Ozelenjevanje rudniškega jalovišča Žirovski vrh Begrünung der Berghalde Zirovski Vrh Vinko STRGAR UDK 502.75 : 553.495 »Žirovski vrh« IZVLEČEK Pri bodočem rudniku urana na ži- rovskem vrhu v Sloveniji se bodo kopiči- le velike količine jalovine. Skupaj z dru- gimi deli in raziskavami potekajo že zdaj poskusi, ki naj bi pokazali, kakšne so možnosti za uspe van je rastlin na tej jalovini. Rezultati naj bi rabili pri more- bitnem sprotnem ozelenjevanju jalovišč. Jalovina je skoraj čista, rahlo kisla ali rahlo alkalna rudninska snov z zelo slabimi fizikalnimi in kemičnimi last- nostmi. Doslej so se najbolj obnesle nekatere trave (Agrostis alba, A. tenuis, Dactylis glomerata, Festuca ovina, F. ru- bra, Phleum pratense, Poa annua, P. ne- moralis), ki so z rudninskimi gnojili gnojene površine v dveh letih prekrile 90-odstotno. V enakih razmerah so po dveh letih skoraj popolnoma odmrle vr- ste Lotus corniculatus, Medicago sativa in Trifolium pratense sativum, vrsta Trifolium album pa pokriva 10 Vo tal. Pokrovnost naštetih in drugih trav ter metulj nie na negnojenih tleh je po dveh letih večinoma manjša od S /̂o. Prispelo 15. 5. 1976 AUSZUG Bei dem geplanten Uranbergwerk žirovski vrh in Slowenien werden sehr grosse Halden entstehen. Paraleli zu anderen Vorbereitungsarbeiten und For- schungen wurden auch schon Versuche durchgeführt um die Möglichkeiten für ein Pflanzenwachstum auf diesen Halden festzustellen. Die Ergebnisse sollten An- haltspunkte für die eventuelle laufende Begrünung der entstehenden Halden bie- ten. Die Halde besteht aus fast aus- schliesslich mineralischem Material, das teils leicht alkalisch teils leicht sauer reagiert und dessen physikalische und chemische Eigenschaften für die Pflan- zen sehr ungünsting sind. Ambesten bewährt haben sich bisher einige Gräser (Agrostis alba, A. tenuis, Dactylis glome- rata, Festuca ovina, F. rubra, Phleum pratense, Poa annua, P. nemoralis, P. pratensis), die die mit Mineraldüngern gedüngte Flächen in zwei Vegetations- jahren fast zu 90 Prozent bedeckt haben. Unter denselben Umständen sind die Leguminosen Lotus corniculatus, Medi- cago sativa und Trifolium pratense sa- tivum fast vollständig eingegangen, die Art Trifolium album bedeckt jedoch 10 Prozent des Bodens. Die erzielte Bo- dendeckung der angeführten und ande- rer Gräser und Leguminosen auf unge- düngtem Boden beträgt nach zwei Jahren meist weniger als 5 Prozent. l.UVOD 1. 1. O jaloviščih na splošno Z vse večjim razmahom rudarstva, industrije, gradbeništva in nekaterih drugih dejavnosti se v našem življenjskem prostoru poleg najrazličnejših snovi, ki zastrupljajo zrak, vodo ter tla, vse pogosteje in v vse večjem obsegu pojav- l jajo tudi jalovišča. V tehnološkem in ekološkem pomenu besede gre za večje ali manjše količine povečini neorganskega materiala, ki se kopiči pri rudnikih in njihovih separacijah, ob industrijskih objektih, kamnolomih in drugod. Jalovišča v samem ekološkem pomenu besede pa so tudi goli kupi materiala ob raznih gradbiščih, zlasti pa nasutje sterilnega in neporaslega materiala, kamnite in skalne brežine ter stene ob novih prometnih in drugih komunika- cijskih žilah ter gradnjah. Sem lahko štejemo tudi neporasle prostore ob tistih industrijskih objektih, ki z emisijo škodljivih snovi povzročajo, da vegetacija v okolici odmira in odmre ter se v danem okolju sama od sebe ne obnavlja več. Jalovišča v ekološkem pomenu besede se po nastanku lahko bistveno razlikujejo od jalovišč v tehnološkem pomenu, ker pa so jim po svojem delovanju na okolje večinoma zelo podobna, jih kl jub temu v ekološkelm smislu obravnavamo enako. Dokler je bila naseljenost redka, prostora dovolj, jalovišča pa razmeroma majhna, z njimi ni bilo posebnih težav. Ni bilo treba skrbeti, da bi z jalovino pokrite površine čimprej spet postale rodovitne; jalovišč tudi ni bilo treba skrivati, celo nasprotno, saj so bila vendar eden od znamenj blaginje. Deset- letja in več so se lahko sama od sebe zaraščala ali pa so še naprej ostajala in ostala bolj ali manj gola — odvisno pač od kakovosti nasutega materiala, podnebja in drugih okoliščin. Zadnja desetletja pa postaja vprašanje sprotne sanacije nastajajočih ja- lovišč v razvitem svetu čedalje bolj aktualno. Po eni strani je treba kmetijstvu in gozdarstvu kolikor se da hitro vračati z jalovino pokrita, pre j rodovitna zemljišča, po drugi strani pa jalovišča zavarovati pred vodno in eolsko erozijo ter razširjanjem škodljivih snovi z njih, po tret j i strani pa je tr^ba v naseljenih in turističnih predelih krajini tudi sproti vračati njen žlahtni videz. Če imamo do jalovišč take zahteve, pa ne moremo več čakati samo, kaj bo nare- dila narava sama, ampak moramo aktivno poseči v sanacijo. 1. 2. Kako sanirati jalovišče Jalovišča lahko dandanes saniramo na več precej različnih načinov; za katerega od nj ih se v posameznem primeru odločimo, pa je odvisno od več dejavnikov. To so predvsem fizikalne, kemične ter biološke lastnosti jalovine, prostor in ekološke razmere ter namenbnost saniranega prostora; pri odločitvi pa imajo zelo pomembno vlogo tudi finančne možnosti. Nekateri avtorji (M i c h e 1 u 11 i , 1974) menijo, da je pretežni del jalovine najbolje spravljen pod stoječo, neodtekajočo vodo — saj je v tem primeru zadoščeno vsem trem glavnim zahtevam: jalovine ne raznaša veter, ne odplavi j a je voda in tudi videz kraj ine ostaja neokrnjen. Razumljivo pa je, da si takšnih odlagališč ni mogoče privoščiti povsod; kjer ne gre za naravna jezera ali morje, so potrebna na primer neprepustna tla in trdni ter zanesljivi in temu ustrezno dragi jezovi. In ka j je s škodljivimi snovmi, ki tako pridejo v vodo? Pred vodno in eolsko erozijo lahko jalovino zavarujemo po kemični poti s plastjo asfalta ali polimerizatov. Plast debelejšega peska in kamenja na površini onemogoči raznašanje jalovine po zraku, ne preprečuje pa kontami- nacije voda in zemljišč, do katere prihaja zavoljo spiranja in odplavljanja snovi (M i c h e 1 u 11 i , 1974). Ta metoda je slaba tudi zato, ker tako sanirana jalovišča močno kvarijo videz kraj ine — isto, morda v še večji meri, velja za jalovišča, sanirana po kemični metodi. Povsem razumljivo ima največ za- govornikov sanacija jalovišč z ozelenjevanjem, saj lahko dobro zaustavi obojno erozijo, nasute površine pa sčasoma lahko spet postanejo uporabne za kmetij- ske ali gozdarske in športne ter druge namene ali pa v kraj ini kot tujek delujoča neporasla in grda jalovišča vsaj ozeleni in vključi v okolje, da posta- nejo z n j im spet skladna krajinska celota. Ena največjih pomanjkljivosti saniranja jalovišč z ozelenjevanjem pa je, da ozelenitev večinoma ne zaustavi popolnoma spiranja in odplavljanja ter s tem kontaminacije voda in okoliških zemljišč s škodljivimi snovmi. Jalovišča se da uspešno, v sprejemljivo kratkem času ozeleniti in ob zno- snih stroških ponovno usposobiti za kmetijsko in gozdarsko rabo samo pod določenimi pogoji: predvsem jalovišča ne smejo biti strupena za rastline; razen rudninskih snovi mora biti v njihovi zgornji plasti tudi zadostna količina humusa; zgornji, obdelovalni sloj mora imeti ustrezen zlog in teksturo; jalo- višča pa morajo biti tudi taka, da jih je mogoče vzdrževati z znanimi agro- tehničnimi prijemi. Za ponovno obdelavo (re^kultiviranje) razmeroma ugodna jalovišča lahko nastajajo predvsem pri dnevnih kopih, gramoznicah, na večjih gradbenih nasipališčih in drugod, k jer pri odkrivanju tal in nasipavanju rav- najo tako, da pride v zgornjo plast jalovine zadosti prsti. V zvezi s tem je znana in povečini celo predpisana idealna rešitev: obdelovalna plast tal mora na posebno deponijo, na koncu pa na površino jalovine; vendar se to niti dandanes še ne dogaja dosledno in povsod. Rekultiviranje čisto rudninskih jalovišč je mogoče samo, če jih prekrijemo z dovolj debelo plastjo prsti (20—30 cm). Kjer te možnosti ni, je veliko že, če uspe jalovišče samo ozeleneti. Podobno velja tudi za jalovišča, na katerih so za rastline neugodne kemične, fizikalne ali biološke razmere. Jalovišča ke- mične industrije so na primer lahko prekisla ali preveč alkalna in jih je treba pred začetkom ozelenjevanja nevtralizirati ali prekriti z ustrezno plastjo prsti ( M a r t i n i , 1967). Ob rudnikih je pogostna sprana jalovina iz drobno zmlete kamnine, nakopičena je v slabo porozne in neprepustne sklade, na n je j pa so za uspevanje rastlin zelo neugodne fizikalne razmere ( K a m m e y e r , 1960). Spričo različnih možnosti uspevanja različnih rastlin na različnih jaloviščih in namembnosti prostora, na katerem je jalovišče, se je pri ozelenjevanju treba že na začetku odločiti za tip vegetacijske odeje in s tem v zvezi tudi za tip rastlin. Hitro rastoče enoletnice, ki dajo v kratkem času veliko mase (Meli- lotus, Vicia faha, V. sativa, Lupinus albus idr.j ali s koreninami prodirajo globoko v tla in jih rahljajo, so zelo uporabne kot tako imenovane meliorativne rastline takoj na začetku, za nj imi pa kasneje posadimo druge (S h u 1 z e & E n g e l s , 1963). Ustaljena jalovišča, ki ne drse in se ne posipavajo več, lahko zatravimo. Zatravljanje je neredko tudi edini uspešen način ozelenjevanja jalovišč, na površini katerih prevladuje ali pa je celo sama rudninska snov ( L e r c h e n m ü l l e r , 1964; S a n e r , 1968; S c h e r e r , 1967; S k i r d e , 1969 a, b; S e i f e r t , 1969). Dobra stran ozelenjevanja z zatravljanjem je hitra rast in razraščanje trav, ki s svojim šopastim, tik pod površino tal razpredenim korenin jem površinsko plast kolikor toliko ugodne jalovine že v eni vegetacij- ski dobi dobro prerastejo in utrde, na površini pa narede strnjeno rastlinsko odejo. Zatravljanje je lahko t ra jni način ozelenitve jalovišča ali pa so trave na jalovišču — kot trata ali travnik — samo pionirska vegetacija, ki jalovišča pokriva in na nj ih pripravlja ugodne razmere za bolj zahtevne rastline: take so na primer od trav zahtevnejše t ra jne zelike, grmovje ter drevje (B o e k e r , 1968; D i m p f e l m e i e r , 1970; L e r c h e n m ü l l e r , 1964; P e u c k e r , 1969; S e i f e r t , 1965). 2. PROBLEMATIKA 2.1. Jalovišča na Žirovskem vrhu Ko bo začel rudnik urana na Žirovskem vrhu redno obratovati, se bodo pri n jem predvidoma kopičile velike količine jalovine. To bo sama rudninska snov brez organskih primesi. Deloma bo precej debelozrnata, sestavljena iz več ko 2 mm velikih delcev in kosov nepredelane kamnine naravnost iz rud- nika, deloma pa jo bo sestavljal manj kot 2 mm debel mlet oster pesek, pome- šan z meljem in glino iz predelave. V sklopu pripravljalnih del, poskusnega obratovanja in drugih raziskav na Žirovskem vrhu tudi proučujejo, kakšne so možnosti za uspe van je rastlin na omenjeni jalovini. Cilj proučevanj je ugotoviti ustrezne rastline in načine za morebitno sprotno ozelenjevanje jalovišč pri bodočem rudniku. Na razpolago je jalovina, ki se je nabrala in se še nabira pri dosedanjem delu. Ima približno takšne lastnosti, kakršne bo predvidoma imela tudi v času rednega obratovanja. Delo poteka na treh mestih: na deponiji debelozrnate jalovine, ki so jo začeli nasipavati pred približno dvajsetimi leti na vzhodnem pobočju Zirovskega vrha (580 m n. m.) in je debela okrog 10 m; na deponiji mlete jalovine iz predelave, ta je na vzhodnem vznožju Zirovskega vrha (430 m n. m.), in na mleti jalovini iz predelave, prepeljani v Botanični vrt v Ljubljano. Mleta jalovina iz predelave je letnikov 1972 in 1973. 2. 2. Možnosti za ozelenitev jalovišč na Žirovskem vrhu Kot spoznamo iz nadaljevanja, je jalovina na Žirovskem vrhu domala čista rudninska snov, v kateri je malo hranilnih snovi za rastline; deloma pa ima za rastline zelo slabe fizikalne in kemične lastnosti ter je biološko mrtva. Kot smo že omenili (1. 2.), je pri čisto rudninskih jaloviščih uspeh že, če jih brez prekrivanja s prstjo sploh uspe ozeleniti. Zato je razumljivo, da smo se spričo danih lastnosti jalovine na Žirovskem vrhu odločili za zatravljanje kot prvo fazo ozelenjevanja. Po dosedanjih izkušnjah se zaradi posebnih lastnosti trav ta način ozelenjevanja namreč tudi v izjemnih razmerah najbolje obnese od vseh načinov in najhi t reje obrodi uspeh. Računamo, da bo na sprva zatravljene površine jalovišč čez leta mogoče bolj ali manj uspešno saditi tudi za tla bolj zahtevne rastline, med njimi tudi grmovne in drevesne vrste. Na zatravljene površine saj ena drevnina in druge bolj visoke rastline bi sprva lahko uspevale skupaj s travo, pozneje pa bi, ustrezno svoji pokrovnosti, prevladale nad prvotno vegetacijo. Že od vsega začetka bistveno bolj ugodne kot na sami rudninski snovi pa bi bile možnosti za ozelenjevanje, če bi jalovino lahko prekrili ali mešali s prstjo. 3. UGOTOVITVE MED PRIPRAVLJALNIMI DELI Kakor kažejo izkušnje in domače raziskave, bo verjetno treba del (morda večji) jalovine na Žirovskem vrhu zaradi njenih z uranom povezanih in za živi svet neposredno škodljivih lastnosti deponirati pod vodo, deponije nene- varne ali manj nevarne jalovine na suhem pa sanirati z ozelenjevanjem. Zato je treba ugotoviti, kakšne lastnosti imata jalovina in okolje, v katerem je, za uspevanje rastlin. 3. 1. Deponija 580 3. 1. 1. Samorasle rastline Na najstarejšem, pretežno ravnem delu jalovine smo leta 1973, ko se je začelo delo, že našli nekaj samoraslih rastlin, katerih pokrovnost pa je bila takrat še neznatna. Med nji^ni so: Ahies alba, Betula alba, Larix decidua, Picea abies, Populus tremula; Salix caprea, S. rosmarinifolia; Agrostis canina, Ar- rhenatherum elatius, Cerastium pumilum, Chamaenerion palustre, Dactylis glo • merata, Epilobium montanum, Festuca ovina, s. lat., Festuca sp., Hieracium bauchinii, H. sylvaticum, Koeleria pyramidata, Leontodon hispidus, Plantago major, Poa annua, Rumex acetosa. Taraxacum officinale, Tusilago farfara; Polytrichum sp. — Mlade rastline rastejo na jalovišču zelo počasi, nekatere starejše drevesne in grmovne vrste pa že razmeroma hitro. Višinsko prirašča- n je okrog 8 let starih smrek in borov se je pospešilo zlasti zadnjih nekaj let; iste smreke, ki so leta 1972 prirasle v višino le 8—16 cm, so se leta 1973 na primer dvignile že za 15—22 cm. 3. 1. 2. Pedološke lastnosti jalovine Zgornja plast jalovine je po vsej površini jalovišča precej enaka. Za ana- lize smo vzeli vzorce iz zgornjih O—10 cm materiala. 3. 1. 2. 1. Fizikalne lastnosti jalovine Kot vidimo iz tabele 1, je jalovina na deponiji 580 okrog 93 Vo iz peska ter skeletnih delcev in kosov materiala, ki dosežejo tudi kilogramsko in večjo težo. Gre torej za izrazito skeletna in po mednarodni teksturni lestvici za peščena tla. Za uspevanje rastlin je takšna tekštura tal zelo neugodna iz več razlogov: prepustnost tal za vodo je velika, zato se večji del meteorne vode po gravitacijski poti hitro zgublja v spodnje, rastlinam nedostopne plasti jalovine; razmerje med kapaciteto tal za vodo in kapaciteto tal za zrak (razmerje tned kapilarami in nekapilarami) je zelo ugodno, vendar je absolutna kapaciteta tal za vodo preslaba; zaradi nizkega odstotka gline je sorptivnost jalovine majhna; spiranje hranil in potreba po humusu sta velika, večji kosi skeleta pa bistveno mehanično ovirajo normalno razrast korenin j a. Dobre lastnosti take teksture jalovine pa so predvsem naslednje: po nekapilarah je površina jalovine z vodno paro v stiku z vodo v spodnjih plasteh; tla so zelo zračna, kar je za koreninski sistem ugodno; ob dobri preskrbi tal z vodo in hranili lahko ta tip jalovine po njenih lastnostih za rastline nekoliko primerjamo z neka- terimi substrati, ki se uporabljajo na primer v hidrokulturi: granitni drobir, rečni pesek, vermikulit, stiromul idr. ( P e n n i n g s f e l d & K u r z m a n n , 1966). 3.1. 2. 2. Standardna kemična analiza tal Za rastline zmerno alkalna tla ( L e h r , 1968) kažejo, da se bo treba pri ozelenjevanju odločiti predvsem za nevtrofilne in tiste rastline, ki niso kalci- fobne. Iz količine ugotovljenega organskega ogljika v pregledani jalovini spo- znamo, da je v n je j le okrog 0,08 Vo humusa in sodi torej po tem med rudninska ali s humusoto revna tla (N e h r i n g & W i e s s m a n n , 1960; S t r i t a r , 1973); sorptivnost jalovine je majhna tudi zaradi pomanjkanja humusa. Ko- ličine rastlinam dostopnih hranil so znatno pod mejnimi vrednostmi, ki znašajo na primer za travnike ( N e h r i n g & W i e s s m a n n , 1960) okrog 20 mg K2O in 5 mg P2O5 na 100 g tal. Tab, 1 Tekstura tal na deponiji 580 (mechanische Zummensetzung des Bodes an der Ablagerung 580) Skelet nad (Grand und Steine über) 2 mm 57,30% Pesek (sand) 2 0,02 mm 35,90 Vo Melj (Schluff) 0,02 — 0,002 mm 3,60 Vo Glina pod (Rohton unter) 0,002 mm 3,20 Vo Tab. 2 Druge fizikalne lastnosti tal na deporiiji 580 (andere physikalische Eigenschaften des Bodens an der Ablagerung 580) Specifična teža Volumenska teža Maksimalna kapaciteta za vodo Kapaciteta za zrak «/o poroznosti (SP.G. ):!= (sch. sp.G.) (KPV) (ÜKPV) (GVP) 2,7 1,6 21,7 o/o 18,3 o/o 40,0 *(sp. G.) = specifisches Gewicht, (sch. sp. G.) = scheinbares specifisches Gewicht, (KPV) = Kapillares Porenvolumen, (ÜKPV) == Überkapillares Porenvolumen, (GPV) = Gesamtporenvolumen Deponija (Ablagerung) 580 Tab. 3 pH v 0,1 n raztopini KCl (pH) 8,12 Organski C (organischer C) 0,042 0/0 Skupni N (Gesamt N) 0,003 0/0 Količina rastlinam dostopnih hranil K^O 2,89 mg/100 g tal P2O5 1,60 mg/100 g tal 3. 1. 2. 3. Analiza talnega izmenjevalca (sorptivnega dela tal) je pokazala zelo nizko izmenjalno kapaciteto (14,745 mval/100 g materiala) in še ta gre skoraj v celoti na račun Ca ionov (14,564 mval/100 g materiala). Tudi relativni delež posameznih izmenljivih ionov na talnem izmenjevalcu je zelo enostranski, saj je 98,77 Vo Ca ionov. 3.1.3. Podnebne razmere in talna vlaga Natančnejših klimatoloških podatkov iz večletnih meteoroloških opazovanj in meritev vremenskih faktorjev za obravnavano območje nimamo, zato smo si lahko pomagali le s približnimi ocenami razmer in interkalacijami. Po klimatološki rajonizaciji Slovenije (J. Spanring) sodi porečje Sore, h kateremu spada tudi dolina potoka Brebovščica, kjer so obravnavana jalovišča, v območje neposrednega vpliva alpskega podnebja. Zanj so med drugim zna- čilne velike količine padavin, ki mu skupaj z razmeroma nizkimi povprečnimi letnimi temperaturami dajejo humidni in perhumidni značaj. Sodeč po oko- liškem avtohtonem rastlinstvu in kmetijskih kulturah so na Zirovskem vrhu ugodne razmere za mezofilne rastline zmernega pasu. Menimo, da bo za dobro uspe van je rastlin na kamnitih jaloviščih med najbolj odločilnimi dejavniki primerna vlažnost: po eni strani gre za visoko zračno vlago, ki se v ozki dolini Brebovščice in njenih pritokov zadržuje večino leta, po drugi strani pa tudi za visoko talno vlago, ki prihaja iz talnice (iz- virov?) pod jaloviščem na deponiji 580. 3. 2. Deponija 430 Na deponiji ob potoku Brebovščica (430 m n. m.) sicer prevladuje podobna jalovina kot na deponiji 580, vendar za sedaj potekajo poskusi samo na mleti jalovini iz predelave. Leta 1974 smo začeli poskuse s to jalovino samo v Bo- taničnem vrtu v Ljubljani (jalovina letnikov 1972 in 1973), leta 1975 pa tudi pri rudniku. To poročilo se nanaša na poskuse, ki so potekali v Botaničnem vrtu v letih 1974/75. 3. 2. 1. Na uporabljeni mleti jalovini iz predelave ni bilo nikakršnih znakov življenja. 3. 2. 2. Pedološke lastnosti jalovine Vsa jalovina iz enega predelovalnega postopka je precej homogena in v glavnem enakih lastnosti. 3. 2. 2. 1. Fizikalne lastnosti jalovine Iz tabele 4 vidimo, da se tekstura te jalovine precej razlikuje od tiste na deponiji 580. V nje j ni skeletnih delcev, precej pa je peska in melja ter nekaj gline. Po mednarodni teksturni klasifikaciji tal bi to jalovino lahko uvrstili med peščeno ilovico ali peščeno glinasto ilovico. Tekstura teh tal je za rastline še mnogo bolj neugodna kakor tekstura skeletnih tal na deponiji 580. Njihova največja pomanjkljivost je slaba prepustnost: meteorna voda ne odteka v spod- nje plasti jalovine, ampak večidel po njeni površini: razmerje med kapilarami in nekapilarami se preveč nagiba v korist prvih in zato so tla slabo prezračena (analize — tabela 5 — so od konca aprila, ko se od mraza zrahljana tla še niso sesedla); skozi jalovino pa tudi talnica ne more v zgornje plasti v zadostnih količinah, ker se tla kmalu pod površino sesedejo v skoraj neprepustno gmoto. Videti je, da lahko kolikor toliko dobre fizikalne lastnosti ohranja samo zgor- nja plast, ki vsako zimo premrzne ali pa jo preprezajo korenine; zaradi še zmeraj majhne količine gline tudi sorptivnost teh tal ni zadostna; tla potrebu- jejo veliko hranil in humusa ali drugih snovi, ki bi zboljševale njihovo sorptiv- nost in zračnost; zbita tla so velika ovira za rast in normalen razvoj koreninja; obema jalovinama, tisti na deponiji 580 in tej na deponiji 430, bi se fizikalne lastnosti bistveno zboljšale, če bi ju med seboj mešali. 3. 2. 2. 2. Standardna kemična analiza materiala Skoraj nevtralna ali rahlo kisla jalovina priča, da bi bile tudi tukaj najbolj primerne nevtrofilne, in tiste rastline, ki niso kalcifobne. V jalovini je komaj okrog 0,24 Vo humusa in gre torej za rudninska ter s humusom zelo revna tla in vse s tem povezane njihove slabe lastnosti. Količina rastlinam dostopnega kalija je pod mejno vrednostjo (cf. 3. 1. 2. 2.), v tej jalovini pa je razmeroma veliko fosforja, vendar ga še zmeraj ni dovolj. 3. 2. 2. 3. Analize talnega izmenjevalca so pokazale razmeroma dobro iz- menjalno kapaciteto — 36,178 mval/100 g tal (jalovina 1972) in 42,598 mval/100 g tal (jalovina 1973), kar gre v pretežni meri na račun Ca ionov: 34,732 mval/100 g tal (jalovina 1972) in 41,110 lmval/100 g tal (jalovina 1973). Tudi relativni delež posameznih izmeni j ivih ionov na talnem izmenjevalcu odpade v pretežni meri na Ca ione: 96,00 Vo' (jalovina 1972) in 96,10 Vo (jalovina 1973). Razmeroma zelo visok je relativni delež posameznih izmenljivih P04 ionov: 4,86 Vo (jalovina 1972) in 1,12 Vo (jalovina 1973). Delež kalijevih ionov pa je le 0,10 Vo (1972) in 0,09 Vo- (1973). Tab. 4 Tekstura tal na deponiji 430 (mechanische Zusammensetzung des Bodens an der Ablagerung 430) Jalovina letnikov die Halde von Jahren 1972 1973 Skelet nad (Grand und Steine über) 2 mm Pesek (Sand) 0,02 — 2 mm Melj (Schluff) 0,02 — 0,002 mm Glina pod (Rohton unter) 0,002 mm 77,1 o/o 16,6 o/o 6,3 o/o 67,9 o/o 21,9 o/o 10,2 o/o Tab. 5 Druge fizikalne lastnosti tal na deponiji 430 (andere physikalische Eigenschaften des Bodens an der Ablagerung 430) Specifična teža (sp. G.h: Volumenska teža (sch. sp. G.) Maksimalna kapaciteta za vodo (KPV) Kapaciteta za zrak (ÜKPV) o/o poroznosti (GVP) 1912*̂ . 2,8 1973.=̂ 2,5 1,4 1,2 37,8 o/o 38,3 o/o 11,0 o/o 13,7 o/o 48,8 52,0 ^ct 3.1.2. L; :i=̂ =jalovina letnikov 1972 in 1973 (die Halde von der Jahren 1972 und 1973) Deponija (Ablagerung) 430 Tab. 6 Jalovina letnikov (die Halde von den Jahren) 1972 1973 pH v 0,1 n raztopini. KCl (pH) Organski C (Organischer C) Skupni N (Gesamt N) Količina rastlinam dostopnih hranil K^O P.O, 6,74 0,123 o/o 0,006 o/o 3,01 mg/100 g tal 41,50 — 6,35 0,123 o/o 0,004 o/o 3,61 mg/100 g tal 11,25 — 3. 3. Sklepne ugotovitve med pripravljalnimi deli Zaradi rastlinam zelo neugodnih kemičnih (pomanjkanje hranilnih snovi) in fizikalnih (predvsem prevelika prepustnost prve in premajhna druge jalovine, pomanjkanje humusa idr.) lastnosti jalovine, bi bilo dobro že, če uspe kakršenkoli ne preveč dolgotrajen način ozelenjevanja, če seveda ne bi upo- rabljali velikih količin humusa, prsti ali drugih snovi. Prav zato se je za začetek najbolje odločiti za zatravljanje, ki velja, kot rečeno, za najuspešnejši način ozelenjevanja tudi v skrajnih razmerah. Da bi povečali sorptivnost tal za vodo in hranila (deponija 580) ter zboljšali tudi prepustnost (deponija 430), bi bilo treba vsaj zgornji, 10 cm debeli plasti jalovine primešati ustrezne snovi, npr. humus, prst, vermikulit, perlit ali kaj drugega. Tla bo treba redno fertilizirati z ustreznimi količinami rudninskih in (ali) drugih gnojil, dokler ne pride do ravnotežja med uporabljenimi in s humifikacijo rastlinskega materiala nasta- jajočimi snovmi v tleh. Ce upoštevamo precejšno zračno vlago in večino leta dobro vlažnost jalovine ter njene fizikalne lastnosti (predvsem na deponiji 580), bi bilo vredno poskusiti tudi z dodajanjem samih fertilizatorjev, ne da bi jalovino humizirali ali jo kako drugače fizikalno izboljševali — v tem primeru bi šlo za kulturo, ki nekoliko spominja na hidroponiko. V morebitnih preveč sušnih obdobjih bi ta kultura terjala več zalivanja in prej kakor druge. Za tako kulturo bi bilo vsekakor boljše jalovišče na deponiji 580, na deponiji 430 pa bi se verjetno kolikor toliko obnesla samo v primeru, če bi zgornja plast jalovine vsako zimo dobro premrznila in s tem postala dovolj porozna vsaj za del vegetacijske dobe. Vsekakor pa bi bilo najbolje nepredelano in mleto jalovino iz predelave med seboj mešati, saj bi se s tem bistveno izboljšale fizikalne lastnosti obeh. 4. IZBOR RASTLIN S k i r d e (1969 a), ki ima za sabo uspela in najrazličnejša ozelenjevanja ter resno začete in na znanstveni višini izpeljane poskuse, povezane z njimi, pravi o izboru rastlin za ozelenjevanje v izjemnih razmerah približno takole: »Čeprav — ali pa prav zato, ker so rastline trajen sestavni del postopka, je treba pri ozelenjevanju v ekstremnih razmerah od primera do primera pres- kusiti njihovo ustreznost za nameravani tip ozelenjevanja. Sicer je učinek ozelenjevanja primarno res v tem, da rastlinska odeja prekrije tla in prepreči erozijo, vendar se kasneje zmeraj izkaže, da ni prav, če primarne zahteve ne povežemo s sekundarno in za dano rastišče tipično. Ni na primer vseeno, če namesto nizke, zgoščene trate oblikujemo rahel sestoj visokih rastlin, ki jih je treba striči. Pred vsakim ozelenjevanjem je zato treba upoštevati tudi sekun- darno nalogo, ki je lahko v tem, da z ozelenitvijo dobimo posebno zgoščeno rušo, da ostanejo rastline nizke, da dobro prenašajo sušo idr.« Naša zahteva je naslednja: na jpre j na j bo zgoščena ruša, ki bo tla prekrila in zaustavila erozijo, potem pa s humifikacijo odmrlih rastlin iz ruše in njiho- vih delov nastala tolikšna humizacija jalovine, da bo v končni fazi na n je j uspevalo tudi drevje. Poskuse smo začeli s 14 vrstami zelikastih trajnih rastlin, s katerimi po- skušamo ločeno, ne v mešanici. Med njimi so t ra jne trave: 1 Agrostis alha, 2 A. tenuis, 3 Dactylis glomerata, 4 Festuca ovina, 5 F. pratensis, 6 F. rubra, 7 Phleum pratense, 9 Poa nemoralis, 10 P. pratensis; enoletna trava 8 Poa an- nua; t ra jne metuljnice: 11 Lotus corniculatus, 12 Medicago sativa, Trifolium album, 14 T. pratense sativum. 5. PRIPRAVA TAL, SETEV IN GNOJENJE 5. 1. Deponija 580 Tla smo prerahljali 10 cm globoko, parcelo razdelili najpre j na 14 enakih delov (si. 1), vsako tako dobljeno ploskev pa še na tr i enake dele. Enemu delu 10 14 SI. 1. Parcela I. RazdeLiena je na štirinajst površin za kultu- re 1—14; vsaka kultura je na šestero različnih tleh: š = pri- mešana šota, P = primešan prelit, O = jalovina, G = gno- jeno Abb. 1. Parzelle I. Eingeteilt in 14 Flächen für die Kultu- ren 1—14; jede Kultur Wächst auf sechs verschiedenen Sub- straten: P = mit Perlitzusatz, Š = mit Torfzusatz, O = reines Haldenmaterial, G = gedüngt 8 Ä P O Š Š O P smo primešali perlit (15 l/m^), drugemu enako količino šote, na tretjem, kon- trolnem pa je ostala samo jalovina (si. 2). Sejali smo 4. aprila 1974. Zaradi skoraj vodoravnih tal poskusne parcele se ni bilo bati erozije, pa tudi tega ne, da bi kaleče seme ali sejančki odmrli zaradi suše, saj je kazalo, da je v tleh in zraku povečini dovolj vlage. Zato smo sejali po običajni metodi na stalno mesto, ne da bi posejano površino zamulčili, kakor je zadnje desetletje splošna navada pri ozelenjevanju (zatravljanju) v izjemnih razmerah ( S a u e r , 1968 a, b; S c h w e i t z e r , 1967). Semena trav št. 1 in 2 smo sejali 1 dkg/m^, št. 4 je bilo 2 dkg/m^, drugih trav pa 3 dkg/m^; semena vrste Lotus smo sejali 2 dkg/m^ drugih treh metuljnic pa 3 dkg/m^. Količine semen trav približno ustrezajo količinam, ki jih v vrtnar- stvu uporabljajo za trate ( L e h r , 1968; E n z m a n n , 1959) semen metuljnic pa smo sejali več, kakor ga običajno uporabljajo v kmetijstvu. Seme smo rahlo zamešali v tla. Z rudninskimi gnojili smo gnojili polovico površine z vsako rastlinsko vrsto pravokotno na pas s šoto, perlitom in kontrolni pas. Tako je nastalo za vsako vrsto šestero različnih možnosti: jalovini primešan perlit, jalovini primešana šota, sama jalovina in vse troje gnojeno in negnojeno (si. 1). SI. 2. Parcela I. med pripravljanjem za setev: P = primešan perlit, š = primešana šota, O = sama jalovina Abb. 2. Parzelle I. während der Vorbereitungen für die Aussaat: P mit Perlitzusatz, š = mit Torfzusatz, O = reines Haldenmaterial 5. 2. Deponija 430 Kot že rečeno, smo leta 1974 začeli poskuse na mleti jalovini, prepeljani v Ljubljano. V poskuse smo vključili le 6 vrst od štirinajstih, s katerimi smo začeli na deponiji 580: 1 Agrostis alba, 2 A. tenius, 6 F. rubra, 9Poa nemoralis, 12 Medicago sativa, 13 Trifolium album. Jalovino smo dali v 27-litrske ploče- vinaste posode (si. 4), široke 30 cm in visoke 38 cm. V prvo polovico posod smo dali jalovino iz leta 1972, v drugo pa tisto iz leta 1973. Spodnjih 25 cm v posodi je bila čista jalovina, zgornjih 10 cm pa za vsako vrsto v petih različicah: 1. jalovina : šotna prst v razmerju 6 : 1 2. — — 4 : 3 3. — perlit v razmerju 6 :1 4. — — 4 : 3 5. čista jalovina/kontrola 7 : O Sejali smo 11. aprila 1974. Ker smo v substratu, ki ima zelo slabe fizikalne lastnosti, pričakovali veliko odmiranje sejančkov, smo sejali trikratno količino semena (3—9 dkg/m^), ki je predvidena za trate. Vrsto Agrostis alba, od katere smo pričakovali največ uspeha, smo sejali na jalovino obeh letnikov. Prvič smo gnojili 20. maja 1974 (250 kg N,70 kg P, 70 kg K na ha), drugič 6. junija 1975 (94 kg N, 48 kg P, 48 kg K na ha) in tretjič 15. julija 1975 (94 kg N, 48 kg P, 48 kg K na ha). V dveh letih smo dali 438 kg N, 166 kg P in 166 kg K na ha. SI. 4. Poskusi z mleto jalovino iz predelave: vsaka kultura je na petero različnih substratih Abb. 4. Versuche mit gemahlenen Haldenmaterial: jede Kultur in fünf verschiedenen Sub- straten 6. REZULTATI IN DISKUSIJA Za ocenjevanje rezultatov poskusnega ozelenjevanja smo za sedaj segli samo po metodi ocenjevanja pokrovnosti rastlin (pokritost tal z rastlinami). Njena dobra stran je, da se z rezultati uspevanja rastlin lahko seznanimo brez velikega dela in stroškov. Za naše začetne potrebe pa ta metoda tudi največ pove, saj želimo zvedeti predvsem, kakšen odstotek jalovine rastline prekrijejo V časovni enoti in pa kako jo pokrivajo. Bolj natančna pa je metoda tehtanja sveže, suhe ali na razne druge načine spremenjene organske snovi na površin- sko enoto. Pri nadaljnem delu nam bo lahko povedala, v kolikšnem času se bo s humifikacijo priraščajoče organske snovi v jalovini nabralo dovolj humusa za nadaljnje ozelenjevanje. Premalo pa ta metoda pove o pokritosti tal, prav tako kakor sama pokrovnost premalo pove o količini organske snovi. 6. 1. Deponija 580; tabela 7 Vsa semena so zadovoljivo kalila. Med kalitvijo v čisti jalovini in kalitvijo v jalovini, pomešani s šoto in perlitom, ni bilo opaznih razlik. Do prvega gno- jenja in še kak teden po njem so se vse setve razvijale bolj ali manj enako. Kmalu potem pa so začele gnojene rastline rasti in se povečini razvijati opazno bolje. V večini primerov so postajale dobro vidne razlike v velikosti rastlin in njihovi pokrovnosti. Od drugih vrst se je precej razlikovala pravzaprav samo pokrovnost vrste Dactylis glomerata; ta je prve mesece dobro uspevala tudi na tistih negnojenih tleh, v katerih sta bila šota in perlit: dva meseca po setvi je bil gnojeni del po- krit 60-odstotno, negnojeni s šoto 40-odstotno, s perlitom pa 30-odstotno. Do konca prvega vegetacijskega leta se je pokrovnost na negnojenih tleh zmanjšala na 15 Vo in na vsega nekaj odstotkov do konca drugega vegetacijskega leta. V splošnem pa niti ob koncu prvega niti drugega vegetacijskega leta ni bilo vpadljivo bistvenih razlik med pokrovnost jo rastlin na sami jalovini in tistimi na jalovini s primešano šoto ali perlitom. Mar gre za premajhne količine primesi? Morda pa je sorptivnost čiste jalovine vendarle tolikšna, da se hranilne snovi v n je j lahko daljši čas obdrže v količini, ki ni bistveno drugačna od tiste v jalovini z majhnimi količinami primesi šote in perlita? Zelo jasne pa so razlike med pokrovnost j o rastlin na gnojenih in negnoje- nih tleh. Od gnojenja pa do konca prve vegetacijske dobe je na gnojenih po- SL 3. Parcela I. dve leti po setvi. 1 in 3 Agrostis alba in Dactylis glometra na negno- jeni površini, lA in 3A — isti vrsti na gnojeni površini; v enakih razmerah so še: 2 Agrostis tenuis, 7 Phleum pra- tense, 4 Festuca ovina, 9 Poa nemoralis Abb. 3. Parzelle I. zwei Jahre nach der Aussaat. 1 und 3 Agrostis alba und Dactylis glomerata auf ungedüngtem Boden; lA und 3A dieselben Pflanzenarten auf gedüngter Fläche; unter denselben Be- dingungen noch: 2 Agrostis te- nuis, 7 Phleum pratense, 4 Festuca ovina, 9 Poa nemo- ralis vršinah pokrovnost večinoma presegla 20 /̂o, v nekaterih primerih dosegla celo 80 in 90 ö/o'. V istem času je pokrovnost na negnojenih površinah samo izjemoma dosegla 15 do 20 /̂o, večinoma pa ni presegla niti 10 /̂o. Deponija (Ablagerung) 580 Tab. 7 Poskusni objekt Deponija 580 Parcela I (cf. sL 3 do 7) Versuchs Obiekt Deponie 580 Parzelle I (cf.Abb.5 bis 10) Mešanica ali čista Zgornjih 10 cm Zgornjih 10 cm Tudi zgornjih jalovina jalovina: šota jalovina : perlit 10 cm sama Mischung oder lauter 85 : 15 85 : 15 jalovina Halde Obere 10 cm Obere 10 cm Auch obere Halde : Torf Halde : Perlit 10 cm lauter 85 : 15 85 : 15 Halde Gnojeno ali negnojeno Gno- Negno- Gno- Negno- Gno- Negno- Düngung oder ohne jeno jeno jeno jeno jeno jeno Düngung Dün- Ohne Dün- Ohne Dün- Ohne gung Düng. gung Düng. gung Düng. kg/ha kg/ha kg/ha 4. 5. 74 4. 5- 74 4. 5. 74 N250, N250, N250, P 70, P 70, P 70, K 70 K 70 K 70 6. 6. 75 6.6.75 6.6.75 N94, N94, N94, P 48, P 48, P 48, K 48 K 48 K 48 15.7.75 15.7.75 15.7.75 N94, N94, N94, P 48, P 48, P 48, K 48 K 48 K 48 Meseci po setvi Monate nach der Saat 6 18 6 18 6 18 6 18 6 18 6 18 35 90 2 4 10 90 2 2 10 90 2 1 30 90 1 15 35 90 0 0 45 90 0 0 70 90 15 2 65 90 15 3 55 90 5 2 45 90 10 10 35 90 10 10 55 90 15 5 20 65 10 0 15 50 10 0 15 60 2 1 45 90 5 10 40 90 3 10 35 90 3 10 40 90 3 15 25 90 5 5 35 90 4 15 20 90 10 0 20 90 10 5 25 90 10 0 20 90 0 4 20 90 0 1 20 90 0 2 15 90 10 4 15 80 8 2 20 80 5 8 90 0 0 0 15 0 0 0 70 0 0 0 65 0 0 0 70 0 0 0 65 0 0 0 80 10 0 0 65 10 0 0 70 10 0 0 20 0 15 0 10 0 10 0 30 0 10 0 1 Agrostis alba 2 Agrostis tenuis SDactylis glo- merata 4 Festuca ovina 5Festuca pretan- sis Q Festuca rubra 1 Phleum pra- tense 8 Poa annua 9 Poa nemoralis ^ 10 Poa pratensis w g g 11 Lotus corni- Nö culatus ^ ö a; 12 Medicago sa- S ä o tiva >P^mi3 Trifolium album 14 Trifolium pra- tense sativum m § g S i l gg Razlike med pokrovnostjo na gnojenih in negnojenih površinah so se v drugem vegetacijskem letu pri travah še precej večale: pokrovnost tal na gno- jenih površinah je povečini dosegla okrog 90 Vo, na negnojenih pa v glavnem pod 5 o/o. Kakor kaže tabela 7, so tri metulj nice na vseh negnojenih površinah odpo- vedale že prvo leto, drugo leto pa je odpovedala tudi detelja Trifolium pratense sativum. Drugo vegetacijsko leto so metuljnice odpovedale tudi na gnojenih tleh, njihovo gnojeno površino pa so prerasle sosednje trave. SI. 5—7. Parcela I. — Spredaj Agrostis alba (št. 1), zadaj Dactylis glomerata (št. 3) 6, 18 in 24 mesecev po setvi; leva polovica je gnojena, desna pa negnojena. Na si. 6 so označene meje pasov: P = jalovina in perlit, K == sama jalovina, š = jalovina in šota Abb. 5—7. Parzelle I. Im Vordergrund Agro- stis alba (No. 1), dahinter Dactylis glomerata (No. 3) 6, 18 und 24 Monate nach der Aus- saat: die linke Hälfte gedüngt, die rechte ungedüngt. Auf Abb. 6 sind die Grenzen der einzelnen Substratzonen eingezeichnet: P = Haldenmaterial mit Perlitzusatz, K = reines Haldenmaterial, š = Haldenmaterial mit 6. 2. Deponija 430; tabela 8 Vsa setev je dobro kalila. Zaradi goste setve (pričakovali smo veliko od- miranje sejančkov) pa je ta po gnojenju postala pregosta in je zaradi tega odmrlo veliko rastlin. Glede uspe van j a rastlin se prvo leto niso pokazale signifikantne razlike niti med jalovinama letnikov 1972 in 1973 niti med čisto 4 Varstvo narave jalovino ter jalovino z različno količino primešane šote ali perlita. Prvo leto je najboljšo pokrovnost dosegla vrsta Festuca rubra (6 mesecev po setvi so bila tla 100 Vo pokrita). Okrog 85-odstotno je pokrila vrsta Agrostis alba. Dobro sta tla pokrili tudi obe metuljnici (Medicago sativa, Trifolium album). Zaradi neustreznih pločevinastih posod smo spomladi leta 1975 njihovo vsebino z rastlinami vred prestavili v 14 dm^ velika in 40 cm globoka ter na dnu odprta betonska korita. Ker ni bilo mogoče opaziti bistvenih razlik med kulturami na različnih substratih, smo hkrati poskus skrčili na 12 različnih možnosti. Tab. 8 Deponija 430, Parcela O: pokrovnost (v^/o) na mleti jalovini 18 mesecev po setvi (cf, si 8 in 9J Deponie 430, Parzelle O: Bodendeckung (in ^U) an gemahlener Halde 18 Monate nach der Saat (cf. Abb. 8 und 9) Jalovina : perlit Halde : Prelit 4 : 3 Jalovina : šota Halde : Torf 4 : 1 Sama jalovina Lauter Halde Agrostis alba 95 80; 70 Agrostis tenuis 50 Festuca rubra 70 90 Poa nemoralis 40 5 Medicago sativa 15 5 Trifolium album 60 8 Sl. 8—9. Poskus na mleti jaiovmi iz predelave. Agrostis alba 19 mesecev po setvi. Leva slika: 10 cm debela zgornja plast je mešanica jalovine in perlita v razmerju 4 : 3. Desna slika: tudi zgornja plast je sama jalovina Abb. 8—9. Versuch auf bearbeitetem gemahlenem Haldenmaterial. Agrostis alba 19 Monate nach der Aussaat. Linkes Bild: die 10 cm tiefe Oberschicht besteht aus Haldenmaterial und Perlit im Verhältnis 4 :3 . Rechtes Bild: auch die Oberschicht besteht aus reinem Halden- material Iz tabele 8 vidimo, katere vrste in na katerih substratih smo obdržali in pa kakšna je bila pokrovnost 18 mesecev po setvi. Slo je le za najpotrebnejši orientancijski poskus, ki naj bi na majhnih površinah pokazal, ka j od rastlin na tem substratu lahko pričakujemo in kako nadaljevati poskuse. Prvi rezultati kažejo, da bodo nekatere trave uspevale tudi na mleti jalovini iz predelave, vrsti Medicago sativa in lyifolium album pa sta — podobno kot na Deponiji 580 — precej slabši od trav. POVZETEK Jalovišča v tehnološkem in ekološkem pomenu so kupi povečini neorgan- skega mater ia la , kopiči jo se p r i rudnikih in nj ihovih separaci jah, ob kamnolomih , indus t r i j sk ih objekt ih in drugod. V zgolj ekološkem pomenu besede pa so jalovišča tudi neporasl i kupi mater ia la ob gradbiščih, kamni te in skalne brežine te r s tene ob p rometn ih in drugih komunikac i j sk ih žilah te r g radnjah . Sem pa š t e jemo tudi neporas le p ros to re ob tistih indus t r i j sk ih objekt ih , ki z emisi jo škodlj ivih snovi povzročajo, da odmira vegetacija. Zadn ja deset le t ja pos t a j a vp ra šan je spro tne senacije nas ta ja joč ih jalovišč v razvi tem svetu čedal je bol j aktualno. Po eni s t rani je t reba kmet i j s tvu in gozdar- stvu h i t ro vračati z jalovino pokr i ta , p r e j rodovitna zemljišča, po drugi s t ran i jalovišča zavarovati p red erozi jo te r r a z š i r j a n j e m škodljivih snovi z nj ih , po t r e t j i s t ran i pa je t reba v nasel j ih in tur is t ičnih predel ih k r a j i n a m tudi sprot i vračat i n j ihov žlahtni videz. Ob takih zahtevah pa ne m o r e m o več čakati samo, k a j bo naredi la narava sama, ampak m o r e m o dejavno poseči v sanacijo. Jalovišča lahko san i ramo na več načinov: jalovino odlagamo v s toječo vodo, p r ek r i j emo z asfa l tom, polimerizirati , peskom, k a m e n j e m in drugimi snovmi ali pa jo ozelenimo. Pri bodočem rudniku u rana na ž i rovskem vrhu v Sloveniji se bodo kopičile velike količine jalovine. V sklopu pr ipravl ja ln ih del, poskusnega obra tovan ja in drugih raziskav po teka jo na ž i rovskem vrhu že seda j poskusi , kakšne so možnost i za uspevanje rast l in na te j jalovini. Cilj je ugotoviti us t rezne rast l ine in načine za moreb i tno ozelenjevanje bodočega jalovišča. Poskusi po teka jo na debelozrnat i (deponi ja 580) in drobnozrnat i , mleti jalovini (deponi ja 430). Med pr ipravl ja ln imi poskusn imi deli smo raziskali naravne r azmere in jalovino (tabele 1 do 6). Jalovina ima zelo slabe fizikalne in kemične lastnost i , zato smo se odločili za za t rav l jan je , t o r e j za način ozelenjevanja, ki se je dosle j tudi v iz jemnih razmerah n a j b o l j e obnesel. Iz tega izhaja kot prva zahteva po zgoščeni ruši, ki bo t la prekri la in zaustavila erozijo, po t em pa s humif ikac i jo odmrl ih rast l in iz ruše in nj ihovih delov doseči tol ikšno humizaci jo da bodo na n j e j lahko uspevale tudi zahtevnejše rast l ine, med n j imi v končni fazi tudi g rmovje in drevje . Za začetne poskuse smo izbrali devet t r a j n i h in eno enoletno t ravo te r š t i r i t r a j n e metul jnice . Kot j e razvidno iz pedoloških raziskav (tabele 1 do 6) je jalovina s k o r a j čista rudninska snov, z las tnostmi, ki so deloma zelo neugodne za rastline. Te las tnost i smo poskušal i izboljšat i z m e š a n j e m šote in šotne prs t i ter perl i ta med jalovino in z raz topl jenimi rudninskimi gnojili. Na debelozrnat i jalovini (deponi ja 580) smo gojili vseh 14 vrst v šestih raz- ličnih razmerah : sama jalovina, jalovina in šota (ali perl i t ) v r a z m e r j u 85 : 15, vse t ro j e pa gnojeno in negnojeno (si. 1, 2). Za drobnozrnato , mleto jalovino (deponi ja 430) smo izbrali šest rastl in, š l o je le za na jpo t r ebne j š i or ientaci jski poskus , ki n a j bi na m a j h n i površini pokazal, k a j na t em subs t r a tu lahko p r i čaku jemo od rast l in in kako nadal jevat i poskuse. Vsako rast l ino smo gojili v pet ih različnih razmerah : s ama jalovina, jalovina in perl i t (ali šota) v r a z m e r j u 6 : 1 in 4 : 3 (si. 4). Vse smo gnojili. Že ob koncu prvega, še bo l j pa ob koncu drugega vegetacijskega leta, se je pokazalo, da so pr imešane količine šote ali per l i ta r azmeroma malo vplivale na rast l ine. Zelo izrazite pa so razlike med rast l inami na gnojenih in negnojenih tleh (tabeli 7 in 8, si. 3 in sL 5 do 9). Trave so se v dosedanj ih poskus ih nepr imerno bol je obnesle kakor me tu l j nice. K l jub zelo s labim fizikalnim in kemičnim las tnost im jalovine pa nekatere t rave že r azmeroma dobro uspeva jo in po dveh letih popolnoma prekr iva jo tla. Sko ra j gotovo ima jo za to na jveč zaslug zadostna zračna in ta lna vlaga te r k l jub vsemu znosne fizikalne las tnost i jalovine in pa dodane hrani lne rudninske snovi. Kul tura rast l in v opisanih r azmerah pravzaprav še na jbo l j spomin ja na nekakšno bol j suho obliko hidroponike, k j e r ima jalovina vlogo hidroponskega subs t ra ta . ZUSAMMENFASSUNG Ha ldem i m technologischen und ökologischen Sinne sind Anhäufungen meist anorganischen Mater ials an Bergwerken, Steinbrüchen, Indus t r iebe t r ieben und ähnlichem. I m ökologischen Sinne sind Halden auch untaegr.nte Sch tu t thaufen an Bauplätzen, Stein- und Felsböschungen und Wände an Verkehrswegen und Ba- ustellen. Als Halde anzusehen sind auch alle unbegrünten Flächen an Industr ieob- jekten, die mi t ihren Abgaben ein Absterben der Vegetation bewirken. In den letzten Jahrzehnten wird das Problem der fo r t l aufenden Sanierung der ents tehenden Halden immer dringlicher. Einersei ts sollen vormals f r uch tba r e mi t u n f r u c h t b a r e m Material bedeckte Flächen f ü r die Land- und Fors twi r t scha f t zurück- gewonnen werden, anderse i ts soll die Eros ion der Halden und die eventuelle Ausbrei tung von Schads tof fen da raus verhinder t werden, und schliesslich muss in bewohnten Gebieten und vor allem im Fremdenverkehrsgebie ten die Landschaf t möglichst schnell ihr altes Aussehen wiedererlangen. Angesichts dieser Forderungen kann nicht darauf gewarte t werden, dass die Na tu r selbst neue Lebensräume schaff t , es sind vielmehr aktive Sanierungsmassnahmen nöting. Halden können auf verschiedene Weisen saniert v/erden: an f ruch tba re s Material kann in s tehende Wasser gelagert werden, es kann mi t Asphalt, Polimerisations- Produkten , Kies, Steinen und anderen Stof fen bedeckt werden oder aber begrünt . Beim geplanten Uranbergwerk in ž i rovski vrh in Slowenien werden grosse Anhäufungen solchen un f ruch tba ren Materials ents tehen. I m R a h m e n der Vorberei- tungsarbei ten und der dami t verbundenen Forschungspro jek te werden in ž i rovski v rh auch schon die Möglichkeiten f ü r ein Pf lanzenwachs tum auf diesem Material e r forscht . E s sollen die geeigneten Pflanzen und Weisen f ü r die laufende Begrünung der künf t igen Berghalde festgestell t werden. E s wird mi t grobkörnigem (Deponie 580) und fe inkörnigem, gemahlenem (Deponie 430) Mater ia l gearbeitet . Während der Vorbere i tungsarbei ten sind die Naturverhäl tn isse und die Eigenschaf ten des u n f r u c h t b a r e n Mater ials selbst ermit- telt worden (Tabelle 1 bis 6). Die chemischen und physikalischen Eigenschaf ten des Materials sind sehr ungünst ig, deshalb haber wir uns f ü r die Berasung entschlos- sen als diejenige Begrünungsar t , die bisher auch in ex t remen Verhäl tnisse a m er- folgreichsten gewesen ist. Geforder t wi rd also zuers t ein dichter Rasen, der den Boden bedecken und dami t die Eros ion verhindern soll, danach soll mi t der Humif iz ie rung der abgestor- benen Rasenpf lanzen und ihrer Teile eine solche Bereicherung des un f ruch tba ren Subs t ra t s mi t H u m u s erreicht werden, dass auch anspruchsvol lere Pflanzen ge- deihen werden können, da run te r in den Endphase Gehölze. Anfangs wurden f ü r das Exper iment 9 ausdauernde Gräser u n d ein einjähriges Gras und 4 ausdauernde Leguminosen gewählt . Wie pedologisch festgestell t worden ist (Tafeln 1 bis 6) bes teht die Halde aus fas t lau ter Mineralien, deren Eigenschaf ten f ü r die Pf lanzen teilweise sehr ungün- sting sind. Die Wuchsbedingungen sollten ausgebesser t werden mi t Zusätzen von Torf , Tor fe rde und Perlit , und mi t Mineraldüngern. Auf dem grobkörnigen Material wurden alle 14 Pf lanzenar ten ausgesäht und zwar un te r sechs verschiedenen Wuchsbedingungen: auf dem Subs t ra t ohne Zusätze, auf dem Subs t r a t mi t Torfzusatz (oder Perl i t ) im Verhäl tnis 85 zu 15, alle drei Subs t r a t e wurden einmal ungedüngt und einmal gedüngt verwendet . Auf der feinkörnigen, gemahlenen Halde (Deponie 430) wurde mi t 6 Pflanze- na r t en gearbeitet . Hier sollte in einem Minimalexper iment auf kleiner Fläche festgestellt werden, was von den auf diesem Substrat wachsenden Pflanzen er- wartet werden kann und wie die weiteren Experimente anzulegen sind. Jede Pflanzenart ist unter 5 verschiedenen Umständen ausgesäht worden: auf reinem Mineralsubstrat, auf dem mit Perlit (oder Torf) vermengten Substrat in den Verhältnissen 6 :1 und 4 : 3 (Abb. 4). In allen Fällen wurde gedüngt. Ende des ersten Vegetations j ahres, noch klarer Ende des zweiten Vegetations- jahres konnte festgestellt werden, dass die Torf- bzw. Perlitzusätze das Wachstum verhältnismässig wenig beeinflusst haben. Sehr gut feststellbar waren jedoch die Unterschiede zwischen Pflanzen auf gedüngten und ungedüngten Flächen (Tab. 7 und 8 und Abb. 3 und Abb. 5 bis 7). In allen bisherigen Experimenten haben sich die Gräser viel besser bewährt als die Leguminosen. Trotz der sehr ungüstigen physikalischen und chemischen Eigenschaften des Substrates gedeihen einige Grasarten verhältnismässig gut und haben den Boden nach zwei Jahren schon fast vollständing bedeckt. Diese Entwicklung haben vor allem die grosse Luft- und Bodenfeuchtigkeit sowie Sorptionsfähigkeit des Sub- strats und die Zusatzdüngung mit Mineralstoffen günstig beeinflusst. Die Pflanzen- kultur in den beschriebenen Verhältnissen ähnelt noch am ehesten einer trockene- ren Form der Hydroponik, die Haldenmaterial übernimmt in diesem Fall die Rolle des Hydrokultursubstrats. ZAHVALA Delo so z razumevanjem spremljali in pri tem pomagali zlasti tile sodelavci in uslužbenci Inštituta Jožef Stefan: prof. dr. J. Slivnik, dipl. ing. J. Lenart, dipl. ing. M. Milojevič in mr. dipl. ing. A. Stergaršek, za kar se jim ob tej priložnosti posebej zahvaljujem. Hvala tudi doc. dr. M. Ažniku za pedološke analize, opravljene v labora- toriju katedre za nauk o tleh in prehrano rastlin pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Poskuse sofinancirajo in materialno podpirajo Inštitut Jožef Štefan, Razisko- valna skupnost Slovenije ter Botanični vrt in Inštitut za biologijo univerze v Ljubljani. LITERATURA A ž n i k , M., 1970: Kemične analize tal in praktična uporabnost analitskih določitev. Zbor. Bioteh. fak. Ljubljana, 17: 31—36. A ž n i k , M., 1972: Možnosti povečanja pridelkov s pomočjo popolnejših talnih analiz in intenzivnejšega mineralnega gnojenja. Zbornik Bioteh. fak., Ljubljana, 19: 51—61. B o e k e r , P., 1968: Einige Grundsätze für die Ansaaten an Strassenrändern, Böschungen und auf ähnlichen Standorten. Saatgutwirtschaft, 189—191. D a r m e r , G. & J. B a u e r , 1969 a: Landschaft und Tagebau. Grundlagen und Leitsätze für die landschaftspflegerische Neugestaltung einer ökologisch aus- gewogenen Kulturlandschaft im Reinischen Braunkohlenrevier. L Teil. Neue Landschaft, 14/11: 519—531. D a r m e r , G. & J . B a u e r , 1969b: Landschaft und Tagebau. Grundlagen und Leitsätze für die landschaftspflegerische Neugestaltung einer ökologisch aus- gewogenen rekultivierten Kulturlandschaft im Rheinischen Braunkohlenrevier. 2.Teü. Neue Landschaft, 14/12: 569—582. D i m p f e l m e i e r , R.& H . S c h w a i g e r , 1970: Böschungsbegrünung mit Gras- und Gehölzsamen. Allg. Forstztg., München, E n z m a n n , J., 1959: Land — Forst — Garten. Kleine Enzyklopädie. Leipzing. K a m m e y e r , H. F., 1960: Begrünung von Spülhalden. Bergbautechnik, 10/8: 386—396. L e h r , R., 1968: Taschenbuch für den Garten- und Landschaftsbau. Verlag Paul Parey — Berlin und Hamburg, 552. L e r c h e n m ü l l e r , L., 1964: Landschaftspflege unter extremen Verhältnissen. Gar- ten und Landschaft, 74/2: 412—413. M a r t i n i , K., 1967: Begrünung von Abraum der chemischen Industr ie . Neue Land- schaf t , 12/5: 236—239. M i c h e l u t t i , R., 1974: How to establish vegetation on high iron-sulphur mine tailings. Canadian Mining Journal , October: 54—58. N e h r i n g , K. & H. W i e s s m a n n , 1960: Agriculturchemische Untersuchungsme- thoden f ü r Dünge- und Fut termit te l , Böden und Milch. Verlag Paul Parey, H a m b u r g und Berlin. O l s c h o w y , G., 1971: Zum Ausgleich von Landschaf t und Technik — a m Beispiel von Kiesgrube, Ste inbruch und Abfaldeponie. Neue Landschaf t , 16/5: 239—246. P e n n i n g s f e l d , F. & P. K u r z m a n n , 1966: Hydroku l tu r und Tor fku l tu r . Ver- lag Eugen Ulmer, S tu t tgar t , 205. P e u c k e r , H., 1969: Zum Aufbau von Pflanzungen an Strassen. Neue Landschaft , 14/6: 274—276. S a u e r , G., 1968 a: Mut terbodenverwendung und Mut terbodenlose Begrünung. Neue Landschaf t , 13/1: 8—14. S a u e r . G., 1968b: Resenansaat ohne Mut te rboden an Strassen. Na tur und Land- schaf t , 43/3: 51—54. S e h e r e r , H., 1967: Rund u m den Rolrasen. Neue Landschaf t , 12/2: 54—62. S c h i e c h 11, H. H., 1972: Schipisten-Begrünung. Allgemeine Forstzeitung, Wien 78—80. S c h u l z e , E. & H . E n g e l s , 1962: Rekult ivierung von Lössböden im Rheini- schen Braunkohlengebiet . 1. Mitt. Z. Acker- und Pflanzenbau, 115: 115—143. S c h u l z e , E . & E n g e l s , 1963: Rekult ivierung von Lössböden im Rheinischen Braunkohlengebiet . 2. Mitt: Untersuchungen zur Auflandung von Lössböden. Z. Acker- und Pflanzenbau, 117: 247—272. S c h w e i t z e r , W.E. , 1967: Hydrosaa t — eine neue Epoche in der Ansaat von Grünf lächen. Anthos, 6/1: 42—43. S e i f e r t . A., 1965: Böschungen in der Landschaf t . Gar ten und Landschaf t , 75/3: 74—76. S e i f e r t , A., 1969: Erholungs landschaf t aus to tem Gestein. Gar ten und Landschaft , 79/6 Werkblat t . S k i r d e , W., 1968: Begrünung von Halden und Abraumflächen. Rasen und Rasen- gräser , 3: 66—74. S k i r d e , W., 1969 a: Grundlagen und Ergebnisse von Versuchen zur Begrünung ex t remer Flächen, insbesondere von Abraumstandor ten , Kippen und Bösch- ungen. Braunkohle , Wärme und Energie, 2: 52—60. S k i r d e , W., 1969 b: Rasen als Mittel des Landschaf tsbaues . Neue Landschaf t , 14/2: 51—54. S t r g a r , V., 1974/75: Ozelenjevanje jalovišč na z i rovskem vrhu. Poročila za In- s t i tu t Jožef Stefan, I (1974), I I (1974), I I I (1975); 32 s t r . t ipkopisa in slik. S t r i t a r , A., 1973: Pedelogija (Kompendi j ) , L jub l jana . Avtorjev naslov — Autor 's address : dr . Vinko STRGAR, Univ. Botanični vr t in Inš t i tu t za biologijo. Ižanska 15 YU—61000 LJUBLJANA