Ilustrirani slovenec
Leto III   ¦   Tedenska priloga „SIovenca" z dne 24. julija 1927, štev. 152  ¦   Štev. 30
skupina kapnikov v vel. dvorani Županove jame
(občina Liplenje pri Grosupljem). Župan J. Perme (na zgornji sliki ga je videti) je odkril lansko poletje v svoji občini mogočno pHjdzemeljsko jamo, ki je dobila ime ^Županova jama« in ki se odlikuje po veliki množini lepih, prav nič pokvarjenih kapnikov.
Popis jame glej v lanskem letniku »Geografskega vestnika«. _ ,
246
EgiptOVSlkl Kralf Fuad, ki jc prispel pred kratkim v London, je bil sprejet tam z največjimi slovesnostmi ; na sliki vidimo gala kočijo obeh kraljev.
J. Braiianu
novi predsednik roiiiuiiske vlade, ki jc dobila pri zadnjih volitvah v parlament Ogromno večino.
Pogled na Carigrad lx Eamošnfc IuKg
Turška vlada namerava prekrstiti Stanibul (-Carigrad) na čast predsedniku
turške republike v Kemali. Na levi: poveljnik južnokitajske armade in vodja nankinškc vlude, Ulang-Ral-šeg, govori ljudstvu.
m-eielclost in sedanfosÉ
¦Na levi: cestna železnica v Bagdadu, še danes edino taniošnje prometno sredstvo; na desno: veliki, z vsemi udobnostmi opremljeni potniški avtomobili, ki jih uporabljajo v Ameriki za one večje proge, ki niso zvezane z železnicami.
247
nogdan Marlcovič
sedanji naš finančni minister, ki je po večletnih prizadevanjih poslancev SLS sedaj odredil, da se kronski upokojenci takoj prevedejo na dinarske.
K povxdlgi Erga epitomera v mesto:
glavni trg v Ljutomeru. '
X veličastne orlovslce prireditve mariborsKe in celfsJce elcspoxiture dne tO. t. m. v Celfu :
na levi predsedstvo orlovske organizacije in zastave v sprevo<lu ; na desni orli.ške vrste v slavnostnem sprevodu. (Fot. Kunšek, Celje.)
Slike K SlovensRGinu biografsKemu leUsiRonu
Freun.sfeld Josip (1861—1893). pesnik. Gustinčič Dragotin (* 1882), publicist. Gosar Andrej (* 1887), publicist.
248
249
Velezanimiva slovensKa posebnost:     . ^ Končnice naših cebelnih panjev
Nafaiarefša xnana naša končnica (lx 1.1753.).
Ixpoved (za moškim stoji angel, za žensko vrag, kar naj i pomeni, da so ženske večje grešnice nego moški).        :
iensKa^Je 6utša nego vrag, ker uienc celo tega.      Vrag pelfe Cuifira In njegovo Kairtco v pefcel.
iensKl mlin (na levi mečejo vanj stare, a na desni lete iz njega mlade).
Kralt Mattai.
Sufil Jarojačl (krojači so tako lahki, da jih nosi veter po zraku). Ženske, krojači in lovci so najpogostejši motivi na končnicah.
Kmet xUtlfe Francoxa (spomin na francosko okupacijo) ; izmed zgodovinskih motivov so priljubljeni tudi oni, ki obravnavajo Turke.
Pred ێhelntaHom.
Ixpoved (motiv kakor zgoraj); primerek plastične končnice.
SHuptna Jcončnlc v IfublfansJkem Narodnem muxefu
250
K letošnjemu romanju na Sv. Višarje
Voglcd na Trbti, veliko železniško križišče pod Sv.Višarjami.
iabnlCC (804 m nad morjem), ki se naliajajo na razvodju med jadranskim in Črnim morjem. .Na žabniški postaji izstopajo sve-tovišarski romarji in božja pot tudi spada v žabniško župnijo.
Sv. Višar/C med volno. Italijansko topništvo jih je razdejalo dne 16. septembra 1. 1915.
Na novo poxidane Sv. ViiartC; milostno podobo Matere božje so zopet prenesli na goro dne 25. junija 1. 1925.
"Današnfi pogled v notranjščino svetovlšarske romarsKe cerlcve.
Na levi: pogled na veliki oltar; na desni: pogled od velikega oltarja proti koru.
251
Križem Slovenije
Su^. aveinilc Marico Tomailč
dekan v Kozjem, ki je slavil dne 18. t. m. 40 letnico posvečcnja, '5U letnico načelni-štva kozjanskega okr. zastopa in 20letnico . dekanstva.
Z leiošntega blrman/a v aeRttnlfl Semič na Dolen/skem ;
knczoškof dr. A. B. jeglič s svojim spremstvom in ljudstvom sredi belokranjskih vinogradov ob podr. cerkvici sv. Nikolaja na Stražnem vrhu.
Ob lO letnici mariborsKe delcllšlce osnovne in meičansKe šole:
na levi pogled na šolsko poslopje; na desni pogled v šolsko razstavo, ki je bila prirejena ob tej priliki.
P. Kaximlr Zakrafšek
voditelj ameriških katoliškili Slovencev, ki daruje danes svojo srebrno sv. mašo.
Ceiošnfi prvoob^afanci pri nev. Mar. v Pol/u.
252
SMadaÉGlf Anton Cafovic.
Slovensko poslikanje panjske Končnice.
Ta panoga slovensko ljudske umetnosti uživa v Evropi sloves originalne vrednosti in naše koeičnice so bile pred leli na mednarodni čebelarski razstavi v Bernu prava senzacija. Letos bodo v fotografijah razstavljene na mednarodni čebelarski razstavi v Pragi, kjer vlada zanje veliko zanimanje.
Cebeliirstvo, ki se je bilo pri nas že v XVIII. stoletju pod V. Janševim vplivom tako razmahnilo, je dalo ognjišče ljudskemu figuralnemu slikarstvu pri nas, s kakršnim se ne morejo ponašati niti naši zapadni alpski sosedje, .še manj pa vzhodni, ki poznajo le abstraktno ornamentiko. V tej zvesi ne bo presenetilo dejstvo, da se je figuralno slikarstvo na panjevih končnicah razvijalo le v alpskem, zapadnjaško čutečem območju Slovenije (Koroška, Gorenjska, gornja in srednja Dolenjska), dočim v Belokrajini sploh ni poslikanih panjev, marveč le pletenje ia sploh ne dobimo več figuralne umetnosti, marveč le še ornamentiko.
Lepe zbirke panjevih končnic hranijo etnografski muzej v Ljubljani, Čebelarsko društvo in mnogi zasebniki (tako ima lepo zbirko svetnik A. Bukovec). Kolikor sem v teh zbirkah znan, skleda, da je najstarejša panjeva končnica ona iz Bukovčeve zbirke, ki nosi letnico 1753. Po vsem videzu se je to slikarstvo razvijalo vsaj že od srede XVIII. stol. dalje malone do danes,
ko ta lepa etnografska specialiteta že izumira pod vplivom »nivelizirajoče civilizacije'«', k-i je dala izumreti tudi našim >narodnim« hišam, nošam, vezeninam, glasbi, običajem. Moderni, čedalje manj idealistično usmerjeni pa vedno bolj materialistično misleči človek smatra s stori-jami poslikane panje za nesmisel. Moderni panji so opremljeni s številkami ali pa imajo ©notno pobarvane končne ploskve brez vsakega ornamenta ali figuralnega okrasja.
Treba je namreč končnice panjev v uljnjaku opremiti različno, da se čebele spoznajo med panji. In tako so za časa našega >kmečkega baroka« več ali manj vešče roke obeh spolov slikale s posebnimi, primitivnimi tempera-bar-vami nanje: Marijo z Jezuščkom na oblakcu, ob kraju dve vazi nageljnov in vrtnic, Vnebohod, Sv. Trojico, »kmečke« svetnike — v duhu XVIII. stoletja. Koncem stoletja se pojavijo že histerije: Pegam in Lambergar, hudič, ki pelje Lutra s Katrico v pekel itd. Potem V XIX. stol. zacvete historija: Trije kongresni cesarji, Bitkfe med Francozi in Avstrijci, kmet Francoza ziblje, škric-uradnik kmetu kravo molze, francoski maire pobira slovenske fronke itd. Zacveto junaki iz narodne pesmi, kralj Matjaž itd., se pojavijo prizori o Žaganju babe in drugih običajev: koledniki itd. Sredi stoletja je stil teh končnic čisti realizem, najčešče pa pristno slo-
venskega humoristično-komičnega značaja. Pre<l-met je cesto >jezična baba«, ki ji vrag brusi jezik, sitna Jobova boljša polovica, huda ženica, ki pride s palico po moža v gostilno, dalje ženske, ki se tepo za moške hlače, ljubosumne ženske, ki se, jezdeč peteline, tepo s kuhalni-cami — humor slikarjev je v predmetu neizčrpen. Zelo priljubljemi so bili tudi motivi, ki smešijo slabe lovce, cela vrsta je satir na krojače. Izredno humorno sveže so naslikani kro^ jači, ki so znani suhci, katere je sapica dvignila z likalniki in škarjami vred v zrak, dočim se drugi obiq)no drže grmovja, ali krojači, ki se trkajo s kozlom, ki jih kozel žre, ki se bore s polžem itd. Vmes se vrste slike iz čebelarskega življenja, religicsaie slike, žanrske slike vseh vrst.
Lep in dragocen košček naše originalne ljudske fantazije ima etnograf ohranjen v teh, primitivno, pa vseeno značilno slikanih spominkih na panjih, ki ^ i dekorativni v barvah i značilni v risbi in konturi. Najživahnejši v barvah so koroški in bohinjski panji, kvalitetno pa se odlikuje Krainj—škofjeloška okolica.
Treba nam bo Slovencem vsekakor poskrbeti za dostojno izdajo naše ljudske umetnosti — saj imamo svetu marsikaj novega pokazati!
(S. V.) ,
SaRroiisk Jugoslovanske Étskarne v C/ubl/ani.