rcltnru pdvsalirana!
Ste IT- 15 Izhaja vsako soboto. Novo mosto. dne toAeptembra 1921. Posamezna številka K 160 LgtO I-
Oglasi: V2 strani K 750'—, V* K 380'—, Vs K 200'—. Manjši oglasi po 4 K petit -vrsta. Pri večkratnem oglaševanju popust. Mali oglasi beseda 1 K, debelo tisk. 2 K.
Naročnina mesečno 5 kron. Za iuozemstvo se računa naročnina dvojno. - Pismenim vprašanjem znamko za odgovor. — Vse pošiljatve na naslov lista „Sedanjost“.
Železniška politika-
Vse, karkoli se pri nas spravi pred javnost, za složno narodno delo, je cesto razpravljeno 1«*, raz vidika neke notranje potrebe pisca, ki je že vnaprej prepričan, da ostane njegov glas, „glas vpijočega v puščavi“. Ne rečemo, da je temu kriv samo strankarski egoizem, ker je glavna ovira vsemu narodnogospodarskemu in socialnemu stremljenja baš političen sistem, ki se je zapredel v naši državi, da ga bo težko razmetati v pravo smer. Ravno železniška politika naše države je najjačji razlog, kako potrebna je — poleg poli-' tične — baš gospodarska zbornica, katero zastopa naša stranka in za katero se je Jugoslovanski klub pri razpravi v ustavi zavzemal z vso vnemo. Ravno v gospodarski zbornici in edino-le v njej bi mogli priti do veljave možje-strokovnjaki kot je g. dv. sv. Šuklje.
V državi, kjer politični momenti odločajo o gospodarskih vprašanjih, ne more priti do pravičnega upoštevanja korist državljanov sploh, najmanj pa tam, kjer so državljani prve, druge in tretje stopnje. Prepričani smo, da je g. d v. sv. Šuklje uporabil že vsa mogoča pota prej. predno je stopil pred javnost s svojo uničujočo kritiko o železniški politiki v naši državi. Nikdo, najmanj pa g. Šuklje, ni danes v dvomih o tem, da je nemogoče spraviti vsaj glavne stranke v Sloveniji na enoten program v korist slovenskega ljudstva, kakor je svojčas bil program „zedinjene Slovenije". Ob volitvah so naprimer vse stranke tekmovale meti seboj v agitaciji za avtonomijo Slovenije, proti kateri resno ne more nastopati noben državljan, ki iskreno ljubi slovensko grndo in ljndstvo. In kaj smo videli? Politika „globokih žepov" je zmagala in samostojneži so z liberalci in socialisti vred izdali ljudstvo in vse gospodarske koristi avtonomne Slovenije policajdemokratskemu sistemu.
G. dv. sv. Šuklje se zaveda vse te naše nesrečne neenotnosti v skupnih zadevah slovenskega ljudstva. Zato je treba z vso iskrenostjo pozdraviti njegovo hvalevredno misel ^Delniške družbe slovenskih lokalnih t železnic", katere upravni svet naj bi bil nekak gospodarski organ za vodstvo enotne železniške politiko v Sloveniji, da se vsaj v tem oziru iznebimo nadležnega jerobstva belgrajskih politikov. S tem bo pdpala tudi sramota, da neki ljubljanski advokat
pod firmo „državnega nadzornika" sam upravlja, seveda ne zastonj, s šestimi progami v Sloveniji. Podržavljenje železnic pa bi pomenjalo zadnji gospodarski udarec Sloveniji. Zato pozdravljamo rešilne misli g. dv. sv. Šukljeja, k,i jih je tako lepo razvil v svojih člankih v „Slovencu“. Njegovi 4temeljiti in vsestransko obrazloženi razlogi so nov dokaz, da je SLS v vsakem oziru na pravi poti. Ne iščemo milosti od nikogar, saj nismo berači v svoji hiši! Osamosvojimo se gospodarsko in prej ali slej mora zmagati naša pravična zahteva za avtonomijo Slovenije!
Shodi in tabori*
V predhodni številki smo razmotrivali našo državno politiko in smo prišli do sklepa, da samo poglobitev katoliškega verskega prepričanja more privesti ljudske množice na kraj spoznanja svojih koristi v jugoslovanski državi. N^kžj kakor mora težkega leži nad vsakim posameznikom. Ljudje s skrbjo vprašujejo, kaj bo. Ne vedo in se ne zavedajo, da so si v marsičem sami krivi svoje usode. Omahljivci so pri zadnjih državnoborskih volitvah pretegnili nevede v nasprotno stran in niso imeli toliko možate vstrajnosti. da v svoji stari preizkušeni stranki nadaljujejo boj za pravice slovenskega ljudstva. Zmamili so jih sleparski glasovi plačanih agitatorjev, češ saj ne gre za vero. Krivi pa so tudi oni naši odločno krščanski možje, ki niso čutili, kako hudič seje ljulko med pšenico.
Z občinskimi volitvami pa je nastopila streznitev. Trumoma se vračajo zapeljanci v SLS in mogočno je zaplapolala stara častitljiva za'stava. pod katero je slovensko ljndstvo izvojevalo brezštevilno zmag. Sedaj. ko besni boj proti katoliški veri na celi črti, ko vsi občutimo gospodarske, politične in kulturne posledice tega boja, sedaj, so se spomnili ljudske množice, da je nad nami še vedno isti pravični Bog, ki dobro plačuje in hudo kaznuje.
Dnevi katoliškega shoda v Novem mestu ostanejo globoko začrtani v duši vsakega udeležnika. Orlovski tabori in katoliški shodi širom lepe naše domovine so živ .dokaz, da še živi stari duh naših očetov, da še ni izumrlo pleme navdušenih bojevnikov za vero in dom. Kako majhni so naprarn balini mogočnim organizacijam naši nasprotniki, ki v svojem bogokletnem
besnilu služijo zlatemu teletu v puščavi svoje brezverske duše. Ves njihov boj stremi le za tem, kako bi ubili katoličan-stvo in zasužnjili ljudstvo brezobzirnemu kapitalizmu.
Naš voditelj g. dr. Korošec je v Mariboru z živo besedo opisal naše nasprotnike in naloge naše stranke. Državno gospodarstvo, pod vplivom kapitalizma, ki iz-žema delavca, kmeta in obrtnika, je bolno. To zlo zopet poskušajo zdraviti — ne zadružno organizirano ljudstvo — pač pa kapitalisti in bankirji. Ustava, ki jo sicer priznavamo, je pootsrila nezadovoljstvo med Hrvati in Slovenci, ker jim ni dala avtonomije, namreč svobode in samostalnosti v okviru države. Zato bomo zvesto stali na strani Hrvatov, dokler se bo njihov boj vršil v mejah zakonitosti. V vlado pa naša stranka ne gre, dokler ne postane tako močna, da uveljavi zahteve slovenskega in hrvatskega ljudstva. Nasprotne stranke so dobile v vladi tako močno hrano, da je ne bodo prebavile. Našega kmeta bo rešila le zadružna organizacija, kar prodaja, naj prodaja potom svojih zadrug in kar kupuje, naj istotako kupuje v svojih zadrugah. Vsak stan v svoje društvo in krščanska politika bo našla vedno pota, ki bo morebitna nas-protstva omilila. Stopiti hočemo v zvezo najprej s Čehi in Poljaki in potem tudi z drugimi narodi, da se doseže razorožitev in mir med narodi. V ta namen je potrebna krščanska vzgoja ljudstva v šoli in v javnem življenju. Zato hočemo, da se vse krščanske stranke zvesto podpirajo v skupnem delu za osvoboditev naših delavnih stanov.
Poziv rodoljubom !
Svojčas je „Murska straža" v več pozivih na javnost prosila, da se nakloni slovenskemu Prekmurju nekaj knjig, lunje treba v doglednem času misliti na to, da se ustanove ljudske knjižnice. Ta poziv pa je ostal glas vpijočega v puščavi baš zato, ker nič ne nese!!
Slovenci apačke kotline, domačini in kolonisti-Prekmurci so vsled dolgoletnega tiranstva zaostali kultnrno; nekateri so se prilagodili nemškemu dulin, mnogo jih pa je, ki hočejo nazaj k jeziku svojih očetov. Nudimo jim bratsko roko in pomoč, ker je to. naša sveta dolžnost.
, Zato nujno pozivamo vse rodoljube, naj
Stran 60
SEBA3UOST
Štev. 15
store vse. da bomo čimprej zarnogli ustanoviti gosto mrežo čitalnic in izobraževalnih društev med apačkimi Slovenci in v Prekmurju. Slovensko javnost pa prosimo, naj nas v tem idealnem stremljenju podpira z zbiranjem še porabnik knjig.
Prosimo vsa narodnoobrambna društva posebno pa našo Jugoslovansko Matico, SKSZ, Slovensko stražo in druge brez razlike političnega mišljenja, da se zavzemo za to idejo.
Mala žrtev bo obrodila obilen sad.
Knjige iz Štajerskega ozemlja sprejema upravništvo „Murske Straže", iz krajnih ozemlja pa Jugoslovanska Matica v Ljubljani. Pošiljatvam se naj pridene pismo, kam so knjige namenjene, ali za Prekmurje ali za Apačko kotlino.
Še enkrat ponavljamo klic:
Ustanovimo v Slovenskem Prekmurju in v Apački kotlini gosto mrežo narodnih prosvetnih knjižnic ali čitalnic; ne pozabimo vzlasti apačke kotline, kjer je še bore malo naše inteligence in se je bati, da tamošnji slovenski živelj polagoma utone v mlakuži nemškega kretenstva.
Upamo, da bo naš skromni in nesebični poziv vzbudil odmev v srcu slehernega rodoljuba, kateremu je količkaj ležeče na kulturnem razvoju naše narodne in državne meje!
Ne prodajajte živine
Sedanje pomanjkanje krme mnogi trgovci z živino izrabljajo v svojo korist. Kmet, v skrbi za zimsko prehrano svoje živine, si ne ve drugače pomagati kot s prodajo vsaj nekaj repov iz hleva. Ko bo na spomlad zopet ozelenela priroda, bo pa zopet kupoval. Sedaj jo prodaja ponekod po nizki ceni, (zadnja sejmica v Novem mestu je bila glede cen dosti dobra op. ur.) kupoval bo pa drago. To je nezdravo. Kdo nam jamči, da bo ostalo v državi še dovolj živine za pleme in delo? Prav lahko nastanejo razmere, da bodo polja ostala le napol obdelana, ker ne bo dovolj živine za delo.
Pomanjkanje zimske krme se da z razmeroma majhnim trudom izravnati. Vsak gospodar ve, koliko je pridelal sena, slame in koruznice in koliko ima repov v hlevu- Dalje lahko izračuna, koliko dni je še do spomladanske košnje. Tako dobi točen račun, koliko sme vsaka žival v hlevu pojesti v enem dnevu. Ker ni sena in detelje dovolj, mora napraviti mešanico s slamo in koruznico. Če se stolčejo koruzna stebla, kjer nimajo stroja v ta namen, dajo zelo sočno hrano . za živino. Tako stolčeno steblovje se potem s senom in slamo vred seseče. Rezanca pa daje mnogo več hranljivih snovi, ker jo živina lažje prežveče in prebavi ter je tudi gnoj
več vreden. Rezanca naj se potem meri tako, da bo živina dobivala vsak dan enako količino. V takih časih ni napačno če se s krmo kolikor mogoče največ varčuje. Tudi stroški od izražene koruze naj se ne mečejo v peč, temveč naj se dobro posuše in zdrobe ali stolčejo živini za priboljšek. So še drugi načini, kako priti 'temu zlu v okom. toda glavno je, da se živina ne prodaja za slepo ceno. najmanj pa v tujino, odkoder jo več ne dobimo. Še pred spomladjo se bo mogla prodati tudi slaba živina po znatno višji ceni kot sedaj. Sicer pa. kmetje organizirajte se v nakupne in prodajne zadruge, ker le v samopomoči je vaša rešitev, pri tem pa ne pozabite na Boga in ne tarnajte !
Op. ur. — Puščamo ta članek v javnost radi dragocenih praktičnih nasvetov, pripravljeni pa smo objaviti tudi £emu nosprotno mnenje, ker je zadeva načelne važnosti. Dopisniki pa naj imajo predvsem pred očmi koristi našega kmetskega ljudstva.
Seno in vino. Ker je pomanjkanje sena. vina pa se je dokaj pridelalo, je finančni minister prepovedal izvoz krme. za izvoz vina in grozdja pa je znižal carino. Tudi železniški minister je izdal naredbo, po kateri se bo seno. slama, vino in grozdje prevažalo po železnici po znatno znižanem ceniku. Prej se je plačalo od enega vagona vina iz Ljubljane do Špilja (avstrijska meja) približno Iv 6280. — .sedaj pa se bo plačalo za prevoz samo okrog K 1680*—. S tem je olajšan izvoz vina po dražji ceni in našim kmetov alcem ne bo treba prodajati živino, da pride do gotovine.
Popis živine in vozil se jbo’ nadaljeval oktobra meseca povsod tam, kjer je bil lanjsko leto radi nemirov proti žigosanju živine obustavljen. Živio še ne bo več žigosalo in tudi rekvizicij ne bo. Vsi. ki bi se temu popisu uprli, bodo strogo kaznovani.
fivtonomija d luči svetovne zgodovine.
Judje so skrbno čuvali svojo avtonomijo zato so zvesto dajali kralju vse davščine; nasproti so pa tudi perzijski kralji in njihovi ministri spoštovali judovsko samoupravo. Dokler je stalo perzijsko kraljestvo, se to dobro razmerje ni bistveno spremenilo. — Aleksander Veliki, kralj macedonski, je Perzijane premagal v 1. 334 — 231. in je po smrti Zadnjega kralja Darija III. zavladal celi Aziji. Tako je tudi Judeja prišla pod Aleksandrovo oblast. Dotedanje razmerje je v glavnem ostalo nespremenjeno, ker je Aleksander preje Umrl (323), predno je mogel po svoje urediti državo. ,— Po njegovi smrti so
Dopisi.
Iz Št. Jerneja. V predhodni številki, v dopisu iz Št. Jerneja, so bile, nekatere netočnosti, katere blagovolite, g. urednik resnici in naši stvari na ljubo primerno popraviti., Sejmišče odgovarja vsem zahtevam našega časa in je po oceni strokovnjakov vzor-sejmišče za mnoge kraje v Sloveniji. Glede dohoda omenjamo le to, da leži sejmišče ob dčželni cesti, ki je za normalen sojmski promet dovolj široka. G. dopisnik sam priznava, da je bil zadnji semenj izredno dobro obiskan. Naval je bil tak, da je doslej bilo zelo malo takšnih semnjev na Dolenjskem. Vsem in za vse slučaje ugajati pa ne more nobena stvar. Nekoliko potrpljenja iu dobre volje pa je v takih slučajih neobhodno potrebno. Glede prodaje živine v inozemstvo, z obzirom na sedanjo sušo in pomanjkanje krme, mislim, da moramo biti zadovoljni, če sploh kdo kupi in dobro plača to, kar se ne more prehraniti čez zimo.
Op. ur. — Radevolje dajemo mesta tudi temu dopisu; tembolj, ker sta oba gg. dopisnika naša odlična somišljehika. S tem upamo, da je zadeva končana na zadovoljstvo stvari same. Stvarna javna razprava je vedno koristna.
Iz Radeč. Pri tukajšnem sodišču se je vršila 27. m. m. razprava zoper nekega Franca Langer iz Radeč zaradi ImitdTnV!-stva tatinske deležnosti. Znano je, da so bile ukradene lansko leto tvrdki Vošnjak v Šoštanju velikanske množice podplatov in usnja. Sum je letel na železniške uslužbence, ki so v Zidanem-mostn prekladali blago. Izkazal se je kot upravičen, kajti oblastem se je posrečilo prijeti zloglasna moža Pepelnaka in Leskovšeka. Ta dva sta prodajala kg ukradenih podplatov po 22 ali 24 K, dasiravno so stali takrat 90 K kilogram. Kupčije so se vršile seveda ponoči, da jih oko pravice ne zaloti. Udeleževal se jih je tudi Franc Langer, sokolski odbornik in nekak vodja samo-stojnežev v Radečah, ki samega sebe s
si njegovi vojskovodji razdelili to veliko državo na več delov, kar je trajalo čez 20 let med stalnimi hudimi boji. Pri tem bojevanju so veliko trpele vse pokrajine in ljudstvo. Končno je ostala Judeja pri Egiptu pod vlado Ptolomejcev. Ptolomejci so bili spočetka dokaj naklonjeni Judom, zlasti onim, ki so živeli v Egiptu, uživali so enake prav.tce z Helonci in so lepo napredovali ne-le gospodarsko, ampak tudi kulturno. Sprejeli pa so docela grški jezik in znanstveno ustrojbo. Nasprotno pa so ostali Judje v Palestini pri svoji narodni kulturi; oboji pa so se trdno držali Mojzesove postave. Avtonomija pri tej spremembi ni trpela škode.
*?*©▼; ib
ponosom naziva verižnika. Langerju se je pripetila redka smola, da je bil pozneje nekje pri Semiča sam okraden tega tako poceni kupljenega blaga. Langer seveda te tatvine ni naznanil. Orožništvo je potem zaprlo tndi Langarja. Toda kaj se zgodi? Javno se govori, da se je obrnil poslanec Majcen do neke višje oblasti — poverjeništva ali celo ministrstva pravde, — naj izpuste poštenjaka Langarja na prosto. Ne rečemo, da je bil izpust na svobodo posledica tega vmeševanja, pribiti pa je treba, da je tak korak poslanca sam na sebi nedopusten in z ozirom na predmetno hudodelstvo naravnost neumljiv. Kakor se je izvedelo, se je obrnil Langer na ta-mošnjo novomeško pisarno dr. Globevnika za zastopstvo. Toda pisarna mu je hotela priti. na ta način na pomoč, da je skušala odkloniti enega sodnika krščanskega svetovnega naziranja (priporočljiva reklama za pisarno med ljudstvom op. uredn.) Menda upajo, da bodo drugi sodniki presojali celo zadevo z Majcnovega stališča, ki je baje nadebudnemu Langerju preskrbel celo mastno službo na bivšem posestvu nadvojvode Friderika, kamor so za svoje „zasluge“ poslali tudi Kristana. Radi lažje ugotovitve nadaljnega poteka cele zadeve na licu inesta Vam bodo gornji podatki gotovo dobrodošli, da se primerno osvetli postopanje naših nasprotnikov in „delovanje“ posl. Majcna v „korist," ljudstva.
Op ur. — Tej zadevi bomo posvetili vso svojo pozornost in po izvršeni razsodbi o podplatarju Langerju in njego vib pokroviteljih bomo spregovorili obširnejše.
Iz Kostanjevice. Za nočni zavratni napad s polenom 30 K — nagrade je prejel neki Ivan Žorgič pri okrajnem sodiščn v Kostanjevici. Napadel in pretepel je nekega naših fantov, vračajočega se v spremstvu svojega tovariša domov. Ako je res — to povemo le radi kritike, da je bil Zorgič radi tepeža že večkrat kaznovan, nam ta sodba nikakor ne gre v glavo, četudi se na paragrafe prav nič ne za-stopimo. Še veliko manj pa moremo razumeti okolnost, da se zoper to sodbo ni pritožil funkcijonar držav ega pravdništva, temveč sokoloki nadalmjen Žorgič, ki je menda mislil, da zasluži za svoj „vitežki“ čin celo kako odlikovanje. Radovedni smo, kaj poreče k tej sodbi višja oblast, ki bo imela priliko baviti se tudi z. neko drugo zadevo, v kateri je dobil kaplan, ki je miril pretepajoče se stranke z vodo, 1000 K globe, dočiui je bil kaznovan zlikovec, ki je prebil z udarcem kaplanu na enem ulesn bobnič in ga težko poškodoval, menda samo 400 K od istega sodnika Gruma.
Pri takih razmerah pač nekaterniki
lahko predrzno zaupajo v milost — če-gavo, si naj vsakdo sam misli.
Gospodarstvo.
Prepoved prodaje alkoholnih pijač ob
sobotah in nedeljah obsega nov zakonski predlog, ki pride v eni prihodnjih sej zbornice v razpravo in bo najbrž tudi sprejeta. Od sobote zjutraj do pondeljka do 8. ure se ne bo smelo prodajati opojnih pijač. Kolodvorske okrepčevalnice bodo smele prodajati le slabe alkoholne pijače. Županstva bodo imela pravico prepovedati sploh vsako prodajo opojnih pijač. Gostilničarji bodo morali plačevati dvakratni trgovci in izdelovalci alkoholnih pijač pa trikraten davek. Ta denar se bo potem porabil v podporo abstinenčnih društev za boj proti alkoholizmu. -— Radovedni smo kakšno stranko bodo sedaj ustanovili samostojniški voditelji, ki so po večini gostilničarji, ko jih je SKS pustila tako na cedilu.
Svoboda tiska.
Pod tem naslovom prinaša zagrebška „Slo hodna Tribuna" članek, čegar vsebina je značilna za sedanji režim. Ministrstvo notranjih zadev je v policaj-demokratskih rokah. Po sprejetju ustave se je nadeljevala plenjenje listov po avstrijskem tiskovnem zakonu samo v pokrajinah nekdanje Avstro Ogrske, v Srbiji pa je tisk ostal svoboden. Dr. Lara Markovič je v „Samoupravi" ožigosal to postopanje kot kršitev ustave ter je čl. 138 ustava tolmačih pravilno, da se ta člen more uporabiti le radi širjenja sovraštva proti državi in radi posrednega pozivanja državljanov na nasilno spremembo ustave. Ker pa se kljub temu nadaljuje kršitev ustave, dr. Markovič — sicer indirektno — zahteva, da se v ustavo prenese besedilo o tisku iz srbske ustave, da se tako napravi konec policajdemokratskim šikanam in zlojabam.
Tedenske novice.
Orlovski tabor novomeškega okrožja bo 18. t. m. na Toplicah pri Šmarjeti. Po sprejemu Orlov in Orlic trebanjskega in šentjernejskega okrožja bo sprevod in potem sv maša in cerkveni govor, nato pa zborovanje. Popoldne po litanijah pa javna telovadba na travniku pod hotelom g. Žure, kjer bo srečolov in šaljiva pošta.
Zbornične seje so odložene do 2o. oktobra t. 1. Radikalski in policaj demokratski kapitalisti s samostojneškimi in turškimi begi si še niso najasnem glede svojega medsebojnega razmerja. Radikalcem se je posrečilo popolnoma izrabiti demokrate, da so svoje edino dobro, kar so imeli v programu: jugoslovanstvo in araz, že zdavnaj odvrgli in poteptali. Na žalostno usodo policaj demokratske stranke so samostojneži vezali tudi svoje usodo. Radikalci sedaj samo čakajo ugodne priložnosti,
da se iznebe nadležnih pomočnikov, dotlej pa so vrata parlamenta zaprta, ker skupnega dela dosedanjih vladnih strank ne bo.
Kje smo? V 2. številki našega lista smo priobčili članek o sodnih razmerah na Honolulu, danes prinašamo dopis iz Radeč, ki ga je provzročil najnovejši „sudski inšpektor X klase“ posl. Majcen. Neki drugi njemu enak sudski inšpektor je tudi našo „Sedanjost" poslal v Belgrad, ker revež ni vedel, da je Kabinet predsednika ministrskega sveta" naročen na 2 iztisa „Sedanjosti“ in ne potrebuje — ovaduhov. — Sedaj pa čitamo, da je bil preizkovalni sodnik Andjelkovič odstavljen, ker ni njegova preizkava o komunističnih zločincih dognala pričakovanih rezultatov. Prosim, to se ni zgodilo na Honolulu. Ako nekomu, ki ti ga je izročila politična oblast v preiskavo, ne moreš dokazati, da je tat, razbojnik, „protidržavni element" itd., boš pa ti, če si na svojo nesrečo pošten in objektiven sodnik, trpel posledice. To se torej imenuje neodvisnost sodnikov! Klicaj in pika.
Kaj pa to pomeni? „Riječ“ poroča iz Bel-grada: „Na podlagi sklepa ministrskega sveta je odvzet sekvester z gozdov kneza Šehaum-bnrg-Lippe pri Virovitici. Gozdovi so izročeni nekemu francoskemu konzorciju". — Kaj je to agrarna reforma? Hej, polieajdemokratarji, kje ste? Kaj bodete pustili, da še vas vtakne v sVoj globoki žep ta prcšmentani sinček — Rade PašiČ ! ?
Edinstvo učiteljstva in politično strankarstvo je
naslov članka „S1. Tribune", ki pravi, da so demokratarji uspeli s prvotno zamišljenim edinstvom učiteljstva spraviti idejo zedinjenja v položaj — revizije in obnove. V tej obnovi mora brezpogojno imeti glavno besedo šola. Dolžnost šole je vzgajati človeka v duhu časa in v duhu razmer, v katerih živimo. Skoki so nevarni in nenaravni. Prva šola je bila verska šola in je šla vzporedno z duhom časa naprej v svojem razvoju. Verska šola seje popolnoma prilagodila razmeram, ki jih je našla v svojem napredku, in je važen sestavni dol ideje v družabnem življenju. Sedaj hoče strankarska politika zosužnjiti tudi Šolo. Toda šola je iznad politike. Učitelj zunaj šole sme biti pristaš te ali one stranke, ali kot predagog mora poznati svoj tpčno določen delokrog. Učitelj ni konj, ki naj vleče polomljen strankarski voz iz blata. — To je glavna vsebina članka v listu, kateremu liberalci ne morejo očitati, da je „klerikalen“. Samostojnežarija bi seveea. najrajše tudi izpred šolskih vrat obesila velik „kancelparagraf“, da tudi ta prepreči duhovščini oznaujevanje božje besede. Pa samostojna žerija tega nikder ne bo do. živela!
Kako delajo. V prvem nadstropju šmarješke kaplanije je soba, ki je do samostojneškega nasilja že desetletja služila kot „društvena soba" izobraževalnemu društvu za predavanja, sestanke in Orlom za telovadnico. Sploh se je vse družabno in društveno življenje župlja-nov katoliškega prepričanja osredotočalo v tej sobi. Ker je organistu, ki ima v pritličju kaplanije majhno in tesno stanovanje, družina narastla, se mu je dovolilo, da more del svojega pohištva prenesti v to sobo. Tu je organist odslej poučeval petje in igranje na glasovirju, ki ga v svojem stanovagju sploh nima kje postaviti. Ko je znani PovŠe prišel po milosti zaslepljencev na županski stolček je bila njegova prva skrb zaseči to društveno sobo. Proti temu se je pritožil župni urad na poverništvo za soc. skrbstvo v Ljubljani, ki se je obrnilo za obvestila na županstvo (!).
Stran 62
SEDANJOST
Županstvo je odgovorilo, da v Šmarjeti ni mogoče dobiti druge sobe za občinsko pisarno, dasi vsak otrok ve, daje v to svrlio v Šmarjeti najmanj deset praznih sob na razpolago, še več pa takih, ki bi se ložje mogle pogrešati kot pa društvena soba v kaplaniji. Sedaj je ta soba zaklenjena in v njej knjižnica in organistov klavir. Vse naše izobraževalno delo je s tem ovirano, organist pa ne more poučevati	niti	petja, niti	glasbe ter mu je
provzročena na ta način občutna materijelna škoda. Če pojde tako naprej, pridejo na vrsto tudi cerkve, zakristije itd. Kaj pa, ko bi naše občine odgovorile na ta nasilja z zasego sokolskih telovadnic itd.
Katoliški shod in orlovski tabor je 11. t. m. v Zatični. Ker bo tudi ta shod sjajna manifestacija katoliške misli in v nizu dosedanjih naših taborov	in shodov	sestavni del	naše
skupne volje, se pričakuje obilne udeležbe.
Začetek šole pri uršulinkah v Skofjiloki dne 14. t.	m.,	s sv. mašo	ob 9. uri. —	Dne
12. in 13.	—	ponedeljek	in torek se	vrše
ponavljalni in dodatni izpiti, v četrtek, dne 15. t. m., je redni šolski pouk. Vse gojenke morajo dospeti v zavod pravočasno, da se morejo udeležiti sv. maše.
Ljubljanski veliki semenj je bil 3. t. m. otvorjen z veliko svečanostjo. Otvoritvi so prisostvovali razni dostojanstveniki z ministrom za trgovino g. dr. Spahom na čelu. Vodji dopisnega urada, je g. minister izjavil, da je vtis, ki ga je dobil ob otvoritvi in obisku prvega veleSemnja v Ljubljani, nad vsem pričakovanjem ugoden. „Znal sem, — je nadaljeval g. minister — da so naši bratje Slovenci na polju industrije mnogo naprednejši od nas ostalih, da je ta zemlja najbolj napredna v naši državi (in ravno zato zasluži avtonomijo. Op. ur.) Ali toliko, kar sem danes videl, gre čez moje pričakovanje.11 — Op. ur. Zelo radi verujemo v iskrenost laskavih izjav g. ministra dr. Spaha o Sloveniji, ker se je naš urednik imel priliko prepričati v osebnem občevanju z g. ministrom o njegovih simpatijah za|Slovence. G. dr. Spako je .skupno z g. Korkutom vodja avtonomistične skupine v muslimanskem klubu.
Politični položaj je pač zahteval, da treoutno zapusti svoje stališče in da kot član vlade prepreči nadaljno strahovito preganjanje svojih soplemenikov v naši državi.
,,Savinja" se bo imenoval nov list naše stranke, ki začne izhajati v Celju. Novega sobojevnika za križ in domovino v avtonmui Sloveniji iskreno pozdravljamo.
Slovaška ljudska stranka .je na svojih posvetovanjih sklenila, da ne bo sodelovala v nobeni vladi, dokler ne bo Slovakom zagotovljena avtonomija v polnem obsegu. — Tako je prav; isto naj velja tudi za nas.
Amerikanec, ki sporoči pravi naslov dveh bratov Stefana inv .Jožeta Butala, ki sta v Ameriki, g. Ani Švajger, Sv. Lovrenc na Pohorju štv. 130. dobi 100 kron nagrade. — Ameriško časopisje se prosi za ponatis teli vrstic.	,
Kolinska tovarna kavnih primesi je izložila na Ljubljanskom velesejmu v paviljonu G štev. 190 svoje izdelke v veliko impozantno piramido.. — Kolinska cikorija se kot izvrstna kavna primes vsem gospodinjam najbolj priporoča. Poskusite in prepričajte se ter zahtevajte povsod le Kolinske kavne primesi.
Iz vagona.
Neki samostojne/., seveda hud centralist, sc prepira s slovenskim avtonomistom in pravi: „Kaj se repenčite, ko vas je komaj za prgišče, saj vas mi centralisti lahko vtaknemo v žep“. — Avtonomist pa mirno odgovori: „Potem bi vi imeli sicer manj Judeževih »Srebrnjakov, pa več modrosti v žepu kot v glavi".
Ameriški novičar.
Raznoterosti. V Jolietu smo imeli v prvi polovici meseca avgusta vendar nekaj dežja in začel je prihajati hladni sever, da je takorekoČ čez noč prenehala
vročina. — Delavske razmere so še vedno zelo slabe in mnogi delavci že več mesecev niso zaslužili ničesar. Ker je v nekaterih ameriških državah prepovedano prodajati opojne pijače, si mnogi naši brezposelni rojaki pomagajo s tajno prodajo teh pijač. Zato jih je že precej zaprtih. Cim pride iz zapora, pa zopet prodaja, ker drugega zaslužka ni.
Poročil se je Andr. Oblak s Terezijo Kren.
Umrli so. V Clevelandu Franc Sasso iz Doba pri Domžalah, Alojz Tratnik iz okolice Žužemberka, Anton Habat iz Tržiča pri Mengšu. — V Avelli Pa 49 1. Anton Guzelj iz Savodenj pri Škofji loki. — V Indianopolisu Franc Mohrida iz Primorja. Frančiška Vrtačnik in Roza Banič. — V Čonnemaugh Pa. Antonija Breznik iz Trbovelj, ki je šele nedavno
prišla k svojemu možu v Ameriko._____________
V Chisholmu Minn. že dolgo časa ni nikdo izmed naših rojakov •umrl naravne smrti. Eden si je zadrl vile v vrat, neka žena se je obesila, nekdo drugi se je ustrelil dva sta utonila v jezeru, zopet eden se je vrgel pod vlak in Štefan Zgonc se je zastrupil. Vsi ti bi lahko prišli v kakšen socialističen koledar kot mučeniki, ker mnogi so bili katoličani le ob krstu. 11 avg. je avtomobil povozil 19 letnega Ostermana. Pogrebov torej razmeroma malo; o. porodov pa je, porodov.
Se je Čas, da menjate ameriške dolarje po visokem kurzu pri Slov. eskomptni banki v Novem mestu. Pohitite!
Razširjajte v svojem krogu Sedanjost"!
Prodam posestvo
v vinorodnem kraju, solnčna lega, v premeru 40 oralov, obstoječe iz njiv, travnikov, vinograda, vrta iti gozda. Več pri Jože Smrke, Golobinjak pri Mirni peči.
v najem
v Novem mestu ali v njega okolici prevzame izurjena gostilničarka in izborna kuharica Ponudbe na upravništvo „Sedanjosti‘
Zgudil se je double ščipaljnik
na stari cesti proti Grmu. — Pošten najditelj naj ga odda proti primerni nagradi v našem upravništvu.
Privatno hrano išče
naš somišljenik, Naslov v upravništvu lista..___________
Tiskarna — Knjigarna Knjigoveznica
). Krajec nasl.
Novo mesto
se priporoča.
Gospodarska Zveza
centrala za skupni nakup v Ljubljani
Podružnica v Novem mestu
ima v zalogi vse špecerijsko in kolorii-jalno blago, izvrstno domačo svinjsko mast, razna umetna gnojila, žveplo za trte, galico, cement itd. Lahki in težki bencin za poljedelske stroje.
Kapital; 2&000.09!) kron
Interesna skupnost s Hrvat. Eskomptno Banko in Srbsko Banko v.Zagrebu.
Eskompt menic; terjatev, faktur.
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
PODRUŽNICA NOVO MESTO
Rezerve okrog 8.000.000 kron
Izvršuje vse bančne transakcije'
. najkulantneje !
Hranilne vloge.— Nakup in prodaja; efektov, deviz in Valut.
Akreditivi. — Borza..	|C	Dolarji se 'kupujejo po 'najvišjem dnevnem kurzu !
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Radešček
Tiska J. Krajec nasl. v Novem 3 estu.'