V Ljubljani, dne 20. septembra 1929,
Cena posamezni številki 1*50 Din.
X8. leto.
„NAŠ GLAS« izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40-—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozem-
stvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAŠ GLAS
Uredništvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev za Slovenijo.
I f Anton Svetek* g
Po zaključku lista smo prejeli vest, da je IS. t. m. umrl mož, ki ostane kot bivši podpredsednik Zveze trajno v njenih analih. Bi! je eden izmed naj= razboritejših ta njaijlmcjativnejših od= bornikov, ki so v naših vrstah vedno redkejši. Z vso žilavostjo je leta 1924. in 1926. sodeloval pri sestavljanju ogromnega gradiva za izpreminjevalne
predloge k uradniškemu zakonu. Zlasti Društvo upokojenih javnih riameščens cev za Slovenijo bo svojega ujstanovb telja in neumornega delavca težko po= grešalo.
Agilnemu borcu, ki je za obče pravo in koristi nastopal skozi dolga leta tudi javno, velečasten spomin.
vsaj velike večine slovenskih drž. upokojencev že v najbližji bodočnosti ne bo ostala več problem.
Nepremostljivih težkoč vobče ni. Pri dobri volji, ki so jo osvedočili pri anketi navzoči zastopniki osmero or« ganizacij, se moremo nadejati, da bo fuzija večine sedaj obstoječih organi« zacij drž. upokojencev, po njih pred« hodni likvidaciji v enotno udruženje izvršena že v prihodnjih mesecih.
Namesto obolelega predsednika »Društva upokojenih javnih nameščen« cev za Slovenijo« je otvoril anketo podpredsednik g. S. Nič, nakar je bi« lo vodstvo zborovanja poverjeno ad hoc izvoljenemu predsedniku g. M. L i 11 e g u.
Ta je v pozdravnem govoru nagla« šal neobhodno potrebo enotnega, čvrstega udruženja, ki bo ob boku aktivnih tovarišev in pod okriljem Zveze drž. nameščencev za Slovenijo doseglo neprimerno več pozitivnih uspehov, kakor se je to doslej posre« čilo posameznim drobcem.
V	Sloveniji imamo, kolikor se je dalo zanesljivo dognati, 11 organizacij drž. upokojencev, njih vdov in sirot, ki pa vse skupaj štejejo danes jedva 2000 članov, čeprav seže število vseh upokojencev v Sloveniji mnogo nad 10.000. Najbolj žalostno pri tem pa je dejstvo, da hodi skoro vsaka izmed teh organizacij lastna p>ota, četudi slo njih stremljenja in interesi avtohtone« ga značaja. — S čim so si znali Čehi, Avstrijci, Nemci, Francozi itd. priboriti pri reševanju gmotnega vprašanja svo« jih. upokojencev takšne uspehe? S smotreno izvedeno organizacijo, ki je prekvasila miselnost tudi najbolj za« krknjenih intrasingentov. — Apelira na uvidevnost navzočih zastopnikov ter želi, da bi tvorila ta anketa prvo realno bazo za oživotvorjenje zdru« žitve naših upokojencev.
Tajnik »Društva upokojencev jav« nih nameščencev g. A. Spende ob« razloži v kratkih obrisih historijat na« četega problema za združitev. Pomen in namen združitve je vsakomur znan, saj je o tem vprašanju dovolj pisal »Naš Glas«, »Društvo upokojencev javnih nameščencev« pa je pred časom stopilo pred vse upokojence tudi s po« sebnim tiskanim apelom. Vsakemu je bila dana prilika, da je vprašanje vse« stransko pretehtal in da se je vanj po; globil.
Resnih pomislekov proti fuziji ne more biti. Treba je samo, da vsa dru« štva čim prej skličejo izredne občne zbore, ki naj sprejmo likvidacijo. Vse drugo pojde potem z lahkoto. Imovina društev ostane seveda nedotaknjena ter se bo z njo postopalo po pravilih posameznih organizacij. Tudi vpraša« nje event. pogrebnih skladov se bo dalo zadovoljivo rešiti.
G. L. Perko (Dr. upok. učitelj« stva) sicer za obvezno izjavo ni poob« laščen, vendar pa se nadeja, da bo ob« čni zbor njegove organizacije, ki se vrši v oktobru, odločil v zmislu izva« janj obeh predgovornikov.
Vprašanje pogrebnega fonda, ki največ druži upok. učitelje, bo treba seveda iz likvidacije izločiti.
Zastopnik »Dr. orožn. upokojen« cev« g. Lipoglavšek poda dokaj rezervirano izjavo, tožeč o neuspehih, ki jih žanje njegova organizacija in o bedi, ki so ji izpostavljeni orožn. upo« kojenci. Organizaciji je s prispevki zvestih komaj 100 članov, vsi drugi pa članarine žal ne zmorejo. Vendar pa zagotovi novemu udruženju vso mo« ralno podporo.
V	istem zmislu se izjavi tudi gosp. Koren za upokojene policijske na« meščence ljubljanske oblasti.
Gg. A. Jesenko in Razlag — prvi za ljubljansko Zvezo upokojen«
cev častnikov, drugi za prav takšno organizacijo v Mariboru — izjavita, da se bosta njuni društvi z vso navduše« nostjo priključili novemu udruženju, ker smatrata v fuziji edini izhod iz se« danjih neurejenih organizacijskih raz« mer in ker pričakujeta ie v enotnem nastopu združenih civilnih in vojaških upokojencev zadovoljivih uspehov.
Predstavnik najsiromašnejših to« bačnih upokojencev, ki se bori Zveza za poboljšanje njihovega stanja že dobri dve leti, g. J. Zupan pozdrav« Ija idejo združitve, zatrjujoč, da bodo člani njegove organizacije v sklenjeni disciplini sledili navodilom novega udruženja, če tudi jim njihov gmotni položaj jedva dopušča, da bi mogli do« prinesti iz kakršnegakoli naslova še kako denarno žrtev.
Zastopnica »Društva drž. vdov in sirot« g. O s a n a poda tužno sliko čla« nie te organizacije. Čl. 125. uradniške« ga zakona iz 1. 1923. namreč nima ob« vezne moči za tiste članice, ki so ovdo« vele pred uveljavljenjem zakona, vsled česar jih je mnogo izmed njih izgubilo rodbinsko pokojnino. Društvo je sicer podvzelo vse mogoče korake pod prejš« njimi parlamentarnimi režimi, nihče pa ni imel za njegove težnje srca in raz« umevanja.
Predsednik ankete g. L i 11 e g re« sumira po zaključeni debati podane izjave, ki le potrjujejo, da je bil zadnji čas, ako smo sprožili idejo združitve. Vsem žalostnim prilikam, ki jih do« življajo upokojeni orožniki, tobačni upokojenci in drugi provizionisti dr« žavnih podjetij, zlasti pa vdove in si« rote po drž. nameščencih, bo le tedaj konec, ko se bomo z vso resnostjo za« vedli, kaj pred vsem dolgujemo samim sebi. Žrtve za strumno organizacijo bazirajo na spoznanju, da hočemo sebi dobro. In če je to spoznanje doslej vsaj toliko dozorelo, da smemo polo« žiti v današnjo anketo vse nade, ki nas opravičujejo, da smo na pravi poti, je prvi in najvažnejši korak do cilja in posredno tudi do povoljnih uspehov storjen.
Vse organizacije naj bi z izrednimi občnimi zbori vsaj do 1. novembra t. 1. ugladile pot novemu enotnemu udru« ženju.
Pripravljalni odbor, ki bi mu pri« padali zastopniki vseh sedanjih dru« štev, bi nato načrtal nova pravila, na kar bi se po ustanovnem občnem zboru nove organizacije že novembra moglo pričeti z delom.
Da pa do tega časa ne nastane praznina, je »Društvo upok. javnih na« meščencev za Slovenijo« pripravilo obširno spomenico, ki jo bo v imenu vseh upokojencev itd. že v prihodnjih dneh predložilo odločujočim činiteljem. Prav tako bo on sam kot delegat na plenarni seji Glavnega Saveza 27. t. m. v deputaciji, ki bo posetila predstavi« telje vlade, in na glavni skupščini v Skoplju 29. t. m. zastopal interese vseh na anketi zastopanih društev.
(Predsednik gosp. L i 11 e g prečita nato spomenico, ki jo bomo objavili v eni prihodnjih številk. — Pr. ured.).
Pred zaključkom ankete se javi k besedi še načelnik Zveze g. dr. Josip Ferjančič, ki v imenu Zveze iz« javi, da je Zveza posvečala vprašanju drž. upokojencev isto pažnjo kakor stremljenju aktivnih tovarišev. Še več. Docela razumljivo je, da so se morali vršiti in dobojevati med strokovnimi organizacijami aktivnih drž:	name«
ščencev zaradi posebnih teženj konku« renčni boji, ki pa je šla Zveza skozi nje intaktna, krepko vzdržujoč načelo skupnega in enotnega udejstvovanja za kolektivne interese vseh pri njej včlanjenih aktivnih tovarišev. Pri upo« kojencih pa je vsaka konkurenčna bor« ba izključena, ker so njih stremljenja
Aktualni problemi upokojencev*
Sarajevsko glasilo državnih upo^ kojencev »Glasnik Umirovljenika« objavlja sledeči zanimivi članek, ki bo nedvomno interesiral tudi naše upo« kojene tovariše. Zato ga prinašamo v dostavnem prevodu:
»Od uglednega člana našega dru« štva in prijatelja našega lista smo pre« jeli razpravo, ki jo objavljamo, da opozorimo merodajne činitelje na po« trebo, da se ugodi obrazloženim že« Ijam o priliki revizije uradniškega za« kona ali eventualno posebe.
Dasi je večina teh predlogov vse« bovana že v resolucijah »Društva Umirovljenika«, ki so bile sprejete na glavnih skupščinah v letih 1928. in 1929. in so bile predložene vsem mi« nistrstvom, vendar drage volje priob« čujemo ta članek in bomo temeljita izvajanja g. pisca uporabili tudi za občo spomenico, katero pripravlja na« še društvo z namenom, da jo predloži odločujočim činiteljem.
I.	Izenačenje staroupokojencev z novotipokojenci v smislu obvez, ka« tere smo prevzeli s saintgermainsko in trianonsko mirovno pogodbo. V tem pogledu je z ozirom na temeljito podprto predstavko »Društva b. h. Umirovljenika u Sarajevu«, katera je bila predana Nj. Vel. Kralju in vsem ministrom, vsak komentar nepotreben. Če bi dodajali kako pojasnita, bi to značilo zmanjšanje izredne važnosti tega vprašanja za upokojence in drža« vo samo.
II.	Najprej izenačenje starih z no« vimi upokojenci, a šele potem zviša« nje prejemkov vseh drž. upokojencev v zvezi z povišanjem prejemkov aktiv« nih drž. uslužbencev, ki naj se po obe« tih z najbolj merodajnih mest izvrši o priliki revizije uradniškega zakona, katera je pred durmi in povodom re« vizije vseh upokojencev, t. j. vojaških in civilnih. — Tudi tu je vsak komen« tar odveč.
III.	Spremembo določbe II. odst. čl. 16. Uredbe o drag. dokladah, po ka«
teri drž. upokojenci, ki se bavijo s samostalnim obratom ali svobodnim poklicem, kakor »odvetniki, zdravniki, inženjerji i. dr.« nimajo pravice do draginjske doklade. Ta določba naj se spremeni tako, da se takim upokojen« cem. če so bili upokojeni z manj nego 20 leti efektivne službe, ustavi dra« ginjska doklada samo v slučaju, če znaša dohodek od njihovega svobod« nega poklica vsaj 3000 Din mesečno ali več. Če pa imajo nad 20 let efek« tivne službe, naj bi se jim draginjska doklada ne odtegnila, ne glede na vi«
šino mesečnega dohodka od svobod« nega poklica ali samostalnega obrata.
Če bi pa taka sprememba ne bila mogoča, potem naj se izvrši v tem smislu, da se takim upokojencem ustavi draginjska doklada edinole v primeru, če mesečni dohodek od opi« sanega postranskega dela znaša 3000 Din ali več, ne glede na število letne efektivne službe.
Če bi pa bita tudi to nemogoče, naj se takim upokojencem draginjska doklada ne ustavlja:
a)	če se bavijo s takim svobodnim poklicem ali s takim samostalnim ob« ratom, ki notorično daje majhne me« sečne dohodke (kakor n. pr. zagovor« ništvo v kazenskih stvareh, posebno se če se izvršuje v manjših krajih, kjer so le okrajna sodišča; potem za« stopanje strank pred upravnimi ob« lastvi itd.),
b)	če mesečni dohodek od takih svobodnih poklicev ali samostalnih obratov ne dosega mesečno 3000 Din in končno
c)	če imajo dotični vsaj 20 let efek« tivne službe.
Utemeljitev:	1. Po določbi 1..
odst. čl. 16. v zvezi s čl. 17. uredbe o draginjskih dokladah obdrži upoko« jenec z manj nego 20 leti efektivne službe draginjsko doklado, če ima od svoje imovine ali osebnega dela (ne« samostalnega posla) mesečnih dohod« kov manj nego 3000 Din, če pa ima nad 20 let efektivne službe, obdrži draginjsko doklado brez ozira na vi« šino mesečnega dohodka od njegove imovine ali telesnega dela (nesamo« stalnega posla).
Po tem torej n. pr. upokojenec z več nego 20 leti efektivne službe, ki ima mesečni dohodek 10.000 Din ali več od svoje imovine ali od telesnega dela, kakor n. pr. bančni nameščenec, obdrži drag. doklado, dočim upokoje« nec z več nego 20 leti efektivne služ« be, ki se bavi s svobodnim poklicem ali s samostalnim obratom, v vsakem slučaju izgubi drag. doklado. Očividno postoji torej ogromna razlika med za« sebno imovino in telesnim delom, na eni strani in svobodnim poklicem ali izvrševanjem samostalnega obrata na drugi strani, a vendar je danes dej« stvo, da vse svobodne profesije (z zeta redkimi izjemami) zaostajajo gmotno za nesamostalnimi poklici. Tako je n. pr. notorično, da ima odvetnik na deželi mesečnih čistih dohodkov po« vprečno 2000 Din, a zagovornik v ka« zenskih stvareh le 500 Din.
(Konec prih.)
Združitev državnih upokojencev v Sloveniji,
ki so nepopolno organizirani in razcep« Ijeni v 11 različnih več in manj po« membnih društev, je dala povod anketi zastopnikov teh organizacij, ki se je vršila v nedeljo 15. t. m. v restavraciji »Pri Mraku« v Ljubljani.
Ideja za ustvaritev ene same, res« nično močne organizacije, s kakršno se ponaša Bosna in Hercegovina, je do«
bila tal že pred par leti. Ni pa obrodila vidnih sadov, dokler je ni sprejeta v svoj delovni program »Društvo upoko« jenih javnih nameščencev za Sloveni« jo« v Ljubljani pod agilnim in spretnim vodstvom rač. direktorja v pok. g. A. Svetka.
In soditi po poteku ankete, ki smo ji sledili z vso pozornostjo, združitev
tako skladna, da nebistvene in samo navidezne razlike ne morejo priti res* no v poštev.
Zveza pozdravlja z največjim za* dovoljstvom, da je bila ustvarjena na tej anketi prva stvarna podlaga za osnovanje enotnega udruženja naših upokojencev. Drobci strogo stanovskih organizacij, kakor so odcepki upoko* jencev, ne pomenjajo ničesar. Iz po* edinih členov je treba skleniti verigo, ki bo preko pokrajinskih zvez združe* vala upokojence v vsej državi in na ta način končno pripomogla do jakega, enotnega in z istim duhom preže* tega vsedržavnega udruženja upoko* jencev.
Seveda se je pri tem treba zavedati tudi gmotnih žrtev, ki so pri vsaki ustanovi neizbežne. Dinar na mesec, ki ga prejema Zveza od vsakega svo* jega člana, zadošča za kritje najnujnej* ših izdatkov. Kdor te žrtve ne zmore, s tem Zveza ne more računati. Samo moralna pomoč ji ne zadošča, ker je v sedanjih razmerah premalo izdatna.
Iz strokovnega lista poštnih name* ščencev »Poštar« posnemamo nasled* nji člančič, ki točno osvetljuje težko in odgovorno službo poštnega usluž* benstva pri vlakovnih poštnih ambu* lancah.
»Kar velja za mene, nc pripada tebi. Tako nekako bi se dalo primer* jati službeno razmerje z vsemi dobro* tami in težkočami prometnika želez* ničarja in prometnika — poštnega am* bulancarja.
Obadva sta v službi enega gospo* darja iste države, a kolika razlika med obema!
Prometnik železničar ima 251etno službeno dobo, dočim ima prometnik ambulancar 351etno službeno dobo. Prometnik železničar ima prometne doklade, čeprav ostaja v lokalni služ* bi, prometnik poštni ambulancar takih doklad v službi ne pozna. Železničar prometnik ima nešteto olajšav social* nega značaja, tako zavarovanje proti nezgodam, za slučaj bolezni brezplač* no zdravniško pomoč, lekarno, vožnjo za režijsko ceno itd. Vsega tega pro* metnik ambulancar ne pozna, ker sam na sebe in še manj na svojce misli, ker je pač preobložen s svojim delom in službo. Ambulancarji bi vsekakor storili dobro, ako bi začeli primerjati
Maks Lilleg — 701etnik. 25. t. m. j poteče 70 let, odkar se je rodil usta* novitelj naše Zveze, dolgoletni njen predsednik in častni odbornik Maks Lilleg, višji davčni upravitelj v pokoju.
O njegovem delovanju izpregovorirno obširneje v prihodnji številki. Za da* nes mu kličemo vsi organizirani dr* žavni nameščenci: Na mnoga leta!
POZIV VSEM NIŽJIM DRŽAVNIM USLUŽBENCEM.
Nižji državni nameščenci nismo bili nikdar tako dobro situirani, da bi z lahkoto preboleli nepričakovan uda*
Po burno pozdravljenih izvajanjih načelnika Zveze g. dr. Ferjančiča zaključi predsednik g. Lilleg s pri* merno zahvalo navzočim zastopnikom anketo.
*
Anketa je napravila na opazovalca najboljši vtis ter mu utrdila vero, da do ustvaritve enotnega udruženja na* ših upokojencev ni daleč. Morda se skriva tu in tam še kak predsodek, ki stopi spričo osebnih ambicij tega ali onega funkcionarja za hip v ospredje. Toda to ni pomembno. Ideja je tu. Sprejeta je bila simpatično in — kar je glavno — prodrla je pri veliki večini. Kdor iz kakršnegakoli razloga sprva ne bo hotel, ta bo ostal zunaj. Potreb* no je, da končno odločata resna volja in zaupanje. In do te, nedvomno edino pravilno začrtane poti so upokojenci po inicijativi Zveze ter po zaslugi »Dru* štva upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo« dospeli.
Zamudniki in zaslepljenci bodo sledili sami od sebe.	—š.
socialni položaj železničarjev, katere* ga so si priborili sami, s svojim polo* žajem in premišljevati o značaju, od* govornosti in nevarnosti lastne službe v primeri s službo prometnih železni* čarjev.
Med vsemi državnimi ustanovami in podjetji je nedvomno kljub vsem investicijam ravno pošta visoko aktiv* na, kajti poštni uslužbenci so v vseh panogah službeno najintenzivneje iz* rabljeni in odgovarjajo osebno ne sa* mo za največje vrednote, temveč celo za neznatna poročila potom navadnih dopisnic, njih pravilno in pravočasno odpravo in dostavo. Vse to velja zlasti za ambulancarja. Da stoji ambulancar v službi vedno z eno nogo v ,zaporu, z drugo pa v grobu, je popolnoma ute* meljena prislovica. Zakaj torej tolika razlika med službeno dobo železni* carja prometnika in prometnika ambu* lancarja?!«
Kakor vsak uvideven človek že* lezničarjem v prometni službi drage volje prizna pravico do raznih olajšav in nagrad za opasno in naporno služ* bo, prav tako je pa jasno, da gre tudi poštnim ambulančnim uslužbencem za izredno težko in odgovorno delo neka posebna nagrada, vsaj v enaki meri kakor železničarjem v prometni službi.
j rec, ki ga nam zadaje smrt tega ali onega člana v naših rodbinah. V takih slučajih usoda občutno poseže v naše gospodarstvo; odpro se rane, ki zahte* vajo dolgotrajnega lečenja, da se za* briše njih sleci .
Že bolezen sama nam izčrpa vse vire in moči. Kadar nas pa obišče smrt, pomenijo nastali bolezenski in pogreb* ni stroški za marsikoga katastrofo.
Večja vsota denarja je v takšnih slučajih nujno potrebna. To je uvidelo leta 1927. društvo državnih zvanični* kov in služiteljev s predsednikom Još* kom Dermoto, ki je z velikim tru* dom in požrtvovalnostjo ustanovil po*
grebni sklad nižjih državnih nameščen* cev. Prijavilo se je takoj okoli 300 čia* nov. Vendar pa so med njimi tovariši, ki ne znajo ceniti truda in dela takrat* nega odbora in ki na žalost še niso poravnali članarine za leto 1929., še manj pa skladovni prispevek za 30. marca t. 1. umrlo Cecilijo Novak.
Tovariši! Bodite složni in porav* najte saostanek za pogrebni sklad, ki mu s točnim plačilom prihranite stro* ške, odboru pa nepotrebno delo. S čla* ni, ki so prejeli 2—4 opomine, pa se jim niso odzvali, bo postopal odbor pri prvi seji, ker je k temu primoran, po členu 13. pravil pogrebnega sklada.
Tovariši! Po toči zvoniti je prepo* zno. Želim le, da bi nikogar ne zadela nesreča, preden si ni vzel tega poziva k srcu.
Poje Ivan,
t. č. tajnik pogrebnega sklada.
Iz staleža davčnih izvrševalcev. V 1. grupo zvaničnikov je napredoval: J a g r i č Vinko v Slov. Bistrici. V 2. grupo so bili pomaknjeni Fink Igna* cij in K1 a n č i š a r Franc, oba pri davčni upravi Ljubljana mesto; Ko* šir Stanko pri davčni upravi Ljubija* na okolica, Mejač Vinko v Ptuju, Rener Aleksander v Ljutomeru in Miklavčič Franc v Kranju. — Pre* meščen je davčni izvrševalec*služitelj Job Štefan iz Ptuja v Ormož. — Ob priliki krsta kraljeviča Andreja je bil odlikovan med mnogimi drugimi tudi F e r č n i k Jakob, davčni izvrševalec* zvaničnik prve grupe v Laškem.
Društvo davčnih izvrševalcev je imelo 8. t. m. izredni občni zbor, ki je bil sklican v glavnem zaradi izpremem* be pravil in združitve z društvom pi* sarniških oficijantov, oficijantinj, po* močnikov in pomočnic. Po izčrpni de* bati je občni zbor soglasno odobril fuzijo obeh organizacij pod nazivom »Udruženje zvaničnikov(ic) in služite* Ijev finančnih in davčnih uprav za Slo* venijo« v Ljubljani. — Občnega zbora se je udeležila tudi zastopnica drugo* navedenega društva. V novi odbor so bili izvoljeni: Ilovar Ivan za pred*
sednika, Elsner Anica za podpreti* sednico. Hib še r Anica za tajnico, Košir Stanko za blagajnika. Za od* bornikc so bili izvoljeni: Fink Ignacij, F e r č n i k Jakob, Petrovčič Stana in Klančišar Franc; za namestnika pa: Miklavčič Franc in Grzin* čič Anton. Pregledovalca računov sta Testen Ivan in Novak Ivan. Čla* narina članov društva davčnih izvrše* valcev ostane za prvo polovico t. 1. dosedanja, t. j. po 3 Din na mesec, za drugo polovico leta se zviša na 4 Din. Izključitev članov se zaradi zaostalih prispevkov ni izvršila, pač pa je nove* mu blagajniku naročeno, da vse za* ostanke čim prej izterja. Da ne bo treba pobirati za delegata v Beograd poseb* nih prispevkov, prosimo, da vsi člani takoj prično z odplačevanjem. — To* variši in tovarišice! Nikogar naj ne bo izven organizacije. Sotrpini, ki dosedaj še niso bili organizirani, in oni tovariši, ki so iz kateregakoli razloga izstopili, naj takoj prijavijo svoj pristop.
Razširjenje delokroga prosvetnega ministrstva. Podpisan je odlok, ki do* deljuje uradništvo odseka za bogo*
Dvojna mera.
Vestnik.
Pahljača.
(Počitniški spomin.)
Nekoč sem bil skoro primoran kupiti srečko — imela je magično šte* vilko trinajst — ki so mi jo v nekak dobrodelni namen ponudili otroci v tistem prelepem kraju, kjer sem se nekaj časa mudil. S to srečko sem za* del — pahljačo.
Nisem je bil vesel, mislil sem, da jo pač o priliki komu podarim. Še isti večer sem se pa kar zagledal v to stvarico. Ni bila to vsakdanja pahlja* ča, temveč je imela stranske dele iz slonove kosti vložene z raznimi fino izrezljanimi kovinastimi figurami. Srednji del iz nekake japonske papir* ne tvarine je bil poslikan s cvetlicami in metulji. Ni bila to sicer pahljača za večerne svečanosti, toda bila je vendar ljubka in dragocena.
Ne vem, ali je bil to učinek moč* nega laškega vina, ali posebnost pred* meta: z vso silo me je gnalo, da bi iz* vedel, čigava je bila pahljača prej.
Kdo bi bil neki mogel imeti v tej vasi tako stvar? Bilo je sicer nekaj ljudi, ki so bili po svetu: neki čevljar na pri* mer je bil v Ameriki in tudi nekaj obrtnikov z vasi. In neka pevka je bi* vala preko poletja tod, najbrž ga je bila podarila ona za loterijo.
Akoravno me je jutro streznilo, sem se podal k pevki. Sprejela me je prijazno. Po ovinkih sem jo povpra* šal radi pahljače. Nič ni vedela o njej. Je mar tajila?
Sklenil sem vprašati fanta, ki mi je stregel, snažil čevlje in pospravljal sobo, tako da je bil gotovo večji nered v njej, nego bi bil sicer.
Fant je pahljačo takoj spoznal: »O, to je last Katarine Moneze.«
»Kdo j c to?«
»Nečakinja dona Lorenza.«
Don Lorenzo je bil upokojen du* hovnik, ki je živel čisto samotno gori v hribu v prostorni podeželski hiši. Imel je navado, da je pozno v noč žgal na verandi baklje, da sc je videlo daleč naokoli. Čudak je bil, pravili so,
da je na starost precej podedoval, kar mu je malce zmešalo razum. — Po* strežnik mi je naposled pobliže opisal darovateljico pahljače. Lepa je bila kot Madona, dobra, živahna, vesel je je bil, kdor jo je pogledal.
Nisem se mogel ubraniti želje, da bi jo spoznal. Čudovita moč te pah* Ijače! Zarana sem se napotil na grič in prišel o pravem času skozi nasade cipres in oljk pred vrtno ograjo. Sto* pil sem na velik vrt, ki je bil deloma lepo negovan, deloma divje poraščen z raznovrstnimi rastlinami. Tam je bila terasa, kjer je gospodar prižigal po* noči baklje. Sedel je baš v naslanjaču. Spoštljivo sem se mu približal in iskal izgovora. Povedal sem mu, da sem tu* jec, popotnik, da sem vstopil, ker sem videl vrata le priprta, da si ogledam vrt. Izdal sem se za glasbenika. Očivid* no je bilo to gospodarju zelo po volji, zakaj takoj je pričel govoriti o stari cerkveni glasbi in celo začel peti s slo* vesnim glasom. — Toda kje je vendar Katarina? Petje bi jo vendar moralo
služ j e v bivšem ministrstvu za vere, katero je bilo opuščeno, prosvetnemu ministrstvu. To bo odslej vodilo tudi vse posle nadzorstva in vse zadeve tičoče se pravoslavnih bogoslovij v Sremskih Karlovcih, Bitolju, Prizrenu. Sarajevu in na Cetinju, dalje musli* manskih šol v Skoplju, na šerijatski sodniški šoli in gimnaziji v Sarajevu, kakor tudi vseh katoliških gimnazij in semenišč, katerih je 28 v celi državi.
Osebna vest. Začasna dodelitev. Za izvršitev poslov, zvezanih z uve* denjem novega davčnega zakona sta dodeljena na začasna službovanje v Srbijo višji inspektor Matko Kisič in inspektor Konrad Škoflek, oba od tukajšnje finančne direkcije. Prvi je bil določen za službo pri davčnih upravah v Bitolju, Prilepu in Kičevu, drugi bo pa vršil posle v Kosovski Mi* trovici in v Prištini.
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Ljubljani sporoča interesentom, da je že registrirana, tako da bo mogla začeti s svojim smo* trenim delom. Odbor bo na prihodnjih sejah proučeval razne predloge za gradnjo skupne stanovanjske hiše, v teku je pa tudi akcija za gradnjo ce* nenih enostanovanjskih hišic, ter se bo skušalo pritegniti inozemski kapi* tal. Odbor vabi tem potom državne nameščence k pristopu, ter opozarja na okrožnice, ki jih bodo prejeli posa* mezni uradi v Ljubljani, katerim bodo dodana tudi pravila zadruge. Nadalj* nja pojasnila dajeta predsednik ing. Otähal, inspektor pri gradbeni direk* ciji, ter tajnik viš. rač. svetnik v pok. Josip Skalar, Ljubljana. Resljeva cesta J3, telefon št. 2074.
V samopomoči je spas! Maribor* ska krajevna skupina nižjih poštnih in telegrafskih uslužbencev je priredila dne 4. avgusta dobrodelno tombolo, ki je prav lepo uspela. Lani je to dru* štvo razdelilo nad 19.000 Din izrednih podpor svojemu članstvu. Bolnim čla* nom in njihovim družinam, vdovam in sirotam prispeva društvo do 50% zdravniških in lekarnarskih stroškov, daje kronskim upokojencem letno en* kratno podporo, običajno ob začetku šolskega leta, da na ta način prispeva vsaj delno k nabavljalnim stroškom za šolsko mladino. ‘ Način delovanja mariborske skupine nižjih ptt. usluž* bencev naj bi bil v vzgled vsem slič* nim društvom. Ljudje zahtevajo dela in pozitivnih rezultatov, golih fraz ima vsakdo dovolj in preveč.
Pravico do pokojnine imajo samo pozakonjeni otroci. Na obči seji glav* ne kontrole od 25. junija 1929, št. 1977, se je razpravljalo vprašanje o pravu pozakonjenih in usvojenih (adoptira* nih) otrok do rodbinske pokojnine. Obča seja je odločila da imajo samo pozakonjeni otroci pravo na rodbin* sko pokojnino po čl. 147. uradniškega zakona, dočim usvojeni (adoptirani) otroci te pravice nimajo.
Kolkovanje pritožb zoper odloke ocenjevalnih komisij. Po čl. 128. urad* niškega zakona so oproščene takse vse predstavke in zahteve uradnikov, ki se nanašajo na njihove osebne in dru* žinske pravice. — Po tem torej urad* nik, kadar predloži pripombe na sta* rešinsko poročilo za oceno (člen 81.
privabiti semkaj. Ko se ni nič genilo, sem skušal poizvedeli od starčka.
»Ali bivate čisto sami tod, pre* častiti?«
»Šele tri dni, prej je bila neka si* rota v hiši. (Srce mi je udarilo moč* neje). Sedaj je že v samostanu sv. Ma* tere Božje,« mi je povedal.
Zrušil se mi je svet. svet sanj. Sprva sem bil potrt. Ne vem, kaj sem še govoril s častitljivim starčkom. Kmalu sem se poslovil. Ko sem se vrnil domov, se mi je zdelo vse tako pusto in prazno kot nikdar prej.
Začetkom jeseni sem odpotoval. Slovo mi je bilo težko Ves čas sem si domišljal, kdo ve — morda se še vrne kdaj izza samostanskega zidov* ja? Končno sem opustil vse nade. In ko sem odhajal, sem že popolnoma zavrgel tudi to misel. Doma, tako daleč proč od tod. itak ne bom nikdar več nič slišal o dekletu s pahljačo, ka* tero mi je usoda podarila v spomin nanjo. Tri dni prepozno .. .
a j
i c a
se mi je rodila, zdrava in krepka", hiti pripovedovati svojim znankam gospa Mica. Dekletce je že sedaj nečimerno ter zahteva samo snežnobelo in lepo dišeče perilo. Zato si je prineslo kar s seboj
:
5-;
&

. m,

urad. zak.), ni dolžan plačati takse, ker se te pripombe smatrajo za pred* stavko. Če pa uradnik po čl. 85. urad. zak. predlaga centralni komisiji za ocenjevanje proti odloku, (ocenitvi) oblastne komisije za ocenjenje, je dob Žan plačati 20 Din takse, kakor za vsako drugo pritožbo po tar. post. št. 6. taksnega zakona. Oddelek za davke v finančnem ministrstvu je za* vzel to stališče, na katerem stoji tudi centralna ocenjevalna komisija v fb nančnem ministrstvu, ki vse pritožbe brez takse zavrača po čl. 15. taksnega zakona in se ne spušča v razpravo predmetov. Edino v slučaju, če je sta* rejšina vložil priziv zoper odlok oce* njevalne komisije, ker se le to ni ozi* ralo na njegovo starejšinsko letno po* ročilo, je priziv oproščen takse, ker starejšina vlaga priziv po službeni dolžnosti. — Na to opozarjamo vse tovariše, predvsem seveda vse usluž* bence finančne stroke, da ne bodo vlagali brezpredmetnih prizivov.
Posebno dovoljenje za tožbe uč* nega osobja. Prosvetni minister je od ločil, da učitelji srednjih, strokovnih, meščanskih in osnovnih šol ne smejo vlagati tožb zaradi žalitev oziroma oškodovanj, ki so se zgodila v izvrše* vanju službe, dokler ne dobe od nad* rejene oblasti posebnega dovoljenja za vložitev tožbe.
Pravo do osebne pokojnine. Ker je neko ministrstvo zaprosilo za po* jasnilo, kako glavna kontrola tolmači določbo čl. 1. zakona o pridobivanju pravice do osebne pokojnine državnih uslužbencev (civilnih), namreč da*li si je z ozirom na stavek, ki se nahaja na koncu tega člena: »začeta druga polo* vica se računa kot cela« drž. uslužbe* nec z 9 leti 6 meseci in 1 dnevom služ* be že pridobil pravico do osebne po* kojnine, je glavna kontrola na svoji obči seji dne 2. aprila t. 1. zavzela sle* deče stališče: državni uslužbenec pri* dobi pravo na osebno pokojnino, ka* dar dovrši deset efektivno v aktivni državni službi, oziroma v službi drž. prometnih podjetij odsluženih let. Določba, da se »začeta druga polovica leta računa kot cela«, ki se nahaja na kraju čl. 1. zakona o pridobivanju pravice do osebne pokojnine velja le za določevanje višine, oziroma stop* nje pokojnine po dovršenih desetih polno odsluženih letih. Sklad* no z navedenim torej uradnik, ki ima 9 let, 6 mesecev in en dan efektivne državne službe nima še pravice do osebne pokojnine, ker pač še ni izpol* nil deset efektivnih službenih let, kar navedeni zakon postavlja kot prvi pogoj za pridobitev pokojnine.
Važni sklepi učiteljstva. Pokrajin* ska skupščina poverjeništva UJU, Ljubljana, 'ki se je vršila dne 20. in 21. julija, je sprejela sledeče sklepe z ozirom na obmejno šolstvo in učitelje* kontraktualce:	1. Poverjeništvo naj
zastavi ves svoj vpliv v ublaženje na* petega razmerja med tukajšnjim uči* teljstvom in učitelji pregnanci, da se vnovič oživi zanimanje za nesrečno ozemlje in premosti prepad med Šta* jerci. Primorci in Kranjci, ker je to v silni kvar celokupnosti in izpodjeda organizacijo, kar je tudi iz narodnih in državnih interesov potrebno. — 2. Z ozirom na kričeči gmotni in sploš* ni socialni položaj posameznikov pre* gnancev naj ima kontraktualni odsek v vsakem društvu svojega poročeval* ca, po možnosti iz vrst pregnancev, ki informira odsek o vseh perečih vpra* šanjih kontraktualcev v svojem dru* štvenem okrožju. — 3. V obmejnih krajih naj se posveča večja pozornost šolstvu in učiteljstvu, da se onemo* goči vsaka antinacionalna in antidr* žavna propaganda med narodom in omogoči nacionalno in državno ne* oporečenemu učiteljstvu delo za na* rod in državo. — 4, Da se deloma olaj* ša obupni gmotni položaj pregnanega učiteljstva, se pozove vse učiteljstvo, da prispeva v podporni fond kontrak* tualcev in ne, da prispevajo samo za učiteljstvo iz po Italiji anektiranega ozemlja.
Varčevalnje v državni upravi, Fi* uančno ministrstvo je poslalo vsem rrnnistrstvom okrožnico, v kateri za* rteva, da se izvaja že v tekočem pro* računu največje varčevanje, in sicer: ■ naj se najmanj 10% že odobrenih
kreditov ne angažira, torej naj se po možnosti tekoči proračun zmanjša za 10%, 2. prošnje za prekoračenje red* nih kreditov sploh ne bodo v nobenem slučaju ugodno rešene in 3. nobeno prazne mesto, čeprav se po proračunu predvideva, naj se nc spopolni, šte* vilo uradništva naj se postoma zmanj* suje. •— Kakor poročajo listi, je fi* nančno ministrstvo naknadno izdalo novo okrožnico, naj se ne angažira po možnosti vsaj 15% odobrenega prora* čuna, da bi bil prihranek tem večji.
Zakon o poslovnem redu u Držav* nom Savjetu i upravnim sudovima od 29. maja 1929. Kot 26. zvezek »Poučne biblioteke« je izdal Lovro Kalašič omenjeno knjižico, ki bo dobro služila vsem, ki imajo posla z upravnim sod* stvom. Cena brošuri je 12 Din in se naroča pri izdajatelju v Zagrebu, Hor* vačanska ul. 19, ček. račun št. 36.549.
Prosvetni posli Medjimurja. Do* slej je imelo Medjimurje za svoje pro* svetne zadeve posebnega referenta. Z novo odredbo prosvetnega ministra se je to mesto črtalo in se je njegov delokrog prenesel na prosvetni odde* lek mariborske oblasti v Mariboru.
Komercijalizacija železnic. Sedaj sc je zopet načelo vprašanje sanacije naših železnic ter jc p'o poročilih beo* grajskih listov dal novi železniški mi* nister nalog, da se mu predloži ves svoječasno že zbran materijal o ko* mercijalizaciji železnic. Zadnje dni pa prinašajo časopisi vesti, da se pogaja »Francosko*amerikansko*švicarski kar* tel« za to, da bi prevzel vse državne železnice v svojo eksploatacijo za 75 let ter bi za to plačal državi več mili* jard odškodnine. Naše železnice so že več let visoko pasivne, zato se za ko* mercijalizacijo ogrevajo iz gospodar* skih interesov, proti komercijalizaciji pa zopet nastopajo oni, ki poudarjajo strategične interese. Na vprašanju komercijalizacije je predvsem zainte* resirano vse osobje.
Zadružni dom v Beogradu. Na občnem zboru Zveze nabavljalnih za* drug državnih uslužbencev je bilo sklenjeno, da zgradi zveza v Beogradu svojo veliko palačo. Ta stavba bo še letos gotova ter bo stala preko 10 mi* lijonov Din. V njej bo imela zveza svoje pisarniške prostore. V spodnjem delu bodo trgovski lokali in stanova* n]a z lepim razgledom na Donavo. V palači bo lepa dvorana za predstave in prireditve. Pod njo bo uradniška menza. V zgradbi bo centralna kur* java. Palača bo ena izmed najmoder* nejših zgradb v Beogradu in bo odgo* varjala vsem sanitetnim in higijen* skim predpisom.
Uporabljanje slik in kipov za opre* mo uradnih prostorov je urejeno na osnovi čl. 10, zakona o ureditvi vr* hovne drž. uprave. V uradnih sobah morajo na častnem mestu viseti slike Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Isto ve* Ija za vse prostore v teh uradih, v ka* terih se izreka pravica, v katerih sc poučuje, kjer se vrše zasedanja, sve* čanosti ali se sprejema ob posebnih slovesnih prilikah občinstvo. V teh prostorih se smejo nahajati tudi slike ali kipi članov kraljevskega doma. ka* kor tudi portreti bivših vladarjev di* nastije Karadjordjevičev, to pa vse na častnih mestih. Razen navedenih slik in kipov, smejo biti tudi v drž. uradih samo še portreti bivših šefov dotičnih uradov ter umetniške ali umetniško*
zgodovinske slike. Ne glede na umet* nostno vrednost kiparskih ali slikar* skih del, se ne smejo nahajati nikakr* šni predmeti, ki spominjajo na nepo* sredno politično prošlost, ker nimajo z uradnim poslovanjem nobenega sti* ka. Slike iz daljne preteklosti naše dr* žave smejo ostati še nadalje na svojih mestih, če točno predstavljajo zgodo* vino in če značijo pozitivno vrednost. Glede slik poučne vsebine, ki se iz* obešajo v šolskih prostorih in druge tehnične in slične izdelke se razpis ne nanaša. V bodoče bo treba, da pro* svetno ministrstvo odloči, katera umetniška dela so po svoji umetnostni vrednosti primerna za izobešanje v službenih prostorih.
Glavne skupščine Glavnega sa* veza, ki se vrši 29. t. m. v Skoplju, se udeleži kot delegat Zveze njen načel* nik g. dr. Josip Ferjančič. Poleg njega ob zastopal na skupščini državne upokojence g. Maks L i lieg, drugi podnačelnik Zveze. Ostali odposlanci bodo: dr. Ljudevit Valjavec za »Društvo finančnih konceptnih urad* nikov«, Josip Šega in Josip Praš* nikar za »Udruženje nižjih državnih uslužbencev v Ljubljani«, Martin Gruden in Matko Božičev za »Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev« v Ljubljani in Janko G o r š i č za »Društvo poli* cijskih nameščencev in upokojencev« v Mariboru. — 27. t. m. se vrši v Beo* gradu plenarna konferenca Glavnega saveza, ki bo določila smernice glavne skupščine. O poteku glavne skupščine, o plenarni konferenci Glavnega sa* veza in o deputacijah. ki bodo pose* tile člane vlade, bomo še poročali.
Poboljšanje gmotnega položaja av* strijskih državnih nameščencev. Zve* za javnih nameščencev na Dunaju je v odboru, ki šteje 25 članov, začrtala poseben program, po katerem bo iz* vršilni odsek tega odbora predložil vladi sledeče zahteve: L Takojšnje iz* plačilo dvojnih mesečnih plač, ki so jih prejeli državni nameščenci 1. junija t. 1 2 Povišanje za mesec december z zakonom določenih doklad od 15 na 30%. 3. Izplačilo zadostne odškodnine za večje izdatke, nastale vsled poviša* nja najemnin, in sicer od 1. avgusta t. 1. dalje. 4 Povišanje osebnih pre* jemkov s L januarjem 1930 s prizna* njem polne mesečne plače, ne oziraie se na pravkar omenieno odškodnino za povišanje najemnine. 5 Povišanje najnižje plače za 200 šilingov meseč* no. 6. Popolna odprava razdelitve osebnih prejemkov na krajevne raz* rede — Izvršilni komite 25članskeaa odseka je ta program odobril i» skic* nil, da ga porabi kot osnovo za pred* stoječa pogaianja z vlado. Vse te za* hteve se skladno nanašalo tudi na pragmatizacijo, na novo sistemizacijo mest in na osnovo za odmero po* kojnin.
Oblačilno blago za jesen in zimo je dospelo v velikih množinah na za* logo tvrdke NOVAK. Ljubliana. Kon* grešni trg 15. Čitateljem lista priporo* čarno ogled
Žitnih kav je več vrst Žika je pa samo ena. Zaradi njenih velikih vred* nosti za zdravje ima vedno več prija* teljev. Ni čudno, če se pojavljajo tudi ponaredbe. Pri nakupu je paziti zato na ime »Žika«.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna J O S. REICH.
Nove knjige.
Nova Ljubljana. Henrik Lindtner je izdal v samozaložbi brošuro, ki ob* ravnava gospodarski in finančni pro* blem mestne občinske uprave. To de* likatno vprašanje, ki ga doslej še ni nihče hačel, je v razpravi obdelano na zelo poljuden način. Gospodarski in finančni problem mestne občinske uprave je po avtorjevem mnenju re* šiti predvsem z industrijskega vidika in s podvigom tujskega prometa. Ve* lika pomanjkljivost Ljubljane je, da nima zadosti stanovanj. Prav tako so z gospodarskim problemom posredno združeni tudi estetski oziri regulacij* skega načrta ulic in trgov, naprave asfaltnih cest, tržnice itd. V poseb* nem poglavju se pisec bavi s finančnim problemom in kaže na pot. kako bi se moglo mestne finance postaviti na bolj zdravo in trdno podlago. V glav* nem priporoča ustanovitev investicij* skega zaklada, ki bi ga bilo treba do* tirati z večjim posojilom. Ne v zadnji vrsti bi se moral ustvariti program za preureditev mestnih financ in izvrši* tev upravne reforme. — Stanovanjski problem mesta je obdelan v nadalj* njih šestih poglavjih. Avtor predvsem priporoča financiranje privatnih pod* jetnikov za zidanje stanovanjskih hiš ter poda v detajlih amortizacijski na* črt. Razprava odpira za razmišljanje o sanaciji mestne občine in o odpravi stanovanjske bede povsem nove vi* dike, ki so vsega uvaževanja vredni. Z nestrpnostjo pričakujemo, da poda o razpravi svoje mnenje tudi strokov* njak, ki se morda s piščevimi izvajanji ne strinja. Brošuro toplo priporočamo, ker je njen čisti dobiček namenjen kot temelj nabiralnemu skladu za pre* ureditev ljubljanskega gradu. Dobi se pri avtorju (Bleiweisova c. 11/11.) in v Narodni tiskarni za 15 Din.
Narodno gospodarstvo.
Promet z avtobusi v Ljubljani.
Šele 1. 1924. se je pojavil v Ljubljani prvi avtobus, ki je služil kot občepro* metno sredstvo. Vozil je na progi Ljubljana*Dravlje (tovarna »Štora«). L. 1928. se je pa začel avtobusni pro* met naglo in nepričakovano živahno razvijati. Danes imamo v Ljubljani že 14 avtobusnih podjetij. Avtomobilski promet je otvorila tudi mestna malo* železniška družba, ki obratuje ljub* Ijanski tramvaj. Otvorila je namreč najprej progo Ježica*Ljubljana*Vič. kateri so sledile še druge. Avtobusna podjetja so včlanjena v zadrugi, ki šteje danes že 47 podjetnikov s 152 avtobusi. Seveda so tu včlanjeni vsi avtobusni podjetniki v ljubljanski ob* lasti. Iz Ljubljane vozi dandanes že nad 40 stalnih avtobusnih prog v bliž* njo in daljno okolico. S tem je prebi* valstvu, ki je zaradi stanovanjske kri* ze primorano stanovati daleč izven mesta, zelo olajšana hoja na delo in v urade. Za državne in privatne na* meščence, dijake in delavce, je avto* bus , postal prava blagodat, jposebno še ob grdem vremenu.
Slovenci v Ameriki. Ministrstvo za socialno politiko je zbralo stati* stične podatke o naših izseljencih v Ameriko. Po teh podatkih obstoja v Severni Ameriki 17 organizacijskih central, katere štejejo skupno 255.000 članov. Najmočnejše med njimi so slovenske centrale in od teh je največ*
ja Slovenska narodna podporna jed nota, ki ima sama 60.240 članov. Vseh Slovencev živi v Severni Ameriki okrog 200.000 in so vsi organizirani. Za slovenskimi organizacijami pridejo hrvatske. Najšibkeje so organizirani Srbi.
Carinski dohodki v prvem polleb ju so znašali letos 746-l milijona Din, — tu so navedeni zgolj pravi carinski dohodki, dočim ostale davščine in prh stojbine (trošarina, takse itd.), ki se
plačujejo na carinarnicah ob uvozu, niso upoštevane. Lani so znašali ca« rinski dohodki v I. polletju nekaj več, namreč 767'6 milijona Din, a leta 1927. v L polletju 735'9 milijona Din Upa« dek napram lanskim dohodkom je pri« pisovati letošnji izredno strogi zimi, ko je bil promet in z njim tudi izvoz močno oviran.
ŠIRITE HAB OLÄSI

Za lesen In zimo!
kupite volneno blago za obleke, plašče, suknje itd.
Novaku
spec. trgov, sukna
Ljubljana
Kongresni trg Štev. Iv
Najbolje in
najceneje
Drž. uradnikom tudi proti plačilu = na obroke	—
Oglejte si veliko izbiro!
t
Zveza državnih nameščencev za Slovenijo naznanja pre-tužno vest, da je preminul njen bivši podpredsednik, gospod
Anton Svetek
računski ravnatelj v pokoju.
Velezaslužnega moža, ki je do zadnjega posvečal organizaciji vso svojo skrb, ohrani Zveza v najčastnejšem spominu.
Načelstvo.
Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo javlja tužno vest, da je preminul njega predsednik in ustanovitelj, gospod
ANTON SVETEK
računski ravnatelj v pokoju.
Njegov pogreb bo v petek ob 14. uri izpred hiše štev. 5 na Gosposvetski cesti k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 18. septembra 1929.
■ .'v	-
/a; -a, A-cfer’--- 1 •
Ivan Perdan nasl., Ljubljana
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic. Najnižje dnevne cene! Postrežba točna in solidna.
Hotel TRATNIK
Ljsbljaaa, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe.
Nogavice, žepne robce, dišeča mila, kravate, rokavice, vezenine, Sipke, razni trakovi, sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, tapetnike in krojače v največji izberi samo pri
JOSIP PETELINC, Ljubljana
===== (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi ==
Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. - Raznovrstno rudninsko vodo.
Priporoča se
I. {ERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva in tapetništvo.

r
najmodernejše konstrukcije
THE REX Co.
Ljubljana, Gradišče 10
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. PERSCHE
LJUBLJANA, Pred škofijo 21.
Modna in manufakturna trgovina za motke in ženske
Nudi vse potrebščine za krojače in šivilje, razne vence in cvetlice, opreme za neveste in novorojenčke. — Velika izbira ženskih rut.
{ElKUTI & ZAJC
„POD VELBOM“
LJUBLJANU, Stari trg 3.
^U/U/U/U/U/U/U/WU/B/U/UAl/U/U/U/U/Uli/UlU/WU/U/U/U/U/U/Wy/
3	Kr. dvorni dobavitelj
1 ANTON VERBIČ, Ljubljana
3 Delikatese iiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiih Špecerija
3	Solidna postrežba, zmerne cene.
Telefonska štev 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
L. Mikuš
^Ljubljana, Mestni trg 1ü
TOVARNA POHIŠTVA
1.1. NAGLAS, Turjaški trg št. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah-
priporoča svojo zalogo
ikov teni
Popravila se izvršojejo točno in solidno
A. & E. Skaberne, Ljubljana
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok. volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. - Odgovorni uredmk dr. Karl Dobida. - Za Učiteljsko tiskarno Franeč Štrukelj. Vsi v Ljubljani