iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimti iiiiimiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimminiiiiiiimi Izhaja vsak torek in petek za časa vojne. Dopisi naj sc frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista pišejo,druga stran naj bo prazna. Bokopisi se ne vračajo. iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii Glasilo koroških Siouenceu. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja toCno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestješt.26. Naročnina naj se plačuje vnaprej. Za inserate se plaCuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. iiiiiiiuiMiiiiiimiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii Leto XXXIII. Celovec, 18. decembra 1914. St. 67. Našim p. n. naročnikom. Današnji številki smo priložili poštne položnice in prosimo cenjene naročnike, da se jih blagovolijo poslužiti in naročitev obnoviti. Prosimo tudi naročnike, ki še niso plačali naročnine, da to čimprej storijo, da se jim list ne bo ustavil. Pri vplačilih prosimo, da se zapiše na položnico tudi številka, ki se nahaja v zgornjem desnem kotu naslovne ovoze, kar vsako pomoto pri vknji-ženju naročnine izključi in nam delo zelo olajša. Kdor dobi položnico, ki je naročnino že plačal, naj skusi z njo pridobiti novega naročnika. Upravništvo in uredništvo »Mira«. Z bojišč. UGODEN POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU. Rusi se umikajo. Dunaj, 14. decembra. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Dne 14. decembra opoldne. Zasledovanje Rusov v zapadni Galiciji se je nadaljevalo in je zopet v večjih in manjših bojih povsod proti severu pridobilo tal. Naše čete, ki so prodrle preko Karpat, so ujele včeraj in predvčerajšnjim 900 Rusov in zaplenile 19 strojnih pušk. Položaj na naši bojni črti od^ Rajbrota do vzhodno od Krakova in na Južnem Poljskem je neizpremenjen. Severno od Lowicza so naši zavezniki prodrli v napadu do spodnje Bzure. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, generalni major. Srbija. Budimpešta, 14. decembra. Iz Galaca se poroča: Rusija je podarila Srbiji ladji »Sv. Jurij« in »Srbija«. To ste navadni trgovski ladji, ki ste oboroženi s topovi. Spremljali ste ladje, ki so pripeljale za Srbijo muni-cijo. Frankobrod, 14. decembra. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Severno-albanski rodovi so napovedali Srbiji vojno. Iz Belgrada. Budimpešta, 14. decembra. Listi poročajo: C. in kr. armadno poveljstvo v Belgra-du je v sredo zjutraj pozvalo domače prebivalstvo, da odda orožje, ki je ima pri sebi, sicer se bo po pravilih postopalo zoper tiste, pri katerih se bo našlo orožje, muni-cija in bombe. V četrtek zjutraj, ko je velik del belgrajskega prebivalstva brez obotavljanja oddal orožje, municijo in bombe, se je vršilo natančno preiskovanje. Pri tej priložnosti so našli v kleteh belgrajskega »Grand hotela«, ki je še danes last kraljice Natalije, velike množine pušk, municije, 180 ročnih granat in več bomb. V kleti je bil skrit tudi neki človek, ki je na vprašanje preiskovalne komisije izjavil, da ni nič izvedel za poziv armadnega poveljništva. Po natančnem zaslišanju in izrečeni obsodbi po prekem sodu je bil mož ustreljen. Razen tega so našli puške in municijo, in sicer v večji množini, samo še v kleti ruskega poslaništva. Ker pa je bilo poslopje zapuščeno, so se omejili na to, da so orožje konfisci-rali. V Belgradu je popoln mir. Število prebivalstva, ki je pri vhodu avstro-ogrskih čet padlo na kakih 16.000 duš, se je po zasede-nju mesta hitro dvignilo. Danes šteje Bel-grad že zopet kakih 40.000 prebivalcev, ki svoja opravila redno izvršujejo. Belgrajsko prebivalstvo kaže vse zaupanje do avstro-ogrskih okupacijskih čet. Ljudje sploh ne marajo več sprejemati srbskega denarja in hočejo biti plačani le z avstro - ogrskim papirnatim in srebrnim denarjem. Najvažnejše mestno poslovanje se zopet vrši normalno. Električna železnica normalno posluje. Električna razsvetljava je v redu, celo javne ure z električnim obratom gredo. Pre- hod iz Zemuna v Belgrad civilnim osebam danes ni dovoljen. Prehodne liste izdaja etapno poveljstvo petega armadnega zbora v Zemunu le vojaškim osebam ali takim, ki so v Belgradu v službenih zadevah. Budimpešta, 14. decembra. Javne varstvene posle opravlja v Belgradu od zasede-nja sem hrvatsko deželno orožništvo pod poveljstvom podpolkovnika Ivana Švarca, policijsko službo pa vodi začasno zemunski policijski načelnik, vladni tajnik dr. Viktor pl. Vukovič. Turško poročilo. Carigrad, 14. decembra. Kakor se avtentično poroča, se je na Kavkazu začela velika mohamedanska vstaja. Kakih 50.000 oboroženih ruskih mohamedancev je prestopilo k Turkom, da se bodo bojevali zoper Ruse. Von der Goltz v Carigradu. Carigrad, 13. decembra. (Kor. ur.) Ge-neralfeldmaršal baron von der Goltz-paša je došel včeraj ob 11. zvečer na kolodvor v Sirkedži in so ga pozdravili številni nemški in turški dostojanstveniki. Tudi avstro-ogrski vojaški pooblaščenec gm. Pomian-kowiski je prišel.. Na kolodvoru navzoči so priredili generalfeldmaršalu živahne ovacije. Rusi na rumunski meji. Budimpešta, 14. decembra. Iz Jassyja se poroča: Na rusko - rumunski meji so opazili dva ruska zbora, o katerih se nič natančnejšega ne ve, kakšno nalogo da imajo. Naše čete zopet zapustile Belgrad. Dunaj, 15. decembra. Z južnega bojišča se uradno poroča: Ker je bilo treba pomakniti nazaj lastno desno krilo, je nastal operacijski položaj, ki je kazal Belgrad zaenkrat opustiti. Mesto je bilo izpraznjeno brez boja. Čete so vsled prestalih naporov in bojev pač trpele, so pa prešinjene z najboljšim duhom. Razno iz vojne. Rusko poročilo o bojih na Poljskem. »Leipziger Neueste Nachrichten« priobčujejo naslednji ruski uradni komunike z dne 10. decembra: »Boji pri Mlavi od 8. decembra niso več tako ljuti. Na levem bregu Visle so prešli Nemci v noči od 7. na 8. decembra na fronti Ilov-Glovno v ofenzivo. Njihovi napadi so bili silno srditi, toda mi simo se branili povsod. Ob vzhodu meseca smo nemške napade ustavili. Dne 9. decembra so se nadaljevali ljuti boji na fronti Lo-vič-Ilov, ne da bi prišlo do odločitve. Pri Petrikovu in pod Krakovom smo se bojevali z menjajočim uspehom.« Uradno rusko poročilo z dne 11. decembra pravi: »Situacija je neizpremenjena. Vsled nemške ofenzive je prišlo do bojev pri Cie-chanovu, Przasnyszu in Petrikovu. V Karpatih se boji nadaljujejo. Francozi se bojé. Pariz, 13. decembra. (Kor. urad.) IV nemških armad na Poljskem so napravili v Franciji velik vtisk, pariški listi izjavljajo zato, da so Rusi prostovoljno opustili Lodz, ker je posest mesta ovirala taktični razvoj njihovih čet. Javnost pa se s temi komentarji očividno ni dala pomiriti, kad’ časopisje se obrača danes v očividno inspi-riranih člankih proti »neutemeljenemu pesimizmu«. Upor med ruskimi četami pred Przemy-slom. Vojni korespondent »N. F. Pr.« poroča svojemu listu: »Bitka v zapadni Galiciji še traja. Sovražnik je pritegnil čez Novi Sandec ojače-nja, toda zaman. Tudi v severni Poljski je bitka živahna. Nemci napadajo in prodirajo. Konfidenti poročajo, da so bili od armade, ki cernirà Przemysl, odposlani te dni trije vlaki, napolnjeni z vklenjenimi vojaki-Ti vojaki so se bili uprli povelju, naskočiti przemyslske utrdbe. V Rusiji primanjkuje premoga. Cene so se potrojile.« Essad paša bi rad pomagal Srbiji. Iz Skadra poročajo, da je poslal Esad paša sredi novembra 80 za Srbijo določenih konjskih tovorov prepečenca iz Drača. Karavano pa so patrioti v Elbasanu zadržali in zaplenili, ker voditelj o določbi transporta ni mogel dati pojasnil. Ponesrečen francoski poizkus na morju. Iz Boke Kotorske se poroča: V nedeljo 29. novembra sta poizkušala dva francoska podmorska čolna udreti v Boko Kotorsko, Na njihovo nesrečo ju je zapazila stražna ladja R., ki ju je pozdravila z brzostrelnim ognjem iz topov, tako da sta morala pobeg- niti. Naši aviatiki vedno opazujejo Francoze. Ne uporabljajo pa aero planov, ampak hidroplane, ki vozijo na morju ravno s tako hitrostjo kakor v zraku. Ne mine dan, da ne obiščejo Lovčena, Cetinj in črnogorskih pozicij pri Baru, kjer zapuščajo svoje pozdrave z bombami. Radomir Nikolič izpuščen na svobodo. Dunaj. (Kor. urad.) Ob izbruhu vojske so prijeli sina predsednika srbske skupščine in nekdanjega srbskega zunanjega ministra Nikoliča, Radomirja Nikoliča, ker je bil osumljen vohunstva. Preiskavo so čez nekaj časa ustavili; Radomir Nikolič je pa ostal pod nadzorstvom, ker bo v kratkem sposoben za orožje (star je 17 let). Te dni sta italijansko in špansko poslaništvo obvestila naše zunanje ministrstvo, da se je predstavilo odposlaništvo srbske skupščine italijanskemu poslaništvu v Nišu in prosilo za posredovanje. Apeliralo je na velikodušnost c. in kr. vlade, naj bi se mladi mož izpustil, ker je oče strašno potrt. Pred meseci mu je namreč umrla žena, pred nekaterimi dnevi pa je izgubil na bojišču svojega starejšega sina. C. in kr. vlada je vpoštevala navedene razloge in odredila, da se lahko Radomir Nikolič vrne k svojemu očetu. Revščina med Nemci v Južni Ameriki. Nemški listi poročajo iz Curiha z dne 14. t. m.: Iz Južne Amerike povrnivši se izseljenci pripovedujejo, da je v brazilskih in argentinskih pristaniščih kakih 30.000 nemških vojnih zavezancev v najhujšem položaju, ker se ne morejo vrniti v domovino in jim je prebivalstvo tako sovražno, dal nimajo nobenega zaslužka. Sovraštvo občinstva in oblasti da je tako veliko, da več časa niso marali dati nemškim trgovskim ladjam, ki so pribežale v brazilska pristanišča, živil in vode. Na nekaterih krajih de je položaj Nemcev naravnost kritičen. Graški »Volksblatt« o Slovencih. Razni listi, kakor dunajski »Fremden-blatt« in drugi, so ponatisnili izjavo »Slovenca« iz posebne izdaje ob padcu Belgra-da. »Grazer Volksblatt« je izjavo porabil za uvodni članek, v katerem je med drugim dejal: »Ob izbruhu vojske se je zdelo, kakor da bi bil postal žrtev srbskega zapeljevanja velik del slovenskega izobraženstva. Danes je dognano, da gre veliko aretacij na račun politične maščevalnosti in kulturnobojnih stremljenj. Le obžalovati je, da so bile na ta način zapeljane oblasti, časopisje in širše občinstvo ter da se je tako zgodila nedolžnim ljudem velika krivica. — Veselo in koristno pa je za vso našo monarhijo, da je bila bojazen pretirana in da je gojila srbsko propagando pravzaprav le mala peščica, ki ji slovenski narod ne bo ostal po vojski dolžan primernega odgovora. Srbsko strašilo se je tudi tu razblinilo in Rusija je enkrat za vselej zaigrala svojo vodilno vlogo med našimi Jugoslovani. Ni pa nikakega dvoma, da bodo' te skušnje Jugoslovane primerno izučile in da bodo izpolnili pri preustrojitvi naše države tisto poslanstvo, ki je imajo kot posredovalec med nemškim narodom in balkanskimi narodi. — Hrvatje in Slovenci so med Jugoslovani edini predstavitelji za-padne kulture in omike. In naj bližji smoter obeh osrednjih držav (Nemčije in Avstrije op. ured.) bo, da se otrese Balkan ruskega vpliva in da se odpre naši industriji pot v Malo Azijo. Minuli bodo časi, ko odločuje le plemenska misel in ko izginja jasen pogled za velike zgodovinske naloge. Dobro sosedstvo z Nemci bo v njihovem (Jugoslovanov) lastnem interesu. Njihovo mesto ni na strani ruskega carstva, ampak na strani nemškega1 kulturnega naroda, in zato je zapoved tu in tam, da se ustvari dobro sosedstvo. Nič bi ne bilo malenkostne j še in po-gubnejše, kakor če bi izgubili izpred oči iz osebne užaljenosti nad zmotami in napakami posameznih oseb — velik smoter. Z mogočno donečim glasom je zaklicala vojska nam vsem v dušo, da se ne smejo narodna in politična nasprotja nikdar tako razpasti, da bi nam pošla moč za krepko strnjeno zunanjo politiko. Otresti pa se moramo enkrat za vselej brezvestnih hujskačev in duševno revnih puhležev, ki nas hočejo pri tem ovirati. Ce tega ne storimo, potem so v tej vojski zastonj tekli potoki krvi in grozen udarec bi sledil razočaranju. To naj upoštevajo na našem jugu, ko se ustvarjajo novi terne-Iji za medsebojno razmerje med Nemci in Jugoslovani.« Sv. oče za premirje ob božičnih praznikih. Rim, 12. decembra. (Kor. urad.) »Osservatore Romano« piše: Nekateri listi so priobčili vest, da je sv. oče iz lastneera nagiba uvedel korake za premirje, vsaj za božični čas. Ta vest je resnična. Dejansko se je sv oče iz spoštovanja do vere in udanosti do Kristusa Zveličarja, ki je miroljubni kralj in knez miru per excellence, ter da bi obenem, zlasti nasproti družinam, katerih člani stoje na bojnem polju, dokazal svoje plemenito čustvo človečnosti in usmiljenja, zaupno obrnil na vlade vojujočih se držav, da bi zvedel, kako bi sprejele predlog za premirje ob tem dragem in častitljivem prazniku. Vse države, katerim se je bilo poslalo vprašanje, so odgovorile z izjavo, da visoko cenijo vzvišeno misel papeževe iniciative in večina izmed njih se ji je pridružila s simpatijo. Ker so pa nekatere države bile mnenja, da bi ji praktično ne mogle pomagati k uresničenju, ta iniciativa, radi pomanjkanja potrebnih soglasnih pritrdilnih izjav, ni prinesla tistega blagodejnega uspeha; katerega si je od nje obečalo očetovsko srce sv. očeta. Rim, 14. decembra. Iz Vatikana poročajo, da je bila prva država, ki je brezpo- gojno sprejela papežev predlog o božičnem premirju Angleška, kateri so sledile Avstro-Ogrska, Nemčija, Srbija in Belgija. Rusija je pa odklonila iz vojaških vzrokov, ravno-tako Francoska. ZanmiivGSti iz vojske. Vojaški psi v vojni. Neki sobojevnik s severnega bojišča poroča tako-le o delu vojaških psov na bojišču: Našemu polku se je večkrat dogajalo, da so streljali nanj, ko je prišel skozi ruske vasi, in da bi bilo mogoče priti na sled strelom. Končno se nam je posrečilo s pomočjo psa dognati, kdo je streljal na nas. Prišli smo že skozi vas, ne da bi nas bil napadel kdo. Komaj pa smo bili iz vasi, ko so že začeli streljati na nas od zadaj. Takoj smo preiskali vse hiše, toda našli nismo niti vojakov, niti orožja niti municije vkljub naj-temeljitejšemu iskanju. Hoteli smo že korakati dalje, kar je naenkrat skočil v stran eden naših vojnih psov in jo udrl za neko kokošjo. Splošno se je mislilo, da si hoče pes le preskrbeti poceni pečenko in njegov paznik je žvižgal za njim, da bi se vrnil. \ začudenje čete pa se sicer zelo ubogljivi pes ni menit za žvižg in je drl naprej po polju tudi še potem, ko je kokoš sfrlela nekam v stran. Naenkrat je pes izginil. Njegov paznik je z nastavljeno pištolo tekel tja, kjer je izginil pes. Psa ni bilo videti, pač pa je bilo čuti izpod zemlje bolestim človeško kričanje. Vojaki, ki so prihiteli tjakaj, so videli sledeči prizor: V zakriti jami sredi polja se je nahajalo osem ruskih vojakov. Pes se je zagrizel v trebuh nekemu Rusu, da so mu izstopila čreva. Ujeli smo vseh osem Rusov in nato s pomočjo psa preiskali ves om teren. Našli smo vsega skupaj 160 ruskih vojakov, skritih v podzemskih jamah m smo ujeli vse. Od tedaj smo vselej hitro našli zavratne strelce. Naši ujetniki v Srbiji. »Edinost« poroča: Naši ujetniki v Srbiji so nastanjeni v mestih: Niš, Skoplje, Bi-tolj, Valjevo, Kragujevac, Mitroviča (na Kosovem), Petrinja, Čuprinija, Urasovac, Vel. Planja in Kruševac. Zdravstveno stanje ujetnikov je vobče dobro. Največ so zaposleni z delom svojega poklica v civilnem življenju in pri zgradbah in tovarnah. Dnevna mezda iznaša 1 dinar. Neki ujetnik je javil iz Niša, da srbska vlada predloži vojnemu ministrstvu na Dunaju točen imenik naših ujetnikov v Srbiji Neki hrvatski poročni k-ujetnik piše med drugim: Ko sem sr. zbudil (ranjen na bojišču), sem se nahajal v srbskih rokah. Cetvorico srbskih vojakov sem obdaroval z denarjem, da so me v strašni plohi odnesli na obvezovalisce Pokrepčali so me s čajem m obvezali, na kai so me odvedli v Valjevo. Tam sem ostal Ti dni in sem prišel potem s transportom J Skoplje. Tu se mi godi prav dobro. Nastanjen sem v poslopju, ki je obdano s krasnim parkom. Hrana je celo jako dobra. Svobodno se moremo izprehajati po parkp. D kajšnjega italijanskega konzulata smo dobili nekaj perila in 20 dinarjev na roko. indi sicer se postopa z nami prav dobro, tako, da se ne morem pritoževati. Le jako i -notono je naše življenje. Včeraj sem citai > nekem zagrebškem listu poročilo o svoji smrti. Moje rane pa so se skoro zacelile m bom kmalu uvrščen v oddelek, v katere se nahajajo bivši ujeti častniki. Človekoljubnost. Magdeburški list »Volksstimme« objavlja sledeči dopis: V tem času nepravičnosti in sovraštva proti drugim narodom sredi silnih pretiravanj, ki jih prinašajo listi, gotovo razveseli vsakega, ce siisi ■ kaj lepega, spravljivega. Starši nekega, začetkom avgusta padlega nemškega oficnj , so izrazili željo, da bi radi tudi za pozneje vedeli za grob svojega sina m so se obrnili tozadevno na župnika v kraju I • v s prošnjo, da postavi na grob lesen kriz z napisom. Odgovor francoskega župnika, ki je prispel pred kratkim, se glasi: »Veles1- . vani gospod! Razumem globoko žalost, ki jo občutite vsled izgube ljubljenega sina m sočustvujem z vami v nadi, da vas to vsaj nekoliko potolaži. Vse odgovarja resnici, vaš sin je padel 9. avgusta ob 11. uri dopoldne, dočim sta bila njegova tovariša ujeta od naših vojakov. Bil je takoj naslednjega dne pokopan z vsemi vojaškimi častmi na našem pokopališču. Več višjih oficirjev ga je spremljalo na njegovi zadnji poti. Ker smo našli pri njem molitvenik, sem mislil, da je katoliške vere. Z veseljem izpolnim rad vašo željo in postavim na grob lesen križ z napisom. Ko bo nesrečna vojna, ki napravlja gorje nam in vam, končana, boste odpeljali lahko zemske ostanke svojega sina v domovino in to tembolj, ker je bil vaš sin pokopan v poseben grob. Sprejmite, spoštovani gospod, še enkrat izraze mojega iskrenega sočustvovanja! Dobrosrčen Rus. V 23. številki lista »Welt auf Reisen« pripoveduje v feljtonu »Kako se nam je godilo v Allenburgu« Magda Trott sledeči dogodek: »Nekega dne smo se močno prestrašili, ko je nekega dne vstopil ruski vojak s puško v roki v našo sobo, se ogledal, opazoval nekaj časa mojo bolno mater, ki je ležala na postelji, in potem pomirjen, ker ni videl drugega, rekel meni: »Ti sedaj Rus — jaz sedaj Rus, daj mi kruha in denarja.« Rekla sem mu, da nimam niti kruha niti denarja. »Nič jesti?« Rekla sem, da ne. Ponovno se je ozrl po sobi in še enkrat zahteval denarja. Vsa prestrašena sem vzela svojo prazno denarnico in mu jo pokazala. Pregledal jo je natančno in rekel potem: »Kaj pa imaš?« — »Nimam nič drugega, nego s;taro bolno mater,« sem odgovorila. Tedaj je zmajal z glavo in je, pozdravivši po vojaško, odšel iz sobe. Popoldne se je vrnil in rekel: »Ti nimaš nič, tu imaš denar.« Pa je položil na mizo nemško marko in postavil predme majhno pločevinasto posodo vkuhanega sadja in hleb kruha. Bila sem tako presenečena, da nisem mogla izpregovoriti niti besede. Rus nama je prijazno pokimal in odšel iz sobe ...« Darovi, poslani Slovenskemu komiteju v Celovcu. Mohorjani v Kazazah po župnem uradu, 11 K 45 vin.; dr. sv. M. 55 vin.; skupaj 12 K. Za božičnico vojakom. Josip Rozman, župnik v Črnečah, dar črneških Mohorja-nov, 18 K; po g. župniku Janezu Volavčni-ku na Rudi: Šiher Jak., Šarfer Avg., Kmeta, Polesnik Elizabeta, Magnet Marija, po 1 K; Janez Volavčnik, 6 K, skupaj 10 K; Mar. Sei-denader v Zagorju po g. župniku Št. Bayer-ju v Grabštajnu, 2 K; uredništvo »Mira«, 2 K. Ranfencl v Celovcu. Kratice : r. = ranjen, b. = bolan, o. = ozebel. Rezervna bolnišnica v gosposveškem samostanu. Stanje dne 8. decembra: Od pešpolka št. 7: Inf. Jožef Beer, r.; Janez Žigart, r.; Peter Pak, b.; poddes. Pavel Krasnik, b.; inf. Valentin Reiner, r.; Janez Kreiner, r.; Janez Taler, r.; podd. Jožef Olsacher, r.; inf. Valentin Transnik, r.; korp. Franc Schober, r.; korp. Janez Fasching, r.; Tomaž Rainer, r.; inf. Matija Moser, r.; Janez Kremser, r.; Dolfe Pusavc, r.; Janez Schleiner, r.; četov. Jožef Schmied, r.; četov. Ferdo Piacer, b.; inf. Jožef Nairz, r.; Arman Popp. r. — O d domobranskega pešpolka št. 4: Inf. Jožef Kramer, r.; Janez Vogelnik, r.; Fric Waldinger, b. — G o r s k i t o p n i č a r-ski polk št. 3: Top. Alojzij Koller, b. — Poljski lovski bataljon št. 8: Lovec Franc Kalsberger, b.; Franc Flander, b. — Nadalje je bilo 8. t, m. sprejetih v oskrbo iz rezervne bolnišnice v Celovcu že ozdravljenih 30 vojakov. Rezervna bolnišnica v uršulinskem samostanu v Celovcu. Dne 12. t. m. so nanovo došli: Inf. Jožef Zagršnik, pp. 17., o.; inf. Janez Oberwalder, pp. 7., r.; podd. Alojzij Dapež, b.; nad. rez. Janez Novak, pp. 7., o.; inf. Janez Cielignik, dpp. 4., o.; inf. Andrej Schusser, dpp. 4., r. Rezervna bolnica št. 2, gimnazija: Dne 12. t. m. so došli z vlakom or- : Maribora od 7. pešpoiKa: Poddes. Janez Listenhort, Matija Hanger, inf. Franc Ho-bič, Janez Wudler, Jožef Kirchmayer, Rudolf Jaki, Janez Aleš, Friderik Grieblicher, Leopold Fomentala, Miha Jenul, Peter Ott, Andrej Rojaher. — Od polj. top. polka š t. 9 : Top. Franc Schwarz. — Od d o m o b r. pešpolka št. 4: Inf. Ignac Debnik, Henrik Hatheyer, Janez Kolterer, Alojzij Wer-ber, r.; Janez Sumper, b. Rezervna bolnišnica št. 2, jezuitska vojašnica. Dne 7. decembra so nanovo došli od domobranskega pešpolka št. 4-Četov. Anton Gutovnik, Franc Salan, Vinko Trautnik, Jožef Ramel, podd. Florijan Mi-hor (iz Vetrinja). šola na Bismarckovem obmestju. Od 7. pešpolka: Inf. Miha Kulter, Ožbe Stauber, Andrej Sattler, Blaž Visjak, Rudolf Egger, Franc Bruška, četov. Jurij Probst, podd. Dominik Wegscheider, inf. Jožef Rainer, Janez Štuc, Andrej Arlitzer. — Od polj. top. polka št. 9: Top. Jožef Pfingstl. — Od d o m o b r. p e š p. št. 4: Inf. Aleš Probst, Jožef Černik, Kristijan Kofler, Jakob Velikogna, Franc Kobal, Anton Koloros, Henrik Elias, Franc Pinič, Anton Granič, Alfred Avain. — Od pešpolka 17: Inf. Janez Grobeljak. —- O d p e š. lov. bat. št. 8: Patr. v. Anton Feistritzer, lov. Peter Jereb, Jožef Schedi, Janez Steiner. — Gorski top. pešpolk št. 3: Top. Anton Pittna. Rezervna bolnišnica št. 1. s stanjem od 12. do 13. decembra, C. in kr. vojaška bolnišnica. Dom. pešpolk 4: Inf. Janez Heberin. — Pešpolk št. 17: Inf. Janez Oberwalder, inf. Alojzij Papec. Gorski top. p. št. 3: Vorm. Janez Nerad. — Dom. p p. št. 4, stroj nop. odd.: Andrej Schuster. — P e š p. št. 7: Inf. Jožef Zagrniš. Sirotišna vojašnica. Gorski top. p. št, 3: Top. Anton Morth. — Pešpolkšt. 7: Inf. Janez Žigart, inf. Peter Sgarbik, inf. Hugon Haberl, inf. Franc Rup. — D o m o b r. pešpolk št. 4: Četov. Franc Wanner, inf. Jožef Pusitti, Engelbert Male, četov. Boštjan Gurš, inf. Rikard Poš, Kristijan Drobež, Franc Gostič. — Polj. 1 o v. b a t. št. 8: Lovec Anton Ru-lic, Peter Misnik. — Pešpolk št. 17: Inf. Jurij Brajdič, Anton Mauraiz. — Polj. top. p. št. 9: Top. Franc Kizyma. Šola pod Križno goro. Pešpolk št. 7: Inf. Anton Ladravac, Franc Polcer, Oton Verdenik, Matija Krasnik. — Dom. p p. št. 4: Inf. Valentin Jurman, Lojze Zabkao, Jožef Zupan, Jožef Ritzinger. — Pešpolk št. 17: Inf. Jožef Wolf, Karol Schwamminger, Karol Thon-hauser. Rezervna bolnišnica št. 2 gimnazija: Pešpolk št. 7: Inf. Anton Ladravac, Franc Vipotnik, Franc Vovk, r.; Brane Ambrož, b. — D omobr. pp. št. 26: Četov. Franc Schneider, inf. Franc Cvetko, Ciril Pirš, b. — Pešpolk št. 27: Inf. Janez Pi-skerič, r.; Franc Heizmann, b.; Anton Ekart, b. Najvlšfe cene v Celovcu. Za Celovec so v smisln § 51 obrt. reda in § 5. odredbe c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 28. novembra 1914 določene sledeče najvišje cene za prodajo v malem: Goveje meso: Krone 1. kakovosti: Pitani voli............ 2T0 drugi voli in krave .......... 2'— biki ............................... 1-92 2. kakovosti: Pitani voli............ P80 drugi voli in krave................. 1‘76 biki ................................ L71 3. kakovosti: Pitani voli........... 1'60 drugi voli in krave................. 1'52 biki ............................... 1'52 Dodatek pri 1. 25 odstotkov. 2, 20 odstotkov in 3. 15 odstotkov. Telečje meso: 1. kakovosti....................... 2. „ .......................... Svinjsko meso: 1. kakovosti ...................... 2. „ .......................... Mleko, 1 liter....................... Krompir (repica), 1 kilogram . . . . V vrečah po 45 kg.: bel krompir . . rumen krompir rdeč krompir . 2-40 P80 2'40 2-— —T8 —T2 4-— 4-40 4-60 S96 Jajcas sveža, tri po..................—‘40 v apnu shranjena, štiri po ... . —'40 Moka v smislu odredbe c. kr. trgovinskega ministrstva od 28, nov. 1914, drž. zak. št. 324 in 325 : Pšenični zdrob in fina pšenična moka za peko......................—•74 Pšenična moka za kuho............—-69 „ „ za kruh ..............—•52 Pšenični enaka moka..............—-54 Ržena moka.......................—'48 Ječmenova moka...................—•52 Koruzna (sirkova) moka...........—-39 Bel kruh (žemlje) po...............—'04 z najmanjšo težo cesarskih žemelj 30 do 35 gramov, drugih žemelj 45 do 50 gramov. Črn kruh................*..........—'54 Riž, italijanski, 1. kakovosti.....—'82 2- 3. „ Riž, drugi, 1. kakovosti 2. 3. « « —•74 —•70 —•66 —•56 —•38 Sladkor............................ —-88 (v kockah).......................—•92 Petrolej, liter po.................—'50 Svinjska slanina (Špeh), surova . . . 2'60 povojena....................... 2'80 Svinjska mast................... 2-70 Goveja mast....................... 380 Čajevo surovo maslo..............4-— Navadno surovo maslo (puter) zajed 3-20 Surovo maslo za kuho........... 3‘— Trda drva, 30 cm dolga, kvadratni meter po ........................ 3'20 Mehka drva, 30 cm dolga, kvadratni meter po........................... 3 — Cene veljajo, če ni kaj drugega povedanega, za kilogram srednje kakovosti. Dnevne novioe in dopisi. Prostovoljno je vstopil 13. trn.v aktivno službo c. in. kr. major v p. pp. 17, g. Emanuel Bryda v Celovcu. Vojaško pismo. Enoletni prostovoljec A. M. nam piše s severnega bojišča: Tretji dan smo že v ognju. Šrapnelov smo se že privadili. V infanterijski ogenj še dozdaj sploh nismo prišli, tembolj pa se moramo varovati ruskih kanonov, ki streljajo naravnost izborno. Ves popoldan so nas obstreljevali in da ne bi bili imeli imenitnega kritja, ne vem, koliko bi nas še bilo. Dežuje; najhuje je, ker moramo prenočevati vedno na prostem. Drugega mi nič ne manjka, samo cigaret pogrešam. Na severnem bojišču je padel Janez Rauter, učitelj na Rokovem, ki je služil kot enoletni prostovoljec pri domobranskem pešpolku št. 4. V boju pri Kybanovem v Galiciji je bil od krogle iz puške zadet v glavo in je pri priči umrl. Vlom. Na Hombergu stanujoči Tereziji Wieser je bilo dne 4. t. m. ukradenih 50 K, srebrna žepna ura, dva poročna prstana in Mariji Olipic srebrna ženska ura, en cekin, več drobiža in trije pari uhanov. Osumljen je bil dninar Jožef Samrock, ki je priznal tatvino in so ga odvedli v zapozv Izpred sodišča. Neka U. M. iz celovške okolice je na celovškem trgu zahtevala za liter mleka 30 vinarjev; bila je zavoljotega naznanjena in se je morala zagovarjati pred okr. sodiščem. Mlekarski inštruktor Jožef Neumann je kot izvedenec izpovedal, da stane liter mleka za celovško okolico 20 do 24 vin.; pri litru mleka je 2 ali 4 vin. dobička. Obtoženka je bila zavoljo prestopka § 7 cesarske odredbe od 1. avgusta 1914 drž. z. št. 194 obsojena na pet dni zapora obenem na denerno globo 50 kron. Odlikovanja. Odlikovani so bili z vojaškim zaslužnim križcem 3. reda z vojno dekoracijo stotnikiKarel Bizjak, bos.-herc.p. l; Viktor Andrejka pl.Livnograd v generalnem štabu; Rudolf pl. Kocijan, p. p. 87.; Oton Bratanič, gor. top. p. 4. Signum laudis so dobili poročnik Ivan Karba, bos.-herc. lovski baon; poročnik v rez. Adolf Potokar, p. p. 70; nadporočnik Ivo Aljančič, drag. p. 10.; nadporočnik provijantni častnik Fran Pintar, p. p. 17. Pohvalno priznanje vrhovnega po-veljništva balkanskih sil se je izreklo poročniku v rezervi Vladimirju Suši, p. p. 22; praporščaku v rez. Antonu Šetincu, poljski top. p. 37. Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik v rezervi Evgen Drobnik, p. p. 73.; signum laudis nadporočnik Zdenko Aljančič v generalnem štabu; srebrno hrabrostno medaljo 2. razreda narednik Alojzij Berlič, pionir Martin Gornik, Tomaž Raspotnik, vsi pri pionirskem baonu št. 3. Kdo je oproščen črnovojniškega pregledovanja ? Samo tisti — kakor poroča korespondenca Wilhelm —, ki so že na dan, katerega nosi razglas o črnovojniškem pregledovanju, opravljali črnovojniško ali kako drugo aktivno vojaško službo. Vsi drugi morajo na nabor, oziroma k naknadnemu pregledovanju. Nova vojaška črnovojniška godba v Celovcu. Nanovo sestavljena vojaška črnovojniška godba domačega pešpolka št. 7 je dne 15. t. m. pod vodstvom narednika Spiesa prvič igrala pred e. kr. vojaškim postajnim poveljnikom polkovnikom Saremba v Lin-denhain-vojašnici. Godba šteje 43 mož in bo zanaprej svirala pri vojaških pohodih in pogrebih. Strežnica odšla na bojišče. Celovški c. in kr. rezervni bolnišnici št. 1, poslopju vojaška bolnišnica, dodeljena strežnica gdč. Alber, ki je svojo službo ves čas izborno opravljala, sc je 16. t. m. odpeljala na bojišče. Promoviral je 11. decembra na graškem vseučilišču član in večkratni predsednik „Zarje“ Ludovik Kramberger za doktorja vsega zdravilstva. K promociji je prišel s severnega bojišča, kamor se sedaj zopet vrne. Da bi mu bila sreča mila! Novi rezervni bolnišnici. C. in kr. polkovni zdravnik dr. Frid. Maresch je dobil nalog, da uredi rezervni bolnišnici v stari deželni hiralnici in v gradu Na Stenicah pri Celovcu. Francoski duhovniki delajo izpite. Na Francoskem se morajo tudi katoliški duhovniki boriti kot navadni vojaki. Nemški cesar je določil, da se z ujetimi francoskimi duhovniki postopa kot s častniki. Da se zamere ujete francoske duhovnike ločiti od navadnih ujetnikov-vojakov, so se morali isti v obeh glavnih taboriščih za ujetnike na Nemškem, v mestih Kassel in Hanoversch-Munden podvreči bogoslovski izkušnji. Te izpite so vodili katoliški nemški duhovniki. Pomagali so jim posebni tolmači. Slovenski junak. Minuli mesec smo poročali, da je bil radi junaških činov na severnem bojišču odlikovan nadporočnik Ignacij Hočevar iz Kamnika z zlatim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo. Glasom rodbini došlega poročila polkovnega zdravnika, je ta slovenski junak dne 26. novembra pri Krakovu padel vsled strela zadet v trebuh. Čast slovenskemu sinu! O razvoju notranje polilike poroča „Edi-nost“: „Dne 6. t. m. se je vršilo v Johannes-hofu na Dunaju zborovanje nemško - nacionalnih zaupnikov Nižje Avstrije. Na sestanek so došli toliko zaupniki Nižjeavstrij-skega Volksbunda, ki obsega organizacije nemških nacionalcev po deželi, kolikor tudi glavno vodstvo združenih nemških nacionalcev na Dunaju. Navzočih je bilo tudi več poslancev. Referati so se bavili z bodočim razvojem nemško - avstrijske politike. Referenti so razpravljali o perspektivah, ki se odpirajo za nemštvo v Avstriji in za bodočno državnopravno in narodno obliko avstrijske države. Tudi so razpravljali o pričakovanjih in nadah, ki da jih morejo Nemci v Avstriji opravično gojiti glede bodoče smeri notranje politike v Avstriji. Sledilo je še poročilo o delovanju organizacije nižjeavstrijskih nemških nacionalcev med vojno! — Ali bi ne bilo umestno in potrebno, da bi se tudi voditelj ni krogi Slovencev začeli malce zanimati za bodočnost našega naroda v tej državi, ako hočejo, da nas dogodki ne zagrnejo — nepripravljene! Tubi naš narod vrši v teh težkih časih na najuzorneji način vse dolžnosti do države in dinastije in smo zato menda tudi upravičeni — gojiti svoje nade.“ Podpišemo ! Pogreša se od začetka vojske Jožef Knoflacher, 4. domobranski polk, ‘/s, vojna pošta 48. Ako morda kateri kaj vè o njem, se naprosi, da to javi Ani Knoflacher, Korpiče, pošta: Rekarjavas, pri Beljaku (Riegersdorf). Pogreša se že 12 tednov Pavel Juri, domobranski polk 4,7/2, vojna pošta 48. Ako morda kteri njegovih tovarišev kaj vè o njem, naj blagovoli to naznaniti Tereziji Juri, Radnavas pri Beljaku. Št. Rupert pri Velikovcu. (Tridnevne duhovne vaje) za tukajšnjo Marijino družbo so se prav dobro obnesle. Vodil jih je, ker je bil č. g. duhovni svetnik Kalan zadržan, laz mst č. g. p. Pahor iz Ljubljane. Z mladeniško navdušenostjo je mladi govornik v prvih govorih povdarjal potrebo pokore, v ostalih govoril pa je razpravljal o dolžnostih in o veliki sreči Marijinih otrok. Obisk je bil sosebno v nedeljo in na Marijin praznik prav dober, prav mnogo vernega ljudstva je prejelo sv. zakramente. Gotovo so duhovne vaje še bolj potrdile članice Marijine družbe v stanovitnosti. L. 1911. se je tukajšnja Marijina družba ustanovila s samo 16 članicami, tekom treh let je naraslo število članic na 58. Pa tukajšnja Marijina družba ni samo v domači župniji napredovala in se utrdila, ampak svoje korenine pognala tudi v sosedne župnije. Po svojem vplivu je povzročila, da sta se v sosednih župnijah ustanovili ravno te dni dve novi Marijini družbi, in sicer v Želinjah s 16 članicami in v Tinjah s 20 članicami. Ker so nekatere članice iz Tinj in Šmarjete, ki so bile dozdaj tukaj včlanjene, zdaj prestopile v novi domači družbi, šteje tukajšnja Marijina družba še 44 članic. Dal Bog, da bi ostala dekleta prav stanovitne ! Hodiše. (Na polju slave.) Egidij Schafneger, p. d. Piš v Dvorcu je bil ranjen na gališkem bojišču in je vsled prizadete hude rane na levi roki umrl v Budimpešti. Blagi pokojnik je bil vzgleden gospodar, občinski odbornik, ud krajn. šolskega sveta v Hodišah in odbornik naše posojilnice. Zapustil je ženo in štiri male otročiče. Časten mu spomin! Pliberk. Na dvakratni poziv v »Miru« smo tudi v naši župniji zbrali za božičnico vojakom na bojišču razmeroma lepo vsoto denarja, ki so jo vč. g. dekan Franc Marinič poslali na deželno vlado v Celovcu. Darovali so: Darovanje v cerkvi dne 13. decembra 55 K, dekan Franc Marinič 20 K, kaplan Vekoslav Vanti 5 K, kaplan Ciril Kandut 5 K, člani izobraževalnega društva 6 K 50 v, ga. Terezija Sobetz 5 K, Roza Si-bic 3 K 50 v, skupaj 100 K. Vojaško pismo s severnega bojišča. Prijatelj našega lista nam je dal na razpolago tole zanimivo vojaško pismo, datirano z dne 20. listopada 1914. Glasi se: Ljubi prijatelj ! Zelo všečen odmor, v naših operacijah (odkar smo odkinili velikansko bitko od go-zdatega karpatskega gorovja gori do Varšave in čez, so bili sami veliki dnevni marši) mi v moje veselje dovoljuje, da se posvetim par ur literaturi ter Ti napišem klasično pismo. Najprej pa moram sporočiti, da me predvsem veseli, ker ste, kar je Vas še starih znancev, zdravi ih se dobro počutite. Nadalje bom operiral nekoliko, kar se tiče Tvojega pisma. (Danes živim samim različnim operacijam bojnega, naravoslovnega, krajevno zemljepisnega značaja itd.) Tvoje prijazno pismo sem dobil 9. listopada in me je brezmejno veselilo ter sem ga čital z velikim zanimanjem, posebno ker sem zvedel veliko zanimivih posameznosti iz njega. Najmočnejše kosti mi je pretreslo, ko sem izvedel, da je tudi stari krokar .... že pri zadnji večerji, čeravno, da me prav razumeš, ne poznam strahu in je smrt izgubila zame vsako tajnost, ker sem ji gledal že v treh velikanskih bitkah iz oči v oči. Oprosti sicer, da sem v tem divjem času izgubil pravi inštinkt za pieteto, vsaj za ta čas. V mozek pa me je zazeblo, čeravno je itak že zmrzel ko led, ko sem čital, da bosta morala ... v Sibirijo. — Sedaj bi pa rad še zvedel, kako kaj jaz životarim in kako se bijejo bitke, kaj ne? Evo ti nekaj podatkov v orientacijo! Kadar je le mogoče, si skuham krompir ali pa rižot, kajti govejega mesa samega ne prenašam več. Včeraj sem se pa pečal s prav posebno delikatno stvarjo. Slekel sem namreč srajco ter spodnje hlače ter jih vrgel daleč stan, kajti gosto so bile obljudene od gotove vrste la-zic, ki se v pošteni družbi niti ne imenujejo, še manj pa se njihovo ime zapiše razen v učni knjigi naravoslovja. — Zadnje dni sem gradil z mojo polčeto telefonsko zvezo k pozicijam našega topništva na krvavi hrib, razrit kakor mravljišče, ki si požrl cele tone krvi naših fantov, ki so te napadali vedno in vedno zopet ter te v zadnjem silovitem naporu zavzeli, medtem ko so vsi kanoni, med njimi dva 30 5 centimetrska možnarja, koncentrirali svoj silni ogenj na tvoj zeleni hrbet, kjer so imeli Husi betonsko utrdbo, oni Rusi, ki so mojstri utrjevanja. Slednjič smo te vendarle zavzeli, razmesarjeno in vsevprek krvavo. Postavili smo nato naše lastno topništvo, pri katerem sem imel jaz telefonsko postajo v neki artiljerijski »dekurgi«, kjer sem bil obvarovan sicer ne pred granatami, pa vsaj pred črapneli. Če si šel iz tele luknje ter se pokazal Rusom količkaj preveč, so takoj šrap-neli bliskali nad glavo, kajti Rusi so streljali na vsakega posameznika, kakor hitro se jim je pokazal. Kadar je bilo treba na linijo poiskat kakšen pretrgani del telefonske žice, smo morali pionirji pasirat Rusom popolnoma odprt teren za sto korakov, ki jih je moral vsak zase v hitrem teku preleteti. Naši opazovalci so si morali poiskati naravnost rafinirane »dekurge«, da so mogli nekaj časa neopaženi opazovati. V oni mokri podzemeljski luknji sem dobil tudi že nekoliko revmatizma v hrbet. Ruski topničarji s° iskali neprestano z raztresenim ognjem naše baterije, in gorje ji, če so katero našli, v par minutah je bila popolnoma razstreljena. — Prihodnjič kaj več. S srčnim pozdravom Vaš J. V. — Dobil sem to pismo od tovariša, ki je že zdaj peti mesec na bojnem polju v Galiciji in je, kakor iz pisma razvidno, kljub veliki nevarnosti še dobro razpoložen ter se ne boji, preliti krvi za blagor očetnjave. Marija na Žili. (Smrtna kosa.) Pri nas ta advent smrt neusmiljeno kosi, kakor bi mislila, da je tudi pri nas bojno polje. Dne 3. decembra so našli zjutraj mrtvega v postelji 171etnega Zavernikovega rejenca v Blačah, J a n e z a M i k 1 a. 7. decembra zjutraj je na naglem umrl od kapi zadet 421etni posestnik v Blačah Franc Treiber, po-domače Jeruc. Bil je cerkveni pevec, zadnja leta pa je popolnoma oslepel. Dne 8. decembra je pokosila smrt 141etnega Jurjov-čevega Janeza v Turdaničah. Lepega, a žalostnega pogreba so se udeležili tudi šolarji 3. razreda, ki so nosili množico vencev. Dne 9. decembra pa je umrla 40 let stara, blaga žena načelnika tukajšnje »Posojilnice«, Jožefa Pečar. Zapušča moža in tri mladoletne otroke. Na grobeh so krasno peli v slovo rajnim pevci iz štirih far: domači, iz Loč, iz Štebna in z Drave. Naj vsi v Bogu umrli počivajo, v miru! RAZGLAS o dajanju pojasnil o naslovih za vojno pošto. 1. Glavni pogoj za neovirano odpravljanje vseh pošiljatev vojne pošte je, da se navede pravilna (pristojna) številka urada vojne pošte, kateri pripada adrešat. 2. Vsako poveljstvo, vsako vojaško krdelo, vsak zavod ter vsaka posamezna oseba armade v vojni je odkazana uradu vojne pošte z določeno številko. 3. Ako se izpremeni izvrstitev formacij ali ako dobe osebe povelje drugam itd., se seveda večinoma izpremeni tudi pristojna številka urada vojne pošte prizadetih oseb. 4. Da se pošiljačem pošiljatev vojne pošte — ki ne vedo pristojne številke urada vojne pošte, kateri pripada prejemnik — dà prilika v takih primerih poizvedeti pristojno številko urada vojne pošte, je vojno ministrstvo v porazumu s c. kr. ministrstvom za deželno brambo in s kralj, ogrskim ministrom za deželno brambo ustanovilo naslednje urade za pojasnila, in sicer: a) Pri stalnih nadomestnih krdelih vseh čet in zavodov c. in kr. vojske, c. kr. in kr. ogr. deželne hrambe ter pri c. kr. črnovojnih okrajnih poveljstvih in kr. ogr. črnovojnih poveljstvih, potem h) pri c. in kr. vojaških poveljstvih v Moravski Ostravi, na Dunaju, v Gradcu, Budimpešti, Požunu, Kaši, Munkaču, Temešvaru, Pragi, LitomeKcah, Nagy-szebenu, Zagrebu, Insbruku, Sarajevu in Mostarju, nadalje c) pri kralj. ogr. distriktnih poveljstvih deželne brambe v Budimpešti, Segedu, Kaši, Požunu, Kološvaru in Zagrebu. 5. Vprašanja o naslovih za vojno pošto je nasloviti načeloma na stalna nadomestna krdela (to je nadomestni bataljon, nadomestna kompanija, nadomestna baterija, nadomestni eskadron, nadomestni depot) tistega vojaškega krdela (tistega' zavoda), oziroma na tisto črnovojno (okrajno) poveljstvo, h kateremu je ob mobilizaciji odrinil dotičnik, čigar številka urada vojne pošte se zahteva. Ako to iz kateregakoli vzroka ni mogoče, je vprašanje nasloviti, ako gre za osebe, ki so uvrščene pri formacijah c. in kr. vojske, c. kr. deželne brambe ali c. kr. črne vojske, na bližnje poveljstvo v točki 4 pod b) navedenih vojaških poveljstev, ako gre za osebe, ki so uvrščene ori fr ' macijah kralj. ogr. deželne brambe ali kralj, ogr. črne vojske, pa na bližnje noveljstvo v točki 4 pod c) navedenih distriktnih poveljstev deželne brambe. Povpraševati se sme pri vseh prej imenovanih poveljstvih, krdelih in zavodih samo pismeno in po pošti. Zato je uoorab-Ijati framkirane dopisnice z odgovorom. 6. Na dopisnici I (vprašanje) je navesti: a) šaržo in ime tiste osebe, katere naslov za vojno pošto se zahteva; b) vojaško krdelo (to je polk, bataljon, divizijo), oziroma zavod, nadalje pododdelek (to je kompanijo, eskadron, baterijo), pri katerem je uvrščen dotičnik, 7. Na dopisnici II (odgovor) je namestiti naslov tiste osebe, kateri naj se pošlje odgovor. ;8. V točki 4 oznamenjena vojaška poveljstva, krdela in zavodi imajo orimerno napotilo. Pripomniti se pa mora, da trai a precej časa, preden naznani armada v vojni izpremembe v pristojnih številkah urada vojne pošte stalnim nadomestnim krdelom in črnovojnim (okrajnim) poveljstvom za seboj, in zato ni nemogoče, da izjemoma ta ali drugi naznanjeni naslov za vojno pošto že ni več pravilen ob času, ko ga naznani dotično vojaško oblastvo. Najnovejša poročila. PRED ODLOČITVIJO NA RUSKEM. Nemško uradno poročilo. Berolin, 15. decembra. (Uradno.) Na vzhodni pruski meji ni ničesar novega. V severni Poljski se razvijajo naši napadi normalno. Vzeli smo sovražniku močna opirališča ; pri tem smo ujeli 3000 ujetnikov in zaplenili 4 strojne puške. Na južnem Poljskem pridobivajo naše čete v zvezi z zavezniki tla. Najvišje armadno poveljstvo. Rusi se umikajo na celi črti. — Bohnija zopet v naših rokah. — Nov izpad iz Przemy-sla. Dunaj, 16. decembra. Uradno se poroča: V Galiciji in na južnem Poljskem na celi črti zasledujemo umikajočega se sovražnika. Pri krajih Lisko, Krosno, Jaslo in v dolini Biale se upirajo močne ruske sile. V dolini Dunajca so prodrle naše čete boreč se do Zakliczyna. Tudi Bohnija je zopet osvojena. Na južnem Poljskem so se morale sovražne zadnje čete povsod po kratkem boju umakniti zaveznikom. V Karpatih Rusi v dolini reke Lator-cza še vedno prodirajo. V gornji dolini Na-dwornske Bistrice je bil napad sovražnika odbit. Posadka v Przemyslu je napravila nov večji izpad, pri katerem se je odlikovala ogrska deželna bramba z osvojitvijo nekega opirališča z žičnatimi ovirami. Kakor navadno so pripeljali v to trdnjavo ujetnike in zaplenjene strojne puške. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hdfer, gen, major. NEMŠKO BRODOVJE NAPADLO ANGLEŠKO OBAL. Nemško bojno brodovje obstreljevalo Scar-borough in Hartlepool. Berolin, 17. decembra. (Kor. urad.) Uradno. Deli naših visokomorskih bojnih sil so napadli angleško vzhodno obrežje. Naše bojne ladje so obstreljevale 16. decembra zjutraj utrjeni obrežni mesti Scarborough in Hartlepool. O nadaljnem izidu podjetja se zdaj še ne more poročati. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. London, 17. decembra. (Kor. urad.) Ad-miraliteta poroča: Važno premikanje bro- dovja se je vršilo včeraj zjutraj v Severnem morju. Scarborough in Hartlepool sta bila obstreljevana. Naši pomorski oddelki so na raznih točkah zapleteni v boj. Akcija se nadaljuje. VOJSKA S SRBIJO. Naše balkanske čete se pripravljajo za nove operacije. Vojaški sotrudnik graške »Tagespost« piše: Naša balkanska armada se pripravlja v močno utrjenih postojankah za nove operacije. Vesti, da je prišlo Srbom na pomoč več ruskih armadnih zborov, skoro gotovo ne odgovarjajo dejstvom. Rusi so sami v stiski. Odločilno je in ostane, da so naše čete kljub neprestanim naporom dobro razpoložene. Obnovitev železniške zveze s Srbijo. Iz Carigrada: Med Solunom in Bukare-štom je zdaj čez Niš obnovljena železniška zveza, ki Srbom jako olajšuje dobavo orožja, streliva in živil. Zveza vodi iz Bukarešta v Turn-Severin, od tam s parnikom v Tra-hovo, od tam pa čez Niš v Solun. BOJI NA ZAHODU. Berolin, 16. decembra. (Uradno.) Na zahodu je poizkusil sovražnik nov sunek čez Nieuport, ki ga je podpiral ogenj z njegovih ladij na morju. Ogenj je ostal popolnoma brezuspešen. Napad je bil odbit. Ujeli smo 450 Francozov. Na ostali fronti ni razen zavzete višine zahodno od kraja Sannheim, ki jo je sovražnik trdovratno branil, ničesar, kar bi bilo vredno omeniti. Surovo ovčjo volno oprano In neoprano kupi vsako množino in po na j višji ceni R. STERMECKI v CELJU. Raznoterosti. Francoska ljubeznivost. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza se je one dni mudil v nemškem glavnem stanu in je tam izvedel mnogo zanimivih podrobnosti iz francosko - nemške vojne. Povedal jih je v klubu svoje stranke in po tej poti so prišle v javnost. Naj navedemo eno: V Argonskih gozdovih so Nemci iz svojega nasipa pomolili tablo, na kateri je bilo zapisano: »Naš polkovnik praznuje danes svoj god. Mi imamo svojega zapovednika radi in bi radi ta dan slovesno obhajali. Prosimo za premirje do jutra.« Kmalu nato se je iz francoskega nasipa prikazal napis: »Premirje do jutra je dovoljeno.« V nemških strelnih jamah se je zdaj začelo veselo življenje. Naenkrat so straže začele nekaj klicati in v nemške jarke so stopili — Francozi, da bi se udeležili slavij a. Niso prišli praznih rok. Prinesli so s seboj šampanjca, smodk in kave. Sprejeti so bili seveda z največjo vljudnostjc, zavzeli častna mesta in se udeležili slavlja do jutra in se potem prijazno poslovili. Ko se je zdanilo, se je pa zopet začelo — streljanje. Hranilno inposojilno društvo v Celovcu uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. Zgled človekoljubnosti. »Naprzod« poroča iz Krakova: Peljali so skoz mesto kakih 30 ruskih ujetnikov. Bili so lačni in oslabljeni in s prsti kazali na usta v znak, da bi radi kaj zaužili. Slučajno je prišel mimo oficir (ob sebi se razume, da avstrijski). Ustavil je vojake in vse peljal v bližnjo kavarno, kjer jim je naročil kave, kruha in cigaret. Vse je oficir sam plačal, na kar so ujetniki, srečni, da so zaužili zopet nekaj gorkega, nadaljevali svojo pot. Ne pojte pesmi sovraštva. Vladni »Frem-denblatt« piše: Ne pojte pesmi sovraštva. Take pesmi so tuje avstrijskemu duhu. Mi se ne bojujemo iz sovraštva, ampak proti sovraštvu, bojujemo se proti zavisti in verolomnosti, ki sta po svetu užgali plamen, bojujemo se za čast in pravico, za domovino, nravnost in kulturo se hočemo bojevati s čisto vestjo in s čistim srcem. Zato pa si moramo ohraniti v srcih ljubezen, kakor jo nosi naš cesar celo življenje v svojem srcu, kakor jo posvedočuje naša hrabra armada, ki daje lačnemu sovražniku kruha v strelnih zakopih, ljubezen, ki smo je vsi potrebni, da bi vzlic vsem skrbem in težavam z zaupanjem in odločnostjo izvrševali vse svoje dolžnosti: Ne zastrupljajte duš z mislijo na sovraštvo in na maščevanje. Mi si hočemo izvojevati mir, zase in za prihodnji rod, a kakor avstrijski vojak ni bil nikdar grozovit, tako si moramo tudi vsi drugi ohraniti avstrijsko srce in tudi v sovražniku videti človeka. Zato nam pesmi sovraštva ne ugajajo. Borimo se za mir na svetu. Naj bi nam bil kmalu vrnjen. »Moji materi«. Brnske »Lidové Noviny« pripovedujejo. Nedavno so pripeljali v neko brnsko bolnišnico težko ranjenega slovenskega vojaka. Njegovo stanje je bilo brezupno in umrl je že čez par ur. Pokopali so ga na skupnem grobišču za padle junake na brnskem centralnem pokopališču. Ko so ga slekli, so našli pri njem nekaj starih slovenskih časopisov. Na robu enega je bilo z okorno roko zapisano: »pismo pošljite moji materi.« Očivdno je pisal ubogi slovenski fant te besede še na bojišču, ko ie spoznal, da ga je sovražna krogla smrtno zadela. — Vojaki, katerim je bilo truplo izročeno, da je pokopljejo, so preiskali vse — toda pisma niso našli. Izgubilo se je najbrž že na bojišču ali pa na transportu. Mati bo zamanj čakala na svojega sina, zamanj bo čakala na njegove mile vrstice — kratek telegram jo je obvestil, da spi ljubljenec večno spanje v dalnji češki deželi. Zadnji njegov vzdih je veljal njej, presladki »moji materi...« Volna siva, za plesti vojaške reči se zopet v vsaki množini dobi v veletrgovini R. STERMECK1 v CELJU. Hudodelstuo le, otrokom dafafl žganja ! Tržise cene v Celovcu 10. grudna 1914 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 litrov (hiren) od do K V K V K V Pšenica.... 43 27 09 Rž 40 38 42 — 24 — Ječmen .... — — — — — — Ajda 39 — 40 — 20 — Oves 21 50 22 46 7 70 Proso .... — — — — Pšeno .... — — — — Turščica . . . — — — — — Leča — — — — Fižola, rdeča. . — — — — — — Repica (krompir) . . , 8 82 9 77 4 40 Deteljno seme . Seno, sladko . . 6 — 7 50 — — „ kislo . . 5 80 6 40 — Slama .... 5 40 6 — — — Zelnate glave po 100 kos. Repa, ena vreča • • • 1 60 2 — — Mleko, 1 liter — 24 — 28 Smetana, 1 „ . . — 60 1 20 Maslo (goveje) . . 1 kg 2 90 3 20 Sur. maslo (putar), 1 2 60 4 — Slanina (Špeh), pov. 1 » 2 60 3 — „ „ sur. 1 2 60 2 70 Svinjska mast . . 1 2 60 2 80 Jajca, 1 par . . — 20 — 26 Piščeta, 1 par . . , 2 80 3 60 Race — — — Kopuni, 1 par . . . — — —- — 30 cm drva, trda, 1 mJ. 3 20 — — 30 „ „ mehka, 1 „ . 3 — — — 100 kilogr. živa zaklana O Živina d od do od do od do bO 2 v kronah ul o, Konji Biki' 300 — 90 — — — 2 2 Voli, pitani . . — — 96 — — — 2 2 „ za vožnjo . 540 610 — — — — 8 6 Junci 340 460 88 — — 6 4 Krave .... 270 520 74 78 — 70 50 Telice .... 300 410 — — 7 4 Svinje, pitane . — — — — 168 170 38 38 Praseta, plemena 16 56 — — — — 100 70 Koze Vladna bava Kupil sem večji postavek kave, ki stane na mestu oddaje v CELOVCU: Kava, povojena ... K 4-—1 ^ Santos-kava, surova . „ 3-30 J w Rio-kava, surova . . . „ Sloj« Kdor vzame več, ie nekoliko ceneje. d. Fissoli, d. Mili!, tiosarnslia ulica uelivšUa cesta Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju. Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah. čisto posebno pa še opozarja na sortimentna lina vina v buteljkah. Zahtevajte cenike I Prepričajte se s posknšnjol Obiščite naše kleti 1 Gostilničarji! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov. Absolutno zajamčeno pristno vino. Kmetijsko društvo v Vipavi na Kranjskem oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinariata pristna bela mašna vina, letnik 1912 po 56 — 60 K, letnik 1913 po 40 — 45 K, postavljeno kolodvor Ajdovščina. Sortirano vino rizling po 60 K, beli burgundec po 70 K, »Zelen11 po 80 K. — V zalogi je tudi tropinsko žganje liter po K 2'30. — Kleti nadzoruje vipavski dekan. — Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo. Kmetijsko društvo v Vipavi. ZASTONJ dobi vsakdo 2 para močnih ženskih ali moških nogavic, 3 lepe žepne robce, 1 volneno ruto za na glavo ali moški klobuk, kdor naroči: 41/2 m finega volnenega zimskega blaga za žensko obleko v poljubni barvi za : K 9*50 ali v boljši kakovosti za K 12'50 ----- SnMO 1N ini A mnìiliilgM lili SMl M it E Za neugajajoče se vrne denar ali zamenjal Za neugajajoče se vrne denar ali zamenjal podružnica Ljubljanske kredifne banke v Celovcu. Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000’ ! & « Mim ylo$e n tifico so obrestujejo no od dneva vlono do dneva vzdiga. Rentni davek plača banka sama. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje In eskomptnje Izžrebane vrednostne papirje In vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti knrzni izgubi. Vinkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Eskompt in Incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trsta, Sarajevu, Gorici In Celju. Denarne vloge v tekočem rečene obrestujejo se: po dogovoru od 4 % napreI- Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž, posl. '— Tiska Kah tiskarna v Ljubljani.