•:.t>a)a vsakičetrtek rt 5. uri p loldne. »okopisi se e vra-if?jo. Nefrankovaiui {••snu ie ne sprejemajo.
Cena listu znala ia celo leto 1 krone, za pol leta 2 kroni. Za man) pnmoJne ;a celo leto 3 krone, za pol leta K 1’50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije 5 kron.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna** v Oorici, ulica Vet-tnrini it. 9.
Naročnino in naznanila sprejema npravništvo v Oorici, SemeniškmkHii.. • 1.8.
•	•	1 i 1
V	•.-"»A.--.
m
•ta verO-doln
Posamezne Številke se propajajo v tobakarnah v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1, v SemeniSki ul. 12, v prodajalni >Kat. tiskov, društva« Se-meniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat U v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
XX. letnik.
V Gorici, 11. januvarja 1912.
2. Številka.
V Gorici, 4. januvarija 1912.
^Zahvala.
Velecenjenemu učiteljstvu šolskih zavodov društva „Šolski Dom1, ki je blagovolilo proslaviti moj 60. rojstni dan z udeležbo pri sv. maši, katero je spremljalo z izbranim petjem — ter z darom, obstoječim iz slik v krasno vezani knjigi, katere predstavljajo v skupinah člane društvenega odbora in učno osobje posameznih šolskih zavodov, torej pravo sliko sedanjega društvenega šolstva;
velerodnimin prečastnim gospodom članom društvenega odbora, ki so se udeležili cerkvene slavnosti in so sodelovali pri sestavi prelepega albuma;
velemožnim gospodom dostojanstvenikom in mnogoštevilnim rojakom in rojakinjam, ki so mi z udeležbo pri sv. opravilu hoteli izkazati svoje priznanje in naklonjenost;
ter vsem znancem, prijateljem in spoštovalcem, ki so mi na katerikoli način, pismeno ali ustno izrazili ob tej priliki svoje prijazne čestitke in voščila;
izrekam tem potom svojo najiskrenejšo in najsrčnejšo zahvalo ter bivam najodličnejšim spoštovanjem
preudani
dr. Anton Gregorčič,
državni in deželni poslanec.
Goriška politika.
Kdo se ne spominja, kako so od veselja ukali slovenski liberalci, ko je vlada pred letom dni nenadoma zaključila deželni zbor. Andrej Gabršček je ta vladin korak pripisoval sebi v zaslugo. To pa je bilo, kakor bi petelin mislil, da zjutraj na njegovo petje solnce vzhaja. Javna tajnost je, da je bil Andrej Gabršček popolnoma nedolžen. Vlada se je pri tem ozirala na spletke dr. Gregorina in na laško ljudsko stranko v deželnem zboru, ki je bila v veliki zagati. To je »Soča« sama izdala, ko je pisala, da je namestnik povabil k sebi nekega laškega poslanca iz Gorice (torej ne Gabr-ščeka!). Ga je bil deželni zbor zaključen. ni bila kriva Clabrščekova izključitev, ampak zakusline spletke. Te spletke so sedaj vsem jasne. Ob zaključitvi deželnega zbora je marsikdo očital poslancem S. L. S., da so napravili velik Pogrešek. Toda ministerski svet. ki je imel v rokah celo zadevo, je spoznal, da
so naši poslanci korektno postopali. Zato pa je sedaj zopet sklican deželni zbor. Ako bo pa deželni zbor v prihodnje za delo nezmožen in ako ga bo vlada morala razpustiti, se pač ne bo moglo več očitati, da so naši poslanci krivi.
Izkušen katoliški politik, ki ni kva-ražugon, nam je te dni rekel: »Položaj v goriškem deželnem zboru ni tak. kakršen je na Kranjskem ali drugod. Ta položaj je zelo težaven in le čuditi se je spretnosti naših poslancev, da bredemo srečno naprej.«
Poslancem S. L. S. štejejo v pogrešek, da niso v deželnem zboru združeni s poslanci laške ljudske stranke. Prav to so očitali svoj čas poslancem laške ljudske stranke, ko je bila ta v deželnem zboru združena z dcvetorico slovenskih liberalnih poslancev, misleč, da ni druge poti, po kateri bi hodila, da bi srečno prišla do zmage nad liberalnimi laškimi poslanci.
V tem oziru hočemo navesti mnenje odličnega slovenskega poslanca, ki se je tako-le izrazil: »Zveza poslancev S. L. S. in laške ljudske stranke bi bila v deželnem zboru najbolj naravna. — 1'cga želimo vsi, katerim je blagor dežele pri srcu. Drugo vprašanje pa je, kako naj se to zgodi, da bi bil deželni zbor delazmožen in da bi mi ne zgubili enega odborniškega mesta in tudi drugače ne trpeli škode. Kritikovati je prav lahko, a delati je težko. Naši poslanci žele, da bi se v deželnem zboru združili vsi, ki ljubijo pravičnost in hočejo dobro ljudstvu. Toda kako naj se to zgodi? Slovensko-hrvatska zveza v dunajskem parlamentu gotovo želi. da bi bila združena s katoliškimi poslanci drugih narodnosti. Toda kako naj se to zgodi? Naše katoliško časopisje gotovo želi, da bi vsi časopisi drugih narodnosti z nami vzajemno postopali, da bi ne bilo treba napadati uiti tržaškega »L' A m i c o«, niti kakega nemškega »V o I k s b I a 11 -a«. Toda kako naj se to zgodi? Vsi računajo z razmerami, ker ad impossibilia nemo tenetur t. i.: Nihče ni dolžan storiti, česar ne more.«
Naj torej le očitajo našim poslancem, da niso prav ravnali, da so pogrešili itd.! Vsi taki očitki so otročarije. -Mi vemo, da smemo zaupati poslancem S. L. S.
Naši poslanci niso izdali katoliških
načel, an,,,uk žele, da bi se ta načela u-veljavila in da bi se razmere tako prc-rnenile, da bi bila tudi združitev vseh sorodnih in dobromislečih strank mogoča. Vse drugo so prazne marnje! -Poslanci morajo v deželnem zboru postopati kot možje, ker želi tako ljudstvo, ki jih je izvolilo. Tlake ne smejo delati nobeni stranki, bodi katerega-koli imena! Zato se pa tudi novih volitev ne bojimo. ampak hočemo odločno hoditi po začrtani poti!
w
Škofje svoji duhovščini
Škofje naše provincije so izdali te dni pastirsko pismo. Iz njega odseva ljubezen, ki jo goje škofje do č. duhovščine, ki je sedaj v najhujšem boju zoper sovražnike krščanske cerkve. To pismo bo vsem duhovnikom v tolažbo, pa tudi v bodrilo in vodilo za na-dalnje delo. V njem priporočajo škofje mej drugim tudi krščansko-socijalno organizacijo, zlasti mladeniške družbe, skrb za izseljence itd. To so res apostolske besede, ki jih priporočamo vsej častiti duhovščini. Delujmo združeni se svojimi škofi, pokorni njih navodilom in blagoslov Božji ne bo izostal. Pastirsko pismo je prekrasen dokument, ki naj ga č. sebratje dobro shranijo in naj večkrat pogledajo. Pismo končuje z besedami: „Pa s i t e č r e d o B o ž j o, kateraje pri vas in jo oskrbujte, ne prisiljeno, ampak radovoljno po Thgri.... dobro vol jno.... kakor vzgled črede in srca. Kadar se bo prikazal poglavar pastirjev, boste prejeli nezvenljivo krono čast i."
Podpisani so vsi škofje cele pro vincije: knezonadškof goriški, škof po reško-puljski, škof krški, knezoškof ljubljanski, in škof tržaško-koperski.
Zasedanje goriškega deželnega zbora.
Po dolgem 15 mesecev trajajočem presledku je bil s cesarskim patentom z dne 4. t. m. zopet sklican naš deželni zbor k zasedanju.
Po sv. maši. ki je pričela ob 10. uri in katero je daroval stolni prošt preč. g. dr. Faidutti, katere se je udeležilo poleg vladnega zastopnika in poslancev mnogo drugega občinstva, se je vršila ob II. uri prva. to je otvoritvena seja. Otvoril jo je deželni glavar dr. Pajer, konstatujoč za sklepčnost zadostno število navzočih poslancev. KoJ potem je naznanil, da mu je došlo od poslancev italijanske ljudske stranke pismo, v katerem se mu naznanja, da so odložili svoje mandate in sicer gg.: dr. Rugatto, dr. Faidutti, baron Locatelli. dr. Meizlik in Piecinini.
Zc pred meseci pa je dobil deželni glavar od sedanjega voditelja okr. glavarstva v Tržiču, g. Gasserja, pismo, s katerim mu je naznanil, da je odložil svoj deželnozborski mandat.
Nadalje je dobil deželni glavar tudi pismo od slovenskih, kakor je rekel, liberalnih in agrarnih poslancev, namreč gg. dr. Frankota, dr. Gregorina. Klančiča in Rutarja, v katerem mu naznanjajo, da se ne bodo udeleževali dežel-nozborskih sej.
Nj. Prevzvišenost knezonadškof dr. Sedej mu je tudi naznanil, da se ne bo-
de udeleževal sej in sicer, ker mu tega ne dopuščajo njegova opravila.
Ko je omenil še cesarski patent, s katerim je bil sklican deželni zbor k zasedanju, predstavil je zbornici vladnega zastopnika v osebi velerodnega gosp. Antona Rebek. c. kr. namestništvenega svetnika in voditelja goriškega okrajnega glavarstva, katerega je z izbranimi in jako laskavimi besedami pozdravil v svojem kakor tudi v imenu cele zbornice, povdarjajoč njegove odlične zmožnosti in poznavanje razmer naše dežele. Prosil ga je, naj bi pri visoki vladi podpiral težnje deželnega zbora, ki bodo merile vedno na to, da bi se zboljšale gospodarske in moralne razmere našega ljudstva.
Vladni zastopnik, g. Rebek, se le ravno tako v zbranih besedah zahvalil deželnemu glavarju za lep pozdrav ter je, obrnivši se proti poslancem, najprej v italijanskem potem pa v slovenskem jeziku obljubil, da hoče z vsemi svojimi močmi podpirati deželni zbor pri njegovem delovanju, se udeleževati posvetovanj in priporočati visoki vladi vse v okviru obstoječih postav storjene deželnozborske sklepe, ki bodo imeli namen pospešiti blagostanje goriško-gradiščanske dežele. Vsemogočni, rekel je, naj blagoslovi skupno delovanje v korist prebivalstva te dežele.
Nato je deželni glavar pozdravil najprej italijansko potem pa v slovenskem jeziku poslance ter izrekel svoje prepričanje, da bodo posvetili vse svoje moči v to, da se odpornore na ta ali na oni način potrebam našega ljudstva, katero tare posebno v sedanjem času huda beda. Prepričan je, da bodo delovali nesebično, požrtvovalno, ne meneč se za malenkostne spletke nekaternikov. naperjene proti njim.
Ko je h koncu zaklical še trikratni »Živio!« na cesarja ter pozval poslance, da vsak v svojem jeziku tudi to stori, kateremu pozivu so se poslanci odzvali, je naznanil, da bode prihodnja seja da -nes ob 5. uri pop., na kar je sejo zaklju-
flli ostanejo sleparije pri zadnjem ljudskem štetju nekaznovane?
V Gorici in v Trstu se je vršilo zadnje ljudsko štetje po istem kopitu. V obeh mestih se je posluževala gospodujoča italijanska klika vseh — tudi nedovoljenih — sredstev, da bi zmanjšala vsaj na papirju število slovenskega prebivalstva ter dokazala ..materi Italiji", da sta Gorica in Trst „pretta-mente" italijanski mesti — in torej zrelo jabolko .. ■
Osebe, ki niso bile v to pooblaščene, so napravljale nove naznanilnice v na-domeščenje izvirnikov: ti poslednji so
bili uničeni. Potem so se na novih na-znanilnicah ponarejali podpisi iz avtentičnih naznanilnic.
V mnogih slučajih se je dalo pod raznimi pretvezami podpisati naznanil-nico po stanovalcu v prazno in je bila ista naznamlnica pozneje izpolnjena po komisarju ljudskega štetja, ali pa po hišnem upravniku.
Včasih niso bile naznanilnice niti izpolnjene, niti podpisane po imetniku stanovanja, temveč naravnost po hišnem upravitelju, in najemniku se ni niti dala prilika, da bi bil vpogledal v nazna-nilnico.
Raznih oseb, posebno dekel, hlapcev in služabnikov se ni v mnogih slučajih niti vprašalo po njihovem občevalnem jeziku, ali pa so jih revizijski organi silili naznaniti laščino kakor jezik, ki ga rabijo v svojih stikih z gospodarji.
V drugih slučajih, v katerih je stal v rubriki 13 (občevalni jezik) prvotno le »slovenski jezik", se je s črkami, bolje ali slabeje ponarejenimi, dodalo nad takim vpisom še besedo »italijan sko" in eventuelno tudi spodaj besedo „in nemško", pa se je pozneje povsem izbrisal »slovenski in nemški jezik".
V raznih slučajih se je v 13. rubriki izbrisala beseda »slovenski" in se je potem vpisala beseda »italijanski".
Večkrat se je pripetilo, da se je, vporabivši odsotnost slovenskega družinskega glavarja, zahtevala od njegove žene ali od njegovih otrok napovedla občevalnega jezika, vsiljujoč te osebe, naj na naznanilnici, ki jo je družinski glavar slovenske narodnosti izpolnil, podpišejo neko izjavo glede občevalnega jezika, oziroma, naj podpišejo novo naznanilnico v prazno (in bianco), v katero se je pozneje vpisala italijanščina kakor občevalni jezik.
Rezultat takih in sličnih sleparij je bil ta. da so pozobali Italijani na papirju tisoče Slovencev, in sicer v Trstu čez 20.000, v Gorici pa čez 3.000. Te falzifikacne in nesramne goljufije je razkrila vladna revizija ljudskega štetja, ki je vsaj deloma popravila neraben števni operat goriškega in tržaškega magistrata.
Da se ne bodo godile pri prihodnjem ljudskem štetju I. 1920 zopet enake slepa* rije, je treba falzifikatorje zadnjega ljudskega Štetja iztakniti in v smislu § 30- zakona o ljudskem štetju strogo kaznovati. Zo je naloga in dolžnost državnega pravd-ništva in kazenskega sodišča. Palzifikatorji zadnjih volitev za goriško kupčijsko in obrtno zbornico so ostali nekaznovani; upamo, da se bodo kaznovale vsaj sleparije, ki so se izvršile pri zadnjem ljudskem štetju.
Goriško pokopališče kopališče!
V Gorici zna vsakdo plavati! Kdor se ne nauči te umetnosti v življenju, se je nauči po smrti na goriškem pokopališču. Modri goriški magistrat je namreč izbral za zadnje počivališče go-rišklh meščanov močvirnat in ilovnat kraj na severovzhodnem delu mesta. Če ne pritiska prav huda suša, se nabira v izkopanih jamah toliko vode, da skoro ni mogoče spraviti mrtvaške truge v grob. Da se krsta lože stlači v izkopano jamo, je vkupil magistrat poseben aparat in je ob enem določil, da se mora plačati mirodvorskemu čuvaju za vsak tak pogreb — pogrez 50 v. Tako imajo Goričani vrh drugih pogrebnih stroškov še poseben .pogrezni* strošek. In tako jih skubejo še po smrti.
S površja in iz grobov goriškega pokopališča teče ob hudih nalivih cel potok, ki se steka v hudournik Koren. In ta hudournik teče skozi mesto ! V Kornu perejo perice tudi perilo. To so goriške Nesove srajce!
Hoj proti temu pokopališču traja že desetletja, a do zdaj brez uspeha, ker primanjkuje raznim zdravstvenim svetom odločnosti in energije. O tem škandaloznem pokopališču sc je razpravljalo pred letom tudi v goriškem mestnem svetu. Mestni svetovalec zdrav-dr. Pontoni ki je predlagal, da se zapre sedanje pokopališče in da se poišče nov prostor. Povedal je tudi, da je iskal primerna zemljišča in daje našel 3 taka.
Župan Bombig je omenil, da se je on že mnogo bavil s tem vprašanjem, ali iskanje primernega prostora je bilo brezuspešno, ker so bile ponudbe predrage ; meščani hočejo imeti pokopališče v pomerju mesta, ali ona zemljišča, o katerih je govoril Pontoni, se nahajajo v slovenskih občinah; s temi bi bile združene težkoče in zmotnjave.
Iz teh županovih besed se razvidi, da so nekateri prenapeti Lahi pripravljeni po smrti rajši plavati na sedanjem pokopališču, kakor da bi počivali v slovenski zemlji. In pri tem živijo še v zmoti, da je zemlja v pomerju Gorice italijanska zemlja. Božci!
Da se odstrani ta narodni pomislek, ki ga imajo nekateri laški prjnapetneži proti novemu pokopališču, svetujemo slavnemu magistratu, naj reši pereče vprašanje goriškega mirodvora na ta-le način:
Sedanje neprimerno zdravju meščanov nevarno pokopališče-kopalisče naj se zapre ter naj se vkupi nov, primeren prostor v pomerju mesta ali pa v kaki slovenski občini bližnje goriške okolice. Da pa bodo imeli nekateri Italijani že v življenju sladko zavest, da bodo počivali po smrti v italijanski zemlji, naj naroči magistrat iz bližnje Italije par sto vagonov italijanske zem -lje ter naj jo da speljati na nov mi -rodvor.
Tako bodo vsi zadovoljni. Vročekrvni Lahi se bodo hladili in počivali v italijanski zemlji in drugim ne bo treba po smrti več plavati. Tudi nev^--. nost izgine, ki preti mestu v zdravstvenem oziru — in »ostalim žalujočim" ne bo treba več plačevati „pogreznega“ stroška.
Politični pregled.
Dr. Šušteršič dež. glavar kranjski.
Na mesto odstopivšega deželnega glavarja pl. Šukljeja je imenovan za deželnega glavarja kranjskega državni in deželni poslanec dr. Ivan Šuster-š i č. Dr. Šušteršič svojega državnozborskega mandata ne odloži in ostane tudi nadalje voditelj parlamentarne delegacije Vseslovenske Ljudske Stranke.
Skltcanjo deželnih zborov.
Uradna „Wiener Zeitung” od sobote je objavila cesarski patent, s katerim so sklicani deželni zbori k zasedanju in sicer: gališki, goriško-gra-diščanski in solnograški dne 11. ja--nuvarja, tržaški dne 15., tirolski in štajerski dne 16., predarlski in dalmatinski pa 24. januvarja.
Delegadjsko zasedanje.
Državnozborski poslanec in predsednik avstrijske delegacije D o b e r n i g je izjavil, da se začne delegacijsko zasedanje že začetkom meseca februvarja, tako, da bo že 18. tebru/arja končano
Zasedanje državnega zbora.
Kakor se poudarja v parlamentarnih krogih, začne ministerski predsednik grof Sturgkh koncem meseca januarja zopet konierirati z voditelji parlamentarnih strank v svrho zagotovitve trdne parlamentarne večine. Z ozirom na te vesti se sklepa, da se bo državni zbor zopet sestal prej, kakor pa se je mislilo 3b koncu predbožičnega zasedanja, namreč že sredi meseca februarja.
Demisija groia Aerenthala?
V budimpeštanskih političnih krogih se zatrjuje z vso resnostjo, da zunanji minister grof Aehrenthalpodasvo-jo demisijo prav v kratkem, in imenujejo kot njegovega naslednika sedanjega poslanika v Londonu, grofa Mensdorita in pa pariškega poslanika grofa Szere-nya.
Štajerski deželni zbor.
One 6. in 7. januarja se je vršilo po slovenskem Štajerskem več političnih shodov, na katerih so govorili klerikalni poslanci dr. Benkovič, dr. Jankovič in Pesek. Na vseh shodih so bile sklenjene resolueje. ki poživljajo poslance, naj vs-trajajo pri obstrukciji v štajerskem deželnem zboru.
Socia'no zavarovanje.
V torek bo zboroval soc.-zavarovalni
odsek. Nadaljuje se glavna razprava. Predlagati se namerava, da imej odsek seje vsak teden, dokler se ne snide državni zbor.
Preprečen napad na rnskega carja.
Te dni so zaprli na Ruskem ve liko vseučiliških profesorjev in zdravnikov, odvetnikov itd., ker so aretiranci osumljeni, da so nameravali usmrtiti carja, ko se pripelje v Peterburg.
Italijansko turška vojska.
Z bojnega polja ne prihajajo nobene vesti več o kaki bitki. Torej Italijani niso še gospodarji Tripolisa, a kljub temu, da javljajo italijanski listi, da na več krajih ni sledu o nasprotnikih, se ne upajo prodirati v notranjost dežele. Najbrže bodo temu krive težkoče pri dovažanju živil in municije.
Ker si sedaj Italijani ne znajo drugače pomagati, se obračajo, kakor poroča »Tribuna", do Arabcev z oklicem, naj se udajo. V tem oklicu obljubljajo Arabcem, da bodo branili njih pravice, česar Turki niso storili. Predočujejo jim s tem oklicem razna grozodejstva Turkov itd. Tudi omenjajo vojaško dolžnost, ki so jo Turki zahtevali od Arabcev. Konečno poživljajo Arabce, naj zapustč Turke ter tako onemogočujejo nadaljno prolivanje turške krvi.
Te oklice razpošiljajo po arabskih agentih med Arabce, tudi v nasprotni tabor. Kjer pa ne bi mogli ti agentje priti do svojth ljudi, tam spuščajo na stotine takih letakov z zrakoplovov.
»Tribuna* omenja na koncu, da ta način proklamiranja ni nič novega. To se je Že v maroškem konfliktu prakticiralo in ni bilo brez vspeha. No, bomo videli kak vspeh bodo imeli ti oklici v Tripolitaniji.’
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko Si rotiš č e“:
P. n. gg. Friderik Simzig, gimn. ravnatelj v p, 2 K, Jos. Ušaj, kurat 2 K, Franc Marinič, župnik. 10 K, M. M. 1 K, grof Rudolf Coronini-Cronberg 10 K, Brumat Andrej, Pretoria 3 K 58 v, Rozalija Laharnar, Gorica 1 K, Luka Jug, Bate 60 vin, Marija Lukežič, Renče 30 vin., Nekdo iz Ajbe 1 K, Josip Del-kin, učenec 50 vin., 1. B. v Gorici 1 K, Nekdo iz Dornberga 1 K, Marija Slokar, Gorica 1 K 80 vin., Ignacij Harej, Dornberg 60 vin., Oblokar Ivan, Solkan I K, Gospa Antonija Hrovatin, Gorica 4 K. Andrej Eric, Dornberg 30 vin. Neimenovan 50 vin.. Franc Valentinčič Pevma 20 vin., Anton Komauli Oslavje 20 vin.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.!
Za ubogo slovensko družino
v Gorici:
Gg.: Ernesta Kos, Gorica 3 K, Brumat N. 40 vin.
Domače in razne vesti.
Zahvala.
Odbor »Slovenskega sirotišča" se prav toplo zahvaljuje vsem, malim in odraslim, ki so sodelovali pri letošnjih božičnih veselicah. Pred vsem se zahvaljujemo pevcem in pevkam, katere je vodil preč. g. župnik Ko košar in pevcem ..Bralnega in podpornega društva", katere je vodil g. Kubi št a. Hvala vsem igralkam; hvala g. Lukežiču in njegovima tovarišema za šaloigro, hvala g. učitelju Koršiču za vaje, g. Klavžarju za krasno pravljico, g. E Komelu, g. Luk. Dugarju in vsem drugim za pomoč. Vsem kličemo: Bod poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost Slovenskega naroda pod slavno vlado N j. Veličanstva cesarja Franca Jožefa L!
Odbor.
»Slov. Sirotišča".
Smrtna kosa. — V najlepši moški dobi, star 38 let je umrl minulo nedeljo na Dunaju g. Jožef Lukežič, pisarniški uradnik v zunanjem ministerstvu. Pokojnik je bil sovodenjski rojak in brat faktorja »Narodne Tiskarne" g. L Lukežiča. Pokojnik je bil odmenjen za pisarniškega uradnika pri avstro-oger-skem poslaništvu v Rimu, a mu je nenadna smrt zastavila pot. Pogreb se je vršil na Dunaju v torek pop. N p. v m.! Spoštovani žalujoči družini Lukežičevi naše sožalje!
Odložitev mandatov In abstinenca v gorlškom deželnem zbora. Liberalni »Slovenski Narod" kakor tudi liberalna »Edinost*, ki sta postala slovenski glasili takozvanih furlanskih krščanskih socialcev, sta celo, predno je to storilo Faiduttijevo glasilo „L’ eco del Litorale", (L’eco je objavila odložitev mandatov posl. ital. Ij. stranke še-le včeraj), objavili sklep furlanskih krščansko-so-cialnih deželnih poslancev, katerega so napravili v nedeljo, sklep namreč, vsled katerega so odložili svoje deželnozbor-ske mandate, z ogorčenjem protestujoč proti temu, da je bil goriški deželni zbor proti njih volji sklican in ne razpuščen. Ta sklep so že naznanili ofi-cijelno deželnemu glavarju.
Znano je, da je naše slovensko ljudstvo na več shodih zahtevalo sklicanje deželnega zbora, a znano je tudi, da sta bila dr. Bugatto in dr. Faidutti s pomočjo slovenskih glasov izvoljena za deželna poslanca. Če ta dva gospoda torej sedaj v znak protesta proti sklicanju deželnega zbora odlagata svoja mandata, ne delata to po volji volivcev, kateri so jima pripomogli do mandatov, ampak le po svoji volji in je dokaz, da ima niso nikakor pri srcu koristi njunih volivcev, pač pa njuna osebna trma in ambicija.
Prav tako izvemo tudi iz omenjenih dveh listov, da so slovenski liberalni poslanci sklenili abstinenco ter da se ne bodo udeleževali deželnozbor-skih sej. Glede teh poslancev ni to nič novega, ker se niso tudi v prejšnjem zasedanju udeleže vali deželnozborskih sej.
Dnevni red II. javne seje deželnega zbora, ki se vrši danes dne 11. januvarja 1912 ob 5. pop.: 1) Volilni spisi:
a) Poročilo zadevajoče dopolnilne volitve poslanca v volilnem okraju kmečkih občin političnega okraja sežanskega.
b) Poročilo, ki se tiče volilnih spisov splošne kurije prvega volilnega okraja.
c) Poročilo o izvolivi treh poslancev v volilnem razredn kmečkih občin političnega okraja gradiščanskega (sedaj polit, okrajev gradiščanskega in trži-škega). d) Poročilo o dopolnilni volitvi
(Dalje v prilogi).
Priloga »Primorskemu listu11 št. Z. z dne 11. decembra 1911.
3 poslancev slovenskega veleposestva. 2.) Volitev dežeinozborskih odsekov. 3.) Imenovanje nekaterih članov v deželno komisijo za obrtni davek in prizivno komisijo za osebnodohodninski davek.
Nekaj neverjetnega I — »Soča* pripoveduje, da je bilo čelrtoletnikom in četrtoletnicam tukajšnjih učiteljišč prepovedano udeležiti se dne 4. t. m. znanstvenega predavanja g. prof. Seidla in pravi, da je to nekaj neverjetnega.
Vprašamo, ali je bilo to predavanje, kakor je o njem poročalo učiteljsko glasilo, res znanstveno? Pravo znanstvo ne nasprotuje krščanstvu, pač pa nasprotuje monizem znanstvu in krščanstvu. Iz izkušnje vemo, kako so nekateri naduti srednješolski profesorji, naaahnjeni teh zastarelih nazorov, ki jih zajemljejo iz lažnjivih spisov Hiickel-ovih. Kar berejo, proglašajo v šoli kot znanstvo. Hackei je celo fotografije potvarjal, da je mogel dokazati svoje trditve.
Ako bo imel kdaj g. prof. Seidl res znanstvena predavanja, ne bomo branili zreli mladini, udeleževati se jih. Razume se, da morajo biti tud: poslu-šavci za taka predavanja zreli.
»Soča" proti poslanca Rotarja. —
Petkova „Soca“ piše, da se je višji sodni uradnik in slovenski deželni poslanec na vprašanje od strani vlade, predlagal Laha za predstojnika kormin-ske sodnije. »Corriere* pravi temu uradniku »galantuomo*. »Soča* pa pripomni, pa imena — tega uradnika in poslanca namreč — ni težko uganiti. — Ker so poslanci S. L. S. delali na to, da pride v Kormin Slovenec, očita »Svča* oči-vidno slovenskemu poslancu, c. kr. višjesodnemu svetniku Rudarju, da je hotel pomagati Italijanom.
»Aaerikanci" pozor! BankirAdal bert pl. Puky v mestu Colubus Ohio, Zedinjene države Amerike, je prišel v konkurz. Med onimi, ki bodo trpeli škodo je mnogo avstrijskih izseljencev, ki so se vrnili v domačijo. Če je torej kak naš rojak imel kaj posla z dotičnim bankirjem, naj vpošlje takoj c in kr. avstrijskemu konzulatu v Clevelandu, Ohio, Združene države Amerike, toza devno pismeno tirjatev, ki jo pa morajo lastnoročno podpisati. Podpis pa mora biti legaziran od kakega konzularnega zastopstva Zedinjenih ameriških držav.
Uspehi svobodne šole. Dočim je v Nemčiji, kjer so konfesionalne šole, padlo število analfabetov od 0.096 na 0.015 odstotkov, je na Francoskem, kjer ima svobodna šola ves pouk v rokah, prav nasprotno. Na Francoskem se je v zadnjih treh letih število vojaških novincev, ki ne znajo ne brati ne pisati, pomnožilo za okroglo 300«). Med 247.02S vojaškimi novinci leta 1909. je bilo 14.225 popolnih analfabetov, poleg tega pa jih je znalo 4290 samo brati, pisati pa ne. —
Dolžnosti naših delavcev:
1. Delavec, ki hoče'biti srečen, naj živi po naukih krščanske vere in naj tudi svoje versko prepričanje z značaj-nostjo kaže.
2. Delavec naj ljubi svojo družino in naj je ne zanemarja s tem, da se klati po krčmah.
3. Delavec naj skrbi za svoje gmotne k o r i s t i. V ta namen naj 'topi v društva, ki se potegujejo zanje: varuje naj se pa socialističnih organizacij.
4. Delavec naj si naroči delavsko glasilo, ki je na noriškem > Primorski list« in naj ga drugim priporoča.
To storite, dragi delavci in boste imeli zadovoljno srce. kar je za vsakega najdražji zaklad.
Ranpis natečaja. — Razpisuje se natečaj za mesto ravnatelja deželne gluhonemnice v Gorici.
Pravilno opremljene prošnje, ki naj dokazujejo zmožnost prosilcev za razpisano mesto, dalje avstrijsko državljanstvo, lepo vedenje, poznanje deželnih jezikov itd., naj se predložijo deželnemu odboru do 15. februvarija t. I.
Nadaljna pojasnila o pogojih, ki so spojeni z razpisanim mestom, sc da jejo pri deželnem odboru ob uradnih urah.
Duhovščina in novi naučni minister.
Pod predsedstvom poslanca dr. Stojana se je vršila seja poslancev zveze duhovnikov, v kateri se je sklenilo pozdraviti novega naučnega ministra dr. Hussareka, od katerega se pričakuje, da bo varoval interese duhovnikov, katerih razmere so mu itak znane. >eza Je še sklenila, da se katehetom všteje njih služba v pastirstvu k pokojnini m da se obenem prosi pri vladi za znižanje voznih cen duhovnikom na železnici.
Dvekronski denar. Kovinasti novci v vrednosti 2 K se bodo pričeli kovati koj, ko bode tudi ogrski parlament v-sprejel tozadevno predlogo. Kovalo se jih bode za 50 mil. K. Izventega se namerava — a še-le v poznejšem času — kovati nov denar v vrednosti 50 vinarjev. —
Zoper kinematografe. Vlada bo sklicala v' kratkem enketo, da na njeni podlag' izdela zakon glede kinematografov. Vlada hoče omejiti špekulacijo s kine-matografičnimi podjetji, zasigurati potrebno varnost za občinstvo in preprečiti demoraliziranje zlasti z ozirom na mladino. Prav je!
Tržaško -Edinost- čakajo najbrže hudi boj v Trstu. Dobila je namreč konkurenta v listu »Jutro*, ki se je preselilo iz Ljubljane v Trst. Radovedni smo, kako se bodo razmere razvijale. Tržaški »Edinjaši* se teh časov boje. Slabo znamenje za .Edinost* je to, da se tiska »Jutro* konkurenčni Poličevi tiskarni in ne v njeni. Dosedaj je »Edinost* šušmarila z nekim nadstrankar-stvom, a vedno v prilog liberalcem Bomo videli, kaj bo sedaj. I)a ne postane »Edinost* klerikalna, je pribito Najbrže bo capljala za »Jutrom* v u-azani vodi.
Cast procesije je rešena, tako vskli-ka včerajšnja »Soča«, ker je bil pri tukajšnjem okrožnem sodišču kaznovan neki Josip Clanevesi iz Trsta zaradi tega, ker se na veliki petek ni odkril v Tržiču procesiji, ko je še! mimo nje. — Prav po brezversko. Voz sena, osel. konj ali — procesija, je Soči« vseeno! Česar je polno srce, rado iz njega gre! Potem poreče, da je bolj verna kot papež sam!
Ponarejalci denarja v vlaka. V
brzovlaku med Dunajem in Vliesstngen so našli ponarejene 20 in lOkronske zlate komade. Vlak so ustavili za poi ure, ali ponarejevalcev niso mogli iztakniti, čeravno se je izvršila pri p tnikih telesna preiskava.
Stropen! fižol Neki indijski parnik je pripeljal v Trst 2000 Žakljev rdečega fižola iz Rangoona. Pri kuhanju tega fižola so dognali, da se tvori pruska kislina, ki je strupena. Ta fižol je droben, rdeč ali rdečerujav in srčaste oblike. Ker je fižol že šel v promet in ga ni mogoče zapleniti, bodi občinstvo posvarjeno pred nakupom tega fižola.
Na Silvestrov večer. V nekem češkem mestu so kakor navadno slavili Silvestrov večer. Ko se je bližala polnoč, je govoril eden izmed mestnih magnatov, ki so se sešli v najboljšem hotelu. Na to se je začelo običajno čestitanje. Ta slavnostni trenotek je porabil neki gozdni odjunkt. ki je znan kot velik šaljivec. ter se je splazil v garderobo, kjer je zamenjal vsem gostom ključe v zimskih suknjah. Ko se je gospoua precej dobre volje vračala domov, seveda n so mogli odkleniti vrat. vsled česar je na staia velika zmešnjava. Vrn ti so se
morali v hotel, kjer se je stvar pojasnila. Adjunkt je moral pa vendar prositi za premeščenje.
Podraženje medikamentov. Z januarjem je izšla nova uradna taksa za lečila. Najsažnejša leči la se podraže za 40 do 10 0 V
Statistika samoumorov v Aystriji
„Extrablatt“ objavlja statistiko samo-umorov in poizkušenih samoumorov v Avstriji leta 1911. Samoumorov se je izvršilo 1416. dočim se jih je leta 1910 naštelo 1458. Zeio se je narastlo število mladoletnih samomorilcev, med njimi je en fant v starosti 9 let. Potem so iz vršili samoumor trije fantje in dve de kleti v sta-osti 12 let Najstarejši samomorilci so start eden 87 let dva 80 let.
Kardinali vrnejo tarske redove Ker je turška vlada od kardinala Va nuteliija zaradi nekega nagovora, v ka terem je označil laško ekspedicijo v Tripolis kot nekako križarsko vojsko zoper mohamedanstvo. zahtevala, da vrne Medjidjered, so vsi kardinali in prelati sklenili, da odlože redove, ki jih imajo od sultana.
Javni plesi prepovedani — pa ne pri nas, pač pa v mestecu Azzano Decrmo na Beneškem. Krčmar, ki bi delal proti tej prepoved. izgubi »licenco*.
Označenje voznega blaga pri odpošiljanja po železnici. — Od 1. janu-varja !912 se mora vsako vozno blago, ki se pošlje po železnici, označiti s končno že,ezniško postajo, kamor je namenjeno. Ono vozno blago, ki bi te označbe ne imelo ah pa samo nerazločno napisane. bo železnica sama označila z imenom končne železniške postaje ter bo za to zaračunala pristojbino 10 vinarjev od vsakega kosa voznega blaga.
Smodnik se podraži. Praška »Bo-hemia" poroča, da je vojni miuister sklenil s 1. junijem povišati ceno smodniku za puške. Lovski smodnik, ki je stal prej 3 K po kg. bo stal 4 50 K. Fini lovski smodnik po 4‘30 K bo stal 5 K-Brezdimni smodnik bo stal 7 30 K po kg. prej samo 7 K.
Velikansko mino so zažgali v soboto točno ob 12. uri opoludne v velikem kamenolomu Adrijanskega podjetja v Sesljanu. To je ena največjih min, kar je eksplodirala v zadnjih 7 letih tega dela. Dolga je 26 m in je potrebovala 16.800 kg smodnika.
Oskmnjovalci grobov v Trsta. —
V noči na minolo soboto so dosedaj še neznani zlikovci oskrunili na tržaškem katoliškem pokopališču grob rodbine Tonello. Odprli so dve rakvi ter kosti razmetali. Ni še znano, če so imeli mrtveci kake dragocenosti na sebi. Na vsak način pa se je izvršil ta grd zločin le iz dobičkonosnega nagona.
Nova pf prava proti toči. — .Marsikatera sredstva so se že poskusila in uporabljala v to. da bi se pri bližajočih se nevihtah odstranila nevarnost toče. ki je večkrat vzrok velikanske bede. Sedaj se je baje posrečilo francoskemu fiziku Beauchamp po dolgih študijah iznajti aparat, ki baje odpravlja točo. Po njegovi teoriji namreč toča ne more nastati brez nevihte, a tudi nevihta je odvisna od množine elektricitete. ki se nahaja v zraku. Cim je več elektricitete v zraku, tem večja je nevihta. Da se odpravi pa nevarnost nevih*e. se mora odvzeti zraku elektriciteta. To delo pa naj bi izvršil Beauchamp ov aparat. Ta aparat mora biti postavljen visoko v zraku, je jako enostaven ter odpeljuje zračno elektriko v vodo. kjer postaja neškodljiva. Eri tak aparat so postavili na »Eiffel nov" stolp v Parizu, ki je 300 m visok. Beauchamp trdi da vpliva tak aparat na 10 km v okrožju Naredili so se s tem aparatom že poskusi v takih krajih, kjer je redno biia vsako leto toča. Sedaj pa ni bilo v onih krajih že tn teta nič toče. to je od onega časa.
ko so postavili take aparate, katerim pravijo »Niagara-aparat".
Nevihte. V Videmski provinciji je v noči na pondeljek razsajal močan veter, ki je napravil na hišah skupne škode nad 60.000 K.
Iz Galicije se poroča, da imajo tam močne snežne namete ter hudo mrzloto. V Krakovu so usiaviii tramvajski promet, ker so tiri pokriti z ledom. V Lvovu je več oseb iskalo pomoči pri zdravniških postajah, ker so jim zmrznila ušesa.
Na Atlantskem oceauu je tudi razsajal hud vihar; za več ladij se je v skrbeh.
Nova grozodejstva na Portugalskem. Iz Santarema se poroča, da je obkolilo 20 karbonarjev neko cerkev, kjer so prijeli in zaprli 28 duhovnikov.
V Azimbuji se je bil i.ud boj med vojaki in domačini. Viada je namreč proglasila občinski svet za državno last in zahtevala, da morajo občani zapuo.iti zemljišče ali pa plačati najemnin . Več sto oseb se je nato oborožilo in napo diio vojake.
Rjasti madeži iz perila izginejo naglo, ako se omoči madež z vodo, pokapa s citronovim sokom in drži nad soparo močno vrele vode. Tudi izginejo, ako ga pomočiš v vrelo vodo, v kateri si raztopila detelovo sol, seveda moraš dotični del perila hitro izprati.
Ljubezen moža. — Kako se more ljubezen moža pridobiti in ohraniti, to je že mnogim dekliškim in ženskim srcem provzročilo preglavice in otožne ure. Že pred stoletji je nežni spol mislil o tem, in je tedaj čestokrat posku šal, pridobiti si ljubimca s čarovno pijačo in s prikupljivimi pomočki. Dandanes so naša mlada dekleta in žene na boljšem, zakaj pove se jim nezmotljivo siguren recept, ki je tisočkrat preizkušen. »Uči se dobro kuhati, dete moje, zakaj ljubezen moža gre skoz želodec", jim svetu ejo izkušene matere, »in vpoštevaj tudi osobiti to, da se samo s pristno Kathreinerjevo Kneippovo siadno kavo more pripraviti okusna in zdrava kavina pijača. Pristna »Kathrei-nerjeva" je v svoji nedosežni izbornosti vedno enaka, in spričo njene nizke cene dosežeš v gospodinjstvu prav lepe prihranke*. Z utripajočim srcem opazijo ubogljive hčere tudi vselej, da izvoljenci njihovega srca visoko cenijo gospodinjske lastnosti.
Listnica uprave. — G. Manfreda Anton Bača 3 Sv. Lucija ob Soči: Naročnina je za I. 1911 plačana! G. Bru mat Andrej Pretoria Transval-Afrika Denar prejeli! Hvala lepa! Gosp. Debenjak Viktorija Bruck a d .Mur. Štajersko. Do sedaj nismo še denara prejeli!
Mestne novice.
Kaj je prineslo gorišk m Slovencem leto 1911 Go.iški Slovenci si zapomnimo L 1911. To leto nam je povedalo, koliko nas približno prebiva v Gorici. Srčno smo želeli enkrat to — izvedeti. Nismo e sami našteli, ampak vlada nas je naštela skoraj 10 000. S tem številom bomo jahali po vseh ura-s i h ! Slovencev nas je v Gorici skoraj polovica vsega prebivalstva, a nimamo nikakih pravic na magistratu. Pač pa ima magistrat pravico terjati od nas mestne dokiade. Laško mestno zaprav-ijivost moramo tudi Slovenci plačevati. Podpore, katere deli laški magistrat laškim š lam in .Legi* moramo tud: mi skupaj zbirati. Redimo s svojim denarjem gada na svojih prsih: Kaj se hoče! Postava je taka! Sicer pa: Leto 191! si bomo goriški Slovenci zapomnili !
.Banca Popolare . Kakor je znano, je najvišje kot kasacijsko sodišče ugodilo ničnostni pritožbi zagovornikov Lr-
nassija in dr. Luzzatta proti razsodbi tukajšnjega porotnega sodišča, s katero sta bila omenjena dva obsojena, in je odredilo novo razpravo, ki se ima vršiti pred tržaškim deželnim sodiščem. Zagovornika omenjenih dveh obsojencev sta v svoji ničnostni pritožbi med drugim tudi povdarjala, da so goriški porotniki izrekli svoj pravorek pod pritiskom javnega mnenja in ker so se bali občinstva, katerega je bilo okolo justične palače vse polno zbranega, ko se je imela izreči razsodba. V včerajšnji ,Eco" pa porotnik Velicogna v svojem kakor tudi v imenu večine porotnikov odločno zavrača tako trditev in pravi, da so izrekli porotniki svoj če tudi mil pravorek v svojem popolnem prepričanju in spoznavanju.
Konharz je napovedal trgovec z manufakturnim blagom Avrelij Bizail.
Iztiranlb iz gorišhega mesta je bilo v minolem letu 359. Stroški so znašali 2247 73 K.
Izpred sodišča. Tukajšnje okrožno sodišče je obsodilo Josipa Jevščeka, stanujočega sicer v Gorici, a pristojnega v Bate, kamor je bil že večkrat iztiran, na 2- mesečno ječo, ker je ukradel par vojaških hlač, katere je pustil v Panovcu vojaški begun Štrosar in pa zaradi tega, ker se je vkljub iztiranju zopet povrnil v mesto.	Z	ozirom na njegovo slabo
življenje	in	ker je bil že večkrat	ka-
znovan, dali ga bodo po prestani kazni v prisilno delavnico.
m Aretacija. Aretirana sta bila Karol Knez	iz	Gorice in Blaž Kikelj	iz
Tolmina,	ker	sta osumljena tatvine	na
škodo gostilničarja Gregorič v Gorici.
Iz goiiške okolice.
Šolske doklade za goriški politični okraj zvišane. — Stari okrajni šolsl-i svet je v svoji zadnji seji povišal šolske doklade za I. 1912 od 90% na 94°/0. V isti seji je bil baje slavljen predlog, naj bi se zvišale doklade od 90% na 108%. to pa zaradi tega, da bi dobili učitelji draginjsko doklado. Ta predlog je bil odklonjen.
Zadnji Junašk* 6 n starega šolskega sveta za gor.ški politični okraj-Stari okrajni šolski svet za goriški politični okraj je imenoval v zadnji svoji seji znanega nadučitelja Alojzija Urban čiča, ki je sedaj na Vogerskem, za nadučitelja v Biljah, ne da bi bilo to učiteljsko mesto poprej razpisano. Svojo veljavnost zadobi seveda to imenovanje še le potem, če je bo potrdil deželni šolski svet.
Dobili smo in prijavljamo sledeče:
Slavno urednišlvo »Primorskega lista" v Gorici.
Z ozirom na članek »Baron Bianchi v Rubijah umrl" objavljen v Vašem cenjenem listu dne 4. januarja t. I. št. 1 poživljam slavno uredništvo v smislu § 19 tiskovnega zakona, da uvrsti v prihodnji šlev. tega lista nastopni popravek:
Ni res, da je postavil umrli baron Bianchi spominsko ploščo v Rubijah junaškemu stotniku baronu Fiillerju, temveč res je, da je postavilo ono spominsko ploščo hrvatskemu junaku Alaksu baronu Fiiller na mlinskem poslopju pri mostu v Rubijah veteransko društvo Goriško-Gradiščanske po izključnem pri zadevanju podpisanega ter vsled pred-sedslvenega sklepa z dne 22. decembra 1904, kar je tudi iz napisa na islej razvidno.
V Gorici, dne 10. januarja 1912.
Za predsedstvo: društveni predsednik:
ANTON JAKOBI vilez reda svetega groba.
g Čopovan .Katol. p -lit. Čitalnica v Čepovanu" bo imila dne 21. t. m.
svoj redni občni zbor v prostorih g. V. Šuligoj v Tesnem ob 3. uri popoldne. Dnevni red: Pozdravni govor; poročilo tajnika; poročilo blagajnika; volitev novega odbora; slučajnosti. Po občnem zboru bode imel zanimivo predavanje g. can. iur. C. Mrak. K polnoštevilni udeležbi vse člane vabi Odbor.
Gibanje ljudstva v Šempasu. Na
Goriškem menda nobena župnikovimi tako ne narašča in se množi, kakor šempaska. Vsako leto se zidajo nove liiše. in se pomnoži število prebivalcev. Leta 1911 se je rodilo 108 otrok, toliko še nobeno leto. Umrlo je v tem letu samo 36 oseb, tako malo jih v enem letu ni umrlo že nad 20 let. Zadnji dan leta je umrl eden najstarejšiližupljanov, namreč Jožef Leban, ki je doživel 91 let, 10 mesecev in 22 dni. Do zadnjega mesca je opravljal vedno težka kmečka dela. V pretečenem letu jc umrl tudi naš najstarejši fant Andrej Cernatič, star 84 let. V tem letu je umrlo še druzih 7 oseb, ki so dosegle starost po nad 80 let.
Požar na Gradu pri Mirnu. V petek okoli 8. ure zvečer smo opazili plamen na Gradu pri Mirnu. Romarska cerkev je v ognjenem plamenu daleč na okoli blestel. Strah nas je že spreletaval, da je nastal v cerkvi požar. Pozneje se je pa doznalo, da je gorelo v cerkovnikovi hiši. Ogenj je nastal v dimniku. Zgorelo je še precej sena. Hišno opravo so še pravočasno spravili iz hiše. Škoda je še precejšnja.
g Vrtojba. Pri zadnjem svojem socialističnem shodu v Vrtojbi je dr. Tuma govoril o kozjereji in nje odpravi. Povedal je svojim poslušalcem, da so koze krive draginji — ker jih ni več. Koze so zginile, ker so se zbale draginje, a vlada je kriva, da so zginile. — Vladi so pa pomagali odpraviti koze duhovniki. Najbrže je mislil dr. Tuma, da govori kozlom, ki naj bi zopet spravili koze na dan, s čimur bi bila odpravljena draginja, katere pa on prav gotovo ne čuti. Oh, koze, ja koze!
Kako Je z uravnavo Lijaka, VI-tuljice in Branice. Svoj čas smo že pisali, da je naročena izdelava podrobnih načrtov za uravnavo hudournikov Lijaka, Vituljice ih Branice. Danes smo v stanu poročati, da so ti načrti že izdelani in da so že došli deželnemu odboru. Upamo, da ne ostane le pri načrtih, ampak da pride tudi do uresničenja teh uravnavnih del. V te načrte so vnešena tudi uravnavna dela manjših vodnih dotokov v hudournike.
Iz ajdovskega okraja.
a lz Brji. — Naši liberalci so obupali sedaj, ko so izvedeli, da so bili vsi njih shodi in protesti proti zidanju farne cerkve brezvspešni. Posebno pa, ko je začel novodošli č. g. kaplan žigosati njih svobodomiselno početje, so začeli praviti, da poberejo šila in kopita ter da se podajo v Ricmanje. Mi jim prav radi privoščimo to veselje in naj bodo prepričani, da jih nobeden naših ne bo pogrešal. Pač pa bi jih pogrešal nek krčmar, ker bi se nehalo v njegovi krčmi vsi obrekovanje duhovnikov in svete vere. Ce pa so nekateri leh mož za upe-ljavo ricmanjskih razmer v naši občini, ne bi napravili nič novega, kajti oni se že sedaj nahajajo v teh razmerah. Edino dooro je, da je takjh mož le malo pri nas. Sedaj vidiš, brejsko ljudstvo, kake može si si izvolilo pri zadnjih občinskih volitvah. Že sedaj, ko nimajo še nobene moči, li hočejo iztrgali vero iz srca. Ali to se jim ne bo obneslo, ker jun m še nobena dobro iztekla dosedaj. Da se pa tudi ta ne bo, bomo že mi skrbeli.
a Divja lovca. Franc Likar oče in
sin iz Sv. lomaža sta bila aretirana.
ker se ju je ovadilo, da sta v erarskem gozdu z zanjko ulovila v par mesecih nad 100 srn.
Iz tolminskega okraja.
Dopis z Tolmina, dne 2. januvarja 1912. — Že več časa sem dobiva pripravljalni odbor za ustanovitev samostojne bolniške blagajne v Tolminu od vseh strani pismena vprašanja, kedaj bode začela poslovati samostojna bolniška blagajna. Vsem dotičnim delodajalcem in delojemalcem bodi sledeči odgovor :
Podpisani pripravljalni odbor je vložil pri tukajšnem c. kr. okrajnem glavarstvu prošnjo že dne 27. decembra 1910, tedaj bo 14. tega meseca preteklo eno leto odkar leži prošnja pri c. kr. namestništvu v Trstu.
Meseca septembra se je pridružil skupni prošnji še kanalski sodni okraj in vložila se je prve dni septembra preteklega leta zopet prošnja za ustanovitev samostojne bolniške blagajne za vseh pet sodnih okrajev.
Čeprav se je pripravljalni odbor pismeno obrnil potom c. kr. okrajnega glavarstva do c. kr. namestništva, vendar ni do danes še nobene rešitve, ako-ravno so imele slavne c. kr. oblastnije eno leto časa za razne informacije.
Iz tega se vidi, da nam c. kr. oblasti niso naklonjene, ker tako važno zadevo zavlačujejo toliko časa, akoravno je v državni postavi z dne 30. marca 1. 1888 § 12 jasno rečeno: Praviloma je ustanoviti za vsak sodni okraj po eno bolniško blagajno v kraju, kjer ima okr. sodišče svoj sedež. Ali politično deželno oblastvo ima vendar pravico, z ozirom na posebne razmere posameznih okrajev tem blagajnam okoliš drugače ustanoviti ter zlasti zaukazati, da se za več sodnih okrajev ene in iste dežele samo ena bolniška b I a-gajnaalipazaede n sodili okraj več bol niš ki h b 1 a ga j n u s t a nov i.
Kljub temu, da nam po državnem zakonu pritiče samostojna bolniška blagajna, vendar c. kr. oblastnije tako zavlačujeta tako opravičeno prošnjo.
Pripravljalni odbor ne more ničesar ukreniti v tej zadevi, nego obrača se tem potom do gospodov deželnih in državnih poslancev, da se z vso vnemo zavzamejo za to zadevo.
Toliko v znanje vsem tistim, ki so se pismeno obrnili za pojasnilo do pripravljalnega odbora.
Pripravljalni odbor za ustanovitev samostojne bolniške blagajne v Tolminu.
Peter Laharnar, načelnik odbora.
t „Kat. slov. izobrai. društvo" Podbrdo ima dne 21. t. m. ob 3. uri popoldne v društvenem prostoru svoj redni letni občni zbor s sledečim vspo-redom: 1. Poročila blagajnika iu knjižničarja. 2. Odobritev računa za leto 1911. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Za tem pa se vrši takoj predavanje. Člani, udeležite se polnoštevilno občnega zbora in predavanja. Tudi sprejema društvo ta dan nove člane.
Odbor.
Iz cerkljanskega okraja.
c Nesreča. 44Ietnemu Francu Lapanja iz Slapa je v mizarski delavnici v Cerknem, kjer je bil zaposlen, stroj pokvaril desno roko. Moral je vsled težke poškodbe v goriško bolnišnico.
Iz bovškega okraja.
b Iz Bovca. — Redko pride iz naših krajev kako poročilo v Vaš cenj. list. Pri nas pritiska mraz in vsaki dan pričakujemo, da se »bela baba" prikaže
Pred kratkim je bil dovršen vodovod na Plužnah, ki ga je napravila domača tvrdka g. Durjava in Mrakiča. Vodovod je doig približno 900 m, globok j 1 in pol m. Delalo se je na njem več mesecev, ker so morali načrte nekaj popraviti in (udi od strani Občinarjev ni šlo vse gladko. No hvala Bogu, vodovod je pod str&^o in omenjeiii tvrdki se mora samo čestitali na izvrslno uspe.em delu. Upamo, da bo tvrdka napredovala in da ji bodo tudi občine šle na roko in ji dale dosti dela.
V kratkem pravijo, da začne voziti med Bovcem in Sv. Lucijo še jeden poštni avtomobil. No, zadovoljni smo, vedno bolj prijetne zveze bomo imeli in v kratkem nas bencin še črez Predil „potegne", če ne bo preveč snega I
Iz komenskega okraja.
kin Veliki Dol. — Božičnica, ki so jo priredili šolski otroci s pomočja „K. sl. izobr. društva", se je sponesla pra\ dobro.
Sobana je bila natlačeno polna ljudstva, ki se ni naveličalo skoraj 2 uri pazljivo slediti lepim predstavam. Radi bi bili še kaj videli, a je bilo končano. Marsikomu se je oko solzilo ob tako ginljivih prizorih igre Marijin otrok. Trije kralji so tudi jako ugajali — kako bi tudi nel saj je vodila vse vešča roka gosp. učiteljice M. Orel.
Bog ji povrni in vsem, ki so sodelovali I
Iz sežanskega okraja.
s Redek slučaj. Dne 31. dec. min. I. pripetila se je v Vatovljah nesreča, katera bi bila kmalu zadala prebivalcem ondotnih vasi občutljiv udarec. Po končani sv. maši bil je »Te Deum«, in ko so pričeli zvoniti, skočil je veliki zvon iz ležišča ter padel na strop. K sreči se zvon ni mnogo poškodoval. Zvon tehka 10 kvintalov in bil je vlit pred 5 leti v Trstu.
s Zgonik. — V Saležu je umrla dne 8. t. m. g.a Marija Lavrenčič, soproga Janeza Lavrenčič, brata č. g. dorn-berškega župnika, v najlepši dobi. Spoštovani družini in sorodnikom tolažbo v Gospodu, pokojnici pa večni miri
Preč. g. župniku Lavrenčiču in vsej družini naše iskreno sožalje!
s Kazijo. Na Silvestrovo je priredilo naše pevsko in bralno društvo zabavni večer s petjem, igro in deklamacijo. Zabavni prostor je bil natlačen občinstva, ki se je jako pohvalno izrazilo, o naših pevcih in pevkah, ki se trudijo z obilnimi vajami za lepo petje v cerkvi za višjo čast božjo in tudi za zabavo.
s Kazlje. V to poklicane može, se prosi, da bi naredili v cerkvi več reda. Posebno da bi vplivali na občinstvo, naj stopi pri službi božji bliže oltarja, ker je drugače pri vratih huda gnječa. Tudi nesnaga, fi leži v bližini hiše bo žje, bi se morala odpraviti. Ali nimate nosa.
Tilus se je pojavil na Krasu in sicer v Vel. Repnu. Dosedaj je bilo 31 slučajev, 7 smrtnih.
za moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode ra/.poš Ija najceneje *
]ugos!ou. razpiSiljalna ~
R. Stermechi v Celju št.SOlf
Vzorci na zalite vo poštnine prosto.
I
t
lužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni sin, brat in svak
JOŽEF LUKEŽK,
pisarniški uradnik v zunanjem ministerstvu na Dunaju,
nagloma umrl v nedeljo ob 2. uri pop. v 38 letu svoje dobe. Pogreb zemeljskih ostankov dragega pokojnika se bode vršil v torek ob 2. pop. na Dunaju.
Sovodnjc, 8. januvarja 1912.
Ivana, setra. Amalija,
Marija,
Milija,
Franc,
Ivan,
Vincenc,
Ludvik.
bratje.
Jakob in Terezija, stariši.
Anton Devetak, svak.
/
neveste.
Zujamčeno prave
-vodene mn
priporoča prečastitim cerkvenim predstojništvom ter slavnemu občinstvu po nizki ceni
J. Kopač
Št. 95 Hve6ur, Gorica ulica sv. Antona 7.
Prva slovenska trgovina z Jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v eo^iei Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.  >■€>■€>€>*
Krojaška delavnica.
Priporočam svojo delavnico veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Izvršuje točno in pošteno po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnih naročil in bilježim z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULIGOJ,
krojaški mojster Gorica, ulica sv. Antona 12.
^	Odlikovana pekarija ^
^ In sladčičarna ^
• K. Draščik S
v Gorici na Kornu ^
^	(v	lastni	hiti)	^
T Izvršuje naročila vsakovrstnega ^ peciva, torte, bolaie za blrmanoe
• In poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Pri-
• poroča ne sl. občinstvu. Cene Jako nizke.
Podpisani naznanjam svojim in drugim odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti „ Šolskega Doma" v ulico sv. Antona na dvorišče štev. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici.
Priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno veleč. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek.
Z odličnim spoštovanjem udani
Josip Smet,
krojaški mojster v Gorici.
Tvrdka
A. & F. Andervvald
32
in
na
= v GORICI ................
Tekališče Josipa Verdi št.
(t hiši sl. Centralne posojilnice)
priporoča vlsokočastiti duhovščini slavnemu občinstvu v mestu in deželi svojo najrazličnejšo zalogo za
kolonjalno blago in delikatese.
Vedno sveže in prve vrste blago po najnižjih cenah.
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA.
čast. mestnim strankam pošilja se blago na dom.
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TERPIN. v Sorici, na sredi Raitela hiš. štv. 7.
TrgorinH na drobno in debelo.
Najceneje hupovališče nlrnberikega In drobnega blngater tkanin, preje in nitij.
Potrebščin'?
za pisarne, kadilce In popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine za krojače ln črevljarje.
Svetinjice, rožni vonci mašne knjiiioo.
Hiši obuvala za vse letne Im.
Posebnost:
»esenc za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
3Cat>qyjfr2»l&ocUjivcu.
/nyuwrjcMnio<xnj^/jae/ tAna»y-/rdukar
^Aic^uSt/inc^Aiatlimeiiehj, Aimoot ^&Aia>xyjuLoiojjw'
Jknadki/
3fctfbuin£maw
JfNUMa&inaarvtoM/.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
Najboljši in naj cenejši
šivalni
STRD]!
~vseh vrst prijtvrdki
Jakob Šuligoj ___ V-Gorici
Gosposka ulica št. 25. gsagasggMgBEggssKsg
IVAN KACIN
|Kavi Vodmat 151 - Ljubljana
Izdelujejo se vsake vrste har-Imoniji po ameriškem sistemu. — Sprejemajo se popravila starih harmonijev. Na zahtevo se dobe tudi posamezni deli, klavijature jeziki itd. Harmonije oddajam tudi |na obroke.
Priznalna pisma na razpolago.
| O Cenik franko in gratis
—
* Goriška zveza
10
t
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji ^ ^ v kmetijskih pridelkov. ^ ^ ^
Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 32-
la®*
*******
m
Bogomila.
2.3 nemške učiteljice spisal Jakob Ecker. Za slovenske odgojiteljice priredila Emerika Holzinger pl. Weidich.
(Dalje.)
V bojih, kjer žvižgajo krogle, iščejo pogumne device ranjencev in se neutrudno žrtvujejo dan in noč v zdravi-ščih, da bi ozdravile rane, katere so naredile sovražne strele. V resnici, najbolj zagrizeni proti vernik naše svete vere mora z neomejeno pohvalo in slavo priznati ta visoki socialni poklic de-vištva.
Najvišje socialno mesto devištva na svetu ima učiteljski poklic. Prijatelji in sovražniki ženske osvoboditve (emancipacije) so enakih misli v tej točki: V dekliški šoli je učiteljica popolnoma na svojem mestu; noben učitelj je ne more popolnoma nadomestiti. Kdor to taji, nima pojma o Pravi ženski odgoji.
0 lepi, najlepši u zo r device, ki v svojem srcu ne čuti poklica k samostanskemu življenju ali zavoljo zunanjih razmer ne more slediti temu poklicu in ima pogum z božjo milostjo hoditi med svetom po poti krščanske čednosti. 0, da bi vsi dobro spoznali visoko važnost tega lepega stanu za ves človeški rod, visoko ceno tako vzvišenega poklica v božjih očeh! 0 krasna, mogočna truma, razširjena pov-sodi, po mestih in vaseh, združena v blagonosnem delovanju: o naj sveti Vaša luč, da bodo svetili žarki vašega rajskega poklica lepo v nes.kaljeni čistosti milo očarovali marsiktero ok6, ogrevali in vnemali marsiktero srce — mladostna srca, ki se Se veselijo edino lepe sreče nedolžnosti, da bodo poslušala glasni nebeški klic ter rada posnemala vaš vzgled! Hrabri vojaki Jezusa Kristi.sa, — upam si, vas imenovati s tem častnim imenom — delujte z molitvijo in zgledom, da bodo deklice, ki so poklicane in pobožno vnete od lju-
bezni do Boga in ljudij, pogumno sledile vaši zastavi! Modre device, o pripovedujte mnogim svojo nebeško srečo, da se izbrane duše vzbudijo iz spanja in da bodo z ledji opasanimi k pridnemu delovanju in gorečo svetilnico žive vere in svete liubezni v roki, pričakovale z vami ženina, najvišjega, najlepšega nebeškega ženina I 0 pošiljajte pred vsem mnogokrat goreče molitve k nebesom, da stariši otrok, izvoljenih od Boga za vaš lepi stan, rano odpro svoje oči!
Res je, žalibog, in Bogu bodi po-teženo 1 — da toliko neumnih staršev nikakor ne spozna učiteljiškega poklica. Že v nežni dobi sliši otrok v rodovin-skem krogu o svoji učiteljici neprevidne besede, ki škodujejo njenemu ugledu. Ce pa še celo v poznejših letih kaže hčerka svoje nagnenje, da bi postala učiteljica, tedaj porabijo vsako sredstvo. da bi jo vsakako odvrnili od tega namena.
V tako imenovanih boljših rodovinah so dandanes večjidel krivega mnanja, da je učiteljski poklic le za take deklice, katere se morajo same vzdrževati. Celo takrat, ko se nazadnje vaado nagnenju nadarjenega otroka, da sme narediti izpit, zagotavljajo slovesno prijateljem in znancem: „To se godi le zavoljo višje izobrazbe; nikdar ne sme otrok delovati v učiteljstvu!" — četudi je pozneje marsikateri otrok vesel, da si more sam ustvariti dom, in da. pomaga rediti nekdaj tako ošabne stariše. O, da bi vendar vedeli ti neumni stariši, koliko sto učiteljic izvoli ta stan po nagnenju svojega dobrega srca, sledeč edino in samo božjemu klicu, ne da bi bilje prisiljene, same skrbeti za svoj živež! Četudi stariši posvetnega mišlenja tega ne zmorejo, zato ni manj resnično; in tudi ne manjkajo zares pobožni, pamotni ljudje, ki razumejo bla-bosrčni sklep teh modrih devic ter je blagrujejo.
(Dalje pride.)
„ Ljubljanske kreditne banke“
T GORICI
 se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.-
Ologe na hnjižice obrestuje po */,%, vloge v tekočem računu po dogovoru.
Delniška glavnica K 8,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	-Rezervni	zaklad K 800.000.-
— PODRUŽNICE: Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo. Split, Trst. - —--------------------- --—
VINO
motno, zavrelo, pokvarjeno se popravi Prosi se vzorec s seboj prinesti. Naslov povč upravništvo ..Primorskega Lista". SemeniSka ulica 16, II. nadstr.
ODLIKOVANA PEKARNA
Gorica, vla Formlca
ss priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjcmalcem za obilen posel. S spoštovanjem	E. Jakin
St
M*
19“ flova trgovina z železnino
Pinter & Lenard
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo-sete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti.
Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava
Pinter & Lenard.
*****
C
Si8
..CENTRALNA POSOJILNICA"
RE6istRownn zadruga z omEjeno znvezo
v GORICI •»♦i-FT
obrestuje hranilne vloge po 4l|2°|o. Daje članom posojila na vknjižbo po S1^, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GIlIS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
'tvrdka 0. ZflJECl
trgovina z železjem v Gorici
v hiši Goriške ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne.	.■ -	=	f
===== Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. J
_____________________
JOSIP CULOT
v Rašfelju štev. 2 25 v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnih Ijfcrač, okraskov za božično drevesce In punlc za Igračo.
Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in
kovčegi, pipe, ustniki in cevi.
Del. družba
Dunaj XII3.
Tovarna za mlekarske naprave, kakor tudi cele mlekarske Stroje, ledenice in hla-dllne stroje.
v
SIRISCE,
Naravno sirilo
v praških
iz najboljših izbranih telečjih
želodcev.
Barva za sir
odlikujejo se zlasti po snagi, terpežnosti in izdatnosti.
Zahtevajte cenike!
Velika izbera
GAMAŠ
in
G ALO S
J. PRUFOVKA
GORICA, Gosposka ulica št. 3
nasproti „MONTA“.
XXXX3000000000000000C300000000aX
' Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku. S
OLlOdiFEGATO MERLUZZO |
PRIMA PEŠCA
Trnklno (Itokftlero Jetrno o IJ e. Ponebno BredstTo proti pruuiiu bo-leinlm in »plolnl telemi »lttl>o«tl. Izrroa iteklentra tena olja na L rarnomene barje po K t'WI, bele JJ.	bane	K t.
UTraklno ielrznato Jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trtikiiin jetrno olje ne železnim Jodecem.
S tem oljem >e oidrarijo i kratkem dam i jotoToitjo »«e kostne boletni, tlemi otroki, golie, maloknnoit itil.
 - C(Ui ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev.
Opomba. Olje, katerega narotam direktno Ii Norrenlje, prelHe ne redno t mojem kem. J‘lll>r»t°rJ“ prodno »e napolnijo »teklenlre. Zato ramorem JamJitl »rojim M. odjemalcem glede 4l«tote In »talne apoiobnOHtl ra zdrarljenje.
Cristofolettijeva pijača iz kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju i trsklnlm oljem.
t—— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
vkupite najceneje in najbolje pri domači tvrdki
BALO ZA NOVICE
Ivančič & Kurinčič
GORICA - Gosposka ul. šf. 11 (via Giosue Carducci) — GORICA — nasproti hofela treh kron.
ijiiii iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniii
nr 11'rtiiSihnmiiMimiMMi
BEHaKBEOGsnssasaa
atKHBIHIIf
! iti fin i im ■ iitVt nliHJSnl*
Važno!
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Oorici.
Radi prevelike zaloge cene znižane. — Postrežba domača in poštena.
Tiska »Narodna Tiskarna' v Gorici (odgov. L LukeŽič