Leto XXVI C Naročnina Jia LJubljansKo pokrajino: letno 100 lir iza inozemstvo 110 lir), ea ■'« leta 50 lir, za */4 leta 2f> Ur. mesečno D lir Te TRGOVSKI LIST Številka 95. Uredništvo: LJUUJUML, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — »m* ™,w.»... 'as0p|s zsa trgovino, industrijo, obrt in denarništvo prl 1““u' Plača m toa w v Ljublian nici v Ljubljani St. 11.953. I* VSHk m petek iz delokroga Zavoda za soc. zavarovanje Iz računskih zaključkov raznih 1 ustanov socialnega zavarovanja v , pokrajini za lansko leto podrto l mamo: t Zaslužek delavstva ' Povprečno dnevno število zava-, 1'ovanih delavcev in nameščencev j je bilo lani 20.510, od 11. aprila > do konca 1. 1941. pa 29.565. V na-' j s prot ju z zmanjšanjem števila zavarovancev se je. |w>večalo število . | bolnikov od 1. 1941. na 1. 1942. od ,.|668 na 796 ali od 2.26 °/o na 3%. “ j Povprečna dnevna zavarovana e p ni z>d a se je dvignila od, 16.58 na skupna dnevna zavarovana e J mezda pa od 480.964 na 618.372 ^ 'ir, mesečna zavarovana mezda [ jpa od 12.74 na 16.13 milijona lir. ►. (Zaslužek delavcev in nameščencev o je znašal lani 193.6, prejšnje leto pa 152.8 milijona lir. Mezde in plače so bile sev da višje, ker so ir bili zavarovalni razredi številnih d delavcev in nameščencev prenizki. i- Prispevki in zaostanki It? :o Predpis prispevkov za bolniško lc ^varovanje, nezgodno zavarovali h je ter invalidno zavarovanje, ki ;e vbsega zavarovanje za onemoglost, Marost in smrt, borzo in ravnatelj i- etvo dela je znašal 1. 1941. okrog ^ *2.6 milijona lir, zaradi uvedbe favarovanja za družinske doklade :d pa so se prispevki povišali v vseh la (eh panogah na 37.7 milijona lir, j~ >d česar pride samo na prispevke )n ta družinske doklade v dobi od l. decembra 1941. do konca lan--o (k e ga leta 17.25 milijona lir. ^ Zaostanki delodajalcev na ne-^ >lačanih prispevkih so 1.1941. zna-n- {ali približno 6.3 milijona lir, ob iv. toncu lanskega leta pa blizu 8 mi-lr- fjonov, kar dokazuje, da so se g6^ ikljub izrednim razmeram za-J,_ «tanki cel« zmanjšali, če vzame-av ho njih višino relativno v primeri .a- predpisanimi prispevki. V pokojninskem zavarovanju no iameščenccv in trgovskih pomof- »kov je znašal lani predpis pri-_ pevkov 7.2 milijona lir, zaostanki fa so konec leta dosegli 0.9 milica lir, kar je znatno manj kakor ostalih panogah socialnega žara- arovanja. za Starostno in nezgodno v j zavarovanje i> v i Kot središče nezgodnega zava-m- Pvanja je imel Zavod za socialno iv- ^varovanje lani 1005 rentnima |°v, katerih letne rente znašajo id- 009.000 lir. Med temi rentniki je -ti j i prvem mestu 833 trajnih rent-iz- kov z letnimi rentami 755.000 iu- -, na drugem pa 88 vdov s skup-alo > letno rento 119.000 lir. V zavarovanju za starost, one-°glost in smrt je bilo lanf pridnih 30 trajnih in 21 začasnih Ut zaradi onemoglosti in je znala povprečna priznana renta 50 ' mesečno. Priznanih je bilo 43 °vskih, 43 dečjih in 14- sorodnih rent in podpor ter 22 po-®bnin. Mesečno povprečje vdovah in dečjih rent je bilo 20 lir, 'vi§ja mesečna sorodniška pod-ra pa je znašala 14.20 lire. Nata je lani prejemalo starostne otiemoglostme podpore 219 pod-'anoev in je znašala najvišja Pora 114, najnižja pa 23 lir N-k?-no. Zdravstvena služba ^krajina je bila lani razdeljena °0 zdravstvenih okolišev, od Liubliana, petek 26. novembra 1943 Preis - cena L 0*80 Boi za obvladanje svetovnega zračnega prometa Poročali smo že o angleško-ame- j stališče. Da vlada s svojo odlo-riSkih nasprotjih glede povojne, čitvijo odlaša, ni vzrok samo v ureditve plačilnega prometa in tem, ker noče priznali svoje barve, valutnega vprašanja, 'tudi glede ‘ temveč predvsem zato, ker ne ve, bodoče pomorske plovbe so na-1 kaj nameravajo storiti sovjeti. Za- o tem Volkischer Beobach- v eni svojih zadnjih številk. stala med Angleži in Amerikanci venita nasprotja, k r eni ko drugi hočejo obvladati svetovna morja. V zadnjem času pa so se pojavila med Angleži in Amerikanci tudi nasprotja glede bodočega svetovnega zračnega prometa, kakor piše ter' Med drugim piše: Vselej, kadar so se pojavila uk d Angleži in Amerikanci kaka nasprotja, se je sklicala o teli vprašanjih konierenca, na kateri je redoma bilo sklenjeno to, kar so želeli Amerikanci. (»lede povojnega zračnega prometa pa se ne skliče nobena konferenca, dokaz, da hočejo imeti USA v tem vprašanju popolnoma proste roke, V ameriških senatnih razpravah o ameriškem svetovnem zračnem prometu so se tudi čisto odkrito zahtevala za USA letalska oporišča v I'] v ropi, Aziji in Afriki, ki bi v zvezi z drugimi bazami zagotovila USA izkoriščanje zračnih zvez v trgovske in vojaške namene. V nekem poročilu ameriškemu senatu se pravi, da so USA sicer po vsem svetu že ustanovile svoja letališča, da pa morajo ta dobiti še potrebno dodatno ozemlje za to vlada tudi odobrava, da tri naj večje ameriške družbe pritiskajo na manjše, da bi se ustanovil velik blok ameriških letalskih družb, ki hi mogel sovjete prisiliti k pogajanjem, V VVashingtohu špekulirajo na velikanska obnovitvena dela, ki jih bo morala izvršiti po vojni Rusija in ki bi vezala Rusijo, da ne bi mogla konkurirati v boju za prvenstvo v svetovnem zračnem prometu. Na ta način bi ostala Anglija kot edini konkurent, za katerega pa so v Washingtonu prepričani, da ga bodo mogli premagati. Pri tem bodo zlasti izkoristili svoje terjatve proti Angliji, zlasti po zakonu o posoji in zakupu. Ko je Roosevelt izdal ta zakon, je računal s tem, da prejemniki ameriških dobav po tem zakonu ne bodo nikdar mogli v denarju plačati svojih dolgov. V Angliji so med tem to nevarnost tudi spoznali in sedaj se boje ameriških protiraču-nov. Kar se tiče ameriškega načrta za obvladanje svetovnega zračnega prometa, bodo Amerikanci naj-brže zahtevali angleška zračim oporišča in tudi letališča. Zračni promet sam pa naj se po ameriškem mnenju uredi z mednarodnim dogovorom, ki bi zagotovil tudi stalne potniške in tovorne tarife. Takšno ureditev smatrajo vse ameriške družbe kol samo po sebi razumljivo in lo mnenje podpira tudi mogočna ameriška letalska industrija. Ta industrija se je začela zlasti razvijati po I. 1937., največji razmah pa je dosegla po izbruhu vojne in danes je ena vodilnih ameriških industrij. Po ameriških podatkih so- dosegli proizvodi te industrije v 1. 1939, preskrbovalne kredite pa 1.3 milijarde lejev. Preskrbovalni krediti so v milijonih preračunani takole: mil. lejev za 3600 ton surovih kož 270 za ovčje kože 420 za uvoz 1500 ton strojil 360 za razne potrebščine 250 Skupaj 1i!00 To vsoto bi moral dobiti OR Al’ takoj na razpolago za plačilo najvažnejših naročil in pa tudi zaradi tega, da bi mogel finansirati usnjarsko industrijo v onih treh mesecih, ki potečejo med zbiranjem in razdelitvijo surovih kož. Ker dela usnjarska industrija do 80% varnost teh letališč. Kaj naj ta za-j ameriškim letalom neomejeno pra-bleva pomeni, so v Angliji zelo vico pristajanja in preletavanja dobro razumeli, ker leži večina. vsakega ozemlja in ki bi določil teh letališč v britanskem imperiju. Pa tudi na Bližnjem vzhodu je ustanovila Pan American Airways celo vrsto svojih lastnih zračnih zvez, čeprav je Bližnji vzhod domena britanske zračne družbe. Da morajo poslati Združene države Sev. Amerike neomejen gospodar svetovnega zračnega prometa, o tem so si vsi v Ameriki edini, niso si pa edini v tem, če se naj to zgodi po zasebnih ali državnih zračnih organizacijah. Dnevni in strokovni tisk zagovarja mnenje, da pripada ureditev zračnega prometa zasebnim družbam^ Vlada bi smela izdati samo splošne smernice za ureditev zračnega prometa. 16 ameriških zračnih družb je tudi že začelo boj s tremi vodilnimi ameriškimi zračnimi družbami (Pan American Air-ways, United Airlines in American Export Lines), da zlomijo njih monopolno stališče. Dve družbi sta že vložili prošnji za ustanovitev rednih transpacifičnih in transatlantskih zračnih zvez. S svojo odločitvijo se bo morala ameriška vlada odločiti za eno ali drugo ; svoje kapacitete za državo, bi bilo vrednost 255 milijonov dolarjev, Ipotrebno, da bi država vsaj I. 1940. pa že 544 milijonov dolar- .90% svojih naročil plačala takoj, jev. Kapaciteta te industrije pa je ,ko so y tovarnah sprejeta v izvrši-narasla mo<\ je bila dana tudi pobu-1941/42. na mesečno 1000 do 1200 jda? da bj se državna naročila poleta!. Ta velika kapaciteta se mora 1 ravimvala ta]«,] po izvršitvi brez v polnem obsegu izkoristiti in če običajne zamudne formalnosti preše to ne bi moglo doseči, so vse | vzemanja. velikanske investicije v to indu- j ’__________________________________„__________ stri jo izgubljene, na stoti soče ljudi pa bi bilo brez posla. V tem je glavni vzrok, da hočejo Združene države Sev. Amerike doseči vodilno mesto v svetovnem zračnem prometu. V zadnjem času se je pojavil še tretji konkurent, namreč Kanada, ki hoče na podlagi svoje zemljepisne lege doseči tudi nekaj vpliva pri ureditvi svetovnega zračnega prometa. Kanada j«, med vojno ne samo pomnožila število svojih letališč, temveč tudi ustanovila pomembno letalsko industrijo. Kanadski ministrski predsednik Ma-ckenzie King zahteva zato vključitev družbe Trans Canada Aire-lines v mednarodni zračni promet. Usnjarstvo v Romuniji V romunskem gospodarstvu ima usnjarstvo važno mesto, boriti se pa mora z raznimi ovirami in težavami ne samo zaradi vojne, temveč tudi zaradi pomanjkanja surovin, strokovnih moči in kreditov. 7.o v mirni dobi ni bilo lahko nabavljanje surovin za romunsko usnjarstvo. Doma pridobljene surove kože so krile samo 60% potrošnje, ostanek pa so morali uvažati. Ko je Romunija 1. 1940. izgubila nekatere pokrajine, je bilo surovih kož še manj in se je z njimi krila potrošnja v usnjarstvu samo še za kakih 30%. V jeseni 1. 1939. je bil ustanovljen urad za preskrbo s surovinami, spomladi 1. 1941. pa se je ta ustanova spremenila v Urad za preskrbo in razdelitev usnjenih izdelkov (ORAP. Ta urad je prevzel v svoje skrbstvo in nadzorstvo vsa usnjarska podjetja dežele. ORAP, ki je organ gospodarskega ministrstva, prevzema v vsej državi surove kože ter oskrbuje usnjarska podjetja z vsemi drugi- mi surovinami in pripomočki. Tako je bila z gubernijo Transnistri-jo sklenjena pogodba, po kateri dobiva Romunija od transnistrske proizvodnje 70% govejih in 80% svinjskih kož. Pri blagovni izme- , --------o- njavi med Nemčijo in Romunijo pa 1 ije, zdravilišča 111 nadzorovanje i je bilo dogovorjeno, da se Rumu- | uja kozjih kož pa se je znižala za i 52%. Letos se je proizvodnja naj-| važnejših kož še nekoliko poveča-1 la, urad pa je uvedel tudi pre-jskrbo ovčjih, zajčjih in pasjih kož. Tako se lahko reče, da se je preskrba romunskega usnjarstva s kožami v zadnjih dveh letih precej zboljšala. Povečanje bolgarskega tobačnega pridelka Letošnji bolgarski tobačni pridelek cenijo na 70 do 72 milijonov kg, dočim je dal lanski pridelek 59 milijonov kg. Tobačni nasadi so se letos povečali /.a 25"/», dvignila pa se je tudi kakovost pridelka. Od lanskega pridelka je šlo okrog 10 milijonov kg za domačo potrošnjo., 49 milijonov kg pa za izvoz, od katerega prevzame Nem čija približno 37 milijonov kg, ostanek pa Švica, Francija, Švedska in Finska. Bolgarski tobak se je, kakor smo že poročali, letos podražil »a 60«/«. Kilogram tobaka je stal prej 112,26, zdaj pa stane 179,61 leva. Nemška tobačna industrija je bila pripravljena priznati podražitev iz Bolgarije uvoženega tobaka la 50*’/o, a ker Bolgarija ni popustila za ostalih 10®/<>, se je moralo za toliko podražiti blago, ki ga Bolgarija uvaža iz Nemčije v zamenjavo za tobak in ostalo svoje izvozno blago. Povečanje tobačnega pridelka je za Bolgarijo zelo važno, ker pride na tobak skoraj polovica vrednosti vsega bolgarskega izvoza. »Donau- Druge težave so pa pri preskrbi s strojili. Pred vojno je znašali . zeitung« navaja, da je bil v letih domača proizvodnja strojil komaj 1938. in 1939. 'bolgarski tobačni iz-20% potrošnje. Največ strojil so voz več vreden, kakor vsi stroji, uvažali iz Anglije. Ko se je za- aparati, instrumenti, kovine in čela sedanja vojna, so skušali preprečeni uvoz nadomestiti s proizvodnjo domačih strojil in lani je kovinski izdelki, ki so pri bolgarskem uvozu na prvem mestu. Bolgarski tobačni izvoz so prej ministrstvo za kmetijstvo odredilo, po večini financirate tuje banke zbiranje hrastove in smrekove . jjj podjetja, ki so bolgarski tobak skorje ter povodnih orehov, la prevzemala, letos pa so to nalogo naredba je povzročila, da se je v prevzeli domači denarni zavodi, primerjavi z 1. 1941. zbiranje lira- | Pridelovalcem tobaka in tobačnim slove skorje dvignilo za 28 odstot- .tovarnam so bolgarski denarni za-kov, smrekove skorje za 27%, po vodi letos izplačali '/p okrog 5 mi-vodnih orehov pa za 300%, kar je lijard levov in je tako plačana ve- tega 12 v Ljubljani, službo pa je opravljalo 87 zdravnikov za splošno zdravilstvo, 12 zobozdravnikov ter 22 nameščencev v ambulatoriju Zavoda. Izdatki za hranarino in druge dajatve, za zdravniško službo, zdravila, bolnišnice, ambula bolnikov so znašali 10.8 milijona lir. Od lega je prišlo na hranarino 4.25, za zdravnike 1.55. za zdravila 1.4, za zdravstvene ustanove pa 1.66 milijona lir. Zdravniki so izvršili lani za splošno zdravilstvo 126.015, za posebno ni ji vračajo kože od izvožene goveje živine. Podobno je bilo dogovorjeno tudi z Italijo. Letno poročilo ORAP kaže uspehe takih dogovorov in prizadevanj. Od 1. 1941. do 1942, se je dvignila proizvodnja govejih kož za 265 zelo koristilo proizvodnji domačih strojil. ORAP je uvoz strojil iz inozemstva lani obdržal na višini 1. 1941. V primerjavi z letom 1941. se je lani proizvodnja usnjenih izdelkov za civilno potrošnjo znižala pri podplatih za 22%, pri raznih vrstah usnja pa za 15 do 26% in ker delajo usnjarska podjetja predvsem za državo, ki plačuje naročila po izvršitvi, dočim je treba nabave surovin poravnati takoj, je čina pridelka od leta 1942. V stari’ Bolgariji je nad 5500.000 pridelovalcev tobaka, delavcev in uslužbencev bolgarske tobačne industrije pa je. danes okrog 800.000. Romunska-srbska železniška tarifa Nova romunsko-srbska tarifa aa železniški osebni in blagovni promet je stopila 1. oktobra v veljavo. Uvedene so bile tudi povratno stroke 133.316 ordinacij, obiskov < telečjih za 125%, svinjskih pa za na domovih zavarovancev pa je 35%. prj konjskih kožah je bil bilo 4887. | skromen povišek za 4%, proizvod- nastala za usnjarsko industrijo no-j vozovnice. Cene so določene v va težava — pomanjkanje kredi-! nemških markah ter se pri romun-tov. jskih državnih železnicah preraču- >Siidost-Echo« poroča, da cenijo, navajo po uradnem tečaju. Začas-strokovnjaki pri ORAP-u romun-!no se izdajajo vozovnice samo v skemu usnjarstvu potrebne kredite j Stamovi, Moravici in Vršcu in tudi na 4,1 milijarde lejev. Od tega blago se sprejema samo na teb pride na obratne kredite 2,8, na ' postajah. mmm Razglas pokrajinske uprave lastnikom tovornih avtomobilov Naroča se ljubljanskim lastnikom tovornih avtomobilov, da v zaščito javnega interesa, zlasti prehrane prebivalstva, ne smejo brez predhodnega dovoljenja Urada zu civiLno motorizacijo izvrševati prevozov z njihovim tovornim avtomobilom izven vojaške zapore