastitvi Ziherlovega spomina nadalje razvijal že na svoji septembrski seji, ko mu je bil predstavljen osnutek doprsnega portreta Borisa Ziherla, ki ga je bil naredil akademski kipar Tone Lo- gonder. Po razpravi o možnih lokacijah za spomenik in o stroških za njegovo izdelavo je bilo sklenjeno, da se društve ni podpredsednik Sveto Kobal poveže z Ziherlovo družino, tajnik Andrej Pavlo- vec pa poskrbi za predračun stroškov in pošlje dopis s predlogom za postavitev spomenika občinskemu vodstvu SZDL, s katerim se bo osebno povezal predsed nik dr. Branko Berčič. Predsedstvo ob činske konference SZDL je pobudo Mu zejskega društva podprlo in tako je bil v naslednjih mesecih ob pogovorih z od govornimi funkcionarji občinskih vod stev SZDL, ZKS in občinske skupščine ter na novembrski in decembrski seji ZIHERLOVI DNEVI V ŠKOFJI LOKI 313 društvenega odbora izoblikovan okvirni delovni program: iniciativo za sodelova nje pri Ziherlovih dnevih in za posta vitev njegovega spomenika naj ima še nadalje Muzejsko društvo, ki se povezu je z organizatorji v Ljubljani (fakulteta, pristojni organi RK SZDL in CK ZKS) in z Ziherlovo družino ter z vodstvi ob činskih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, ki naj bi imenovala ustrezni organizacijski odbor; novi cen ter srednjega usmerjenega izobraževanja, ki bo zgrajen leta 1981, naj se poimenu je po Borisu Ziherlu in ob njegovi otvo ritvi pred njim odkrije Ziherlov doprsni kip, zaradi česar je treba v akcijo vklju čiti tudi občinsko izobraževalno skup nost; v letu 1980 naj se skuša v Skofjo Loko prenesti vsaj del prireditev iz pro grama Ziherlovih dni in vzidati spomin sko ploščo na pročelje hiše, kjer je Boris Ziherl preživel svoja mladostna leta, stroške za oboje pa je društvo vključilo v predlog svojega proračuna za leto 1980. Na seji društvenega odbora v marcu 1980 so odborniki že mogli obravnavati poro čilo o rezultatih povezovanja z zaintere siranimi soorganizatorji Ziherlovih dni v Ljubljani in o iniciativah, ki jih je spro žil predsednik občinske skupščine Viktor Zakelj, ter o odločitvi, da bodo Ziherlovi dnevi 1980 v celoti organizirani v Skofji Loki. Za sodelovanje pri nadaljnjih pri pravah so bili od Muzejskega društva za dolženi dr. B. Berčič, S. Kobal in R. Jan. V začetku julija 1980 je bil pri pred sedniku občine Škof j a Loka sestanek, na katerega so bili povabljeni predstavniki RK SZDL, CK ZKS, MS ZKS za Gorenj sko, FSPN in SO Skorja Loka, da bi se dogovorili o organiziranju Ziherlovih dni 1980. Sestanek je vodil dekan FSPN dr. France Vreg in pojasnil vsebinsko zasno vo in načrt poteka Ziherlovih dni, ki bo do obravnavali tematiko družboslovnega raziskovanja in usmerjanja družbenega razvoja v smislu povezovanja med teori jo in družbeno prakso in kjer naj bi so delovali poleg diplomantov FSPN tudi družbeni delavci iz širše gorenjske re gije. Soglasno je bila potrjena pobuda, da se strokovno srečanje organizira v Skofji Loki, ki bo prevzela skrb za ustrezne prostore, kulturni program in razstavo o bogati publicistični dediščini pokojnega rojaka in profesorja Borisa Ziherla ter da bodo Ziherlovi dnevi stal na vsakoletna oblika sodelovanja, ki jo bo fakulteta skupaj z občino Skofja Loka in gorenjsko regijo organizirala v Skofji Loki. Predlagan je bil tudi sestav inicia tivnega odbora, ki naj pripravi predlog 3 za sestavo in ustanovitev pripravljalnega odbora Ziherlovih dni 1980. Na sestanku iniciativnega odbora za pripravo Ziherlovih dni 1980, ki je bil 10. julija 1980 na dekanatu FSPN v Ljub ljani, je bil konstituiran pripravljalni od bor, katerega predsednik je postal pred sednik SO Skofja Loka Viktor Zakelj, člani pa zastopniki Fakultete za sociolo gijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, Pedagoške akademije v Mari boru, Marksističnega centra CK ZKS v Ljubljani, ki je vključeval tudi pred stavnike Filozofske fakultete in Sloven ske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane, gorenjske regije in MS ZKS za Gorenjsko, ki ga je predstavljal Zdravko Krvina kot medobčinski sekre tar, ter ko zastopnika SO Škofje Loke še Roman Teržan kot sekretar OK ZKS in dr. Branko Berčič kot predsednik Mu zejskega društva. Pripravljalni odbor je potrdil vsebinsko in tehnično organiza cijo Ziherlovih dni 1980 v Skofji Loki, kakor je bilo predlagano in dogovorjeno že na poprejšnjem sestanku delovne sku pine. Sklenjeno je bilo, da bodo Ziher lovi dnevi 23. in 24. oktobra 1980 v pro storih hotela Transturist in gimnazije »Boris Ziherl«. Organizacijske in vsebin ske priprave za izvedbo Ziherlovih dni 1980 so bile obravnavane še na 2. seji pripravljalnega odbora 27. avgusta 1980. vsebinska zasnova strokovnega zborova nja in predlagani prispevki o posamez nih tematskih področjih pa so bili po sebej obravnavani na sestanku razširje nega pripravljalnega odbora 15. septem bra 1980. Potem ko je bilo glede razstave Ziher- love publicistike dogovorjeno, da jo bo pripravila Narodna in univerzitetna knjiž nica iz Ljubljane ob tehničnem sodelo vanju Knjižnice Ivana Tavčarja iz Škof je Loke, se je sodelovanje Muzejskega društva osredotočilo na vprašanje vzi- dave spominske plošče na hiši, kjer je Boris Ziherl preživel svoja škofjeloška mladostna leta. Na seji društvenega od bora sredi septembra 1980 je bilo na podlagi raziskovanj, ki jih je bil po ustrezni dokumentaciji opravil društveni odbornik in vodja škofjeloške enote Zgo dovinskega arhiva iz Ljubljane France Štukl (prim. članek na str. 211), ugotov ljeno, da vzidava plošče ni izvedljiva, ker je družina Borisa Ziherla v letih njego vega bivanja v Skofji Loki (1913—1915 in 1917—1921) večkrat menjavala svoje stanovanje. Variantni predlog o vzidavi plošče na pročelju stare osnovne šole, kjer je mladi Boris Ziherl obiskoval 5 314 razredov osnovne šole, pa tudi ni bil sprejemljiv. O zadnjih pripravah na Zi- herlove dni 1980 so bili društveni odbor niki informirani še na seji v začetku meseca oktobra. V naslednjih dneh je predsednik pripravljalnega odbora V. Zakelj organiziral razgovor škofjeloških članov odbora s predstavniki Muzejske ga društva, Gimnazije »Boris Ziherl«, Knjižnice Ivana Tavčarja, hotela Trans- turist in občinske uprave, kako tehnično urediti vse potrebno za nemoteno izved bo programa Ziherlovih dni in za dobro počutje udeležencev strokovnega zboro vanja. Po vseh teh pripravah so se v četrtek 23. oktobra 1980 ob 9. uri pričeli v pre urejeni restavraciji hotela Transturist in ob veliki udeležbi interesentov iz vseh območij Slovenije Ziherlovi dnevi 1980. Uvodoma sta predsednik pripravljalnega odbora V. Zakelj in dekan FSPN dr. Fr. Vreg izrekla navzočim dobrodošlico in jih vpeljala v tematiko posvetovanja: Družboslovno raziskovanje in usmerjanje družbenega razvoja. Na dopoldanskem plenarnem zasedanju so bili podani na slednji referati: Samoupravni sistem družbenega planiranja (namesto zadrža nega Zvoneta Dragana, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, govoril mr. Vladimir Klemenčič, podpredsednik Iz vršnega sveta SRS), Teoretični vidiki družbenega planiranja (dr. Boris Majer), Usmerjanje razvoja v globalni družbi (dr. Zdravko Mlinar) in Problemi in di leme ekonomskega razvoja Slovenije v srednjeročnem obdobju (dr. Viljem Mer- har). Popoldne so v učilnicah gimnazije »Boris Ziherl« udeleženci o tematiki po svetovanja in o uvodnih referatih raz pravljali v petih tematskih podpodročnih skupinah: Teoretični in metodološki vi diki predvidevanja in usmerjanja druž benega razvoja (koordinator dr. Zdravko Mlinar), Samoupravni procesi in usmer janje družbenega razvoja v družbenopo litičnih skupnostih (koordinator Boštjan Markič), Samoupravni procesi in usmer janje družbenega razvoja v združenem delu (koordinator dr. Bogdan Kavčič), Injormacijsko-komunikacijski sistem in usmerjanje družbenega razvoja (koordi natorja dr, Slavko Splichal in mr. Pavle Zrimšek) in Usmerjanje družbenega raz voja in družbena zavest (koordinatorja dr. Boris Majer in dr. Zdenko Roter). Razpravljanje se je nadaljevalo in za ključilo v petek 24. oktobra dopoldne, ko so bila obravnavana poročila o delu v tematskih skupinah, zaključne misli po svetovanja in njegovi vsebinski vidiki (dr. Zdravko Mlinar) ter vprašanje po vezovanja FSPN z družbeno prakso (dr. France Vreg, mr. Niko Toš). Po dopoldanskem zasedanju prvega dne je bila v konferenčni dvorani ho tela odprta razstava z naslovom Publi cistično delo Borisa Ziherla. Slavnostni govor o življenju in delu Borisa Ziherla je imel dr. Boris Majer, član predsed stva CK ZKS (prim. obj. na str. 112), sa mo razstavo pa je predstavil njen avtor Jaro Dolar, bibliotekarski svetovalec Na rodne in univerzitetne knjižnice v Ljub ljani. Razstavljen je bil tudi osnutek doprsnega kipa Borisa Ziherla, delo aka demskega kiparja Toneta Logondra. V treh dneh, kolikor je bila odprta, si je razstavo ogledalo večje število udeležen cev strokovnega posvetovanja, loške mla dine in drugih občanov, za dežurstvo m vodstvo po razstavi pa so skrbeli delav ci Knjižnice Ivana Tavčarja in škofje loški gimnazijci. — Za družabni del Zi herlovih dni 1980 je bilo poskrbljeno s sprejemom in kulturnim sporedom okte ta »Jelovica«, ki so ga udeležencem pri redili organizatorji zborovanja ter s tova- riškim srečanjem ob plesni glasbi in pri jetnem razpoloženju. Tako so bili v letu 1980 v Škof j i Loki prvič prirejeni Ziherlovi dnevi s per spektivo, da ob sodelovanju škofjeloške občinske skupščine Fakulteta za sociolo gijo, politične vede in novinarstvo in Marksističnega centra CK KPS posta nejo stalna kulturna vrednota našega mesta. S tem je našla neko obliko svoje uresničitve misel, ki smo jo s pokojnim rojakom Borisom Ziherlom v pogovorih negovali tisto leto pred njegovo prerano smrtjo: naravne lepote, pretekle kultur nozgodovinske vrednote, napredne idejne vrednote delavskega gibanja in narodno osvobodilnega boja, sodobne kulturne, gospodarske in družbenopolitične dosež ke oplemenititi s poglobljenim spozna vanjem izvorov in razvoja družbenih idejnih tokov v obliki organiziranih po letnih študijskih tečajev, ki bi jih prire jali s sodelovanjem visokošolskih in znanstveno raziskovalnih institucij na področju družboslovja. Takšni dejavno sti v prid sta tudi tako lega mesta v ne posredni bližini republiškega središča kakor poudarjena turističnogospodarska usmeritev občine. V letu 1980 je bil storjen prvi korak v to smer razvoja našega mesta, pri če mer moramo ob ugodnih splošnih rezul tatih zabeležiti tudi nekaj začetnih spo drsljajev organizacijske narave. Da bi mogli v prihodnjem in v naslednjih letih 315 svojo dolžnost do svojega zaslužnega in spoštovanega rojaka in častnega občana še bolje opraviti, se je treba predvsem bolje organizirati ter zbuditi širše za nimanje za sodelovanje tako pri določe nih družbenih organizacijah od občinske skupščine preko družbenopolitičnih or ganizacij do šolskih, kulturnih in raz iskovalnih institucij, kakor tudi pri škof jeloških občanih. Občinska skupščina naj bi imenovala stalno delovno skupino, ki bi povezovala prej omenjene organizme in institucije pri vsebinskem in organi zacijskem uresničevanju zamisli o takš nih ali drugačnih Ziherlovih študijskih dnevih v Skofji Loki ter pri povezovanju z drugimi soorganizatorji te pomembne družbene kulturne in politične akcije Škofje Loke in širše slovenske družbene skupnosti. Iz dosedanjih dogovorov nam že za leto 1981 ostajajo nekatere nepo sredne naloge, kot so: poimenovanje no vega srednješolskega centra za usmerje no izobraževanje po Borisu Ziherlu, po stavitev njegovega spomenika ob šolskem Člani Slovenskega konservatorskega društva, Zveze urbanistov Slovenije, Slo venskega umetnostnozgodovinskega dru štva in Društva arhitektov Ljubljane so na skupnem strokovnem posvetu v Skof ji Loki, dne 13. aprila 1980, v okviru or ganizirane javne razprave obravnavali osnutek sprememb in dopolnitev urba nističnega načrta Škofja Loka: načrta cestno-prometnega omrežja. Udeleženci posveta so ovrednotili predložene varian te poteka regionalnih cest skozi urbani prostor Škofje Loke, ob tem pa so ponov no preverili splošna strokovna stališča do temeljnih vprašanj usmerjanja razvoja, preobrazbe in prenove naših mest in na selij. Člani društev so izrazili priznanje or ganom SO Škofje Loke in strokovnim službam za velik napredek v strokovnem delu in v družbenopolitičnem obravnava nju vprašanj, ki zadevajo, zlasti z vidika odnosa do naše kulturne dediščine, naj širši družbeni interes. Čeprav v tej fazi priprave celovitega družbenega plana občine in v njegovem okviru urbanističnega načrta mesta in centru in ureditev stalne njegove spomin ske razstave ter sodelovanje pri organizi ranju Ziherlovih dni 1981. Del vsebinskih obravnav prihodnjih študijskih dni bi kazalo bolj neposredno povezati z naj bolj izrazitimi raziskovalnimi in izobra ževalnimi področji Ziherlovega dela (npr. marksizem, dialektični materializem, obča sociologija, sociologija kulture), kakor bi v tej smeri kazalo najti ustrezni odziv v novem škofjeloškem centru srednjega usmerjenega izobraževanja, ki bo nosil njegovo ime (npr. pri pouku o temeljih marksizma in razvoju družbe, sociologije in naše družbene ureditve ali z organi ziranjem študijskega središča za dopol nilno usposabljanje učiteljev omenjenih predmetnih področij). Predvsem pa bi morali poskrbeti, da bi misel in akcija o nadaljnjem razvijanju in negovanju idejne dediščine in družbene aktivnosti pokojnega rojaka Borisa Ziherla dosegli in tvorno vključili v čim širši krog škof jeloških občanov. Branko Berčič drugih izvedbenih načrtov še ni mogoče vsestransko presoditi medsebojne pogo jenosti ter možnih posledic in učinkov takšnega in drugačnega razvoja mesta in njegove infrastrukture v posameznih va riantah, je na podlagi dosedanjih stro kovnih spoznanj že mogoče sprejeti do ločena stališča in odločitve o nadaljnjem razvoju mesta. Urbanistični kulturni spomenik Škofja Loka je že opredeljena in družbeno veri ficirana nenadomestljiva vrednota. Po membnost naselja v spomeniškem smislu zelo določno opredeljuje njegova katego rizacija, ki jo je definiral Zavod za spo meniško varstvo SRS (Kulturni spomeni ki Slovenije, Spomeniki I. kategorije, 1974) takole: »Med spomenike I. katego rije se namreč uvrščajo v Sloveniji tisti tipični ali ključni objekti, ki so najvišji dosežki ali pa najznačilnejši v svoji vrsti in so na nacionalnem geografskem pro storu nenadomestljivi. Zato imajo ti spo meniki poleg nacionalnega tudi medna rodni pomen. Smiselno enaka določila kot naša ustava vsebuje tudi namreč med narodna listina o konservaciji in restavra ciji spomenikov in spomeniških območij.« STALIŠČA DRUŠTEV K NAČRTU CESTNOPROMETNEGA OMREŽJA V ŠKOFJI LOKI 316