Je kdo videl pet Ukrajink? stran 11
»Največ mi
Pomeni
Priznanje &tih, ki sem im lahko lagala!«
CREDrTANSTALT
Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana
vko direktorico Od^urju Darjo stran 8
1»
VREME
Sončno in postopno topleje bo.
1. maj, četrtek,	praz. dela
2. maj, petek,	Boris
3. maj, sobota,	Jakob
4. maj, nedelja,	Cvetka
5. maj, ponedeljek,	Angel
6. maj, torek,	Dominik '
7. maj, sreda,	Gizela
Če prvega maja dežuje,	
dobro letino oznanjuje.	
Murska Sobota, 1. maja 1997, leto XLIX, št. 18, cena 180 SIT
Lunine mene: 6. maja bo na našem nebu mlaj. Prvega maja bo dan dolg 14 ur in 21 minut in bo vsak dan za slabe tri minute daljši.
Mao»m
O O O
ru§i razpis sklada za regionalni ra^oj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja
namene bodo letos ^ar? 'J Wjardo 250 milijonov tolan Tudi tokrat največ sredstev Mijstvo in dopolnilne deja ^ah	8traB
kmetija '97
naj... kmetije ena od naj... akcij Vestnika. Ker se je dobro tudi letos. Objavljamo tudi že prijavnico. stran 28
OD 30. APRILA
DO 10. MAJA
^4??° k izbor
Prodaja bo v vseh Potrošnikovih poslovnih enotah z živili.
Z DOBAVITELJEM »ETA«
s^poti vodijo v
Revščina ima več obrazov
/Kos
paprika paradižnik, 650 g
1S7.50
SlT/kos
%
' V|ŠNJA ^0°, 720g ^>80 SlT/kos

Nagradna prvomajska križanka stran 19
Ironija! Prav od tam, kjer se v igralnicah vrti ruleta, kjer se mečejo kocke in zapravlja denar za strast, kjer si le 'izbrani morejo privoščiti vznemirljive, bogate, zabavne, razuzdane, dolge počitnice, so nam sociologi s strokovnega srečanja pred kratkim sporočili: družbena neee-nakost se poglablja.
Iz okvira razkošja se je opazovala, analizirala, razvrščala revščina - in ljudje, ki ji pripadajo. V hotelu ob morju so učeno rekli: na
stajajo nove elite in na drugi strani novi margi-nalci, s preprostimi besedami povedano, postajamo družba bogatih in manj bogatih, revnih in še bolj revnih. Strokovnjaki o družbeni resničnosti pač znajo govoriti izza govorniškega odra. A kaj govorijo tisti, ki to realnost živijo, ki jim življenje v revščini, obrobju, odrinjenosti, prezrtosti ni le strokovna razprava za objavo ali lastno titulo, ampak vsakdan ? Do podrobnosti jo poznajo, revščino namreč, ki sega pri nekaterih že tako daleč, da je komaj še za hrano in golo preživetje. Se najtežje se prebijajo skozi življenje zaznamovani, ki so zdrknili na rob družbe, potem stari, ki živijo sami in jim je bolezen vsakdanja spremljevalka, ' ostareli kmetje na zapuščenih kmetijah, enoroditeljske družine, ki živijo v svojem gospodinjstvu, morda še v podnajemniških stanovanjih. In še nekaj je, kar moremo zapisati pred praznikom dela: tam,
(Uvožena) hrana -pesticidi na krožniku strup otroku na materinih prsih
Pomurska raziskava Pesticidi v humanem mleku stran 7
Lani »privarčevali« 112 milijonov tolarjev
stran 3
kjer ni dela, domuje revščina.
Toda revščina ima več ogrinjal, ni samo pomanjkanje v preživetju. Vse bolj jo zaznamuje tudi odrinjenost od družbenih sprememb in dogajanj. Ljudje revščine razkrivajo tudi svojo nemoč ter zgubljenost, neznajdljiv&st v vse bolj zapletenih in hitro spreminjajočih se sistemih in pravilih v državi. Sto in ena sprememba na leto predpisov pa norm, načina zagotavljanja pravic, menjavanja uradniških pristojnosti, nazivov -
vse to malega človeka še bolj upogne, da z negotovostjo trka na vrata, če sploh poskusi. Toda vrata državnih hramov zanje ostajajo in postajajo vse bolj zaprta in nedostopna. Ali kot so učeno ugotavljali strokovnjaki: razlike v dostopu do zagotovljenih storitev socialne države na področju izobraževanja, zdravstva, bivanja in varstva se povečujejo. Dobrine socialne države postajajo vse bolj rezervirane le za tiste, ki imajo in ki lahko. Morda še najbolj boli uvajanje doplačil v zdravstvu.
Zato neenakost med ljudmi ne pomeni le, da nekateri vozijo avtomobile najvišjega razreda in drugi tistega iz nižjega ali pa ga sploh nimajo, ampak da postajamo družba neenakosti v zdravju oziroma bolezni, v znanju in možnosti pridobiti si ga, v bivanju ali imeti streho nad glavo.
MAJDA HORVAT
IZktualno okoli nas
vestnik, 1 ■
Ljutomerska klet dobitnik visokega priznanja na ocenjevanju chardonnayev z vsega sveta Najvišja ocena med polsladkimi vini
Po nagradi za laški rizling pred dvema letoma je to že drugo visoko priznanje ljutomerskemu vinu na ocenjevanju v Franciji
V francoski Burgundiji, deželi burgundcev, so pred kratkim pripravili tretje ocenejevanje chardonnayev z vsega sveta. Na ocenjevanje, ki je potekalo pod pokroviteljstvom OIV, mednarodnega urada za trto in vino iz Pariza, so tokrat prejeli 1.400 vzorcev chardonnayev iz vseh tudi najbolj znanih držav pridelovalk belih vin, posebna strokovna komisija pa je najboljšim podelila 167 medalj. Že to dokaj skromno število priznanj je dokaz, da je bila komisija pri svojem delu izredno stroga in je nagradila resnično le najkakovostnejše.
Slovenski pridelovalci so v ocenitev poslali osem vzorcev chardon-naya, najbolje pa se je odrezala Ljutomerska klet, ki je za izbor char-donnaya, letnik ’95, prejela najvišjo oceno v kategoriji polsladkih vin in si tako prislužila srebrno medaljo. Strokovnjaki zatrjujejo, da ima ta medalja ob tem sistemu ocenjevanja težo zlate medalje, zato so v Ljutomerski kleti nanjo še toliko ponosnejši. Med slovenskimi chardon-nayi sije bronasto medaljo pridobil še letnik ’93 Ivana Batiča iz Šempasa. Naj zapišemo, daje bilo na tem ocenjevanju podeljenih le pet zlatih medalj.
Ljutomerčani so pred dvema letoma na ocenjevanju v Parizu, ki je prav tako potekalo pod pokroviteljstvom OIV, že prejeli medaljo za laški rizling, letnik ’93. Tudi za letos nagrajeni chardonnay so v Ljutomerski kleti že naročili posebne nalepke, s tem vinom pa bodo napolnili 3.500 steklenic, ki bodo že kmalu na voljo ljubiteljem kakovostnih
Kreativni perejo bolj belo
Slovenski oglaševalski fiesti^
Ali sta bila v obliki Škarij prekrižana feferona iz plakata za letošnji SOF kaj ostra, koga sta naj spekla in komu sta najbolj prijetno začinila večeijo, se je razkrilo na letošnjem šestem Sloven oglaševalskem festivalu, kije bil tokrat prvič v Ljubljani, v Cankarjevem domu, danes tedenn^
Po vrsti
Prijavljenih je bilo več kot tristo del, navzdolž in počez razdeljenih v kategorije in skupine - prijavljeni televizijski in radijski oglasi so se predstavljali dopoldan, tiskani oglasi, letna poročila in koledarji pa so bili ves in še naslednji dan razstavljeni v spodnjem preddverju Cankarjevega doma.
Malo bolj izbrani so se postavili v celoti na ogled popoldan, ko so kreativni direktorji štirih oglaševalskih agencij predstavili svoje akcije, ki so prišle v ožji izbor za kreativno akcijo leta in s tem za nagrado za najboljšega kreativnega direktorja zata ura MM.
povedala, da kar žre knjige, premeteno izrabil in si pridobil simpatije na račun svojega negovomištva in med publiko razdelil napolitanke v obliki knjigic. Šle so v slast, jaz pa svojo še vedno hranim zapakirano, da me ne bi razsekal kak samuraj.
Meta Stvarnik je medevdke predstavila s petnajstminutnim filmom, opremljenim z božično cingljajočo glasbo, nazadnje je še sama zasijala v velikem planu iz platna in pospremila predstavitev s sufražetkasto čustvenim nagovorom o teži naloge, naj v destih minutah premaga tri moške in kako so medvedki, pediatrična klinika in mobitel svojo zlato uro, zlati čas že imeli. Rakušček je
Delovo akcijo predstavil po fazah razvoja in napada na potencialnega potrošnika v vsej njeni širini in razsežnosti, s skicami, grafi in podatki.
Strokovno
Na dveh delavnicah, ki so bile strokovni vrh festivala, se je na prvi govorilo o Internetu v oglaševanju, na drugi pa o marketingu in oglaševanju. Prepiralo se ravno ni, so pa na prvi, pod vodstom dr. Mira Kli-neta, poskušali nekako opredeliti vlogo Interneta pri oglaševanju, zanimovost le-tega za oglaševalce in načine, kako prepričati obiskovalce internetovskih strani, da si bodo na njih pripravljeni ogledovati oglase, ki bodo morali, če
bodo hoteli biti za upn^ mivi in ga obdržati M predvsem informirati j
Na drugi delavnici P1 f pravljalo predvsem, tivca od navadnega	i
dnega marketinga^'1"] deljavalo in določevdo^n jem kreativnosti.
In nagrajuj
Podelitev nagraj J krila nagrajencem ebjl ativnega direktor81 Jane Rakuše^*”
Pos sej »il zav mili s>«
»an
J »2>(
M
svoji karieri doou^- M Lunini bančni roparji situlo za TV-oglas.za^J jo je dobil Torax studi f 3 kolekcijo Cliche storž mlade koruze -m*? obleka) za radijski Pan za izdelek Zum inf J mzumzum ...»zapelji nastopi tišina, nato^J obmolknejo”). Oll^J bil Mobitel, oglašata^ leta Jani Bavčer, ag^l
>10) ieb
»za
Vej
bila Luna.
L. KOVAČ
•^-Iz Ljubljane piše
Spomladansko prebujanje Ljubljane je najbolj
sl
n
a,
»a
Js Us »e
lola
Pi
h
s(
obrtnike 7.000,00 SIT polletno, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 180,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstofni
MB
Izdaja:
Podjetje za informiranje
Murska Sobota

%

vin.
Drago Kuhar
Premislek o prazniku dela je preveč nabit z ideologijo in, kar je še slabše, s politiko, in to že od vsega začetka praznovanja, saj se je ta svetek proslavljal in se še na način, kot ga narekuje trenutna posvetna oziroma državna oblast, ker ona pač ne more iz svoje kože in hoče vladati tudi delu. To pa lahko uspeva edinole tako, da ljudi prepričuje v »pravo« razumevanje dela, ki pa ima v sebi nemalo golega funkcionalizma in posiljenega kategorializma, kajti vrednostni sistem si delo preprosto nasilno prilašča. Zakaj samo s pojmom lastnine je mogoče vcepiti delu občutek večvrednosti, s tem pa se mu odvzema bivanjsko bistvo, artikulacija biti dela pa je. velikokrat umetničenje, ne pa premišljevanje o fenomenu dela, kajti človek je edini, ki prav z delom prepoznavno osmišlja svoje življenje. Torej z modrim početjem, ki naj bi bilo užitek in zadovoljstvo, ne pa prisila in mora, kajti le ustvarjalno delo je humano delo za obstoj človeka in celotnega človeštva, saj edinole kreativen posameznik zmore ohranjati v prirodnem bistvu najprej samega sebe, nato pa tudi občestvo, za katero pa niti ni toliko pomembno, ali se imenuje ljudstvo ali narod, čeprav je zagotovo res, da človek le v strukturi nacije lahko zagleda svoje lastno bitje skupaj z bistvom in tudi njegova bit ni več zakrita, ampak ostane toliko skrita, da se radovedno delo poglablja v skritost, ki je seveda toliko smisel, kolikor je odkritost, kajti človekovo delo je odkrivanje samega sebe, ampak ne zato, ker mora tako biti, marveč zaradi tega, ker tako je in tako tudi bo, če človek hoče po človeško živeti, in ne zgolj preživeti, ker delo pač ni dogma, temveč je resnica, brez katere se ne more eksistirati.
Pametovanje o delu velikokrat zgubi pravo težo, če nimamo v mislih in pred očmi najprej intelektualnega dela, zakaj ravno ono karakterizira človeka kot človeka. Torej kot tisto živo bitje, ki se rodi s pametjo, s pomočjo nje pa človek lahko modruje, ampak ne. zato, da bi se delal najmodrejšega, temveč zato, da bi sploh lahko eksistiral kot modrec, ki svojo pamet ne nosi za prazen nič, temveč zaradi tega, da omodri svojo lastno kreativnost, ki se najenostavneje rojeva z delom, s katerim kreacija živi in ne umre, kvečjemu le umira kot zamenjava in minevanje, to pa ne pomeni izgubljanja pomena, ampak nadgrajevanje. To zmore samo človek z intelektualnim delom, zato je praznik dela predvsem praznik intelektualnega dela, ki je toliko počlovečeno, kolikor se je človek sposoben izogniti ideološkim primesem in koliko se je pripravljen znebiti navlak politike in vseh tistih -izmov, ki poveličujejo in ovekovečujejo delo kot dogmo in zapoved, saj človek dela ne sme čutiti, še manj pa razumeti kot neozdravljivo odvisnost, ampak kot edini zdrav način življenja, ker delaholizem je huda bolezen, saj dela človeka norega v slabem pomenu, ker zgubi vso oblast nad sabo. Če pa se človek ne zna samoobvladovati, potem eksistenca gubi na smislu in je kvečjemu le prisesana na zemljo kot nebesa v človekovo nespametnost.
Delo samo po sebi je neprecenljiva vrednota, zato ga je treba venomer meriti in znotraj samega sebe primerjati, čeravno se ga ne da dokončno izmeriti, ker smisel pač nima večne merice, ampak se vedno znova vzpostavlja.
In to po modri pameti, kajti samo ona lahko človeku pripravi delo kot praznik, ki pa ne sme biti opijanjeno veseljačenje, ampak iskanje korenin v fenomenu delo.
Že od zdavnaj, predvsem pa danes dajmo vetra premisleku o intelektualnem delu, ki ljudi zagotovo ne bo proletariziralo v slabo skušnjo, ker intelektualno delo preprosto zahteva izkustvo iz vedenja in znanja, saj ni dovolj, če delavec le pljuje v roke, ampak je zadovoljstvo, če pljuje iz svoje lastne modre pameti.
Štirje kreativni in izbrani...
Stojan Pelko iz agencije Luna je predstavil oglaševalsko akcijo za tiskalnike Epson - bančne roparje, ki v dobri stari gangsterski maniri oropajo banko, pobašejo plen in ... -toda, kdo se pa črnobelih roparjev, ki bi bili v ponos samemu Quentinu Tarantinu in tiskalnikov, ki imajo nekaj opraviti z denarjem, ne spomni s televizije? Požrešni leksikon DZS, ki pohrusta vse knjige na knjižni polici in ki ga na koncu samuraj razseka na osem knjig, je predstavil Igor Arih iz Future. Medvedke, ki so se odtrgovali od srca, pošiljali na Mobitel, podarjali in zbirali denar za pediatrično kliniko je predstavila Meta Stvarnik iz Imelde 8000. Akcijo Dela in Diners Cluba - tistega denarja več ali manj in kartic in naročnine na Delo - je predstavil Janez Rakušček.
In kako so se predstavili
Pelko je Bančne ropaije pospremil s kratkim filmom, v katerem so soustvarjalci prvega pravega slovenskega gangsterskega filma povedali, kako so ga delali, kaj so si o njem mislili, kaj mislijo drug o drugem in mimogrede ustvarili še en duhovit in tekoče gledljiv slovenski film. Arih je predstavitev akcije za DZS in knjižnega požeruha vpeljal z anekdoto iz otroštva o pridni sošolki Mariji, za katero je mama
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1997 je 2.300,00 SIT, za pravne osebe in
davek od prometa proizvodov.
Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WVWV stran: http://www.p-inf.si.
Slastno .
Zmagovalce, '"joče, novinarje in MJ ki oglašajo se jezaVM Sa je prispevala dnsPrl Veritas. Ena obložena^] Posebno šibila, in sunke v testu . Sl' golaža, pač pa morske deklice. Sr J slovenskega MarJ3"3' J
-
> pa predvsem
Očiščevali bi druge, ne
Spomladansko prebujanje Ljubljane je najbolj čakamo, da bodo v mestni
očitno opaziti na njenih javnih površinah, ki jih v teh dneh intenzivno čistijo komunalne službe in številni posamezniki, organizirani v raznih skupinah. Gre za splošno akcijo Pomladansko urejanje okolja v okviru nje pa še za gibanje Za čisto in zeleno Ljubljano. Pogumnejši in sposobnejši Ljubljančani pobirajo iz Ljubljanice odvržena kolesa, koše za smeti, klopi itd., manj sposobni pa si lahko pri Sna-ginem vratarju priskrbijo plastične vrečke in rokavice ter pobirajo drekce po parkih in plastično nesnago ter konzerve po ulicah. Društvo Ljubljanica 'pa je že nekajkrat jzvedlo čiščenje obrežja Ljubljanice, in to celo uspešno. Čiščenj Ljubljane pa je več vrst: požaganih pomnikov »okupirani« in z žico obdani Ljubljani še zdaj ni nazaj na svojih mestih in jih tudi ne bo do 9. maja, ko bo Ljubljana praznovala svoj drugi letošnji praznik - takrat »rdeči« dan zmage, in tb z 41. pohodom Ljubljana '97. »Črni« ljubljanski praznik smo že proslavljali aprila, ko so zasedali tudi ljubljanski svetniki, in se prav tako precej časa mudili pri »čiščenjih«. Eden od svetnikov je zahteval, da se mora na ljubljansko stolnico takoj vrniti spominski pomnik, ki so ga odstranili, ko so stolnico obnavljali, nato pa so ga pozabili postaviti nazaj. Seveda je bila to »osvobodilna« plošča, ki je spominjala na protest ljubljanskih žena zaradi zapiranja njihovih mož med vojno. Druga svetnica pa je bila mnenja, da če bi že ta spomenik postavili nazaj na stolnico, naj ga tudi opremijo z napisom, da je ta steber pomnik in dokaz 45-letnih komunističnih laži, lažnega zgodovinopisja in pranja možganov; to pa naj bi bilo celo prevedeno v štiri jezike: angleščino, francoščino, italijanščino in nemščino. Toda za enim veseljem pride takoj žalost: mestni Dinos se je odločil, da bo umaknil zabojnike za steklo, ki so bili zadnja leta razvrščeni po ljubljanskih ulicah in so se prav dobro obnesli. Tako za tiste, ki niso vedeli, kam s steklenicami, kot za klošarje, ki so v njih našli dodatno motivacijo za svoje angažirano delo. Seveda je tudi tu vzrok denar, saj naj se Dinosu to delo ne bi splačalo; za eno praznjenje zabojnika steklovine je dobil 1200 tolarjev subvencije, hotel pa bi vsaj 1800 tolarjev. Zagrmele so politične stranke, županu je napisala ostro pismo političarka v naftalinu Danica Simšič in tudi župan se je zganil. Zdaj samo
sijo za proučitev problema, izvea<‘ -mnenja in naročili posebno štuttt0' Torej naši mestni svetniki, ki tembra 1995 pripravljajo poslo^ pa ga še danes niso sprejeli. HaJe , Če bi jim to in nesprejetje proro^
sno, nihče se ni hotel zameriti e"' stvari, ki je v resnici tudi sprejemu pri županu Dimitrij"*'^1 dnik KK Smelt Olimpije Jože ril košarkarsko žogo s podpis'1 M tabora v osebah obeh D‘"1'lrlMjkl>j vačiča) zaigrala košarkarsko 0 smo ob tem vsaj izvedeli, da > računa za ljubljanski šport n" na tolarjev, več kot tretjina 0 njena za plače športnim f"nK vljalcem objektov. Takoj je je evropski mesec kulture ‘:*l0luK začetkom pobral 240 njegova cena, zaenkrat še ni .. Predvideva se, da bo okoli zagotovilih države denar ne	priP^.'
te velike prireditve bo 15-de k pa so potekale dve leti-	it.
dogodki bodo potekali v d^* „ večina koncertnih, gledališč' dkov pa bo premiernih. . n.
Sicer pa je bil pretekli znamenju žoge in knjige; pije so sklenili svoje evropf Mjl" mm tretjim mestom, zato sej slo pred dvorano Tivoli Oči" ■ magalpapežev blagoslov; tr^j magal slovenski knjigi, JlM parku Zvezda. Kot je že prodajali knjige s popust^ drugi samopomembneži P" 5 J/ X di slovenski knjige. Prišel je'

S
S
J .maj 1997
/Aktualno doma
3
V Gornji Radgoni se spet dajejo
»privarčevali
112 milijonov tolarjev
^radgončani so bili vedno znani kot dobri »pingpongaši« JJj^ovim svetnikom in županu pri tem ni para
da]jj0' preteklih tednih v Občini Gornja Radgona kar nekaj aa Zadnji °..cinsk> svetniki in župan poskušali najti skupen jezik, / Vložil Znova ^j^vilo. Potem ko jim je župan Miha Vode-^."'kvpofrdjij račun, so ga zavrnili trije odbori, kasneje pa so ®Wia tolarjev	svetn^*' Zavrnjeni predlog proračuna je imel 782
.^ov, °d cesarje bilo 112 milijonov neporabljenih lapenskih sredstevJe Za neRaj mani kot milijonov neporabljenih ^zavrnit153 bil samo t0
;°Vjetudi ta d ’eden od vzr°-““i jasno kauV°bcini še ved-Pravi ta* °d proračunov
,Skem svetu0Sprejti v i 'južnem r - Zupan je to
”eindekSe pba proračuna in
so ^Presenetilo
L 5VnePorahr m>lijonov sredstev.
tm^^bili čim slJlhPrido-le .VeČ’ da bi PO-
S’nski občin. b^ T°paJe občini v
škodo, saj od države v prihodnje ne bodo mogli zahtevati večjega deleža.
Omenjena sredstva, ki so ostala od lanskega proračuna, je župan predvidel za dokončanje že začetih investicij (vodohrami, ceste, kanalizacija), nekaj za mejni prehod ter za odkup tridesetih stanovanj od Kmetijstva Črnci in s tem za rešitev vprašanj bivanja tridesetih družin. Vendar je predlog za nakup stanovanj sprožil vik in krik svetnikov, ki so bili mnenja, da ta stanovanja niso vredna nič in naj se problem reši tako, da jih zadruga podari svojim nekdanjim delavcem, ki tam
živijo. Oglasila se je tudi svetnica Albina Horvat, ki je vprašala župana in hkrati svetnike, kje je bila sociala leta 1993, ko je zadruga ponujala stanovanja občini zastonj, pa jih niso bili pripravljena prevzeti, sedaj pa se sprenevedajo, da bi jih kupili za dvajset milijonov tolarjev.
Svetnik Feliks Petek pa je bil na koncu mnenja, da pročuna ne morejo sprejeti, ker naj ne bi bil v skladu z zakonom. Čeprav podrobnosti o tem, kje naj se ne bi ujemal z zakonom, na seji nismo slišali, niti po petnajstminutnem odmoru ne. Županu pa so naložili, da v desetih dneh pripavi nov predlog zaključnega računa.
Svetnik Petek je županu tudi očital, da je v letošnjem letu samovoljno in nezakonito po nizki ceni dovolil prodati stavbo za Partizanom Gei, kjer je imela delež Občina Gornja Radgona, in to ne da bi občinski svet o tem
Na seji so sprejeli tudi sva sklepa, s katerima so potrdili prenehanje mandata dvema svetnikoma, ki sta odstopila, Lojzki Frajham in Francu Ši-bratu. Slednji je v svoji odstopni izjavi med drugim zapisal, da ne prenese več takega obrekovanja in načina dela tega sveta. »Ta svet potrebuje po moji presoji le pravnike in doktorje znanosti ter učene politike, ne pa nas nevedne (nekje povedano) svetnike, ki nas preglasujejo namišljni in nagovorjeni svetniki,« je še zapisal.
kaj vedel, kaj šele odločal.
Minil je še en sončen popoldan, ki so ga neutrudni in vztrajni gornjeradgonski svetniki in člani občinske uprava preživeli v temni dvorani gasilskega doma in si podajali žogice, povezane s starimi in vedno novejšimi zamerami. Zamerami, ki jih vrli udeleženci gojijo kot kakšen kapital. In med tem, ko si obe strani dajeta nizke udarce, se karavana težav v njihovi občini vali naprej in je vedno daljša. Saj gredo mimo njih uničene ceste, slaba kakovost pitne vode, stanovanjska vprašanja, deželna razstava, grad v Gornji Radgoni, gospodarstvo,
nezaposlenost...
ANR
bed letošnjim sejmom VINO ’97
konta'ene'«4
v S90-
sejma novtaMJ® s ?n?raNam\ ta tave-"N Masajema
sejma NW0 '97 A' ''U. ta 1. junija na Go-^MskemraistaN\šču'i Ujn-w\. Kta so ^oveda\v, s0 ta\?raN\jatae?,a ra1; menja ta\A1 vosreinvaU '"''i"®tjem, tokrat v okolju v v ^We%a okoliša .'Avvetskik %or\c. To so po ^Menet pokazali 1 obrs-n^kteti poijetja TtaAponske
Kapela na
\ \^ktor Ljubljanskega j t^b^-tafse je dejak ča \3 WljmN prirejanju \ sejmov čo\%o\etno \	sa5 je potekata prva
\ Utom pokušina vin v \	^1• Uta. Naštet je
\ w^rntr letnic, ki so l^®1 razvojem ■ ■
V Črenšovcih slovesno odprli prenovljene in dograjene prostore zdravstvene ambulante Kmalu dva zdravnika
in več pacientov?
Novi in prenovljeni prostori zdravstvene ambulante v Črenšovcih so bili že nekaj časa nared, minulo soboto pa so jih tudi uradno in slovesno predali svojemu namenu
Svojčas se je zbralo na takšnih ali podobnih proslavljanjih novih »delovnih zmag« precej ljudi, tokrat pa jih je prišlo bolj malo, čeravno je bila otvoritev dan pred državnim praznikom - dnevom upora. O njem sicer niso rekli nobene, za razlog pa nismo spraševali.
biSieLMljafinske-vgi U Pr'do-
VJih ,■'a, da brdhinto-nrejmen'eda^ tiste’ epako Snlr? v‘n-'h Ocen Vr°P-VV °cen, njevani
>	?eno.
Črenšovski župan Anton Tor-nar, ki je prvi spregovoril o pomenu nove pridobitve, je povedal, da so poslej prostori za 35 odstotkov večji kot prej in merijo skupaj okrog 250 kvadratnih metrov (funkcionalna površina). Na voljo sta dve ločeni ambulanti za splošno in tudi dve ambulanti za zobozdravstveno službo, lekarna pa meri kar 92 kvadratnih metrov. Ure-
dili so tudi blizu 800 kvadratnih metrov parkirnih prostorov in pridobili tri stanovanja (eno je zdravniško). Naložba za vse to je stala blizu 50 milijonov tolarjev. Sredstva so črpali zaenkrat iz občinskega proračuna, razen za lekarno, saj so zanjo v celoti zagotovile denar Pomurske lekarne M. Sobota (18 milj. SIT). Tako pričakujejo sofinanciranje še iz Ministrstva
Republike Slovenije za zdravstvo in sosednje Občine Odranci.
Direktor Zdravstvenega doma Lendava Alojz Jerebic je ob tej priložnosti med drugim dejal, da bo predvidoma septembra začel delati v črenšovski ambulanti še en zdravnik splošne prakse, zato pričakuje, da se bo povečalo tudi število pacientov; direktor Pomurskih lekarn Ivan Zajc pa je poudaril, da v Črenšovcih poslej ne bo več samo podružnica, ampak prava
lekarna.
JOŽE GRAJ
Državna sekretarka v ministrstvu za zdravstvo Dunja Piškur - Kosmač (na posnetku) je pohvalila Občino C renšovci, ki se je izkazala pri tej naložbi, ter izrekla tudi tole misel: »To so dogodki, ki lepšajo naše delo in Z|vljenje.« V krajšem kulturnem programu so nastopili šolarji osemletke v Črenšovcih.
Žgoči temi v Krajevni skupnosti Radenci sta novo pokopališče in cesta proti Ljutomeru Tresla se je gora, kaj se je rodilo?
Težko je delovati brez lastnih prihodkovnih virov - Gradbenega odbora niso »preselili« na občino, statut KS so sprejeli brez težav
Je že tako, da ljudje dobijo vtis o nedelu svoje krajevne skupnosti, če o njeni dejavnosti nič ne poročajo tudi javna občila. Zato so nekateri člani sveta KS Radenci vztrajali, da je potrebno povabiti na njihovo zadnjo sejo tudi novinarje. In imeli so res kaj povedati tudi za širšo javnost.
Najprej, čeprav nenapovedano, so se dokaj polemično lotili regionalne cestne povezave Radenci-Sitarovci-Križevci pri Ljutomeru. Marjan Neuwirt, ki je dregnil v to temo, je najprej kritiziral predstavnike Občine Radenci, češ zakaj se nobeden ni udeležil zadnjega sestanka o gradnji avtoceste, do katerega je prišlo na pobudo poslanca Državnega zbora Ferija Horvata. Menil je namreč, da občina nikakor ne sme stati ob strani pri teh aktivnostih, temveč mora biti še kako zainteresirana za ustrezno rešitev priključka iz smeri Radenci na avtocesto. Še prej pa lahko nastane velik problem, ko bodo zaprli most čez reko Muro zaradi obnavljanja, promet pa preusmerili na cesto Ra-denci-Sitarovci-Hrastje - Mota-Vučja vas-Križevci. Ljudje v teh krajih so namreč odločeni, da nikakor ne bodo dovolili tranzitnega prometa po tej cesti, če je prej ne bodo rekonstruirali oziroma poskrbeli, da bodo lahko otroci varno hodili v šolo, da se ne bodo hiše ob cesti tresle in pokale ... Predsednik Občinskega sveta Občine Radenci Jože Flegarje povedal, da občina ne stoji ob strani, ampak da si bo prizadevala »potegniti« iz te situacije kar največ. Nuewirt pa je dodal, da je bila oljubljena rekonstrukcija tega cestnega odseka že leta 1994, zgodilo pa se ni nič. V Sitarovcih morajo na primer otroci pozimi čakati na avtobus v temi, saj nimajo nobene luči za javno razsvetljavo ob tako prometni cesti.
O gradnji mrliške veže in urejanju novega pokopališča za Župnijo Radenci smo že pisali. Medtem je vežica pod streho in kočali so večino komunalnih del, ki so bila potrebna v zvezi s to naložbo. Gradbeni odbor, ki ga vodi Alojz Majcen, si zasluži vso pohvalo za dosedanja prizadevanja. Vrednost doslej opravljenih oz. oddanih del je bila okrog 44 milijonov tolarjev, za dokončanje pa potrebujejo še blizu 53 milijonov tolarjev (največ za ureditev okolice in pešpoti, opremo, vhodni križ in portal, javno razsvetljavo na pokopališču itd.), toda krajevna skupnost nima lastnih viroh prihodkov. Referendumska sredstva, ki so jih zbirali v ta namen do leta 1993, so namreč že zdavnaj skopnela. Tako so nadaljnja dela odvisna predvsem od financiranja iz občinskega proračuna. Del denarja pa bi lahko zbrali z vnaprejšnjo prodajo grobnih polj, iz oddane koncesije in še kakšnih drugih virov. Nekateri predlagajo tudi razpis novega referenduma za krajevni samoprispevek. Na občini so se odločili, da ne bodo nakazovali denarja v ta namen na račun krajevne skupnosti, ampak neposredno izvajalcem del. Zato naj bi gradbeni odbor »preselili« k njim, torej da bi deloval pri občinskem svetu in ne več pri svetu KS. Večina članov pa je bila proti taki odločitvi, kajti zakaj bi ukinili svoj uspešni odbor. In zakaj naj bi bilo to sploh tako pomebno, da bi moral odbor »preiti« pod občinsko streho? Ampak o tem naj bi vseeno še enkrat odločali na prihodnji seji.	JOŽE GRAJ
Borut Pahor o aktualnih zadevah
Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov Murska Sobota je v soboto zvečer pripravila zanimiv pogovor z novim predsednikom slovenske ZLSD Borutom Pahorjem. Srečanje so izkoristili tudi za počastitev 27. aprila, dneva upora proti okupatorju. Prevladalo je stališče, da je strpno domoljubje aktualna vrednota za reševanje slovenskega nacionalnega vprašanja tudi danes, predvsem v luči našega vključevanja v družino demokratičnih in razvitih držav in narodov.
V nadaljevanju svojega pogovora je Borut Pahor poudaril, da si morajo v novih političnih razmerah v prvi vrsti prizadevati za večjo kredibilnost svoje stranke. Taje po moči peta parlamentarna stranka, ki si po letošnjem kongresu še bolj prizadeva za prepoznavno vlogo pri uresničevanju pravnih, razvojnih in socialnih reform. Med drugim je izrazil željo, da bi Slovenci postali v določenem smislu urejena in disciplinirana družba. Po njegovem mnenju morajo veljati nekatera pravila, ki se jih moramo držati, ker drugače izgubljajo siromašnejši oziroma tisti, ki so manj močni.
Precej številno občinstvo je nato postavljalo vprašanja o aktualnih zadevah današnjega časa, v katerem igra pomembno vlogo tudi članstvo Združene liste socialnih demokratov. Tako je bil med drugim govor o odnosu do polpretekle zgodovine, reformi državne uprave, nedokončani reformi lokalne samourave in vlogi prohodnjih pokrajin, pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o uresničevanju kolektivne pogodbe, lastninjenju in drugem.	M. JERŠE
e— ------------------------—,, .
Zadnja novica
Tik pred koncem redakcije smo od ZKOS-a dobili svežo novico, da bodo sodelovali gledališčniki na Linhartovem srečanju z dvema predstavama, z Malomeščansko svatbo in Klaustrofobično komedijo. Selektorja sta povedala, da preprosto zato, ker sta dobri. Kratko vest dodajamo zato, da dopolnimo poročilo na Kulturnih obzorjih, kjer piše, da se je uvrstila samo ena predstava.
4
^gospodarstvo
Agroservisova proizvodnja
Ostaja
Proizvodnja v Agroservisu bo ostala Agroservisova. Torej ne bo ne Pomexova ne od koga drugega. Tako se je pred kratkim odločilo vodstvo podjetja in tako se je v svojih stališčih zavzel nadzorni svet družbe.
Ali kot pravi direktor Agroservisa Jože Lenarčič: »Tudi stališče nadzornega sveta je, da se tem proizvodnim programom, dvema, trem in pa skupini delavcev pod vodstvom inženirja Fišerja omogoči, da to izpelje, kot sam ocenjuje, da je najbolje.« Proizvodnja v Agroservisu je v zadnjih letih doživljala številna prestrukturiranja, menjave in spet iskanja glede na razmere na trgu. V zadnjem obdobju je bila naravnana in usposobljena za izdelavo delov za proizvodnjo TAM-a. Ker pa je ta propadel, je bilo tudi dela vedno manj in iskali so spet novo rešitev. Našli so kooperantsko delo, izdelovanje peči za centralno ogrevanje s firmo ICT iz Maribora. Prav s slednjim programom, ki so ga v Agroservisovi proizvodnji v sodelovanju z mariborsko firmo začeli razvijati v zadnjem času, nameravajo ohraniti proizvodnjo.
»Skratka, našo proizvodnjo smo poskušali ohraniti pri življenju s tem, da smo iskali vedno nove programe. S firmo ICT ali Evroterm smo prišli tako daleč, da smo začeli izdelovati celo paleto kotlov za centralno kurjavo za trda in tekoča goriva ter v različnih izvedbah.
Tudi peči so takšna proizvodnja, da se na njih ne da ne vem koliko zaslužiti, toda pokrivajo se stroški dela in še kakšen odstotek dobička se lahko ustvari, če se proizvodnja uredi, kot je potrebno,« je o proizvodnji, ki se bo še razvila, povedal Bojan Fišer, vodja proizvodne enote v podjetju.
»Ali se strinjate s to oceno?« je sledilo vprašanje direktorju Agroservisa Jožetu Lenarčiču?
»Pri nas je prav vse lahko tvegano, tudi naši servisni programi so lahko tvegani. Ampak če se nekdo več kot dvajset let ukvarja s strojništvom in razvojem, potem mu je treba verjeti. Če sodelavec pravi, da bo šlo, potem mora iti,« je izrekel zaupanje v sodelavce in program sogovornik.
Proizvodnja peči, ki jo uvajajo v Agroservisovi proizvodnji, naj ne bi imela le začasnega značaja ali bila le za prebroditev krize, ampak naj bi imela dolgoročnejšo vizijo. V prihodnjih dneh bodo analizo perspektivnosti proizvodnje dali tudi na papir, pa ne samo zase, ampak tudi za to, da bi si poskušali pridobiti sredstva iz naslova prestrukturiranja proizvodnje. V proizvodnji bi tako imelo delo še naprej dvanajst delavcev, tudi tisti štirje, ki so sedaj posojeni SCT-ju Murska Sobota. Sploh pa so si delavci, ki so v sušnih časih, ko ni bilo dovolj dela in so hodili po drugih podjetjih, v Lentermi v Lenartu in v podjetju TVT nabrali izkušnje za izdelovanje peči, tako da se bodo lahko hitro vključili v proizvodnjo. Ko pa bodo izdelovali celotno osvojeno paleto različnih peči, bo, kot je povedal Bojan Fišer, potrebnih še več delavcev. S svojimi izdelki, ki so jih razvili skupaj z mariborsko firmo, se bodo predstavili še na mariborskem sejmu. Povpraševanja na trgu po teh izdelkih je dovolj, pravijo v Agroservisu, odpira pa se tudi možnost prodaje čez mejo.
Agroservis torej proizvodnje ne opušča, čeprav So bili pogovori vodstva ob iskanju rešitev zanjo tudi na temo prevzema lete od Pomexa ali morda prevzema nekaj delavcev.
»S podjetjem Pomex smo sklenili pogodbo o najemu proizvodnih prostorov, saj že več kot dve leti del prostorov ni bil izkoriščen. Sestavni del pogodbe so tudi stroji za razrez ter oblikovanje pločevine in varilni aparati, vendar bi k pogodbi moral biti sklenjen poseben aneks, ko bi najemnik prostorov natančno povedal, kaj bi rad. Mi smo o tem na kolegiju razpravljali ter odločili, da teh dveh strojev ne moremo dati v najem, če pa bi najemnik prostorov želel, pa lahko z njimi opravljamo storitve po dogovorjeni ceni. Varilne aparate pa smo pripravljeni dati v najem,« je podrobnosti iz pogodbe o poslovnem sodelovanju s Pomexom predstavil direktor Jože Lenarčič. »Pogovore smo seveda imeli o več stvareh, vendar se nismo ničesar dogovorili, še posebno ne po tem razčiščevanju.« (Opomba: odločanju o obstoju proizvodnje.)	MAJDA HORVAT
Drugi razpis sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti
slovenskega podeželja	.
Posojila demografsko ogroženim
Za vse namene bodo letos namenili milijardo 250 milijonov tolarjev - Tudito^
največ sredstev za kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti na kmetijah
Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je sredi prejšnjega tedna objavil drugi javni razpis za dodeljevanje posojil in jamstev projektom, ki jih lahko zaprosijo fizične osebe, poslovni subjekti in občine na demografsko ogroženih območjih v Sloveniji. Sredstva so namenjena za različne namene, za vse pa je tokrat
na voljo 1.250.000.000 tolarjev.
Za projekte kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in projekte gospodarskih dejavnosti so v skladu namenili 700.000.000 tolarjev, za premostitveno financiranje infrastrukturnih projektov 200.000.000 tolarjev, za dopolnilno financiranje projektov za izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja 50.000.000 tolarjev ter za dodeljevanje jamstev za projekte na območjih s posebnimi razvojnimi problemi 300.000.000 tolarjev.
Za financiranje projektov kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah se lahko potegujejo kmetje z demografsko og-
roženih in gorsko-višinskih območij, ki so določena s posebno uredbo. Sredstva sklada bodo namenjena za financiranje nakupov, obnove in programskih preusmeritev kmetij, delež posojila lahko znaša največ 60 odstotkov predračunske vrednosti, doba vračanja posojila pa je do 15 let po TOM in 3,5-odstotni obrestni meri ter z dveletnim moratorijem. Za financiranje dopolnilnih dejavnosti delež posojil ne sme preseči 50 odstotkov vrednosti, doba vračanja posojila je do 8 let
spodarskih dejavnosti, lahko konkurirajo gospodarske družbe, samostojni podjetniki in obrtniki,‘delež posojila lahko znaša največ 50 odstotkov predračunske vrednosti, doba vračanja posojila je do 8 let, obrestna mera TOM in 5 odstotkov, za vračanje pa velja dveletni moratorij.
Za financiranje infrastrukturnih objektov lahko konkurirajo občine, delež posojila je največ 30 odstotkov predračunske vrednosti, doba vračanja dve leti, obrestna mera TOM in 6,5-od-stotka, moratorij vračanja pa je šest mesecev.
Sklad namenja del sredstev tudi za dopolnilno financiranje projektov, ki izhajajo iz programov aktivne politike zaposlo-
ob TOM in 4-odstotni obrestni vanja na območjih s posebnimi
meri ter dveletnem moratoriju.
Za sredstva, ki bodo namenjena financiranju projektov go-
razvojnimi problemi, delež posojila je lahko največ 15 odstotkov predračunske vrednosti, do-
h
ba vračanja pa štiri fej
torji so lahko poslovni si* ki za posojilo plačajo obt^J TOM in 5,5-odstotka, <* j no naivec eno Id® I

Čanja pa je največ en	$
Investitorjem za v« ?
investicija— _ namene, ki imajo P	»ost,
godbo z banko o do la in ne morejo pn jji Mo, jamstva, pa bo ska	0^,
stva za projekte11®	2^
posebnimi razvoj«^

„4*
Zahtevke za financiraj Jektov kmetijstva in drj' .„ dejavnosti na kmetijah nanciranje projektov skih dejavnosti je trebaf^ do 15. junija, za vse M1' ne pa do 31. oktobra ldfi -
m
K
trebil
Re
ne pa do 31. okt°
V skladu še po®®® J jajo prosilce, da k 0 vso zahtevano d saj nepopolnih vlog ravnavali.
KREKOVA BANKA
Na odločitev sveta kobiljanske občine, da izvedbo gradbenih in obrt-
m
niških del pri gradnji ter obnovi prizidka k osnovni šoli s telovadnico in otroškim vrtcem odda Gidosu iz Lendave, se je pritožil Gradbenik iz Lendave. Kobiljska občina je imela namreč sredi februarja v uradnem listu razpis za oddajo gradbenih in obrtniških del pri gradnji telovadnice in vrtca z orientacijsko vrednostjo del 105 milijonov tolarjev.
KAJMAKA NM6-A
1 čf sm ze M «e fkeTOkL.
ker je P°s6‘7 umestno vp lahko, aliPa®
Jo/
Za prvomajske prazn
dražja elektrika
Vlada Republike Slovenije je na svoji zadnji seji dala soglasje za linearno povečanje cen elektrike za 9,8 odstotka, ki bo začelo veljati s 1. majem. Podražitev je utemeljila s tem, da so se cene na drobno povečale, da je to v skladu s strategijo učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo, čes da se mora elektrika dražiti po sedem odstotkov na leto, da bi se približali evropskim cenam. Letos se je elektrika podražila že za 5 odstotkov. Dosedanja raven cene električne energije pri nas pa naj bi bila le 74 odstotkov od cene v Evropski skupnosti.
Slovenski vojaki v misiji v Albaniji
Na tiskovni konferenci po seji vlade je obrambni minister Tit Turnšek dejal, daje vlada sklenila, da bo poslala v Albanijo v okviru mednarodnih sil sanitetno enoto slovenske vojske, ki bo štela 20 pripadnikov.
Trimesečni stroški te enote bodo stali državni proračun 95 milijonov tolarjev. Gre za poklicne vojake prostovoljce, s katerimi so sklenjene ustrezne pogodbe, vsi pa so tudi posebej zavarovani za primer smrti ali ranitve.
Enota bo nameščena v Tirani, kamor bo odpotovala 7. maja in bo ostala najdlje pol leta.
Javne komunalne storitve v pristojnosti občin
Minister za ekonomske odnose Marjan Senjur je povedal, da vlada z včerajšnjim dnem ne bo več do-
ločala cen storitev, ki so javnega pomena na področju dimnikarstva, pogrebnih in komunalnih storitev ter parkirnin. To naj bi bilo odslej v domeni lokalnih oblasti oziroma občin. Če pa bi lokalne oblasti »ponorele« in navijale cene na račun prebivalcev, se bo vlada odločila za »neke druge ukrepe«.
V prihodnosti bo morda prišlo do sprostitve cen naftnih derivatov, saj se bo konkurenca pri prodaji le-teh občutno povečala. Na seji vlade niso obravnavali povišanja odkupnih cen mleka, vendar se bi cene mleka lahko spremenile že 1. maja, je dejal minister Marjan Senjur.
Več kot 20.000 študijski
Znan je dokončen jitve vpisa v visokost 1997/1998. Vladaje^ . mi predlaganimi reši^ Povečala obseg 120 mest. Dokončni^ Prvi letnik nasleT*^1 leta je tako prvič av*-tisoč mest in znaša tega 13.646 za redni11 izredni študij. Kot reda sokošolski zavodi razpf gramov. Omejitve vpjf 124 programih 23 programih pa so j neizogibne. Razpisa^ 95 programov za izr^
MA^
Gradnja v Kobilju predana Gidosu	.
Gradbenik se je pritožn
Mo nHlnnifov cvofo Lnhilionclra nhnino Ha ivvaHhn araHhanih in n hrt- kpr le nosel^
Vam do izpolnitve cilja manjka samo še korak?
V KREKOVI BANKI, D. D., MARJ BOR, ponujamo široko paleto
NAMENSKIH in GOTOVINSKIH KREDITOV
za komitente in nekomitente z odplačevanjem tudi do 4 leta.
Nova, nižja izhodiščna obrestna mera že
TOM+7,5%
Dobrodošli, več informacij vam bomo z veseljem posredovali v
poslovni enoti Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13, tel. 069/21-136.
Svoje ponudbe je pripravilo sedem gradbenih podjetij, ki so ob izpolnjenih razpisnih pogojih ponudili tudi svojo ceno za izvedbo. Ta se je gibala od 130 do 89 milijonov, kolikor je ponudil Gi-dos. Svetniki občine so se potem odločili za slednjega, najugodnejšega ponudnika. Toda na njihov sklep se je pritožil Gradbenik, ki trdi, da izbrani izvajalec nima dobrih referenc. To pritožbo so poslali v vednost tudi na ministrstvo za šolstvo in šport ter na ministrstvo za finance. V Ljubljani
so dali kobiljančanom desetdnevni rok, da pritožbo in odločitev ponovno proučijo. Toda svetniki so v drugo ugotovili, da razpisnih pogojev pri izbiri izvajalca niso kršili, zato so svojo prvo odločitev ponovno potrdili. V teh dneh bo tako z izbranim izvajalcem podpisana pogodba o začetku del.
In ker je naugodnejši ponudnik investicijo, kije realno vredna več kot sto milijonov, pripravljen izpeljati za šestnajst milijonov manj od predvidene cene, in
dela in doda» vsebini pog^ll^ ske občine r® »V pogodbo J® SZ varovalko, d nebipri^JM dela in doda jj j baje dokoP^I morajo gra . Z predati »na držuje tudi godbe za‘ gvP^ ® pomeni, da ( bliškega P^ ^a^i ja.
cina m d^ stroške gra

V MOtiKAh	ME PEiAMO/fejZ-JE
LAtteo PogiTE PMOjiLO Ih OKMauTEV »č CgMofO 6

■■■ s Ul
'	1997	_____________________^gospodarstvo
^hek odgovarja Tavzesu
। »Zgodba o podržavljenju je
zame izpeta pesem
in°pol Radenske, da ali ne? - Problematična uporaba naravnega bogastva kot
, * — ■vuucu^e, aa an ne? - FroDiemaucna uporaba naravnega bogastv ; ni vode - Enako koncesioniranje vseh koristnikov pitne vode, tudi ■ izdelovalcev sadnih sokov itd.
V Europroduktu stavkajo
Podjetje brez prihodnosti?


4 ^teva lokalne skupnosti, Občine Radenci, .	razgrela jav-
Miroma koncesijo za nunera okolje in prostor
4 st Medtem ko državni sekretar na Ministri>	kar velikokrat
4 ^“jatokalno skupnost - Občinarji so v zadnj naperjena proti Ljubljano -, pa je lokalna javnost kar m	Piroyo
4. ®s'temu vodstvu. V podjetju trdijo, da bod polnjenje obem-državni sekretarji so res zainteresir
$5 saj potem dobili
Oe Radenska po w>^—
tuHinn-1'
’ Pa je.tkalna javnost kar močno naperjena proti
manj iz države.
Iu crPanja vode v
s
I	je lahko na trgu, kjer
\	z močno konkurenco,
V" nismo monopolist. Rezultati
so plod deseUM—
Rja-’ -
-^vuetnega, '	izhajamo iz tega,
edini črpamo mine-P°tem smo monopo-V' tržnega vidika pa ne.
°d koncesijskega Wesiin - -
stolet-
Po izločitvi Vigrosovega deleža so se razmere v podjetju zaostrile, postopke za izločitev pa so začeli že tudi v Skupini podjetij ABC Pomurka
vkalkulirati strošek koncesije, ne pa tudi tisti, ki polnijo namizno ali izvirsko vodo. Ne nazadnje bomo v podrejenem položaju tudi do tistih, ki pitno vodo koristijo kot sestavni del nekega drugega proizvoda in ga prodajajo na trgu. Veliki porabnik pitne vode so tudi pivovarji, polnilci brezalkoholnih pijač, sokov, kokakole. Za nas bi bilo sprejemljivo, daje na enem vodonosniku samo en izkoriščevalec naravne dobrine, kajti le tako lahko izpolnjuješ zahteve, ki bodo izhajale iz koncesij
am° kot dej-

4!

-vj uporablja de' i	s-«"’1
takon obstaja. Nključu-*3N	o koncesijah in
V33 ^^ni že nekaj let.
*e tešijo strokovno, ‘ma zakonsko pravi-' mineralno vodo -
načrpane mineralne vode kot tehnološko vodo? Po besedah g. Beheka je to
samoizlivnih vrtin. Foto: Dani Mauko
skih zahtev po gospodarnem izkoriščanju naravnega bogastva.
Pri črpanju mineralne vode ste res edini, je pa velik interes za izkoriščanje pri črpanju termalne - vroče- vode: Murska Sobota, Moravske


mhv°Č
Vs!
zgod-
i«
^^kdo
i>A>
1

i r lytu?
'	anarav-
^vjožaju,
Zemeljska dela pri gradnji in rekonstrukcijah cest
Hiter tempo gradnje avtocest je za geotehnike problematičen
V okviru desetega mednarodnega sejma gradbeništva in gradbenih materialov je bil v organizaciji DRC - Družbe za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije strokovni posvet o zemeljskih delih pri gradnji
in rekonstrukcijah cest.
Pod asfaltnimi in betonskimi površinami so pogosto izvirne geotehnične rešitve in posebni materiali, ki jih je bilo potrebno uporabiti za varno gradnjo in čim daljšo življenjsko dobo cest.
Sto petdeset strokovnjakov je na razpravi v Gornji Radgoni namenilo posebno pozornost novim evropskim standardom za geotehniko, ki naj bi jasneje kot doslej opredelili potrebne aktivnosti za zagotavljanje varnosti geotehničnih gradenj. Sem spada tudi ustrezen sistem nadzora kakovosti zemeljskih del med gradnjo in tehnično opazovanje zemeljskih objektov, kot so globoki vkopi in visoki nasipi.
Strokovni posvet je potekal
Toplice, Ljutomer, Črenšovci, Lendava ...
Mislim, da nihče v severovzhodni Sloveniji ni bolj usposobljen za izkoriščanje, kot tisti, ki to izkoriščamo.
Močna kritika g. Tavzesa je bila glede tega, da uporabljate določene količine vode, ki jo načrpate kot naravno bogastvo, nato kot tehnološko vodo. To naj bi tudi bil razlog, da bi morebiti dobil koncesijo za polnjenje mineralne vode še kdo drug?
Potrebno je razumeti specifiko teh vrtin. Kjer so samoizlivne, tam jih ni mogoče dušiti, saj s tem delaš škodo. V Radencih imamo eruptivne vrtine in jih ne moremo dušiti. Imamo vrtine z možnim uravnavanjem načrpane vode, so pa vrtine, kjer to ni mogoče. Te vrtine so specifične in jih bo potrebno upo
števati pri koncesijah. Take vrtine ima tudi Rogaška Slatina.
Za kaj naj bi se po vašem mnenju porabila sredstva, zbrana s plačilom koncesija?
Upam, da bo denar uporabljen
hkrati s prehodom slovenskega avtocestnega programa v fazo najbolj zahtevnih gradenj. Na njihovo težavnost pa najbolj vplivajo pestre geološke, hidrogeolo-ške in morfološke razmere na terenu, zato je potrebno geološko zgradbo ozemlja in lastnosti Zemljič predhodno temeljito preiskati. Le na osnovi kakovostnih geoloških raziskav lahko gradbeniki pravočasno predvidijo ustrezne geotehnične ukrepe, s katftimi temeljna tla po potrebi izboljšajo, okrepijo in pripravijo za varno nadaljevanje gradnje. Pri tem je za slabo nosilna tla značilno, da niso sposobna prenesti obtežitve viso-kih nasipov ali težjih objektov. Tako je hiter tempo gradnje avto-
»Če bo socialni položaj v Radenski slab, bo to najprej čutila občina,« trdi Alojz Behek.
za zaščito vodonosnikov in zaščito voda. Lokalni skupnosti se zaradi tega dohodka lahko zmanjšajo drugi prilivi.
Ali Radenska sedaj sploh plačuje kakšne pristojbine ali takse?
Mi plačujemo takse za obremenjevanje voda, za uporabljeno pitno vodo in za obremenjevanje okolja.
Svoje delavce menda strašite, da če boste morali plačati občini koncesijo, bodo dobili manjšo plačo?
V Radenski ni bilo o tem govora, saj na koncesije računamo, pri izkoriščanju pa se bomo gospodarno obnašali tako kot doslej. Čeprav uredbe še ni, menim, da so pričakovanja o velikem denarju od koncesij nerealna.
Kdo je s tem začel - tukaj v kraju ali konkurenca?
Konkurenca ne, ker s tem škodijo tudi sebi. Gre za iskanje dodatnih proračunskih virov. Podeljevanje koncesij in stroški za koncesije nimajo niti najmanjše povezave s socialnim položaj delavcev v Radenski. Če pa bo socialni položaj v Radenski slab, bo to najprej čutila občina, ne nazadnje tudi država. Najbolje je, da vsi delamo tako, da bomo imeli nekaj od tega.
BERNARDA B. PEČEK
cest, ki je za njihove uporabnike sicer razveseljiv, za geotehnike dodaten tehnični problem.
Prav gradnja nasipov je za gra-' ditelje poseben izziv. V trasah načrtovanih prometnic prepogosto naletijo na slabe, za gradnjo manj primerne materiale, manjka pa jim tistih, ki so kakovostni in kamniti. Čeprav okoljevarstveni vidiki in ekonomika gradenj narekujeta prvenstveno uporabo razpoložljivih materialov iz avtocestne trase, je potrebno pravočasno predviditi tudi postopke in uporabo alternativnih materialov za dolgoročno varnost in funkcionalnost nasipov.
Kljub obsežnim in kakovostnim pripravam pa so v zelo zahtevnih geoloških razmerah med gradnjo mogoča presenečenja, ki se jih vnaprej ne da pravočasno napovedati. TOMO KOLES
Osem zaposlenih v Europroduktu je v začetku prejšnjega tedna začelo stavkati, saj niso dobili plač za februar in marec. Omenjeno podjetje, ki je nekoč poslovalo v okviru zadružnega podjetja Sadjarstvo Puconci, se že dalj časa ubada s težavami, od 19. januarja lani pa je tudi brez direktorja. Težave so se zaostrile, ko je Vigros 1. novembra 1995 svoj 35-odstotni delež izločil iz Europrodukta, s tem pa so v podjetju nastala tudi nova lastniška razmerja. Njegov 84,5-odstotni lastnik je zdaj Kmetijska zadruga Panonka, 15,5-odstotni lastnik pa Skupina podjetij ABC Pomurka. Ob tem je treba dodati, da je tudi slednji solastnik že sprožil postopke za izločitev svojega deleža.
Po izločitvi Vigrosovega deleža je bilo jasno, da podjetje s takšnim številom zaposlenih ne bo moglo pozitivno poslovati. Samo hladilniške zmogljivosti za potrebe sadjarstva so premalo, zato so ob dograditvi hladilnice vanjo pripeljali dodatni program za potrebe Vigrosa. Po izločitvi slednjega so se težave začele stopnjevati, podjetje s svojim obsegom poslovanja ni moglo pokrivati vseh stroškov, Panonka kot večinski lastnik pa je prevzela obeznosti do njega.
Kljub obljubi v. d. direktorja Kmetijske zadruge Panonka Jožeta Nemeša, da bodo zaposleni dobili plačo takoj, ko bo žiro-račun zadruge odblokiran, stavke
Demonstracijska akcija v Krogu
L gasilskim hidrantom Goro do neomejenega črpanja vode
V Krogu je podjetje-za proizvodnjo, montažo, inženiring, notranjo in zunanjo trgovino Goro Krog, d. o. o., pripravilo predstavitev novega gasilskega hidranta, ki bo, kot kaže, olajšal delo številnim gasilcem. Predno
Nova pridobitev bo omogočala neprekinjeno akcijo. Foto: Tomo Kbleš
sti hidranta Goro so enostavna in hitra izdelava, saj je za črpanje pripravljen v približno osmih urah, ob njegovi postavitvi, ki je mogoča vsepovsod, se okolica ne poškoduje, najpomembneje pa je, da je motoma črpalka v direktni povezavi s podtalnico, kar omogoča neomejeno črpanje vode. Direktor podjetja Goro Krog Zvonimir Gomboc poskuša spremeniti dosedanja mnenja ljudi: »Ko sem bil še otrok, smo vsi
Črenšovci prvi, vsi preostali drugi
Prejšnjo sredo je bilo na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci drugo regijsko tekmovanje iz geografije.
Sodelovali so učenci iz 18 osemletk v Pomurju, največ točk in s tem prvo mesto ter uvrstitev na državno tekmovanje so osvojili učenci OŠ Črenšovci, vsi preostali pa so bili drugi.
J. G.
*
v Europroduktu niso preklicali, zadrugi pa očitajo, da so njeni zaposleni kljub blokadi dobili plače že tudi za marec.
Zaposleni v Europroduktu so tako s stavko nadaljevali tudi v začetku tega tedna, zastavlja pa se vprašanje, kakšna usoda čaka podjetje. Sedanja organiziranost ne zagotavlja uspešnega poslovanja, zato so v Panonki pripravili program trajnih presežkov, saj sedanji obseg dela po njihovem ne prenese več kot 2,5 delavca. Na sindikatu podjetja, ki je tudi organizator tokratne stavke, je zdaj odgovorna naloga, da določi, kateri delavci bodo ostali brez dela.
L. KOVAČ
mislili, da pri zajetju iz studenca moraš videti vodo. Tukaj tega ni. Vode ni treba videti, pa še več je je mogoče načrpati, če ne celo v neomejenih količinah. Pri zajetju se mulj in drobni pesek očistita s posebnim postopkom, tako da
pri črpanju ne prihaja do poškodb črpalke. Hidrant Goro omogoča motorni črpalki pretok šeststo do sedemsto litrov na minuto.« O tem smo se lahko prepričali tudi sami ob demonstracijski akciji članov Gasilskega društva Krog, ki letos slavi sedemdesetletnico obstoja. Prav gasilci bodo najbolj veseli nove pridobitve, saj sedaj ne bo več nevarnosti, da bi se vodni steber pretrgal ali da bi zmanjkalo vode. T. KOLES
Občine	vestnikJJ^ *
—...	................... I
Omejitev vpisa
V skladu z razpisnimi pravili za vpis novincev v srednje šole v šolskem letu 1997/98 je bil 25. april rok, do katerega so morale šole obvestiti prijavljene kandidate, če so omejile vpis (zaradi prevelikega števila prijav). V pomurski regiji so se morali odločiti za takšen korak celo na petih šolah, in sicer: Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci (za poklic kuhar - natakar na 1 oddelek), Dvojezični srednji šoli Lendava (gimnazijski program na 1 oddelek), Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer (gimnazijski program na 4 oddelke), Srednji ekonomski, trgovski in upravno-administra-tivni šoli M. Sobota (poklic ekonomski tehnik na 4 oddelke in poklic poslovni tajnik na 2 oddelka) in na Srednji zdravstveni šoli M. Sobota (poklic zdravstveni tehnik na 4 oddelke).
Omejitev vpisa ne pomeni, da bi morali delati kandidati sprejemne izpite, ampak jih bodo izbrali na podlagi doseženih točk pri preverjanju znanja iz slovenskega jezika (ali madžarščine in italijanščine, če sta to učencu materna jezika) in matematike ter s splošnim učnim uspehom v 5., 6., 7. in 8. razredu osnovne šole in pri posebnem preizkusu sposobnosti, če je le-ta predpisan. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni do 20. junija.	J. G.
Občina Sveti Jurij Videm ob Ščavnici je praznovala
Sv. Jurij na proslavi
nike in uslišala prošnje*' Jurij je ubil zmaja, za
Med gosti - župani - tudi naslovni škof
Legenda pravi, da je bil Jurij dobrotnik, ki je svoje premoženje razdal revežem, javno izpovedal, da je kristjan, zato so ga mučili in ubili. Zanj velja tudi pripoved, da je iz zmajevih krempljev iztrgal deklico, zmaja pa ubil.
Sveti Jurij ni le zavetnik videmske župnije, ampak je njegov lik tudi v grbu Občine Sv.
Jurij Videm ob Ščavnici. Menda se poslej po njem imenuje tudi šola. Tudi nedeljska sklepna slo-
vesnost ob tretjem občinskem prazniku je bila v znamenju sv. Jurija. Nanj so se spomnili (in opomnili) pri bogoslužju, ki ga je daroval domačin, sicer pa naslovni škof dr. Vekoslav Grmič, v njegovem znamenju pa je bila tudi proslava pod šotorom. Njegova svetost - sam sveti Jurij -je na konju prijahala med ver-
Najboljši mladi
raziskovalci
Na Gimnaziji M. Sobota je bilo zdaj že tradicionalno Srečanje mladih raziskovalcev srednjih šol s Ptuja in Pomurja (M. Sobote). V 1. skupini so bili prepričljivo najboljši gostitelji, saj so ugledni recenzenti uvrstili na 1. mesto (delitev) kar dve nalogi soboških gimnazijcev. Gre za raziskovalni nalogi z naslovom Uporaba NMR-signala v industriji, ki jo je izvedel Dejan Beznec (mentor mu je bil Renato Lukač), in Delovanje encima ureaze, ki sta
jo pripravili Jerneja Farkaš in Maja Sočič (mentorica Mateja Likar). V 2. skupini pa sta se uvrstili na 3. mesto Ksenija Svetec in Dunja Turk z raziskovalno nalogo na temo Odpadki, le kaj naj z vami (mentorica Renata Dominko).
Pa še to: Pri navajanju najboljših na državnem tekmovanju iz fizike, o čemer smo pisali v prejšnji številki, smo pomotoma izpustili podatek, da je bil med najboljšimi v C-skupini tudi Dejan Beznec (Gimnazija M. Sobota), saj je osvojil 12 točk, prejel pohvalo in le za las »zgrešil« 3. mesto.	J. G.
žel odobravanje- •( župan Občine ve
dem ob Ščavnici Slavko je na kratko orisal dos ne zlasti na »infrastr J področju. Kar zade’ kar napredujejo, saj J prekrivajo z Ijevcih so zgradili a še kaj bi se našlo, n P karna,kijobodoodj ne gre in ne gre P^ kajti tačas čaka n. ^s^T^ I Sobota. Dobro P . turnem področju. _ j tudi zato, ker so »J J' ckovski ansambe j . ( slavi pa je prvič ja »občinska« g°d .	Z
žuPan ”a v	z
tudi ni mogel m	4
češ da ga je neM , nas, vendar gaj«'	M G
ti. Mislil je seveda n* p
terf
slabe strani. ., Na nedeljski P105^! bila pod šotorom, so"'] šolarji, otroci iz vrtca k11 Sicer pa se je tam trlorj uglednimi gosti so bili^ sosednjih občin, kot K slovni škod dr. Vekosn V nedeljo pa v Vidm^l ci ni bilo slovesno kl> J činskega praznika, ^'1 zavoljo farnega M'//' Učenja), kajti praznik11]1 ki je godoval v četrtek. Jr sli na nedeljo. 'iko stojnic je biloi^l na njih ponujali? M j
Ob dnevu Zemlje so v vrtcih VVZ M. Sobota izvedli poseben projekt Igrajmo se v zemlji, vodi in zraku
Odnos ljudi do narave se začne oblikovati že v prvih letih življenja. Tej resnici »sledijo« s posebnim poudarkom v Vzgojno-varstvenem zavodu M. Sobota, kjer dajejo pri delu z otroki precej pozornosti tudi ekologiji, to je predvsem skrbi za zdravo in čisto okolje.
V »počastitev« letošnjega dneva Zemlje so zasnovali projekt z naslovom Igrajmo se v zemlji, vodi in zraku, ki so ga tri tedne izvajali v vseh 22 zavodovih oddelkih. Splošen cilj projekta pa je bil, pomagati otroku in ga usmeriti pri odkrivanju narave, da jo bo vzljubil in se zavedal lastne odgovornosti do nje. Vodja projekta Marija Horvat je poskrbela, da so vzgojiteljice dobile na voljo strokovno literaturo in razne pripomočke pa tudi pravljice o naravi, posode z rožami idr. Otroci so predvsem’;skupaj s svojimi vzgojiteljicami opazovali rastline, zemljo, vodo in živali ter naredili zbirke. Delali so tudi poizkuse, br-
skali po knjigah, obiskali so jih razni strokovnjaki, kot so agronomi, vrtnarji, učitelji biologije in gozdarji, sadili so rože, papriko, urejali vrtove in čistili okolico. Seveda so tudi prepevali in risali po spominu na pravljico; preživeli so dan v gozdu, parku ali na bližnjem travniku. V posamezne aktivnosti so pritegnili tudi starše in širše okolje.
Marija. Horvat: »Vedno, ko zagledam umirajoče drevo, se spomnim indijskega pregovora: Najprej umirajo drevesa, nato umirajo ljudje! Zato ohranimo to, kar imamo: zelene gozdove, čiste reke, čisti zrak...«
J. G.
V dvorani pod šotorom so bili prapori gasilcev, občine, upokojencev, Marije, borčevske organizacije ... Pravi pluralizem. Glavni pa je bil vsekakor sv. Jurij na konju, ki je uničil zmaja in rešil deklico. - Fotografija: Š. S.
kaj prodali,
Je beltinski proračun prenapihnM
------------------------------—;
Z meglenimi obljubami še nihče ni uspel - Ob številnih zahtevah državi «
želodec« - Bo 15 milijonov krajevnega denarja ostalo v občinski blagajn1 Napoved vojne birokratsko-centralističnemu odločanju
Beltinski svetniki, ki so sprejeli osnutek letošnjega občinskega proračuna, so se omejili na tista področja, na katera ima občina kot lokalna skupnost na podlagi zakonov neposreden vpliv. Prednost bodo namenili predvsem razvoju cestne in komunalne infrastrukture, v skladu z možnostmi pa bodo še naprej spodbujali razvoj podjetništva, kmetistva, športa in turizma. Na večini področij bodo nadaljevali z uresničevanjem naložb, za katere so se odločili že lani, nekaj pa je tudi novih projektov.
Med novostmi moramo vsekakor omeniti sofinanciranje programov krajevnih skupnosti. Predlagajo, da se vzdrževanje objektov skupnega pomena v krajevnih skupnostih, kot so vaški domovi, sofinancira po ključu: 30 odstotkov denarja zagotavlja občina, 70 pa KS. To razmerje naj bi veljalo tudi pri sofinanciranju
LADA CENTER JAGODIČ
2231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Lenart- Maribor), telefon: (062) 640 540 I od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.30, v soboto od 8.00 do 12.00
PONOVNO IZBRAN ZA NAJBOLJŠEGA PRODAJALCA V SLOVENIJI
Posojila brez pologa do 5 let, tudi za kmetovalce in s. p., ugoden lizing, avtomobili v zalogi * sistem rabljeno za novo
asfaltiranja vaških cest in urejanju javnih zelenih površin. Poleg tega bi občina v celoti zagotavljala denar za odvoz kosovnih odpadkov, vzdrževanje javne ulične razsvetljave in zimske službe, medtem ko se 50-odstotni delež posameznih krajevnih skupnosti pričakuje pri sofinanciranju gradnje kanalizacije. S sredstvi proračuna bodo v družbenih dejavnostih pokrili še materialne stroške v šolstvu in otroškem varstvu, v zdravstvu pa so predvideni le drobni posegi. Stanovanjski denar bodo usmerili v glavnem v gradnjo stanovanjskih objektov v kompleksu Jugovo v Beltincih.
Tem je namenjenih 15 milijonov, pri čemer se je vprašal, ali se ne bo z njimi polnil zgolj občinski proračun. Izrazil je bojazen, da ne bo prihajalo do preveč birokratskega vodenja naložb, kjer bi krajšo potegnile ravno krajevne skupnosti, ki so vendarle pravne osebe.
Na preveliko centralizacijo zadev na občinski ravni so opozorili še nekateri drugi razpravljale!. Po mnenju Mirka Poredoša so krajevne skupnosti sposobne veliko narediti že po ustaljeni poti. Pri tem računa tudi na javne razpise, kjer pa naj bi občina le nadzirala izvajanje naložb. Dodal je, da občinskega proračuna nima smisla umetno napihovati, če niso v celoti zagotovljena sredstva iz državne blagajne. Zato si je treba prizadevati, da zlezejo
__________tef skozi odškrnj®0^« tainjihS« namreč v Lj J v<, »vez in PoZ” j |eSteJ jimi zahtevaj K Podobnega/ jd . Janko Bezjak Tedajcije trdil, da se javne razp' bilo solinanf ijt^ j osnovnega vijeU drugje potruditi, gajne prlC^ tem pajeb*M pomba J# držav, že zelo »kr Z11Lj čas pa bo P ge|ti" rala Občinf6/ Q več manjši'1, J/
V
J 'l
P
P.
SAMARA 1500/5v	od 12.920 DEM NIVA1700i	od 16.440,00 DEM
Min . v- n t-l 9 O 'l
Koliko bo pricurljajo iz države?
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled
IN SERVISER 13-LETNA TRADICIJA
• rezervni deli * avtomehanika * avtokleparstvo * vulkanizerstvo * optika
V primerjavi z lanskim bi bil letošnji proračun višji za približno 9 odstotkov, predvsem na račun inflacije, iz prejšnjega leta pa bi prenesli nekaj čez 18,2 milijona tolarjev presežka^ Kot je zahteval svetnik Branko Žižek, naj bi do naslednjega branja občinska uprava pripravila podrobnejše poročilo o financiranju vseh potreb. V zvezi s tem je namreč kritično pripomnil, da pogreša konkretne projekte. Zato naj bi iz republiških virov poskušali pridobiti či-mveč dbdatnega denarja. Motilo ga je tudi 3,5 milijona tolarjev obresti od depozitov, ki so že vnaprej določeni, to pomeni, da se ne bo trošilo v določene namene. Podobno naj bi se dogajalo tudi s sofinanciranjem prihodkov za potrebe krajevnih skupnosti.
17. avgusta bel^ S občinski praznit /
V spomin na 17. avgust 1919, ko je bua	'til
pred cerkvijo velika ljudska proslava °sV^c(nik'
-----
izročitvijo Prekmurja civilni oblasti, so se sj ci odločili, da bo na ta datum njihov občinski letošnjega 17. avgusta prvič proslavljali P . svoje zgodovine.	.trA
Kot lahko preberemo v knjigi Miroslava Kokolja Prekmurski Slovenci od narodne osvoboditve do nacistične okupacije 1919-1941, ki je izšla pri Pomurski založbi, so na velikem ljudskem taboru med drugim govorili: Maistrov borec Jožef Godina z Bistrice, podpolkovnik Uzori-nac, ki je izročil pokrajino v upravo civilnemu komisarju dr. Lajnšicu, upokojeni župnik Jožef Klekl, izvedenec na
ništvu// tiskarni /|
7
1997	~	Okolje
burska raziskava Pesticidi v humanem mleku
(Uvožena) hrana - pesticidi na krožniku - strup otroku ^materinih prsih_______________________
"Ve^ čudež življenja, skrivnostna pravljica! - Je dotik poln ljubezni, nežnosti °bni JU’Je Ve^^a skrivnost, ki jo lahko spoznata mati in njen otrok - Vedno znova se M . nav^Mejo umetniki, toda ne premorejo toliko besed, stihov, barv, da bi ve^čino tega trenutka - Še vedno je nedognana skrivnost za ki v dojenju, hranjenju vedno znova odkrivajo skrivnostnost življenja
C^uže prsih
rjn astnem tkivu ZmU’ predvsem >lek^
Preidi. Wln7^nio Za JP° A’ K°ma-M ^terin/ h prsih. (Ze sve^^Peni ? telesu') Člo-u^ujejo Ke Pravljice.
ce, ki so darovale vzorce mleka za analizo, so tudi anketirali z namenom, ugotoviti njihove prehranjevalne navade. Razisko-vanke so razdelili v dve skupini, skupino porodnic, pri katerih se doma ukvarjajo samo s kmetijsko dejavnostjo ali kot z dopolnilno dejavnostjo, ter porodnice delavke, ki večino živeža kupujejo v trgovinah.
Razlike v količini HCB-ja v kolostrumu porodnic obeh skupin so bile statistično značilne.
Lindana niso našli v materinem mleku osemnajstih anketiranih porodnic kmetovalk, niso pa ga našli pri dvanajstih delavkah. Srednji vrednosti lindana sta bili pri obeh skupinah podobni, maksimalne vrednosti pa enake.
DDT ali njegove metabolite
\ Kaj so pesticidi? Kentic-\na sredstva za zatiranje \ 'p uničevanje ras 11 i n s k i h \'J živalskih škodljivcev. \ Namen uporabe pestiči* \ Bov je predvsem v njiho-V1^biocidnem delovanju, torej v delovanju, \usmerjenem proti živ-\ jenjskun procesom v or-\Wtzntu. Pesticidi in Wti njihovega raz-\ Kr°W pridejo v rastlino. \n®° v rastlinojede živali \'M človeka. Ž biološkim n^anjevalnim krože-\ lepl se uničujoči učinek \nikidov prenaša in se v \ ^anjevalni verigi pro-\ W samo še stopnj-\ n^stlcidi so zelo ob-\ laU’ P° ^kroju pa se \ spremenijo v nove, \ spojine. Za-\ ml Ttoinosti jih najde-\ '^rane ali akumuli-\ n ' Predvsem v mast-\ 50!nvu’ pri sesalcih VMWmleku
i
način prehranjevanja med kme-tovalkami in delavkami bistveno ne razlikuje, pa vendar so v humanem mleku porodnic delavk našli večje količine pesticidov HCB in DDT ter njegovih meta-bolitov.
Kmečke porodnice so večinoma uživale hrano, pridelano doma, zato so po opravljenih analizah raziskovalci postavili domnevo, da je skupina nek-metovalk verjetno uživala hrano, ki je vsebovala več pesticidov, saj izvor hrane pri raziskovanih skupinah ni bil enak.
Uvožena hrana -pesticidi na krožniku?
Zahteva: sistematično bi bilo treba raziskovati vsebnost pesticidov v živilih, predvsem tistih, ki vsebujejo večje količine maščob, pa tudi v zelen-
-s
S!*-
Vatstvo
n materi-
"“"ta,,,,.
bK^^ai^lizi? p0 Po-
1
' P°rodni-
DDTje v Sloveniji prepovedano uporabljati že od leta 1972, uporaba lindana pa je zelo zmanjšana od leta 1982, toda oba ■strupa sta zaradi svoje obstojnosti še vedno v živih organizmih.
DDT seje v preteklosti množično uporabljal. Je topen p organskih topilih in maščobah, obstaja pa tudi njegova biotransfor-macija v organizmu, pod vplivom svetlobe pa metabolizma.
Heksaklorobenzen (HCB) je zelo strupen in se zelo počasi razkraja. Uporablja se kotfungicit. HCH ali lindanje dobro topljiv v organskih topilih in maščobah ter je zelo stabilen v zemlji.
so našli pri kmetovalkah le pri eni porodnici, toda pri delavkah kar pri vseh raziskovankah. Razlike med skupinama so bile statistično pomembne.
Več pesticidov v humanem mleku porodnic, ki hrano kupujejo v trgovini
V raziskavi so ugotovili, da se
Prepovedan več kot dve desetletji, pa vendar še v materinem mleku
Heksaklorbenzen (HCB) je bil najden v humanem mleku pri vseh porodnicah kmetovalkah, pri delavkah pa ni bil najden le v dveh primerih.
javi in sadju. Raziskovati bi bilo treba sledi novejših pesticidov, ki so sedaj najpogosteje v uporabi.
Poseben in strog nadzor bi moral biti uveden za vsa živila, ki jih uvozijo iz tujine, še posebno iz držav, ki slovijo po prodajanju oporečnih živil, a so za trgovce mikavne zaradi nizkih cen.
MAJDA HORVAT
Pesticidi vstopajo v naše telo z zaužito hrano in pijačo, določeno količino strupov pa tudi vdihavamo ali pa se absorbirajo skozi kožo. Učinke strupenosti pesticidov avtorji delijo v tri skupine:
- za akutno, težjo zastrupitev je značilna smrtnost ali nastanek zelo resnih fizioloških motenj,
- za subletalno. zastrupitev, ki pa ni smrtna, so značilni klinični znaki okvare živčnega sistema, motenj dihanja in krvnega obtoka, okvare prebavnega trakta, jeter, ledvic, - dolgotrajna toksičnost ali strupnost je zaznavna po daljšem časovnem obdobju, zaradi kumulativnega delovanja ali kopičenja toksinov, strupov, pride do razvoja degenerativnih obolenj.
Osnovne fiziološke efekte delijo:
- na somatični nivo ali poškodbe telesnih celic (nevrotok-sičnost ali okvara živčevja, poškodbe hormonskega ravnovesja, poškodbe dihalne funkcije, organov izločanja, motnje pri delovanju imunskega sistema),
- na germinalni nivo ali poškodbe zarodnih celic (zmanjšanje reprodukcijske sposobnosti, mutageno delovanje, okvara ploda med nosečnostjo).
Evropska nagrada za kemijo šolaijem in učiteljici OŠ I M. Sobota
Mladi za čistejše okolje
V Sloveniji so bili letos izbrani trije najboljši učitelji kemije za sodelovanje v 4. evropskem projektu osnovnih in srednjih šol na temo Kemija in pranje - osebna higiena. Med izbranimi je bila tudi predmetna učiteljica na OŠ I M. Sobota Maja Rubin. S skupino 12 učencev so se odločili za nalogo z naslovom Pranje in okolje.
Skupinski posnetek nagrajencev z učiteljico Majo Rubin.
Na natečaj je prispelo 185 raziskovalnih nalog iz različnih evropskih regij, v katerih je sodelovalo čez 7600 učencev. Skupina soboških učencev (Lucijan Prelog, Primož Jančar, Danijel Fartek, Simon Hauko, Denis Kuzmič, Bojan Vrabič, Sebastjan Žekš, Andreja Benko, Maja Celec, Katarina Mohar, Jasna Kuštor in Martina Sabotin) se je tako dobro odrezala s svojo nalogo o škodljivem vplivu kemičnih čistilnih sredstev v okolju, da so ji prisodili kar 1. mesto. Slovesna raglasi-tev rezultatov je bila pred kratkim v avstrijskem Beljaku, kjer je potekal evropski kongres učiteljev kemije pod delovnim naslovom Ogenj - zemlja - zrak. Učiteljico Majo Rubin so pozvali na oder kar v slo-
Medtem so nagrajeno skupino učencev, mentorico Majo Rubin in ravnatelja OŠ I Jožeta Brumna povabili na Zavarovalnico Triglav M. Sobota, kjer jim je za dosežen uspeh posebej čestital direktor zavarovalnice Rudi Cipot in jim zagotovil, da bo njihovo podjetje poravnalo vse stroške, ki so jih imeli pri izvedbi naloge, saj se zavedajo, da je potrebno vlagati v znanje mladih. Po krajši predstavitvi svojega dela in naloge so na vprašanje, kakšna je uporabna vrednost njihove raziskave, s katero so zaznali precejšnje negativne posledice pranja s kemičnimi pripomočki na okolje, odgovorili, da želijo predvsem vplivati na osveščanje in pravilno uporabo kemičnih sredstev, brez katerih resnici na ljubo dandanes ne gre. (J. G.)
venščini. Za osvojeno 1. mesto je prejela plaketo, pokal in praktično nagrado (5000 ATS). Celotna skupina nagrajencev pa bo maja potovala še na nagradni izlet na Dunaj, kjer bodo svojo nalogo praktično predstavili vrstnikom iz vse Evrope.	SUZANA FICKO
Murska Sobota
Ob prazniku slavnostni recital
V počastitev 27. aprila, dneva upora proti okupatorju je bila slavnostna akademija v grajski dvorani v Murski Soboti, ki so se je udeležili številni ugledni gostje, med njimi tudi novi mestni župan Anton Slavic. Slavnostni govor je imel novoizvoljeni podpredsednik državnega zbora Andrej Gerenčer. Uvodoma je spomnil na prelomne dogodke med narodnoosvobodilnim bojem in na pomemben prispevek pokrajine ob Muri. Kritično pa se je obregnil ob vse tiste, ki danes še vedno omalovažujejo dosežke in postavljajo neumestna vprašanja, kdo je bil pravzaprav na okupatorjevi strani. Zato je poudaril nujnost sožitja in večje strpnosti med različno mislečimi, saj je osnovno sporočilo 27. aprila, da se združimo v skupnem boju za lepšo prihodnost. Vse to pa je zagotovilo za uspešnejše uresničevanje novih nalog, ki so pred nami.
Zatem je sledila kulturno-umet-niška prireditev pod naslovom Svoboden ljubim svobodno zemljo. V recitalu, ki je naletel na precejšnje odobravanje občinstva, so sodelovali mešani pevski zbor Društva upokojencev Murska Sobota pod vodstvom dirigenta Frančka Zveza, recitatorji Tina Merica, Se-bastian Smodiš, Mojca Tirš in Da-
rinka Zorec ob glasbeni spremljavi Saša Zvera in Urbana Kuharja ter dramski igralec iz Lendave Rajko Stupar z doživetim odlomkom iz Kranjčeve Povesti o dobrih ljudeh. Celotna prireditev pa je izzvenela v opozorilo, da se nikoli več ne bi ponovile grozote vojn.
M. JERŠE
intervju
vestnik, 1 ■
Prva delavska direktorica v Pomurju Daija Odar o svojih dosedanjih izkušnjah v več kot 6,000-člansk^ kolektivu soboške Mure, razlikah med nekdanjim samoupravljanjem in sedanjim soupravljanjem, boju M delavske pravice in nujnosti dogovaijanja ter o pomenu delavskega praznika
»Največ mi pomeni priznanje tistih, ki
sem jim lahko pomagala!
V bistvu gre za zmago delavskih pravic
Kot diplomirana psihologinja je Darja Odar lani prevzela nadvse odgovorno funkcijo delavske direktorice v največjem proizvodnem podjetju v državi, to je v tovarni Mura v Murski Soboti. Za zdaj je še edina v Pomurju, v Sloveniji pa jih je trinajst. Več kot dvajset let delovnih izkušenj na različnih področjih ji pride prav gotovo »prav. Tako se je med drugim ukvarjala z rehabilitacijo invalidov, s poklicnim svetovanjem in zaposlovanjem. Zdaj je poleg delavske direktorice še vodja socialne službe v podjetju Mura. Sicer pa je v tem kolektivu zaposlena približno osem let. Do lanskega leta je kot psihologinja delala v kadrovsko-socialni službi, kjer se je ukvarjala predvsem s področjem razvoja kadrov, njihovo selekcijo in še z drugimi zadevami. Pred tem je bila dvanajst let zaposlena v soboškem Zavodu za zaposlovanje in v ljutomerski enoti. Zadnjih nekaj let je vključena tudi v politično življenje Občine Ljutomer, kjer stanuje. Vsekakor pravšnja oseba, da nam tik pred mednarodnim delavskim praznikom razkrije marsikatero podrobnost z delovnega področja.
Vsa umetnost je v kakovosti
- Najprej bi vas vprašal, ali vas navdaja zadovoljstvo, da delate v tako velikem kolektivu, kot je podjetje Mura?
DARJA ODAR: »Ja, pravzaprav rada delam v tako velikem kolektivu, kot je Mura, seveda je delati v tako velikem kolektivu kar precej naporno in odgovorno. Gre namreč za izredno velik obseg dela, posebej na področju, kjer delam, saj je treba praktično obvladati Celoten kolektiv, v katerem je zaposlenih več kot 6.000 delavcev.«
- Ste za svoj delovni prispevek in dosežke prejeli kaka priznanja in nagrade?
DARJA ODAR: »V Muri sem dobila zlati znak kakovosti, kije priznanje za kakovost dela. Sicer pa moram reči, da kakih posebnih nagrad ali priznanj nisem prejela. Mi pa pravzaprav največ pomeni priznanje tistih, ki sem jim lahko kakor koli pomagala, najsi bo s svetovanjem ali kako drugače pri njihovih odločitvah in reševanju njihovih problemov, kakor tudi dobro sodelovanje pri reševanju delovnih nalog s sodelavci v najširšem smislu.«
- Ne pravimo zaman, da je delo človekova največja vrednota. Koliko meri se to po vašem mnenju izraža v praksi oziroma ali je delo sploh dovolj vrednoteno?
DARJA ODAR: »Ali je delo res človekova največja vrednota, je vprašanje, je pa potreba. Podobno kot to velja za marsikaj drugega, kot je npr. zdravje, katerega se zavedamo šele takrat, ko ga nimamo več, se dogaja tudi z delom. Delo je nuja za človekov obstoj. Šele v drugotnem pomenu je delo tista
vrednota, ki človeku seveda zagotavlja nekaj več, to.je samorazvoj, samopotrjevanje in razvijanje samega sebe, s čimer je povezano zadovoljevanje, ne samo razvoj osnovnih bioloških, ampak tudi višjih socialnih potreb. Če vzamemo materialno vrednotenje dela, potem bi rekla, da nihče ponavadi ni zadovoljen s plačilom za svoje delo, kajti vsakdo je prepričan, daje njegovo delo vredno več, kot ga kdo s plačilom priznava. Če je delo kot vrednostna kategorija dovolj vrednoteno, je vprašanje časa, okolja, trenutnih družbenih razmer, starosti itd. Tako je pravzaprav zelo težko kategorično odgovoriti na to vprašanje.«
Trenutne razmere ne dovoljujejo višjih plač
- Je resnična trditev, da Murine delavke in delavci prejemajo za opravljeno delo prenizke plače in druge prejemke?
DARJA ODAR: »Murine delavke in delavci prejemajo plače in druge prejemke v skladu s sprejeto in veljavno splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo oziroma panožno pogodbo in z internimi akti podjetja. Ali
»Delavci se svojega praznika v tem trenutku ne zavedajo dovolj. Zdaj gre namreč za nekakšno prehodno obdobje, ko se ljudje spopadajo z drugimi problemi, zlasti eksistenčnimi, z vprašanjem identitete in podobnim. Zato mislim, da v tem obdobju delavski praznik nima tiste vloge, ki jo je imel ali bi si jo zaslužil. Morda bo v prihodnje zopet dobil pravo veljavo. Ne sicer takšno, kot jo je imel v bližnji preteklosti, ampak resnično delavsko zaznamovanje,«poudarja Darja Odar.
so te plače prenizke ali ne, je povsem drugo vprašanje. Prav gotovo Murini delavci trenutno zaostajajo s svojimi plačami za povprečjem v Republiki Sloveniji oziroma za povprečjem v gospodarstvu. Del teh plač je res tako nizek, da tisti, ki nima kakega dodatnega vira za preživljanje, težko shaja. Tega se v podjetju Mura dobro zavedamo, vendar trenutne razmere v tekstilni panogi pač ne dovoljujejo višjih osebnih dohodkov. Če bomo to razliko uspeli zmanjšati, bom tega prav gotovo zelo vesela, kar bo mogoče, če bo naša panoga v ugodnejšem položaju od zdajšnjega.«
- Kaj mora po vašem mnenju krasiti dobrega, vzornega delavca?
DARJA ODAR: »Veste, jaz o delavcu nikoli nisem razmišljala kot o dobrem ali slabem, o vzornem ali pa nevzornem. Moja klasifikacija delavca je bila vedno uspešnost. Zato jih delim v uspešnejše in manj uspešne. V današnjem času pač ni dovolj, da je nekdo priden, ampak je pomembno tudi znanje in sposobnost prilagajanja spremembam. To so bistvene kategorije, ki so danes potrebne.« - Kako bi opredelili razliko med nekdanjim samoupravljanjem in današnjim soupravljanjem?
DARJA ODAR: »Razlika med nekdanjim samoupravljanjem in današnjim soupravljanjem je
precejšnja. Samoupravni sistem oziroma organi, ki so jih izvolili delavci, so odločali o vseh vprašanjih, pri čemer ni šlo samo za zaposlitev, kadrovska vprašanja in podobno, kar je zadevalo status delavca, temveč so odločali tudi o vprašanjih v zvezi z upra
PRVA DELAVSKA DIREKTORICA - Darja Odar
Foto: JURIJ ZAUNEKER
vljanjem, ki sicer sodijo v pristojnost poslovodstva. Značilnost samoupravnega sistema je bila tudi v tem, da so pri odločanju upoštevali samo neki splošni družbeni interes. Danes je lastništvo znano, kar velja tudi za interes lastnika. Soupravljanje delavcev pomeni zlasti to, da se pri upravljanju družbe oziroma podjetja interesi delavcev in delodajalcev prepletajo, hkrati pa vplivajo na delovne razmere ter pravni in gmotni položaj delavcev, pri čemer je temeljni cilj večja poslovna uspešnost, ki je v interesu tako delojemalcev kot delavcev.«
Med kladivom in nakovalom
- Zdaj pa bi se omejila na vašo zdajšnjo funkcijo. Za kaj v bistvu gre pri poklicni delavski direktorici?
DARJA ODAR: »Institut delavskega direktorja je razmeroma nov. Opredeljuje ga zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, kije bil sprejet leta 1993. V njem je zapisano, da delavski direktor zastopa interese delavcev v upravi, zlasti na kadrovskem in socialnem področju. Sicer pa je delavski direktor član uprave in tako ga zavezuje pravzaprav tudi zakon o gospo
darskih družbah, ki upravi nalaga, da soodgovorno odloča o vseh vprašanjih v zvezi z upra
vljanjem podjetja. Gre torej za nekakšno dvojno vlogo, pri čemer je potrebno upoštevati oboje. Osebno nimam s tem kakih problemov, niti si jih ne nameravam delati, čeprav se strokovnjaki kar precej prerekajo o tem, kako naj bo to področje
urejeno. Zato bo verjetno prišlo v prihodnje do nekaterih sprememb. Menim namreč, daje vloga, ki jo trenutno opravljam, tista, ki zahteva pač maksimalno participacijo, torej na eni strani upoštevanje interesov zaposlenih, na drugi pa tudi interese družbe. Kajti ni mogoče upoštevati samo interesov zaposlenih, niti samo interesov družbe, saj eni brez drugih ne morejo obstajati. In če družba ni
Pravica do dela je bila v prejšnji ustavi zapisana, v novi slovenski pa ne. Vendar pa je Slovenija po ustavi socialna država, pri čemer se tudi zavezuje, da bo ustvarjala možnosti za zaposlovanje delavcev. -
pripravljena zadovoljevati, seveda v okviru možnega in zakonsko sprejetega, interesov zaposlenih, potem verjetno ne bo uspešna. Če pa družba ne bo uspešna, delavci seveda ne bodo mogli zadovoljevati svojih interesov. Skratka, tu je treba najti neko sredino in neki dogovor, ki bo sprejemljiv za obe strani.«
- Ali to pomeni, da lahko na ta način učinkoviteje zastopate interese delavcev?
DARJA ODAR: »Prav gotovo, saj sam zakon opredeljuje, da gre za zastopanje delavcev v upravi, ki prinaša vse odločitve glede upravljanja podjetja.
Sama sem tudi v vlogi vodje socialne službe, katere naloge so predvsem varstvo pri delu, zdravstveno varstvo, družbeni standard, zagotavljanje pravic s področja pokojninskega zavaro-
»Murini delavci trenutno zaostajajo s svojimi plaL“ slovenskim povprečjem oziroma za gospodarstvo nutne razmere v tekstilni panogi pač ne dovbtidj^n osebnih dohodkov. Če bomo uspeli zmanjšati tpj bom tega prav gotovo zelo vesela, to pa bo naša panoga v ugodnejšem položaju, kot je zdaf ’■
vanja. To so pravzaprav tista področja, ki delavca neposredno prizadevajo. Kot vodja te službe lahko upoštevam tudi interese delavcev oziroma zagotavljam upoštevanje zakonsko sprejetih določil.«
pomaga in te podpre.« I - Če ni skrivnost, preživeli letošnji delavk nik?
darja odar: še nisem odločila,fiz* način bom preživela^ Praznik, zagotovo pa M družine na kakšnem rodniki ali prijatelji-& J vreme, ne bom zanea^ dela na vrtu.« 9 j Delavske pravic / si je treba vedno / znova izboriti j / - Kaj vam pomeni M FZg I
Darja odaR: »P^ I zame res delavski 1 zgodovine vemo, daJčl } praznik, ki nekako o? J boj za delavske / so si delavci svoje Pr J izborili, si jih moral0 ji * način vedno znova i°’j s
n J prep’neie^ ved socialniW
- Večkrat slišimo, da je marsikje nezavidljiva pravna, gmotna in socialna varnost zaposlenih delavcev. Se s tem problemom srečujete tudi v vašem delovnem okolju?
DARJA ODAR: »Rekla bi, da se trudimo, da bi bila pravna, gmotna in socialna varnost zaposlenih delavcev v našem podjetju ustrezno urejena. Ne morem trditi, da ne prihaja tudi do določenih težav, vendar jih z dogovarjanjem sproti rešujemo. Menim, daje z ustreznim dogo-' varjanjem mogoče rešiti večino stvari, s čimer je potem zadovoljen tako delavec kot delodajalec.«
Bistvenega pomena je dogovarjanje
- Česa pa si najbolj želite pri opravljanju svojega dela?
DARJA ODAR: »Pri opravljanju svojega dela si želim pravzaprav najboj tega, da bi bili vsi, ki sodelujejo pri reševanju kakršnih kolih problemov, pripravljeni za dogovarjanje. Menim, daje dogovarjanje na eni strani oblika dela, po drugi pa metoda soupravljanja, ki lahko prispeva k rešitvam, ki so potem v prid vsem.«
- Vemo, da ste zelo angažirani na različnih področjih, saj ste med drugim tudi predsednica ljutomerskega občinskega sveta. Kako vam uspeva usklajevati svoje številne obveznosti?
DARJA ODAR: »Ko imaš številne obveznosti, si pravzaprav prisiljen organizirati delo zelo racionalno. Seveda ni osemurnega delavnika. Po drugi strani pa mora biti na to pripravljena tudi tvoja družina, da ti
ma s strani a j Tisokotp^L navedli nek S°sP^ari^si^ visokih PlaC’,elti so delodaj kršenje dela Tojespr^ opozorilno s vcev.
»i
■
tf
si
Pi
do morali
bene razme	sP^ a
čimer e eOjh tudi Potr Briani6 % pravicah v o fia paboW>
z drugim1 P vptA' stenčnim1- . jMi-^ tete in P0^«11 pl davtemobd>^ niknimau^ ali Pab'|' e vpn^^r
pak resnico v3"?'*
- Bi na'" aši kateri so
načrtov?^ ti natančno-Jpjjtol J
zadeva.
vse boš usp ^pokončala Pr mi delovn?
pri
čim večji n oc -
b0 sevedp?X delavci.
te
bi izdala-«
P' s#
j	1997	 j^Luiturna obzorja	 9
Razdelili tisoč knjig
Na dan knjige je Pokrajinska in študijska knjižnica iz Murske Sobote pred Šopingom Postavila stojnico, kjer je podarjala knjige - To so bile odpisane knjige ali knjige v tujih jezikih
kulture
-----------------------------------
/jjlNnje gledaliških skupin I —------------------------------------------------------------------- ij	svatba na Linhartovo srečanje
' Ljutomeru in okolici območno srečanje gleda-H ^ibr^Jtoncev oscm gledaliških skupin, od tega so bile R	vi Ve 'z Murske Sobote Malomeščanska svatba v
<	WedS^^ komedija v režiji Gorazda Žilavca
S	fe reži V $tr!c 'z Amerike v režiji Staneta Kralja in Poli?	ježila M'i $f®®L° Centrih. Od tega pa se bo nadaljnega
» Mih- r	Snh ""^^uska svatba v izvedbi gledališča, ki deluje
Č rftcht Defalt j a’ ' Ovo
. Poveda| d« drncTA	Vi eto ci iih
—k. je povedal, da ^dstavo odlikuje d	brez, poseb-
*	je predstava
'd-Nava	prečišče-
gaje tudi pristop nekako smo lah-Povzeli oceno, sicer
druge predstave, ki sta si jih ogle-
0 ženila tudi
dala. Gospod Trefalt je še povedal, da so v marsikateri skupini uspeli uspešno združiti gledališče in mladost, čeprav gre pri nekaterih še vedno za tipična srednješolska iskanja. Najboljše predstave se bodo udeležili t. i. Linarto-vega srečanje, najvišjega slovenskega amaterskega srečanja za
gledališčnike. Srečanje je razdel-
jeno na mladinski in podeželski oder (binalna prireditev), glede na to razdelitev pa potem avtomatično izpadejo odrasle gledališke skupine. Na to dejstvo opozarjajo posamezna gledališča in skupine že dlje časa, zato so tudi na Zvezi kulturnih organizacij Slovenije začeli razmišljati, da bi morda že prihodnje leto pripravili tudi srečanje gledališčnikov za odrasle.
Selektorja sta tudi povedala, da je to eno bolje organiziranih tovrstnih srečanj v Sloveniji, saj se ga udeležijo tudi številni gledalci, medtem ko marsikje po Sloveniji igralci nastopajo pred
prazno dvorano.
ANR
Odziv je bil dober, saj so morali knjižnični delavci neprestano dovažati knjige. Ob stojnici so se ustavljali številni mimoidoči, da bi si ogledali ponujene knjige, precej pa je bilo tudi takih, ki so namensko prišli, da bi pobrskali med odpisanimi knjigami in morda našli kakšno, ki jo že dolgo časa iščejo, ali pa tudi takšnih, ki si dragih knjig ne morejo privoščiti.
Okoli tisoč knjig je tisti dan dobilo nove lastnike, ki bi v nasprotnem primeru končale na kakšnem odpadu ali pa nedotaknjene ždele na policah itak prenapolnjenih prostorov knjižnice. Zato je to prav gotovo lepa gesta soboške knjižnice, ki jo ponavljajo že vrsto let in jo bodo tudi v prihodnje. Nekatere je motila vsebina knjig, kajti nekaj jih je bilo tematsko vezanih na prejšnji sistem, odločitev, vzeti knjigo ali ne, pa je bila prostovoljna. Bolje je, da se razdelijo med ljudi kot da jih sežgemo na grmadi. Podobna dejanja iz zgodovine so znana. Morda pa ni bilo lepo to, da so večino nemških knjig razdeljevali avstrijskim turistom pred hotelom v Moravskih Toplicah, domačim ljudem pa so ostale skandinavske in knjige v jezikih, ki pri nas niso tako splošno razširjeni.
Slovenski dnevi knjige so trajali od 22. do 24. aprila, marsikdo je torej tudi s takšno gesto prišel do kakšne knjige ali povečal obseg svoje knjižne police. Letos so dnevi potekali pod geslom: »Knjiga je darilo.« Drugi dnevi v letu pa naj bodo potem pod geslom: »Preberimo kakšno knjigo.«
ANR, foto:J. Z.
Večernica - nacionalna nagrada za mladinsko književnost Podeljevali jo bodo v Murski Soboti
Letos jeseni bodo prvič na srečanju mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti podelili novo nacionalno nagrado večernica za mladinsko književnost. Vredna je 650 tisoč tolarjev, podelili pa jo bodo na srečanju mladinskih pisateljev Oko besede, ki bo novembra v Murski Soboti. V poštev bodo prišla vsa slovenska dela, ki so izšla v letu 1996, razpis bo objavljen do 1. maja, upoštevali pa bodo vsa dela, ki bodo prispela do 1. junija.
Že lansko leto so na srečanju mladinskih pisateljev v Murski Soboti predlagali, da bi začeli z dodeljevanjem nagrade za mladisnko književnost, prejšnji teden pa so predstavniki Večera in Podjetja za promocijo kulture Franc Franc tudi podpisali sporazum o trajnem sodelovanju in podeljevanju nagrade. Večer bo poskrbel za finančno plat nagrade, Franc Franc in Mestna občina Murska Sobota pa za organizacijo in izvedbo srečanja Oko besede.
Nagrado bo prejel avtor najboljšega mladinskega literarnega dela, ki je izšlo v letu 1996 pri kateri od slovenskih in zamejskih založb ali v samozaložbi. Upoštevali bodo vsa pesniška, prozna in dramska besedila za otroke in mladino. Nagrajenca bo izbrala komisja, ki jo bo sestavljalo pet članov, in sicer po en član Društva pisateljev Slovenije, predstavnik revije Otrok in knjiga, predstavnik Društva bibliotekarjev Slovenije v sodelovanju s slovensko sekcijo IBBY, predstavnik časopisnega podjetja Večer
ter neodvisni strokovnjak za mladinsko književnost.
ANR
Najboljši plesalci
V začetku tega meseca je bilo v Gaberju pri Lendavi medobčinsko srečanje otroških folklornih skupin, kjer so nastopile skupine lendavskega okoliša. Selektorica Nežka Lubej sije srečanje ogledala in ocenila, da bosta na območnem srečanju folklornih skupin, ki bo 9. maja v Vidmu pri Ptuju, nastopili otroška madžarska folklorna skupina DOS 1 Lendava, ki jo vodi Magdalena Hobor, in otroška folklorna skupina OŠ Kobilje pod vodstvom Tatjane Nemet. Gospa Lubejeva je še zapisla, daje ZKO Lendava z letošnjim srečanjem dokazala, da je ponovno v ospredju glede števila folklornih skupin med vsemi ZKO v Sloveniji, sedaj pa se mora še potruditi, da bo ohranila še prvo mesto v kakovosti.	ANR
DAN KNJIGE - 23. aprila smo letos prvič v Sloveniji praznovali svetovni in slovenski dan knjige. Vodja knjižnice na Gimnaziji Murska Sobota Milena Zelko (na posnetku s skupino dijakov) je pripravila v ta namen posebno razstavo knjižnih del W. Shakespeara in Miguela de Cervantesa, obiskovalcem (dijakom in profesorjem) pa je postavila tudi nagradno knjižno uganko. Kot nam je še povedala ob našem obisku, imajo v njihovi knjižnici okrog 11000 knjižnih enot, s čimer je še kar zadovoljna, želi pa si predvsem večje prostore in čitalnico. (Foto: J. G.)
^to pismo - slovenski standardni prevod
L ----------------------------------------
,-------------------------------------------------------- ------------------------------------------------------------------
Ne S 0Venski standardni prevod je rezultat petnajstletnega prevajalskega dela - Glavni razlog za nov prevod Svetega pisma dosledno prevedeno v slovenščino iz izvirnih jezikov, Stara zaveza iz hebrejščine in Nova zaveza iz grščine
« Vi lenosti ■	—--------------———— 
^1 n? te,n> da „Ca^°P’snega prostora predstaviti Sveto pismo?
Nltr tako pa n S p.rostor ,ahko izkoristi zgolj z naštevanjem A ktudi lahko oškodujemo, če jih ne na-
SvA . ehtari|V t ■ kak° predstaviti knjigo, o kateri se že n P's»io »J ’, j® še poseben problem, če človek ni teo-L ■ "sl?’ ®ePrav n a s ^otoškega vidika. Tako je morda >Sib Pjon	"krati tudi najbolj ustrezno, da se poudari
so\: Ca- Pri d dr.
®Za han, a ateran-
Pk^ev K bratov in
/ 0Var’
4 rnegr®^^^
kritičnih opomb.
In v čem je poleg samega veličastnega prevajalskega dela, ki je bilo vanj vloženo, veličina in pomen pričujočega prevoda? Pričujoči prevod je preveden dosledno po izvirniku. S tem so se eliminirale razne napake, ki se vtihotapijo v besedilo, če se le-to prevaja iz prevoda in ne iz izvirnika. Tako da smo dobili s pričujočim prevodom izvirniku približano Sveto pismo, se pravi knjigo, ki ima ogromen pomen ne le za krščanske veroizpovedi in ne le za vernega človeka, ampak tudi za izrazitega ateista. Kajti brez vsaj približnega poznavanja Svetega pisma, te »knjige knjig«, kakor jo marsikdo posrečeno
imenuje, nam, četudi je ne prebi-ramo.z očmi vernega človeka, ostaja nerazumljena skoraj dva tisoč let stara zgodovina in kultura zahodnoevropskega sveta.
V zadnjem odstavku Svetega pisma piše: »Vsakomur, ki posluša preroške besede, ki so v tej knjigi, izjavljam: če bi bi jim kdo kaj dodal, ga bo Bog udaril z nadlogami, ki so opisane v tej knjigi. Če pa bi kaj odvzel od besed, ki so v tej preroški knjigi, bo Bog odvzel njegov delež pri svetem mestu, ki sta opisani v tej knjigi.« (Rz. 22. 18-20.) Zanimiveje, da so kljub temu opozorilu že stari, »klasični« prevajalci Svetega pisma, kot je bil recimo sv. Hieronim, marsikatero stvar prevedli narobe - tako se recimo še pri Michelangelovem Mojzesu pojavlja podoba Mojzesa z rogovi, sv. Hieronim je namreč v svoji Vul-gati tisti odstavek iz 2. Mojzesove knjige (Eksodus), kjer je govoril o Mojzesovi vrnitvi z gore Sinaj in je žarela koža njegovega
, se pravi - bil je »ožarjen« napačno prevedel kot »orpž-Ijen«.
Vendar pa ta napaka kakih usodnih posledic, razen zanimivega ikonografskega momenta, ni prinesla. Huje je bilo s tistim zavestnim kršenjem, kjer Hieronim izvirnik prepravlja in v prevod vsiljuje svoje mnenje. To se pojavi v Tobijevi knjigi. Sv. Hieronim je bil izredno gorak spolni združitvi moškega in ženske.
Medtem ko v izvirniku piše, da sta Tobija in Sara spala skupaj že prvo poročno noč, je po Hieronimu Tobija moral čakati tri noči (tri Tobijeve noči), preden se je približal Sari, in še tedaj ni izgovarjal judovske molitve, ampak Hieronimovo: »In zdaj, Gospod, ti veš, da svoje sestre ne jemljem za ženo zaradi pohote, ampak iz ljubezni do potomcev.« Izvirni Tobijev stavek, ki ga ta citira iz Geneze (»Ni dobro človeku samemu«), Hieronim enostavno izpusti, da to ne
bi zameglilo izključno zaploditve-nega namena zakonske zveze, kakršnega si je zamislil in edinega tudi opravičil sv. Hieronim.
Takih primerov je še več in neprecenljiva vrednost pričujočega slovenskega standardnega prevoda je ravno v tem, da se ob prevajanju neposredno iz izvirnih besed take hotene ali nehotene pomote eliminirajo ter da imamo pred seboj besedilo Svetega pisma, ki se, kolikor je le mogoče, sklada z izvirnikom. Prevajalsko delo je torej končano in pred nami je veličasten rezultat. Ostaja nam le še drugi del, če naj bo prevajalsko delo tudi metaforično rečeno končano. To je samo branje Svetega pisma, pri čemer niti ni toliko pomembno, ali ga beremo z očmi religioznega ali nereligioznega človeka, pač pa je bolj pomembno, da ga beremo kot »ubogi v duhu«, kar pa ne pomeni, kakor si to kdo želi tu in tam razlagati, neumnega človeka, ampak pomeni človeka, ki ni zvi-
jačen v smislu snovanja hudega zoper svojega bližnjega.
Zanimivo je, da v Svetem pismu najdemo v prispodobi razloženo, zakaj so propadle ali ne do konca uspele vse verske in vse politične revolucije. Zato, ker je njihov temelj človek, ki redkokdaj premaga samega sebe, ali kakor beremo v evangeliju po Mateju: »Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih brez vode in išče pokoja, in ga ne najde. Tedaj pravi: Vrnil se bom v svojo hišo, iz katere sem odšel. Ko pride, jo najde prazno, pometeno in urejeno. Tedaj gre in si privzame sedem drugih duhov, hujših od sebe, in gredo vanjo ter tam prebivajo. Nazadnje je s takim človekom huje, kot je bilo na začetku. Tako bo tudi s tem hudobnim rodom.« (Mt. 12. 43-46.) Bodimo torej ubogi »v duhu« in ne ubogi »na duhu«.
ROBERT INHOF
10
Najedanje
Vf
Lendavski p0tCCl
Pozdravljeni!
Nenehno me spremlja občutek krivde, ker - glede na naslov rubrike - premalo pišem o ljudeh in dogodkih na območju upravne enote Lendava, ki sicer zajema že formirane občine: Lendava, Turnišče, Odranci, Črenšovci in občini v nastajanju: Dobrovnik in Veliko Polano.
Tudi zdaj ne bom začel z lokalnimi novicami, paberkovanji, natolcevanji, opravljanji..., ampak bom najprej malo pokramljal o praznikih. Pred narni je prvi maj - praznik dela. Pa ne samo to! Pred nami je prvi maj - god Jožefa delavca. Pred nami je maj - Marijin mesec. Pred nami je maj - mesec šmarničnih pobožnostih ... Verjetneje še po čem drugem značilen ta maj. Skratka: mesec, ki ga je treba (znati) živeti.
No, maj ima 31 dni, zato si ta hip ne kaže razbijati glave, kako bomo preživeli ves mesec, ampak bi se morda »pomudili« ob 1. in 2. maju! Naj živi prvi maj, ker je v četrtek; naj živi 2. maj, ker je v petek! Tako mora biti: prazniki naj bodo delovne dni, ne ob sobotah ali nedeljah! Veste, kaj se mi je zgodilo za zadnji državni praznik (dan upora okupatorju), ki je bil v nedeljo? Sploh nisem vedel, občutil, daje državni praznik; šele zvečer, ko sem gledal proslavo, na katero je malo zamudil predsednik Milan (tako kot na ustoličenje nadškofa Rodeta), se mi je »posvetilo«. Ko pa bi bil praznik na kak delovni dan, bi to, da je praznik, odkrit že zjutraj, ko bi šel v trgovino, pa bi naletel na zaprta vrata.
Da, štirje dnevi brezdelja so pred tistimi, ki še hodijo na delo. Upokojenci pa imajo tako in tako vsak dan »praznik«. Kje pa, se »bunite«? Ne, ne mislim na svetek, ampak na to, da zdaj, ko imate pokojnino, delate veliko več kot prej, ko ste hodili v službo. Tudi zdaj, ko je toliko uradnih prazničnih dni, ne bo veliko časa za poležavanje, gledanje televizije in tako naprej.
Delo! To je tisto, kar nam je usojeno, ne prazniki! Mi, kmetje, ki nam trda prede v živinoreji, pa smo polno zaposleni z mislimi, tuhtanji, planiranji.... kaj početi z zemljo, če ne bomo več sadili večjih površin s koruzo. V nedeljo sem v televizijski kmetijski oddaji gledal našega poslanca Gezo, ki ni bil proti, da bi sejali - konopljo. Mar to pomeni, da se vračajo časi, ko bomo spet nosili »kukarčne« hlače, kot smo nekoč rekli (in nosili) hlačam iz konopljinega ali lanenega blaga? Marto pomeni, da bomo sadili indijsko konopljo, neki canibalis, potem pa bomo kadili kot Torki in v transu lezli drug po drugem ter tako »mešali kri«?
Majniška Marija, reši nas tega, razsvetli nam pamet in pomagaj svojim otrokom! Tudi mi, »deca«, v prazničnih dneh le ne delajmo preveč, ampak tudi sami razmišljajmo, kaj nam je storiti, če bo res treba znižati stalež goveje živine. Bi morda šlo s konji? Ne vem. Vem pa, da pri neka-
■
Kujski val, domač denarni sistem
Največja denarna enota je ena vrtina, približno dvajset milijonov DEM.
ENA VRTINA = DESET TOVARN (približno pet tisoč služb) ENA TOVARNA = DESET ZARES ZELO LEPIH HIŠ
ENA HIŠA = DESET AVTOMOBILOV GOLF (za eno vrtino jih dobite tisoč)
EN AVTO = DESET PLINSKIH PEČI ZA CENTRALNO KURJAVO (za eno vrtino dobite deset tisoč peči???)
ENA PEČ = DESET PAROV DRAGIH ČEVLJEV (z eno vrtino bi obuli pet ljutomerskih občin) ENI ČEVLJI = DESET DELAVČEVIH BRUTO UR (za eno vrtino bi delal 470 let)
ENA BRUTO URA = PRIBLIŽNO STO JAJC (za eno vrtino morajo delati vse slovenske kure pet let)
Bankovce z novo konvertibilno valuto že tiskajo v ljutomerski tiskarni Parotisk. Prve bankovce bodo dali v promet ob dnevu mrtvih tovarn 1. maja.
Kujski val, sedemnajsti se bliža
V Ljutomeru je vse pripravljeno za obletnico papeževega obiska, ki jo bomo Ljutomerčani
Do leta
2000
manj kot
NACI
terih hišah konji so, le da nič ne delajo!
‘-Pni cejlon ton stikanji, ali naj. bou te svetek 27. apnila ali pa idnouk v juniji, je cBe?a pravo, ka njemi nej tabej okouli toga nikšoga /te^e/ienduma, gatou ka tisto bojno pouti okupato/ii bole gaistinsko jemfe, stena je tnpejla štini \ , fejta, kak pa tou gadnjo, ka je tnpejla pan dni. ^Pa po
smo gemlo kcoj doubi£L po tej gadnjoj jo pa namejnimo ta dati, pa čigftj ga tou, ka bi notni pnišli v Sunopo. ^a bi pa
naj okoli !. maja pravo, se pa nem/te odloučiti. ^o delavci sigdan kučejo, pa do ešče kukli. idnouk s kam/ion po givcaj, gda njemi ^abniko gapirajo, te g davkon, ka si
nanč s/ipa nede mogo več kiijpiti, te njemi pa gvejgde pokagejo, gda njemi ga p/tvi maj elektniko podnakšajo. ^a te svetek si je tak gaspejvau:
'-P/iagnik dela p/tvi maj več sPaviti ni gakaj; delo več se ne časti, b/teg dela je p/teveč {judi.
tleli nekaj delavcev pni nas bo p/topadfo vsaki čas; od peščice teli 5judi slovenski /tod ne p/tegivL
^DeUo nekdaj kot hepost šteje gdaj se kot no/tost od dela, gdaj se govoat, še konj se bitno pogubi.
“-P/tvi maj pa naj givi, naj opomni te fjudi, ki vbadajo b/tegumno gdaj, kaj pomeni p/tvi maj.
1000
dni
Kraljevi observatorij v kraju Greenvvich pri Londonu je predstavil posebno uro, ki je začela šteti do sekunde natančno čas do začetka drugega tisočletja. Odštevanje so ovekovečili tudi tamkajšnji vinogradniki in ustekleničili vino z imenom »Tisočletje«, pridelano na območju mesa Bordeaux, ki kot edino vinorodno območje leži na poldnevniku. Sicer pa se Britanci na novo tisočletje pripravljajo že nekaj let. V Greenvvichu bodo leta 2000 med drugim pripravili obsežno razstavo z naslovom Tisočfetje.
Oče, koliko časa bomo še tolkli takšno revščino? Štirideset dni. In potem?
Potem se bomo navadili
Armenski pregovor
Za nedolžnost je treba še kaj več, kot se izogibati bordelov.
Ruski pregovor
pripravili vsaj dvakrat bolje, kot so izvirno prireditev skupaj napravili močvirniki in pohorski Prleki (LJ + MB). Sproti še odpravljamo probleme, ki sojih imela papeževanja pred našim.
V Ljutomeru smo na zares izviren način preprečili tragedijo, ki se je zgodila lansko leto v Ljubljani in Mariboru. Za kožnim rakom zaradi sončnih opeklin je do sedaj umrlo ogromno ljudi, najbrž pa jih bo še dvakrat toliko.
Tudi sarajevsko papeževanje je bilo žrtveno bogato. V snežnem metežu se je izgubilo in zaradi podhladitve umrlo dvajset otrok. Pet stark in trije starčki so kar stoje zaspali za večno. Da o žrtvah od pljučnice in trpljenju zaradi revme ne govorimo. Samo norec lahko zvleče na prosto toliko ljudi ob tako nemogočem letnem času.
V Ljutomeru smo pripravili oblak pare iz vrtine na Kamen-ščaku, ki ga bomo kontrolirano
usmerjali nad prizorišča^ motnih dogodkov. CeteH vroč, bo oblak visoko aa^l delal prijetno senco, iey mraz, ga bomo usmerili^] proti tlom, da nasbopan grel. Če ne bo kakšni^ dvidenih težav, recimo če^l voda, pravzaprav parati I Preveč radioaktivna ali ^1 vala preveč strupenih miaaaj in soli, nam bo sedemaa^ maja res lepo.
Kujski val, (prleška agencija za
‘črtiti
je od
Po 28'
no str ter Ji|
pi COLI Ul'- | državne
Agencija zaen^^ luje s polno mocj°>^1 tela na veliko bi si lahko predstavit . mer, kako velikega d lotili, bomo naste plomatska pred a žavah: Argentina, strija, Belgija - dve, Egipt, Francija? vaška, Iran, ItalU ’ jpc.P /ifc ska, Kanada, itd. so še skoraj v vseM.^ generalna predsW| leg še častna P Vseh skupaj je ve

nik
oie stri Po
nat sin,
sta
petdeset ljutomer '
'Ion
‘4
PA
ce
vam preA-




„ VAM / Z.Š2-/A* •
/e( Pri s Pip
Shaq postal poslovnež
Zvezdnik LA lakersov Shaquil O Neal se je po poškodbi kolena v februarju moral odpovedati igranju. Odločil se je, da bo postal »ultimativni poslovnež«, raper, igralec in modni agent. »Na ta način bi rad uresničil svoje skrite potenciale,« je dejal Shaquil pred snemanjem svoje tretje skladbe »You Can not Stop teh Reign«. Po poškodbi je O Neal ponovno obudil svoje igralske ambicije, podpisal je pogodbo z novo diskografsko hišo Twism Records in začel propagirati lastno modno kolekcijo. Nastopil je v filmih »Blue Chips« in »Ka-zaam«, ki nista bila pretirano uspešna, medtem ko je bilo prodanih kar 500.000 izvodov njegovih prvih dveh CD-jev.
Baronica Avilla za
zapahi
Londonsko sodišče je na dveletno zaporno kazen obsodilo 52 letno Londončanko Eldo Begui-nua, ki je trdila, da je španska baronica Avilla, in tako skušala ogoljufati neko banko za 16.000 milijard funtov. Prebrisana London-čanka je v banki s pomočjo lažnih bančnih potrdil iz Hongkonga in Šanghaja zahtevala pravico do razpolaganja z dragocenimi kovinami omenjene vrednosti. Bančni uslužbenec je prevaro spoznal, ko je Elda zahtevala kar 80.000 ton zlata, to pa je trikrat več od
količine zlata, proizvedene na svetu v zadnjih 150 letih.
Rekor^
bo«*?.
0:
K

Beoeing J’ sedanja rek° A'

ročili na^
vamer.o- |ei^« boeing ''
* Seattla*M 19-92Z^ dosegel K .s k bizgo^oP^ sred0 PkOje5PŽf kj
za pole* P šestur<[X njegov Pre
r
Besni diplo^
Diplomati v New Yorku so besni, ker $	■
ščina Združenih narodov ne zoperstavi parkiranju. Ti so bili uvedeni nedavno in	'
njim, saj naj bi vse diplomate, ki ne upe.^piod1 6V' dpisov, strogo kaznovali. NekHrancoski	''
lagal, da bi se raje preselili v Ženevo ali1 _ tam - v nasprotju s prebivalci Nevv YorK matom potrebno spoštovanje.
1
*
i#
^k' 1 ■ maj 1997
Pomurski mejni prehodi
Število potnikov se povečuje
•^2 v^el pet Ukrajink?
Cez'se pomurske mejne prehode z Avstrijo,	' potnikov (13
pnih treh mesecih letošnjega leta potovalo 4. - ■ odstotkov več kot lani januarja, februarja in marca).
^večal se je zlasti promet z ! Mžarsko (38 odstotkov več P°tmkov4 o—
Lez prehode s to dr-je potovalo 1.238.574 ljudi, številu potnikov pa'še ved-vodi prehajanje slovensko-av--hijskih mejnih prehodov; na ka-so našteli 2.610.707 pot-®kov (6 odstotkov več kot lani). mejnih prehodih s Hrvaš-™ so našteli 9 odstotkov več pot-^v oziroma 844.452 ljudi, iakaj ljudje toliko prehajajo
Slovenci se vozijo v Av-W in na Madžarsko predvsem ^nakupih. V prvi državi po ce-živila, v drugi pa oblačila. ,, Pa se na veliko hvalimo, da '« ^Privarčevali, pozabljamo pa, ni ma'° ponez malo mu-■ JI	naj bo, vsaka šola nekaj
F1 ^-Madžari in Hrvati pa se
lit1 iji



Pozabljamo pa,
vozijo k nam predvsem »tankat« bencin in plinsko olje, ki sta (podražitvi navkljub) še vedno cenejša kot pri njih. Kaj pa počno pri nas Avstrijci? Še dobro, da imamo toplice, sicer jih drugače najbrž ne bi bilo.
No, v našo deželo pa prihaja vedno več ljudi tudi iz oddaljenejših držav. Najbolj poznamo Romune. Skoraj neverjetno se sliši, da sta Slovenija in Romunija ukinili vizume, pa imajo Romuni kljub temu težave pri prihajanju k nam. Gre seveda za tiste potnike, za katere mejni organi ugotovijo, da ne izpolnjujejo določenih pogojev ali namenov. Če človek nima denarja, pride v razcapani obleki ..., seveda ni mogoče pričakovati, da prihaja kot turist, kvečjemu kot ekonom-
skl emigrant, ki bo skušal priti čez Slovenijo v Italijo. Ker pa mu je za tja potrebna »vina«, ki pa je nima, bo skušal ilegalno preiti slovensko-italijansko mejo. Če ga bodo Italijani odkrili, ga bodo vrnili v Slovenijo, ki bo imela same stroške. S tem da določene skupine tujcev zavrnejo že na madžarsko-slovenskih prehodih, delujemo preventivno. Tudi v korist Pomurcev! Saj ste že slišali za vlome v objekte in kraje avtomobilov, ki sojih storili neza-željeni tujci, ki so - potem, ko so jih na meji zavrnili - ilegalno prešli mejo. Nekateri tako imenovani ilegalci pa so za prehod porabili še zadnji denar, če so nasedli ljudem, ki so se ponudili, da jih bodo vodili čez mejo. Za to pa je treba plačati.
Plačati pa je treba tudi za dekleta, ki prihajajo iz Rusije, še zlasti pa iz Ukrajine. Na delu so zvodniki! Naši organi za notranje zadeve so odkrili, daje bila pred kratkim nekje na Madžarskem,
menda v bližini meje, »licitacija« sedmih Ukrajink. Mafijaši naj bi zahtevali za vsako po 1.000 mark. Našel seje kupec, kijih je kupil pet (dve naj bi bili debeli oziroma majhni), jih ilegalno prepeljal k nam, a so jih po štirih dnevih odkrili in - izgnali. Če pa se ne bi zgodilo tako, potem bi ta pomurski kupec (imena na UNZ niso sporočili) dal dekleta v svoj »kupleraj«, »kasiral«, čez čas pa bi jih prodal (morda celo po višji ceni) dalje. Tem nečednim poslom pravimo trgovina z belim blagom, ki je seveda kazniva. So pa zanjo najbrž kriva tudi ruska in ukrajinska dekleta, saj je malo verjetnosti, da bi bila ugrabljena. Hočejo pač v svet, ki je gmotno bogatejši (in duhovno revnejši) od njihovega. Pa kaj bi se sprenevedali: tudi nekaj pomurskih deklic je že ubežalo staršem (tudi možem) in se znašlo v kakem nemškem barčku. So ljudje, ki temu zavajajoče pravijo migracija
delovne sile.
Š. S.
£
v8 »Pasja zgodba« z Goričkega
jUna lisica« na Hodošu
--;-------------------------—— ki ga je nedaleč od domače hiše pokončala lovčeva puška
^ilje^
»Kik'"	^arJa 'n dolga leta je zvesto opravljal svojo
N do e Prijazen n aja'.^e Posebno je bil navezan name - svojega Kov, S e’ ko sem odh do drugih domačih. Rad me je sprem-ajal v službo; veselo me je sprejel, ko sem prišel
Je ^rtonosna
krogla, ki je šla skozi njegovo telo. Izvedel sem, da seje to zgodilo le nekaj korakov od doma. Imel pa je še toliko moči, da se je privlekel domov - umret.
Ob tem žalostnem dogodku se
^^ih bodo gradili
sv. Martina
cilj etna
Primernanja’ ^a b‘ v župnijisv- Martina v Martjan-ka 7°^ zgradbo, v kateri bi bile veroučne Ko|jekr°naila 2Pe a' s°ba za pevce, sanitarije in še kaj, so i0|4ožnnje v četUspeb°m: župnija je pridobila gradbeno Sslo^^dr.Jo ek' 1■ maja, ob 16. uri bo mariborski II 11 %cV|' ^Mini^ med verskim obredom svečano S' ^Pa J^^bo kamen 'n gradbišče doma sv. Martina berila ? prost°ru med cerkvijo in župniščem, v °krog 180 kvadratnih metrov' Š. S.
“ k JRM 1	f 28. ap*avrnieni, ilegalci
krši-
»^U^seni
V treZnilni.
So v pe-
tih dneh zavrnili 78 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo. Pa ilegalci, na katere smo se nekako že »navadili«? V Pomurju so odkrili štiri (tri Romune in enega Litvanca) in jih po določenem postopku Vrnili madžarskim obmejnim organom.
v meni poraja marsikatero vprašanje o lovski organizaciji, o pravicah, dolžnostih in človečnosti njenih članov. Ali je to tista humanitarna organizacija, o kateri večkrat preberem, da je naredila veliko koristnega za okolje, divjad?
Na tem predelu Goričkega nimamo več pravice do svojega pridelka, in kot je videti niti do svojih hišnih Čuvajev. Sprašujem se, ali lahko nosi lovec pripravnik brez navzočnosti svojega mentorja orožje in ga tudi uporablja? Ali se lahko zaupa orožje človeku, ki se ne prepriča, za kaj ga uporablja? Zame to ni izgovor, češ da je mislil, da je bila lisica. Tak človek bo jutri morda streljal na človeka in bo spet rekel: »Mislil sem, daje bilo ...«
Bomo še lahko brez strahu obdelovali polja, ne da bi nas zamenjali z divjadjo? Kakšen človek je to in kakšen lovec bo, ki lahko sosedu ustreli hišnega čuvaja blizu domačije? Ali lahko zelena bratovščina sprejme takega človeka medse?
Ne dvomim, daje večina lovcev plemenitih in ljubiteljev živali, in to enako divjih kot domačih, vendar so med njimi tudi taki, ki s svojimi dejanji kvarijo ugled lovske organizacije. To so tisti, ki z razkazovanjem orožja Hočejo dokazovati svojo
moč in bogastvo.
Moj namen ni bil, da bi obtoževal lovsko organizacijo. Hotel sem le pokazati na tiste posameznike, kot na primer na ubijalca mojega psa, ki niso v ponos tej organizaciji.
Še vedno žalujoči občudovalec zelene bratovščine
TIBOR EORY, Hodoš
^?dilo se je
'H > ie^	gasilnega a
cestah umrl° kar ' Turnišče

gasilnega aparata. Vse škode je za 300.000 tolarjev.
’ Turnišče: Prerezal telefonski kabe
■	k sreči že nekaJ časa
ISM dnk°''c'sti	tednu do ponedeljka v
/|%45lju2°Paje ,4 obravnavali 43 promet-iDotv nobena ni bila huda- Pač 11hi -APa Sploh odova'o. Koliko je škode samo da se
JI K; k aznike’ ude8a! Bodi tako tudi čez
fcSu-.
V noči z 22. na 23. april je neznanec vlomil v pro-
aParat
store Kmetijske zadruge Turnišče, ki je sicer protivlomno varovana. Očitno pa je storilec to vedel, zato je najprej prerezal telefonski kabel in tako preprečil prenos signala v podjetje za varovanje. Kaj pa zdaj? Vključila seje zvočna alarmna naprava, potem pa je vlomilec zbežal. Pa naj še kdo reče, daje tehnično varovanje stran vržen denar. Ne bo držalo!
A
biti
Je nekdo vlomil v prostore v Apaški dolini. Iz delavni-> ključev (orodje) in drugih za sabo pustil razdejanje, ^kot »izživljanje nad predme-01 saj je izpustil celo snov iz
• Rakičan: Naboji na kmetijski šoli
Policisti policijske postaje Murska Sobota so 23. aprila obiskali Srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu, kajti na uho jim je prišlo, da ima neki dijak naboje za puško. Sum je bil upravičen, saj so našli in zasegli 98 malokalibrskih nabojev, ki jih je imel učenec spravljene v svoji sobi.
Prometnovarnostna akcija
Varnostni pas -vez z življenjem
Ali veste, da seje treba privezovati tudi na zadnjih sedežih?
Prometna varnost v prvem trimesečju tega leta je v Pomurju še kar ugodna, če stanje primerjamo z enakim lanskim obdobjem. V januarju, februarju in marcu se je zgodilo 373 prometnih nesreč (lani 471), od tega največ (299) z materialno škodo, 70 s telesnimi poškodbami, štirje udeleženci v prometu pa so žal umrli. V preteklem letu je bilo v prvih treh mesecih šest žrtev.
So k nekoliko ugodnejši prometni bilanci prispevali strožji ukrepi policije? Prav gotovo, ko pa so v treh mesecih prijavili sodnikom za prekrške 3.598 udeležencev v prometu, zaradi določenih prekrškov so nas (tudi podpisanega) mandatno kaznovali 9.643-krat, od tega dobro trejino (3.399-krat) zaradi neuporabe varnostnega pasu. V Pomurju se menda v povprečju privezuje 75 odstotkov voznikov (trije od štirih). Seveda varnostni pas prav vselej ne reši življenja, zagotovo pa bi ga dvema od štirih omenjenih žrtev. Ker osebi nista bili pripeti s pasom, sta padli iz avta in dobili smrtonosne poškodbe.
Ste vedeli, da traja od 15. aprila do 1. oktobra 1997 vseslovenska akcija Varostni pas - vez z življenjem? O teh prizadevanjih sta na petkovi tiskovni konferenci na UNZ Murska Sobota govorila načelnik inšpektorata policije Milan Horvat in inšpektor za promet Marjan Horvat. Namen akcije je: prometnim udeležencem prikazati prednost uporabe varnostnih pasov ter z represivnimi ukrepi doseči, da bo več udeležencev uporabljalo varnostne pasove. Iluzorno pa je bilo pričakovati, da jih bodo vsi - stoodstotno. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu R Slovenije in drugi, ki sodelujejo v akciji, so izdali celo zloženko z nagradnim kuponom. Policisti jo bodo delili tistim voznikom in potnikom, ki bodo (vsi) privezani. Če bodo prejemniki pravilno izpolnili tri vprašanja, bodo morda ob žrebanju, ki bo prve dni oktobra v Ljubljani, dobili osebni avto Honda civic.
Dobro je vedeti! V Sloveniji je obvezno pripenjanje z varnostnim pasom na vseh sedežih v vozilu, kjer so vgrajeni varnostni pasovi. Torej, če so pasovi, tudi na zadnjem! To bo policija v najnovejši akciji še posebno kontrolirala in kršitelje kaznovala. Pripneti se moramo takoj, ko sedemo v vozilo; še preden poženemo motor in ne med vožnjo ali pa šele, ko zagledamo policista. Velikokrat je že prepozno. Sicer pa naj bi nam prešlo v meso in kri, da se je dobro pripeti zaradi nas samih in ne zaradi strahu pred kaznimi. Strokovnjaki so ugotovili, da bi bilo med vozniki in potniki v avtomobilih 40 odstotkov manj smrt-
nih žrtev, če bi vsi uporabljali varnostne pasove.
Š. S.
Kršitve javnega reda in miru
Prepir in strast
Manj kršitev na javnih mestih in več v zasebnih prostorih?
Iz našega vsakotedenskega poročanja z UNZ, prav tako pa tudi iz poročila za prvo trimesečje izhaja, da je v novejšem času več kršitev javnega reda med domačimi štirimi stenami kot na javnih mestih, na primer v gostiščih, na zabavah, tekmah ... V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo na javnih mestih za 14 odstotkov manj kršitev in za 10 odstotkov več v zasebnih prostorih. Ni šlo le za prerekanje, ampak tudi pretepi so
bili vmes in - žal - celo umor.
Primerjave kažejo, da narašča število kršitev, ki jih spodbudi alkohol. Ponavadi je tako, da se storilci »nacukajo« v kakem gostišču, potem pa doma razgrajajo. V treh mesecih letošnjega leta so pomurski policisti eviden-
tirali oziroma obravnavali 566 kršitev javnega reda in miru (JRM), od tega naj bi bila več kot polovica (58,5 odstotka) kršiteljev pod učinkom alkohola. V januarju, februarju in marcu so do iztreznitve pridržali 38 vinje-
Krog: Minometna mina
Neki občan iz Kroga je 24. aprila našel v gozdu pri Krogu mino. Pravilno so ravnali, ker so o najdbi obvestili policijo, nakar je prišel strokovnjak za eksplozivna sredstva, ugotovil, da je minometni naboj še iz časa druge svetovne vojne, in mino uničil.
Krog: S stolom po glavi
Na policijo je prišla prijava, daje 24. aprila ob 12. uri Janko K. iz Kroga hudo telesno poškodoval Heleno H. Po s stolom naj bi jo udaril po glavi, zato so jo odpeljali na zdravljenje v bolnišnico, zoper storilca pa je preiskovalni sodnik odredil pripor.
Lendava: Ponarejene marke
V poslovni enoti LB Pomurske banke v Lendavi so našli 26. aprila med štetjem deviz štiri ponarejene bankovce po 100.000 italijanskih lir. O tem so obvestili policijo, ki je med poizvedovanjem odkrila, da so ponaredke prinesli iz recepcije hotela Lipa v Lendavi, tam pa jih je vnovčil neki neznanec.
nih oseb, vendar prav vsi le niso kršili JRM, saj je znano, da policisti lahko odpeljejo (in tudi odpeljejo) nekoga, ki je vinjen. So neljubi »zgledi«, ko komu prepovedo nadaljnjo vožnjo, a bi kar peljal dalje. Manjše zlo je torej, da za nekaj ur počiva v prostoru za pridržanje, kot pa (v najhujšem primeru) - na pokopališču.
Kar zadeva JRM pa na UNZ tudi priznavajo, da prav vseh kršitev ne zaznajo, saj določenih zadev, na primer »prask« za zabavah, tekmah, prerekanj v stanovanjih .... ni mogoče evidentirati. Morda je to tudi dobro, ko pa vselej le ne gre za hude obračune, ampak le za izbruhe, ki jih ljudje kar hitro zgladijo. Denimo tako, da »obračunalca« na tekmi, veselici, gostišču ... po pomiritvi kaj skupaj popij eta, prepirljiva zakonca pa se nemalokrat na koncu celo ljubita.
Š. S.
Gornja Radgona: Kraja na sodišču
V četrtek, 24. aprila, med 11. in 13. uro je neza-nec ukradel iz ene od pisarn občinskega sodišča v Gornji Radgoni 7.000 šilingov, 500 dolarjev in 5.000 tolarjev. Za porednežem poizvedujejo.
Dolnja Bistrica: Ogenj na podstrešju
Iz doslej neznanega vzroka je 24. aprila ob 19. uri zagorelo na podstrešju gospodarskega poslopja Martina G. na Dolnji Bistrici. Gasilci so se izkazali: pridrveli so z vso naglico in začetni požar požar pogasili, tako da je zgorelo le nekaj slame, del ostrešja in kritine.
Dolga vas: Naboji na meji
Že nekaj časa nismo poročali o tihotapstvu čez mejni prehod v Dolgi vas, zdaj pa je za tako novico poskrbel neki madžarski državljan. Zadnjo nedeljo ob 21. uri se je pripeljal z osebnim avtom na našo stran in policist, ki je opravil temeljito preiskavo, je našel v avtu 13 lovskih nabojev kalibra 12 milimetrov. Naboje so zasegli, malega tihotapca pa napoti-
11 k sodniku za prekrške.
Š. S.
12
n* glasbeni sceni
vestnik,
Jazz & Blues *
David Sanchez
N četrtek, 8. maja, se bo v okviru svoje velike evropske turneje prvič pri nas predstavil tenor- in sopransaksofonist David Sanchez, ki sodi med najbolj obetavne mlade saksofoniste in kateremu poznavalci pripisujejo izredne izvajalske kakor tudi skladateljske kvalitete. Danes osemindvajsetletni Portoričan vse po vrsti popolnoma prevzema in prepričuje s svojimi nastopi. Kritiki znanih glasbenih revij so v svojih opisih njegovih nastopov prav evforični.
Davida je pred leti odkril veliki Dizzy Gillespie, ki ga je kot mentor vodil tudi prek svoje takratne zasedbe Unated Nation Orchestra.
David spada v tako imenovano latino-jazz smer, vendar je za njegovo avtorsko glasbo vsekakor primernejša oblika jazz-lati-no, saj postavlja v svojih skladbah bogato ritmično podlago v spremljevalnejši kontekst, na katerem dodeluje svoje teme in solistične vložke, ki se prelivajo od ostrih be-bopovskih pasaž do liričnih in nežnih balad. Za sabo ima tri samostojne albume z naslovi The Departure (94), Sketches Of Dreams (95) in Street Scenes (96).
David Sanchez bo v četrtek ob 20.00 v Narodnem domu v Mariboru nastopil s svojo mlado in brezkompromisno zasedbo, ki jo sestavljajo pianist Edsel Gomez, basist John Benitez, bobnar Adam Cruz in tolkalist Pernel Saturino.
»Sanchez sodi med tiste redke glasbenike, ki s kombinacijo sočnih tonov in živahnih ritmov pripravi občinstvo do tega, da sodeluje pri njegovih improvizacijah.«
Peter Watrous, New York Times
Organizatorji letošnjega ljubljanskega jazz festivala navajajo v svojem programu nekaj poslastic, med katere prav gotovo sodijo blueso-vska nova zvezda Melvin Tay-lor, izredno cenjeni trobentač Tom Harall, legendarni pianist Ahmad Jama! ter nepre-kosljivi zabavljač in hajvečji med latino-jazzarji Tito Puen-te. Podrobnejša obvestila sledijo.
f * 1 * *
Med najbolj prodajane jazzovske plošče v zadnjem času spada plošča z naslovom Re-membering Bud Powell pianista Chicka Corea.
To je po dolgem času zopet spodoben album, ki smo ga od Chica pričakovali že kar nekaj časa, vendar je treba poudariti, da gre izključno za skladbe legendarnega pianista Buda Powella, katerega pačat v jazz glasbi je enak pečatu Milesa Davisa, Dizzya Gillespia, Johna Coltrana in drugih. Tako'bi bilo čudno, če plošča ne bi bila dobra, poleg tega pa je Chick okoli sebe zbral take zvezdnike (Ja-shua Redman, Kenny Garrett, Wallace Roney, Christian Mc-Bride, Roy Haynes), ki glasbe ne prepuščajo samo sebi.
Iztok R.
Novice od tu ...
Če ni Helena Blagne prva dama slovenske scene, prva dama slovenskega kiča ali pa morda obojega hkrati, potem ni nihče. Potem ko so jo razglasili za najmanj okusno oblečeno žensko, se ona mirne duše pojavi v spomladansko solatno zeleni barvi s klobukom kot mušnica.
Sicer pa ne mine več nobena vseslovenska popularnostna prireditev, kjer se ne bi pojavila smejoča se Helenca. Tudi oče Zorana Predina, tako je vsaj komentiral Predin, si bo zlate pete-line najbolje zapomnil po tem, da je njegov Zoran stal tako blizu nje.
Člani skupine Sank rock so bili med tistimi, ki so bili na »pe-telinih« najmanj zapeti. Mnogi
/ The Beatles
/ Beatles FAN CLUB
/ West strand 254
6251 Liverpool, UK
Metulj FAN CLUB Zadružna 18 9232 Črenšovci Slovenija
Člani skupine Boyzone morajo v zadnjem času porabiti precej časa, da javnosti pojasnjujejo, da so govorice o njihovem razpadu izmišljene.
Oboževalkam tako še ne bo potrebno planiti v jok. Če bodo razpadli, pa bodo nadaljevali samostojno kariero. Ne bojte se, ostajajo na sceni.
Glasbena uganka
Sila težnosti nagaja Petru Lovšinu, ki je pred nedavnim izdal novo ploščo. Ne ne, to ni bil Korado Buzeti, kot je nekdo zapisal. Mogoče pa je Korado nekoč bil punker. Med tistimi, ki so pravilno zapisali, je bil tudi Slavko Štiblar, Boračeva 28b, 9252 Radenci. Čestitamo'. Nagrado bo dobil po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke:
Koliko zlatih petelinov je prejela Helena Blagne?	C
Odgovor: _________________________________________
Odgovore pošljite do 9. maja na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasbeni sceni’ Napišite tudi, o katerih glasbenikih želite brati v tej rubriki. Vseh vaših pripomb, mnenj in predlogov smo zelo veseli.
Kupon št. 52
Pogovor z Dejo Mušič
Bitko sem izgubila, vojne niko
Danes bo gostja naše rubrike Deja Mušič. Glasbenica, ki smo jo prej spoznavali kot rock pevko, in to zelo dobro, potem smo jo nekaj let videvali kot voditeljico karaok, danes pa jo poznamo kot pevko dance skupine Gimme 5. Pred nedavnim pa je, ne po svoji volji, izgubila tako zelo priljubljeno slovensko oddajo, ki je postajala že pravi slovenski fenomen. Še vedno pa ji ostaja skupina Gimme 5, ki je vedno bolj in bolj aktivna. In o vsem tem smo se pogovarjali z Dejo. Četudi Deja ni bila med tistimi, ki so prejeli peteličke, je bila v središču pozornosti, morda prav zaradi optimizma in energije, ki ju ne izžareva samo z glasbo, ampak tudi v
osebnem kontaktu.
Tri nominacije, pa nobenega pe-tilina. Kakšno razočaranje?
»Ne, čeprav smo bili nominirani za tri peteličke. Jaz osebno sploh ne, ker mi je bila že ta nominacija zelo velik uspeh. Mislim, da se je končno na področju slovenskega dancea nekaj premaknilo naprej. Mislim pa, da bi imeli več možnosti za petelinčka, če bi imela dance glasba svojo kategorijo. Saj ta glasba spada v svoj kokošnjak, če se lahko tako izrazim. Mislim, daje v Sloveniji nekaj zelo kakovostnih dance izvajalcev. Nas pa so žal uvrstili v pop kategorije. Nasploh je čudno, da so nekateri izvajalci, ki tja ne sodijo, pa so tam bili, in zato izgubili na po-dočjih, kjer naj ne bili. Eni pa so dobili tam, kjer tudi ne bi smeli biti. Konec koncev pa se vse izenači.«
Kako to, da si zajadrala v dance vode?
»Tja me je v bistvu potegnila moja prejšnja oddaja Karaoke in publika, ki je bolj usmerjena v to zvrst. Trenutno mi to zelo ustreza. Vendar ne bom odnehala tudi s svojimi blues rock soul projekti, ker tudi na tem področju še vedno nekaj delam, za svojo dušo. Tudi tam se bomo še kdaj videli. Ko sem bila pri nas edina rockerica, sploh nisem mogla priti zraven,, če pa sem bila sama.«
od glasbenikov slovenske sceni in njenih pripadnikov, tako ali drugače, so se namreč držali kot »marele«. Nismo mogli ugotoviti, ali so jih žulili novi čevlji ali jim je smrdela scena sama. Težko je bilo posneti kakšne »opasne fot-ke«.
... in tam
Snoop Doggy Doga so oglobili za tri tisoč tolarjev kazni in ga obsodili na tri leta pogojnega zapora, zato ker je že pred leti kolovrati naokrog s pištolo, za katero ni imel dovoljenja. Na tisti denar bo raper že še pozabil, samo težje se bo ločil od svoje drage prijateljice.
Toda sedaj bo v denarnici namesto denarja nosil njeno sliko (pištole seveda).
Karaoke so zate preteklost. Morda še na kratko o zgodbi, zakaj so te zamenjali kot voditeljico?
»Karaoke so ena smešna domača žival. Žal mi je, da se je tako končalo, vendar se ni kon-
V soboto, 3. maja, bodo na grajskem dvorišču v Beltincih nastopili Let 3, Pridigarji, Scu-ffy Dogs in skupina M. L L. K. Zbiranje se začne ob 18. uri, koncert pa bo ob 20. uri.
AUDIO - VIDEO - CD 41A ^musicm /Hshoe
TRGOVINA IN PRIREDITVE
Slomškova 43, 9000 Murska Sobota tel.: (069) 37 333, faks: (069) 37 331
MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo E3 RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje.
Tokratno se glasi:
Imenujte jadranski polotok, zman po pomorščakih in odličnih vinih!
ODGOVOR:____________________________________
Odgovore pošljite najkasneje do 7. maja 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
NAGRADA: koneetedenski paket v HOTELU MAESTRAL v Novigradu.
KUPON ST. 13!
čalo tako na mojo željo. Odšla sem, ker so tako želeli moji šefi, z nekim razlogom, da nimam več kaj pokazati, ter z razlogom, da tega ne zmorem več delati.«
Publika verjetno misli drugače?
»Ja, mislim, da precej. Naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem, ki so mi poslali pisma. Teh pa je bilo na tisoče z globokimi željami, naj ostanem. Moram jim povedati, da sem se trudila, kolikor se je dalo, pa mi ni uspelo. Pa sem si rekla: Dobro je, tako je, tudi če sem poražena, mogoče sem bitko zgubila, vojne pa nikoli. Čeprav sem rekla, daje osnov-
Poznam, lahko se boriš01] tistimi, kijih poznaš.Mn je to, da so v bistvu bili^j nasprotniki moji naribaj I telji. To me je najbolj P0'' ] toliko v poslovnem sitti^j pak v prijateljskem in osl" I Ostane pa ti skupina »Resje. Skupina je serček, ki je nastal leto'1] meseca nazaj. Pridni memo se. Naravnani sttto^l frekvence, imamo urej^1 ] bojne-odnose, nikomur1,1 J krila. Prizemljenismo.nJl mo glasbo za ljudi. G okoli po Sloveniji, ^to^l Pozna. Ker ljudje radi naše koncerte, radi2 in presrečna sem, da&U publika zagrela tudizad I dance pesem. Mislim- ,1 trebno najprej uP°^e.Sl mačo plat, potem pay tista tuja ni bila s^al.n podpirati domačo domači ansambli vljeni, celo zanemarja J Slovenščina je v l1^ j postala pri glasbenik1'J 1 ljubljena, pa vendar '1 J j niki še vedno preveč l1 I . slovenski jezik. J
»Veliko jih jeJ^
nekaj stvari Pa v slovenščini, zaradi tega, ker imami I ne obveznosti do nedžmenta v London11 ne bi. Želimo P^J tuje trge pa tudi naš>gJ toliko kvalitetna. Primorani napisati tu11 J angleščini. Vemo P1 ženščino kot dreti na zunanji trg. s tem užalili, če it^uji srnic v angleškem^ j boko opravičujem0- J [ bomo odkupili srnico v slovenščin1 d » to že skladbica, ki^ H za festival sonca. Upam, da všeč in se bomo
vaL ■
Bo skupin0”1 v naš konec-»Seveda
no načelo mojega življenja, da se ne borim z nasprotniki, ki jih ne
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU-
1. DONNA CON TE - Anna Oxa
2. 2 BECOME 1 - Špice Girts
3. WHEN I DIE - No Mercy
4. GIRL IN A ŠPORT CAR - Chris Rea
5. FLY LIKE AN EAGLE - Seal
6. DANS MA CHAIR - Patricia Kaas
7. DON'T LET GO (LOVE) - En Vogue
PREDLOGI:
UNBREAK MY HEART - Toni Braxton
T.N.T. FOR THE BRAIN - Enigma READY TO GO - Republica
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1. ZBUDI SE - Tanja Ribič
-	2. VETER Z JUGA - Tinkara Kovač
3.	NEKDO - Natalija
4.	ZORA SE BUDI - Avantura
5.	KJE Sl ZDAJ - Anika Horvat
6.	ŠE, ŠE, ŠE - Robi Horvat
7.	NAD MESTOM SE DANI - Ditka Haberl
PREDLOGI:
KONGRES PIJANCEV - Adi Smolar
OBJEMI ME NEŽNO - M&M
ČAS NAJ SE USTAVI - Andreja Makoter
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON,
1.	POMLAD - Primorski fantje
2.	VSO SREČO, PRIJATELJ - Štirje kovači
3.	DA SPOČIJEM SE NA TVOJI RAMI - Slapovi
4.	OTROŠKA LJUBEZEN - Gorenjski muzikantje
5.	ZA OČETOV PRAZNIK - Ptujskih 6
6.	PRAV VSAKA POMLAD - Ans. Mira Klinca
7.	VAŽNO JE, DA SMO PRAVI - Fantje z vseh vetrov
PREDLOGI:
TEČKA MALA - Ans. Grega Avsenika PRABABICI - Štajerskih 7	,
ŽAGAMO GA, ŽINGAMO GA - Ans. Toneta ŽagaUa
na
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 8. maja 1997," (estv' arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glase®

- Kupon št. 18
Glasujem za skladbo - tuja:
1997
Odsevi mladosti
Zemlja toži
Ljube ptice, reke, travniki, Polja, jezera, oceni in morja, strah me je, kaj bo z vami. To vprašanje si kar naprej zastajam, a ne vem odgovora. Tovar-zakaj spuščate v ozračje ved-noveč dima, zaradi katerega po-tem pada kisli dež, ki uničuje življenje na Zemlji!? Ljudje, za-M mi s krčenjem gozdov odvze-®atešetako malo čistega zraka, se skoraj zadušim v nesnagi? Skoda, da nimam ničesar, s c'®er bi si lahko zakrila oči in P(espala to onesnaženje, zbudila Pa si se v prelem svetu brez odpadov! Kaj bo z menoj? Kdaj se ljudje spametovali, me oči-
stili in prenehali onesnaževati? (SABINA MALAČIČ)
kkk
Uh, kako sem utrujena! Kdaj se bodo spametovali ti ljudje? Tako mlada sem še, vendar sem s »pomočjo« človeških rok postarala najmanj za tisoč let. Modre človeške glave se ne zavedajo, da mi uničujejo cvetice, zelene gozdove, ptice ... Kakšno škodo mi delate s svojimi nepremišljenimi dejanji! Podirate naravno ravnovesje, a tudi vi boste umirali in vaši nasledniki. Človek, a res ni bi bil bolj vesel, ko bi videl brzice
i«n smo veliko in na javnost se je začela
letu v Prvič v tem šolskem Wce 0<istV0m mentorice uči-
Bohnec smo najprej k bilo ovati lutke. Zanimanje wistn^dn° večie- sai sm0 ob ustvarjalnem razpolo-lL»tlaPazna',ab’ kako nastaja lu-^'zoritev neke literarne prv'č s°očili z ele-
Vm. a“ške ustvarjalnosti, j'8®ose v 'granju z lu-
'Miem ba naše najmlajše 0 v svet pravljic, ki pa so
žal velikokrat predaleč od našega sveta. Pravljico Volk in sedem kozličkov smo nekajkrat zaigrali v domačem kraju in okolici. Selektor Danilo Vrane nas je obiskal na šoli in nas po ogledu povabil na območno srečanje lutkovnih skupin severovzhodne Slovenije, ki je bilo v Ormožu. To je bilo za nas veliko priznanje, zato smo naš nastop v kulturnem domu v Ormožu odigrali z vsem srcem. Priznanje, ki smo ga prejeli, nam daje novih moči pri nadaljnjem gledališkem delu.
VALENTINA ZAMUDA. 6. raz. OŠ Prežihovega Voranca Srednja Bistrica
Moj prvi šolski dan
m d
Dan poln pričakovanj je bil moj prvi šolski dan. Torbo dala sem čez rame, seveda pa ni šlo brez mame. Z roko v roki šli šoli sva naproti.
Boječe se skozi vrata sem podala, radovedna,
kaj v šoli bom spoznala. Prvi dan dobila sem orehovo potico in spoznala sem prijazno učiteljico.
JANJA ADANIČ, 5. c OŠ Turnišče
Pomeni knjiga?
'h P0s.ebnega v •
^inekn -' Spoz-1^ %*a.bavam
knjigriA salah -najboljša
učiteljica. (ROMAN)
- Zame so knjige popisani listi, na katerih se prepletajo življenje, strah, ljubezen, resničnost, domišljija ... Iz. knjig se lahko veliko naučimo. (SAŠA)
- Knjiga je moja učiteljica. (BOJAN, MARTINA)
Knjižničarka in učenci OŠ Črenšovci
itn t C Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna ^ie^ačkak * in PaPimica DOBRA KNJIGA M. Sobota)
rep? se Je glasilo 29. vprašanje. Kaže, da se kot Sm° prejel> le nekaj odgovorov in vsi ste ^M^reci^^rašar,0 le preProsta resnica - namreč zato, ker ji ki hi ^akai a Je torei ma'° za šalo- mal° zares. Po-abe. vstrijci nosijo naramnice? Seveda zato, da
> Po 7	‘,a se kače zvijajo? Odgovore pri-
13 a’ Naš naslov je: Podjetje za informiranje. M’ Sobota, s pripisom »Ali veste?«.
bistrih potočkov in mogočna zelena drevesa, na katerih bi žvr-goleli ptički? Človek, prosim te, premisli, preden odložiš kup odpadkov v naravo! (JASMINA KOVAČ)
kkk
Tako zelo sem utrujena. Že nešteto let trpim, zadnje čase vse bolj, ker me ljudje vedno bolj onesnažujejo. Seveda pa obstajajo tudi stvari, ki jih imam rada. Moja najlepša roža je temnordeča vrtnica. Tako lepo diši, ko zacvete. Tudi živali imam rada. Saj one niso nič krive, če ljudje onesnažujejo okolico. Kdaj se bodo spametovali?
SANDRA ČASAR, 6. raz.
Dvojezična OŠ Prosenjakovci
CICIBANOVA BRALNA ZNAČKA V LJUTOMERSKEM VRTCU - V Vrtcu Ljutomer so se letos odločili za dokaj zanimivo novost - uvedli so cicibanovo bralno značko. Z njo so želeli vzbuditi predvsem zanimanje za knjige pri otrocih že v predšolski dobi, skupaj z njimi pa vključiti v bralno značko tudi družinske člane (doma z branjem in pripovedovanjem pravljic in pesmi). Seveda so na ta način razvijali pri otrocih tudi bogatenje besednega zaklada in zasledovali so še druge cilje. In kako so pravzprav izvedli cicibanovo bralno značko? Vzgojiteljice v mali šoli, knji-ižničarka v vrtcu in knjižničarka občinske matične knjižnice so skupaj pripravile seznam knjig, ki so jih otroci spoznavali skupaj s svojimi starši in se o njih seveda pogovarjali tudi v vrtcu. Na koncu pa so jim podelili bralne značke. Prejelo jih je kar 49. Njihove slovesne podelitve se je med drugim udeležila tudi pisateljica Karolina Kolmanič iz M. Sobote. (Besedilo in posnetek: J. G.)
(Ne)resnični izlet
8. d-razred OŠ Divji grm je bil na ekskurziji v Ljubljani. Učenec Boris Novak je to potovanje skrbno spremljal in o njem podal poroči-
lo.
Jutro. Učenci vstopajo v avtobus. Šofer, neprespan in utrujen od vožnje prejšnjega dne, zdolgočaseno zeha in grozeče pogleduje proti vse bolj glasnim udeležencem ekskurzije.
5.05	: Gospa razredničarka Korenčkova opozarja, naj ne spuščamo aviončkov, narejenih iz prospekta za Cankarjev dom. Ob kričanju in rjovenju se končno premaknemo z mesta.
5.45:	Pojemo sladkarije, čips, kokice in popijemo kokakolo. Avtobus se ustavi, ker gre učenec Miran Lakota bruhat. Nastane panika, ker gospa razredničarka opazi, da je na postaji pozabila torbico. Veseli in razigrani se vračamo ponjo.
6.30:	Bližamo se avtocesti.
Obisk na kmetiji
Nekega dne smo šli na obisk k Anji, ker imajo veliko kmetijo. Tam smo si ogledali hlev, v katerem je sto bikov.
Anjin očka nam je pripovedoval, kako skrbi za živali. Imajo velik silos. Hrano vozijo s traktorjem.
Biki sami pijejo vodo, ker imajo napajalnike. Teta Matilda pa nam je pokazala hlev s kravami in svinjami.
Videli smo tudi dva telička in majhne pujske. Pogovarjali smo se o kmečkem delu. Na koncu smo ugotovili, daje delo na kmetiji zanimivo, vendar zelo naporno.
LILA NOVAK, 2. a OŠ Bakovci
Ukrepajmo, dokler še ni prepozno!
»Človek še nikoli ni bil tako blizu zvezdam in tako daleč od samega sebe.« (McCarol)
Znanost hitro napreduje. Iz dneva v dan smo bliže pomembnim odkritjem in vsi neznansko nekam hitimo. Znanstveniki tekmujejo med seboj, ko bo kaj odkril, nimajo pa časa, da bi se zamislili in si odgovorili na vprašanje, ali je tisto, kar bodo morda odkrili, dobro za človeštvo? Tudi pesticidi so takšen primer. Zatirali in uničili naj bi škodljivce. Kaj, ali smo tudi mi škodljivci? No, pa saj krivda ni samo njihova. Resda so si škropiva »izmislili« oni, ampak kdo jih uporablja? Kmetje! Gre jim samo za to, kdo bo imel večje in lepše pridelke ter koliko bodo zanje iztržili. Ne pomislijo pa na to, da bo zaradi njihovega nevestnega
ravnanja nekdo zbolel. Ne, to za njih sploh ni pomembno!? Da bo pridelek čim lepši, uporabijo še več škropiva, kot je predpisano, češ kaj pa ti kemiki, ki so škropiva sestavljali, vedo. Neumnosti! Verjetno bodo na to pomislili šele, ko bodo zboleli tudi oni. Toda takrat bo prepozno! S pesticidi se bomo zastrupili vsi. Obsojaji se bomo, kako smo bili neumni, ampak takrat to ne bo pomagalo.
Zakaj ne bi zečeli misliti na to zdaj? Torej, zmanjšajmo in zaustavimo uporabo pesticidov, dokler še ni prepozno!
SIMONA ROUDI, 8. b OŠ Franceta Prešerna Črenšovci
Muhasta pomlad
Pomlad je prišla, a sonca ni doma. Za oblaki leži in cele dneve spi. Sonce postalo je lenuh in tudi pravi potepuh. Sneg in dež se ne vdata, po cele dneve garata. Oblaki črni so kot dim, ah, kaj sploh govorim!? Kdaj se bo pomlad začela, kdaj trava bo ozelenela, kdaj nam srca bodo zapela? Jaz si res močno želim, da pomlad to prebudim!
STAŠA PAVLOVIČ, 3. d OŠ III M. Sobota
Rešil sem drevo
Nekega dne sem sedel na balkonu. Videl sem, kako sta dva poredna dečka na naši češnji odrezala vejo. Stekel sem ven in ju skregal. Pobegnila sta. Pobožal sem drevo. Bilo je veselo.
LUKA ŠKR1LEC, 1. b, OŠ Radenci
Miran Lakota gre drugič bruhat.
6.45:	Šofer nas roti, naj šoferjem tovornjakov nehamo kazati osle.
7.00:	Po avtobusu se razlegajo pivsko-pevske pesmi (v angleščini!). Petje je še najbolj podobno zavijanju pobesnelega volčjega krdela. Šofer si zatiska ušesa, zato si pri vožnji pomaga z nogami. Temperatura se bliža vrelišču; razredničarka zavija z očmi.
8.45:	Postanek (izsiljen) pri neki gostilni. Razbežimo se na vse strani. Najbolj sta okupirana šank in WC.
9.10:	V veselem razpoloženju se vrkeamo v avtobus. Mihec Vzameš velikodušno deli čokolade, ki jih je sunil v samopos-
Gremo v planine!
Dolgo pričakovano jutro je končno prišlo. Ko sem sedla na avtobus, sem zagledala nekaj neznanih obrazov. To so bili učenci iz sosednje šole iz Rogašovec. Bila sem vesela, da bom lahko spoznala nove prijatelje.
Minilo je nekaj zabavnih ur na avtobusu in že smo se znašli pred planino. Na začetku se mi je zdela nizka in sem si kar oddahnila. Med vožnjo sem se namreč bala, da mi ne bo uspelo prilesti do konca. No, hrib je postajal vedno bolj strm. Kljub temu to zame ni bila nobena ovira, ker ob dobri družbi niti pomislila nisem, da bi odnehala. Večkrat smo se tudi ustavili. Predvsem se mi je vtisnila v spomin cerkvica ob poti.
Čas je hitro tekel in nepričakovano smo zagledali počitniški
trežnici. Prednost ima nežni spol. Za plačilo zahteva poljubček.
9.35:	Zdaj bruhata dve punci, ki sta sedeli poleg Mirana Lakote.
9.57:	Na zadnjih sedežih izbruhne splošni pretep. Razredničarka posreduje. Šoferje na koncu z živci.
10.30:	Slovesen prihod na cilj. 8. d-razred vstopa v Cankarjev dom. Začne se dirka po hodnikih v stilu formule 1. Naš razred se pokaže v vsej svoji veličini - izziva vodnice in hostese; ena od njih omedli; splošna zabava.
10.55:	Neslaven konec ogleda Cankarjevega doma. Varnostniki naženejo 8. d iz hrama slovenske kulture.
11.	15: Smo pri Prešernovem spomeniku. Lovimo se okoli njega z indijanskimi bojnimi kriki. Melita in Darko poskušata zaigrati Povodnega moža. Prizor se izjalovi, ko razredničarka prekine uprizoritev in nas nažene na avtobus.
dom, ki je bila naša končna točka. Tam smo si odpočili, potem pa sem si radovedno ogledovala »prave« planince, ki so se spotoma ustavili.Tudi mi smo se čez čas odpravili po hribu navzdol.
Še nekaj dni po vrnitvi sem se važila, da sem osvojila najvišji vrh sveta. Res je bilo super. Zdaj so mi ostali le spomini in kamenčki, ki sem jih ukradla gori Menina. Še bom šla v gore!
DANIJELA KOČAR, 3. b, OŠ Cankova
Drevo
Drevo ima bele cvetove. Nanje priletijo čebele, ose in črmlji. Listi so zeleni, deblo pa rjavo.
TEA KOSI, La OŠ Radenci
12.00:	Točno opoldne - vrnitev naveličanih in onemoglih. Vožnja do doma mineva v glavnem ob petju bojnih pesmi, vmes pa kroži steklenica vodke. Oči nekaterih postenjo steklene.
15.15:	Spet doma. Nekaterim uspe celo normalno priti iz avtobusa. Razkropimo se kot pišče-ta, ko plane med njih jastreb.
Veliki finale naslednjega dne: Gospa Korenčkova se naroči pri psihiatru, šofer avtobusa prosi za premestitev na delovno mesto paznika v živalskem vrtu. V Cankarjevem domu razmišljajo o prepovedi obiska šolskim skupinam. Za vsak primer pa svoje uslužbence opremijo z zaščitnimi čeladami in neprebojnimi jopiči.
Opomba: Zgodba je vsekakor poučna in kar se da resnična; sleherna podobnost z resničnimi osebami pa je več kot očitna.
MATEJA PODLESEK, 8. d OŠ Puconci
14
I/, naših krajev
vestnik, 1 ■
Sredi Prekmurja, prav na mestu, kjer se stikajo trije značilni svetovi levega brega reke Mure - nižinska predela Ravensko in Dolinsko ter gričevnato Goričko zavzema svoj prostor pod soncem vas Noršinci
G
M
Za;
TLAKOVANJE POKOPALIŠČA - To je nedvomno
"e8 ličaJ
Pr«
& »K % usta
Mi »in žag met
Nižinski svet, streljaj od Murske Sobote, je naravna stopnica z obdelanih polj, travnikov in logov v razgiban svet, ki se dviguje nedaleč od tod. Noršinci so ena najbolj značilnih obcestnih vasi, kjer seje leta 1801 rodil eden najpomembnejših prekmurskih evangeličanskih piscev Janoš Kardoš (umrl je leta 1874 na Hodošu). Kot evangeličanski duhovnik je prispeval ustvarjalni delež k starejši prekmurski književnosti. Toliko na kratko iz zgodovine, večjo pozornost pa namenjamo sedanjosti in prihodnosti.
ZLATOPOROČENCA FRUMEN IZ MOTOVILEC - 50-letnico zakonskega stanu sta praznovala Jožef in Vilma Frumen iz Motovilec. Po opravljenih slovesnostih na matičnem uradu pri Gradu in v bodonski cerkvi sta zlatoporočenca v krogu svojih najbližjih, sosedov in prijateljev obujala spomine na pretekla leta. Poročila sta se 13. aprila leta 1947. Takrat 21-letna Vilma je prišla za snaho iz Strukovec. Poročna sreča ni trajala dolgo, saj je moral Jožef že čez pet dni v vojsko, kjer je prebil celi dve leti. Vilma je tako ostala na njegovem domu sama s taščo in tastom. Kasneje sta gospodarila doma, a je bil Jožef s svojo mlatilnico na parni pogon veliko zdoma. Štiri leta je prebil tudi v Nemčiji, medtem ko je žena skrbela za njune tri hčere. Po 50 letih sta Frumnova kljub svojim 73 oziroma .71 letom še vedno mladostna in čila. Jesen življenja pa jima ob obilici dela, ki ga še opravljata, lepša pet vnukov in en pravnuk. - M. Ferko, fotografija: L Juhov
»Smo spalno primestno naselje«
»V naši vasici ni ne šole ne trgovine, imamo pa pokopališče in bife. Noršinci so nekakšno spalno primestno naselje. Če bi na zemljevidu zapičili šestilo, bi kmalu ugotovili, daje ravno tu geografsko središče Pomurja, in sicer v bližini križa,« zvemo od predsednika sveta Krajevne skupnosti Noršinci Ludvika Sočiča. Iz Noršinec jih je našlo delo blizu sto, večinoma seveda v Murski Soboti, v tovarni Mura jih je zdaj zaposlenih 23. V 65 gospodinjstvih živi okrog 260 prebivalcev. Zlasti šokanten pa je podatek, po katerem je na pragu mesta kar šest nenaseljenih hiš.
treje potegne voz razvoja. Brez prispevka občanov, vodarine, krajevnega samoprispevka, ki znaša 2 odstotka od zaposlenih in 5 odstotkov od katastrskega dohodka, svoj delež pa prispevajo tudi obrtniki, podjetniki in
AGILNI VAŠKI PREDSEDNIK - Ludvik Sočič
Letno zberejo 20 tisoč mark!
V ospredju zanimanja krajanov Noršinec pa je seveda naložbena dejavnost, ki lahko hi-
PANORAMA NORŠINEČ - Takšen je pogled na kraj z mlajtinske strani.
GANČANI - V tem kraju že lep čas deluje turistično društvo Sodar, ki ga vodi predsednica Erika Bohar - Mesarič. Letošnji program dela sloni predvsem na ohranjanju ljudske identitete. Imeli pa so že očiščevalno akcijo, kmalu bodo ob cestah - vpadnicah namestili table z dobrodošlico, sodelovali bodo pri postavljanju mlaja, poleti bodo imeli že uveljavljeno prireditev ročne košnje žita in pšenice, poznje pa bo še ročna mlačev, ko se bodo pridružili gasilci. Zanimivi utegnejo biti tudi šopki iz krep papirja, kakršne so izdelovali nekoč, zdaj pa jih bodo sper.delali v Gančanih. Domiselno: na neki prireditvi bodo prikazali tudi modo oblačenja izpred 20 let. (J. Ž.)
POBIRALI SO SMETI - Vodstvo Krajevne skupnosti Bistrica (predsednik je Ivan Raj) je prejšnjo soboto spet pozvalo domačine, naj se udeležijo tradicionalne očiščevalne akcije.
Vanjo se je vključilo okrog 40 udeležencev, najbolj množično pa so se odzvali člani društva upokojencev
in brodarskega društva. Pohvaliti pa kaže prav vse, saj so dokazali, da jim ni vseeno, kakšno je okolje, v katerem živijo. Iz obcestnih jarkov in z nabrežin reke Mure so pobrali toliko raznih odpadkov, da so z njimi napolnili kar tri prikolice.
(Besedilo in posnetek: J. G.)
zaposleni v tujini, posojikin skoraj 50-odstotnega deleža Občine Moravske Toplice si bi težko zamislili dokončanje te pomembne naložbe. Ne gre prezreti podatka, po katerem v Noršincih letno zberejo okrog 20.000 nemških mark v tolarski protivrednosti.
Moravska občina jih je pritegnila
V preteklosti je bilo precej govora o nameravani priključitvi Noršinec k Mestni občini Murska Sobota. Ker so se predvideni postopki glede statusnih sprememb zavlekli, moravska občina
MORAVSKE TOPLICE - Na nedavni seji občinskega sveta so potrdili tudi predlog odloka o občinskih upravnih taksah in spremembe odlokov o ustanovitvi osnovnih šol v Bogojini in Fokovcih ter dvojezične osnovne šole v Prosenjakovcih.
Pri slednjem gre le za popravek v prvem odstavku 5. člena, kjer se za besedo ravnatelj črta besedilo »brez omejitev«, ki se nanaša na njegov mandat. M. J.
BELTINCI - V občini so se odločili za javni razpis za zbiranje ponudb in izbiro najugodnejših ponudnikov za oddajo stavbnih


•asi it v lej;
letošnja »H
naložba, ki jo izvajajo delavci soboške Nigre.
skrbelo za P0^0^ menj in čisto oko J -sirane pa k oblikovanju kraje
pa jim je v tem času ponudila sodelovanje s konkretnimi potezami, so se na februarskem zboru občanov dokončno odločili, da ostanejo del Občine Moravske Toplice. »Naselje ni moglo ostati razpeto med Moravskimi Toplicami in Mursko Soboto, moravska občina pa nam je ponudila perspektivne razvojne programe, zlasti pri obnovi vodovoda in ka-
nalizacije, ki sta vključena v občinski načrt, zato je prevladalo mnenje ljudi, da ne silimo iz zdajšnje občine,« pravi Ludvik Sočič.
V prid je tudi tvorno sodelovanje vodstva krajevne skupnosti z občino. V Noršincih je zaznati določen premik pri dogovarjanju med krajevno skupnostjo, gasilskim društvom in klubom malega.nogometa o skupni gradnji slačilnic, prh in sanitarij v novem vaškem domu. Gasilci nameravajo kupiti orodno vozilo. Žal pa je zamrlo delovanje strelske družine, kije nekoč slovela po uspehih. Pred ustanovitvijo je turistično olepševalno društvo, ki bo
Premor pred II novim zagonom J
»Letošnje leto pri^JK mor med večjimi ciklusi. Največja nalozji kakor tlakovanje P0^/^ nas bo stalo 850 tiaojJ Poleg tega načrtujem0 J električne inštalacije v J domu, širitev javnera2S J vzdrževanje infrastruk^ smo priskrbeli dodatne ■ je traktorska taksa za ste in jarke, v prede16 f sko pa naj bi obnovil1! dom. v katerem sta2 mleka in strojnica za v v ponos kraju. ČeM no v občinski lasti. siP mo, da bi ga dobili P okrilje, kajti takrat Preuredili za mirno o° Vinico. Nameravam0 reševanja odpadnih ninskem delu občina.
leta 1998 začeli Z
zmajskega sistem- , smci. Mlajtinci, selju Moravske Postavili tudi manjšo01 t Pravo.	.
Posebno skrb tudi skupnemu rešo^M ma kakovostne vode'ji dnjakih in zagota^J^ stnih pasov. Uredili kabelski TV-sistem. M JI možnosti za vzpeti JI nega informativni Ji Vključevali se bom0 turistične program6'Jj špoti in kolesarskas dane pa bo velik i22 Pridelke ponudijo Ji namreč srečamo vens^l ativnih pešcev in " J? Zdravilišča Moralk Ji si utirajo pot skoz' P zvemo od predsJJ Noršinci Ludvika a. > at jo j
s«
Pii


<5 ' AL
fot°:
d

zemljišč občanom, ki bi želeli stanovanjske hiše v Jugovem ' jpM
cih. V ta namen je župan
komisijo. Izhodiščna cena za j stavbnega zemljišča je 37,20
81e
M
O
vrednosti. M. J.

BELTINCI - Višina res- 41^, -— apnenca v letu 1997 kilogram. Upravičenci lahko cj,Prl lij, v prodajalnah v Občini Bel”' lahko trgovci izdajo blag0 .jj0 predložitvi regresnih pot 1 sedežu beltinske občine. M-
M
Iz naših krajev
Obiskali smo krajevno skupnost Nedelica
Naselje iz

Sveta Ana v Slovenskih goricah
Ocenjevamje m ples
2^’ Sredina in Farkašovci so zaselki, v katerih živi v 170 hišah 615 prebivalcev
Zaplesala tudi spremljevalka vinske kraljice
Moč je bila Nedelica izrazito kmetijska vas, industrija. S®1 d?hodke iz Kakšne druge panoge. Potem j P pr,iožnost W«e jihje zaposlilo v turniški Planiki, izrabi p v -šemčasu, i apos'X v podjetjih v Lendavi in Murski So o .	pa je
ne omogoča več zaposlitev, kvečjemu p	novih
v večjem razmahu samozaposlovanj . „ kovaštvo, 7^" “ podietnikov. Omenim naj le nekatere ej . nost avt0. bistvo, zidarstvo, pekarstvo, gostinstvo, trgovsk J *aičaIstv0...
M pravi
gramu, vendar zberejo s samoprispevkom premalo denarja, zato so se odločili za dodatno zbiranje: po osebi 100 mark v tolarjih. Želja krajanov je, da bi ta pokopališki objekt povsem uredili še letos, dasiravno sami ne bodo zbrali dovolj denarja, zato si ga bodo nekaj izposodili.
Melka je leta in leta spadala 'Turnišče. Potem ko je »va-postal občina, so v Nedelici povili samostojno krajevno ■kupnost in za predsednika nje-M sveta izvolili Avgusta Gjer-'^■ Ta je povedal, da je ena Wih pridobitev priključitev Ma vodovod, katerega zajetje J1 Turnišču, saj imajo zdaj za-2*wo vodo, v domačem čr-v W je bilo preveč nitratov. Jts’sta za naložbo prispe-lObčina Lendava in L^^čina Turnišče, vendar L®M^tnariti tudi pet milijo-
so	Nede-
W . pa 80 v l^Ptirali tudi vodovodne
števce, tako da ne bo več očitkov, češ da kdo porabi »preveč« vode, plačuje pa malo.
Vse sile za vežico
Ob koncu lanskega leta so v Nedelici začeli graditi mrliško vežico. Načrte zanjo je izdelalo podjetje Atrij iz Odranec, zidarska dela pa je prevzel domači mojster Jože Zver. Vežica je dolga 12 in široka 10 metrov. V njej so: dva prostora za (dva) pokojnika, priročna kuhinja, sanitarni prostori, shramba za orodje; ima pa tudi pokrit predprostor. Vežica, ki ima seveda tudi zvonik, je že nekaj časa pod streho in doslej so porabili 5.400.000 tolarjev, celotna naložba pa bo stala 12.000.000 tolarjev. Gradnja je sicer v referendumskem pro-
Avgust Gjerkeš, predsednik sveta KS Nedelica
Kam z odplakami?
Odgovor je seveda: v kanalizacijo! Te seveda v Nedelici še nimajo, so se pa vključili v »kanalizacijski« projekt Občine Turnišče. Še preden bodo kopali jarke za kanalizacijske cevi med Ren-kovci, Turniščem in Nedelico, bodo v Nedelici izkopali obcestne jarke, uredili most pri mlekarni ... Bodo dela opravili sami ali pa občinski delavci javnih del? Slednji so v novejšem času očistili vaško gramoznico, posekali odvečno drevje in pomagali pri urejanju poljskih poti. Nedeljska gramoznica že nekaj časa ni zapuščena, ampak je bogata z ribami, torej ribnik upravlja ribiška družina. Ker pa mimo nje pelje cesta in ker ni ograjena, je nenehna nevarnost, da kdo zapelje vanjo in se v najboljšem primeru »okopa«. Treba bi bilo narediti varovalno ograjo. Vsaj s cestne strani!
Člani Vinogradniškega društva Lenart so najprej organizirali ocenjevanje lanskega vinskega letnika, nato pa pri Sveti Ani še prvi vinogradniški ples, na katerem je pel tudi vinogradniški pevski zbor. Udeležila se ga je tudi prva spremljevalka slovenske vinske kraljice Mihaela Kersnik.
Strokovna komisija je ocenila 105 vzorcev vin. Najvišjo oceno - 18,54 točke (od 20 možnih točk) - je dobil vzorec traminca vinogradnika Marjana Poliča iz Zgornje Ščavnice. Pa še nekaj drugih ocen: laški rizling: 18,08 - Franc Benko iz Lenarta; beli pinot: 17,78 točke - Jože Žabčič iz Lenarta (rojen v Veliki Polani); chardonay: 18,32 točke - Vladimir Toplak iz Maine; zeleni silvanec: 17,82 točke - Jani Ploj iz Pogleda; renski rizling: 18,18 točke - Borut Pulko iz Zgornje Korene; sou-vignon: 18,10 točke - Edo Kovačič iz Lenarta; rizvanec: 17,96 - Jože Padovnik iz Zgornje Ščavnice; kerner: 18,26 - Zofija Kocuvan iz Cerkvenjaka; muškat otonel: 18,32 točke - Marta in Jože Grahodnik iz Lenarta; rumeni muškat: 18,22 točke -Marija in Milan Eder od Sv. Ane; modra frankinja: 17,28 točke - Jože Padovnik iz Zgornje Ščavnice.
A. LIPKO
Stara šola je cerkvena
Otroci iz Nedelice obiskujejo osemletko v Turnišču, nekoč pa so si mladi nabirali znanje v domači učilni, ki je bila menda last cerkve. Po vojni so poslopje podržavili, zdaj pa teče postopek za denacionalizacijo. Le kje pa bo potlej sedež KS, če bo staro šolo dobila spet Cerkev. Le kje naj imajo potlej zbore občanov. Po-
X. Se ^trebno1*1 'e*U P°vsem uredili mrliško vežico. Doslej so porabili 5.400.000 tolarjev, najmanj K	’ preden jo bodo blagoslovili. - Fotografiji: J. Ž.
dobno je s prostori gasilskega društva. V vasi tli (morda naivno?) upanje, da se bo škofija odpovedala starima objektoma. Navsezadnje ju lahko tudi proda za simboličen znesek - nekaj tolarjev. Bo šlo?
V Nedelici imajo tri gostišča, zato ni nihče žejen in lačen. V turistično ponudbo pa se želijo vključiti še nekateri drugi. Omenil sem že možnost ribolova. Turistično društvo Turnišče ima svoje sodelavce tudi v Nedelici. Nekaj so že naredili: pred vasjo stojijo table z dobrodošlico. Morda pa koga zanimata pokopališki spomenik Štefana Kovača - Marka in njegova »cimprana« domačija v Nedelici?
JOŽE ŽERDIN
ZLATOPOROČENCA BUNDERLA - Pred kratkim sta praznovala 50 let skupnega življenja tudi Evgen in Rozalija Bunderla iz Kuzme. Poročno zaobljubo sta znova potrdila na krajevnem uradu in v cerkvi, pripravili pa so tudi gostijo, kot se za take priložnosti spodobi. In kako jima je minilo dosedanjih 50 skupnih let? Evgen se je največ ukvarjal s kovaštvom (še zdaj kaj postori za konjiček), Rozalija pa je gospodinjila, vzgajala otroke ... Lahko bi rekli, da je še zdaj pri hiši »glavna kuharica«. - J. G.
Nižat £opustov
K>žeVez°na X>doe920-junija za9n SePtem-
se vSfrbo^kve. ne-Pr°-sp^.Pre-X let.;161' no-

K
X Ižkč c 'n S^.Ž)tn°<lru-
Tisti, ki ste že slišali za belo omelo, boste najbrž menili, da je - bela omela. Ni nujno, da je ravno to. Štefan Kovač, vodja murskosoboške območne enote Zavoda za gozdove R Slovenije, nam je povedal, da velikokrat sploh ne gre za belo omelo, ampak za ohmeije (latinsko: loranthus). Razlika je v tem, da je ohmeije zimzeleno, zato ga opazimo tudi pozimi, medtem ko belo omelo videvamo le v času olistanja (pomlad, poletje ...). I'ako bela omela kot ohmeije pa sta parazitski rastlini, ki se hranita s sokovi dreves, zato negativno vplivata na njihovo rast, hkrati pa obremenjujeta njihovo krošnjo. Na drevesih, kjer se »naselita«, prihaja tudi do lomov
Ob zajedalski rastlini se širijo predvsem ptiči, zato je možnost, da se pojavita na širšem območju. Tačas sta menda najbolj razširjeni na območju Lendavsklih
goric, od koder je tudi tale fotografija; če pa ju ne bomo zatrli, obstoji možnost širitve na večje gozdne komplekse. Bela omela se je razširila na gozdna drevesa iz zapuščenih sadovnjakov. Ker teh na Goričkem ni malo, je tudi tam. Še največ pa je je na lendavskem območju, zato je stara Občina Lendava 1990. leta sprejela odlok o zatiranju bele omele, vendar je ostal bolj ali manj na papirju. Le kdo pa bo plezal po drevesih in iz njihovih krošenj odstranjeval nenavadne »krogle« in njihove »korenine«?
Še en način je, da se znebimo ohmelja in bele omele: da posekamo ogroženo drevo. Delavci Zavoda za gozdove svetujejo (odkazujejo) lastnikom oziroma upravljalcem gozdov zlasti posek dreves, ki sta jih napadli bela omela ali ohmeije.	Fotografija: Š. Sobočan
V Murski Soboti je že toliko prometnih zagat, da terjajo čimprejšnje reševanje
Zadnje čase je postalo zopet aktualno vprašanje urejanja nekaterih mestnih ulic in pločnikov, ki vsem udeležencem v prometu povzročajo nemalo preglavic.
Tako so se prebivalci dela Murske Sobote zelo zavzeli za hitro ureditev križišča med Severjevo in ulico-Štefana Kovača. Zato so pospešili vsa predhodna opravila, tudi razpis, da so se na pomlad lahko lotili te naložbe. Prav glede ureditve križišča ulic Štefana Kovača, Mikloša Kuzmiča in Severjeve so se v preteklosti pojavljali problemi zaradi nerešenih lastninskih razmerij. To se je pokazalo zlasti ob nameravani razširitvi zavijalnih pasov. Ti problemi so sedaj odpravljeni, saj so lastniki zemljišč privolili v izdajo gradbenega dovoljenja, kar je omogočilo izbiro izvajalca del in podpis ustrezne pogodbe. Dela so trenutno na vrhuncu, zato pričakujejo, da bo ta naložba kmalu končana.
Nič manjši problem ni razsvetljava v delu zelo prometne Gregorčičeve ulice. Od Cankarjeve do križišča z ulico Arhitekta Novaka je razsvetljava zares dobra, od tod dalje proti Lendavski ulici pa je pravcata tema. Od pristojnih smo zvedeli, da je Gregorčičeva ulica delno regionalna cesta, delno pa mestna ulica. Načrtujejo, da bodo letos naročili projektno dokumentacijo za ureditev cestišča, pločnikov in razsvetljave. Seveda pa bo potrebno soglasje republiških organov. V tej zvezi ne gre pozabiti na nujnost ureditve križišča Gregorčičeve in Lendavske ulice ter Gregorčičeve in ulice Staneta Rozmana, kjer se je zgodilo že več prometnih nesreč; tudi s smrtnim izidom. In še vprašanje semaforjev v Gregorčičevi ulici: problemi z lastniki so rešeni, projekti so pripravljeni, opravljen bo razpis in nato se bodo dela lahko začela.
Ker je Aškerčeva ulica zožena za približno meter, je bilo obljubljeno, da se bodo pločniki ob tej cesti asfaltirali na obeh straneh. Zaenkrat se je to zgodilo le na eni strani, zato naj bi letos dali prednost asfaltiranju pločnika na drugi strani ulice, še posebno, ker je postalo križišče Aškerčeve ulice in Šolskega naselja nadvse prometno ter se celo razmišlja o postavitvi »ležečih policajev«.
To je samo del potreb, začrtanih v programih mestnih četrti. Ti programi so zares obsežni, saj znaša njihova skupna vrednost kar 23,5 milijona tolarjev. V ta namen bo mestna občinska uprava pripravila prednostni program naložb, zatem pa bo sklican sestanek s predstavniki mestnih četrti, kjer naj bi dokončno sprejeli skupni dogovor. Sicer pa v mestni četrti Partizan razmišljajo o uvedbi samoprispevka, kar bi v marsičem prispevalo k hitrejšemu reševanju raznih zadev mestnega in širšega pomena.	MILAN JERŠE
16
Reportaža
vestnik, 1 ■ majj^
čas,« je drobec iz življenja, ki so ga doživele udeleženske skupne, opisala Dragica Kolenko, vodja študijskih krožkov v Črenšovcih. Skupaj doživeti in preživeti večer
»Tisto navdušenje, ko smo začele vezti, to je nekaj enkratnega,« je povedala Dragica Kolenko. Toda navdušenje ni veljajo samo lastnemu ustvarjanju, am-
S(
8(
ol
»i «i
t r
1
P v
lot blago, nebeljeno je rabilo kot podla? > ustvarjalno delo, J barvitost murskega
»Čakala sem devetintrideset let, da sem imela toliko časa, da sem si uresnničila mladostno željo. Zato me razveseli pogled na mizo ali steno, kjer so moji izdelki.« (Marjetka)
članov družine, ki se je zgodil zaradi krožka, je res nekaj vrednega.
»Z veseljem smo obiskovale krožek, si izmenjale izkušnje svoje doživljanje iz preteklosti. Ponosne smo na naše star so svoje znanje z veseljem prenesle na začetnice. Žehnl^ šnih krožkov, saj se ob takšnih srečanjih spodbujamo m
Vezenina je vez rodovom
Ko roke delajo, duša počiva
Šivanka in prejica pa kos blaga, tistega pravega domačega iz lanu, nekoliko robatega, a nam tako znanega, je potrebno, da bodo roke ustvarile nekaj čudovitega.
Na blago bodo izvezle cvet pa list, lahko tudi trn med cvetjem, in ljudje bodo rekli: glejte, to je umetnina! Toda sama beseda umetnina nima le zunanjega ali vidnega pomena, ampak zajame tudi tisto, kar je dano, položeno v vsakega od drobnih cvetov. V njem je namreč tudi košček srca ženske, ki je dušo popeljala k notranjemu miru, ko so roke ustvarjale.

Šivanka in nit imata svojo govorico, skrivnostno, a znano tistim, ki posežejo po nji. Skozi tisoč vbodov in v tolikokrat zategnjeni niti se prepleta življenje, lahko kar cela življenjska zgodba, ali pa morda le drobni delček od včeraj ali snovanje in upanje za jutri. S šivanko in nitjo se vezeta blago in življenje. Viharnost v mislih poslušajo prsti, ki šivanko zabodejo v prst. Zaskeli in kapljica krvi obarva belo nit. Potem se misli ustavijo, umirijo, da v naslednjem zategu najdejo novo pot, novo rešitev ali upanje.
»Kot bi se te nalezel, del samostanske tišine - predloge vzorcev so namreč nastale za samostanskimi zidovi -, zato, kot bi se ta umirjenost in skladnost vzorcev selila v nas,« je o razpoloženju, ki je prevevalo delo skupine žensk, katere so obiskovale študijski krožek v Črenšovcih z naslovom Z vezenino bogatimo svoj dom, povedala mentorica krožka Marija Sever. In še: »Ne vprašajte nas, ali bomo prodale, kar smo ustvarile. Ne bomo, lahko vam le podarimo, saj je to, kar

»Zbiranje starih motivov, katere sem dobila na tem krožku, so obogatile moje delo, slikanje na keramiko. V skupini sem spoznala sovaščanke, ki jih cenim in se veselim vsakega srečanja z njimi.« ( Rosemarie)
Vezenina za vez med ljudmi in rodovi
In prav v tem, živeti skupaj, se spoznati, spoprijateljiti in družiti, medsebojno učiti in ustvarjati, kar je prinesel krožek, je njegova največja vrednost. Zato je tudi nastal. Razlike v letih so v skupini postale nepomembne, premagani so bili zadržki zaradi pripadnosti različnim socialnim skupinam, babice, matere in hčerke, sosede, znanke, sovaščanke so skupaj ustvarjale in se skupaj veselile uspehov. Ponosne nase, na ustvarjeno in vso skupino, kateri so pripadale.
»Hvala za učne ure našim ženam, ki so me uvedle v spretnost ročnih del, katera ne bodo potonila v pozabo. (Hvaležna učenka Julka)
smo ustvarile, neprecenljive vrednosti. Za nas so te stvaritve skoraj relikvija.«
»Ne samo tu na skupinah, kako lepo je bilo šele doma! Prišla sem domov, jaz sem vezla pa tudi hčerka in tiste dni ni bild televizije. Preživljanje večera ob zabadanju s šivanko nas je napolnjevalo z občutkom zadovoljstva. Pod rokami je nastajala stvaritev in bilo je lepo skupaj preživljati
»S pridnimi rokami smo ustvarile različne čudovite izdelke. S tem smo dokazale, da nismo kot druge, ampak prve. Vabljene vse druge, da z nami postanete prve.« (Irma)
»Tudi midve sva z veseljem obiskovali krožek. Mama že čudovito veze, toda tudi petletna Aleksandra že zna sukati iglo, saj je samostojno našita že nekaj vzorcev. Naše delo se tako širi iz roda v rod. Hvala za prijetno družbo vsem članicam krožka.« ( Aleksandra z mamico Terezijo)
danes
nega na novo, za
»Tudi ko si v zrelih letih, se lahko veliko naučiš. Vrnitev k učenju, spoznavanju izkušenj na druge, druženje in skupno delo v domačem kraju mi je dalo novo upanje za
( Udeleženka krožka)
pak tudi odkritemu bogastvu v starih Vezeninah. Zganil se je plaz iskanja, ne samo pri članicah skupine, ampak pri ljudeh, ki imajo čut do vsega ustvarjenega v preteklosti. V starih omarah so našli ogromno vezenih izdelkih. Narodova dediščina, ki bi bila skorajda utonila v pozabo, je tako spet odkrita.
»Preden smo začeli z iskanjem vezenin, smo tudi v muzeju iskali smernice, kaj je tisto naše, avtohtono, dediščina naših ljudi. Pa nam niso imeli česa ponuditi. Mi pa smo pri svojem delu našli množico starih vezenin, za katere lahko trdimo, da so tukajšnje, da so naše,« je povedala mentorica krožka Marija Sever.
Murski cvet
Z začetim raziskovalnim delom in z najdenim zato zavračajo tiste, ki postavljajo tezo, da so nekoč tu vezli vezenine z madžarskimi motivi. Odkrito je neprecenljive vrednosti, so ugotavljale članice skupine, ki so že same spoznale, da se skozi vezenino «... da odkrivati in razločevati tudi to, kaj so ženske vezle doma in kaj so prinesli iz drugih krajev, na primer s sezonskega
selimo.« ( Ženske iz Bistrice)
dela iz Slavonije, potem kaj je prišlo iz Francije, najverjetneje belo z belim ...«. ( Marija Sever) Odkrile so tudi način vezenja, ki ga ne opisuje nobena slovenska

stokovna literatura, niti ni znan kje drugje. Imenovale so ga murski cvet in starejše članice skupine so znale učiti mlajše. Laneno

Ho
Kultumo-umetniško društvo Toneta Pleja Čren-šovci je v ustanovo Andragoškega centra Slovenije in njihov projekt študijskih krožkov prišlo z ljubiteisjko vnemo in tudi z vizijo o razvoju. S študijskimi krožki - hkrati jih poteka več - želijo ohraniti in širiti kulturno izročilo.
»Cilj nam je bil, odkriti pot od lanu do platna, vezenina pa je obogatitev lanenega platna. Lan je bil v preteklosti znak 'siromaštva in revščine, z njim so se ukvarjali le tisti, ki so bili boj za preživetje. V ljudeh je to pustilo grenkobo, mi pa sedaj temu hočemo dati pravo vrednost,« je povedala Dragica Kolenko.
2a ohranjanje in vs^" f čip ni rodovom. dl
Narodova vredna umes^Ji
Zbranega je -^o.ldb ‘M
najbisen^d^ do konca ^.^riiO ^ib oceno in P'" našo kul« diščino. Tuu nje, predloge za jih^m desetletja. k1S । j?' ifla, šnji ljudje študijskega omar ali iz / so vredne ^i J v’a“sd“	J
sestre Žižkih m Tu bOgaS so po in drobnih ‘J j/ / v več najdenj P je sestre	tj'
pokopali®^	ba
.	J

<!»

pak tudi vir	1
•	I
Foto-J
j^nik, 1 .maj 1997
/eportaža
17
tajskem si ne morejo zamisliti življenja brez soje - Z od 53 odstotki beljakovin v semenu prekaša vsa druga živila
'	nredstavlja osnovni vir
Za Kitajce je soja pravi božji čudež, saj jim v Ljubljani, se je beljakovin. Neka kitajska slikarka, ki je pred len kim kamnom in spominjala, da sta njena dedek in babica mlela sojo s se je menda 11kilograma dobila kar devet kilogramov si • b. .. rekU tudl s°ja že precej izrodila, toda tista prvotna s0 ’ doj,nega kot mana. •Mlekarica«, je bila res kot od boga poslana, n	Izraelci štiride-
Mam pa je čudežna jed in sveto pismo pripeve uj , ka krana, imenuje jedli na potovanju po puščavi. Mana Je ,<>r 1 ,dla na Zemljo res »tadikruh z neba ali angelski kruh. Bo taimap Eksoda, je v aW,ko se bo prikazal novi Mesija, novi	Jj.	evharistije-
ta mana duhovna hrana ali pa njen pomen p predelavo jo je K*«koli, na neki način je lahko mana tud. soja, ka “ p ti. °8We pripraviti na nešteto načinov, za kar so
ne znaš pravilno pripraviti, * n od sebe nič, -vse dobro zadrži se6e,< trdijo tisti, ki jo že W>. Zato ni čudno, da se soja krajih ni »prijela«. Kmetje Predvsem kot kakovo-^^ovinsko hrano za ži-,7, pa kot neokusno »fl-
Res ie namreč’ da de nie n 'e duhati pojesti zr-enoio-nadvse razo«aran. Niti z te h??1?0 ne bo zadovoljen, če K obilo zelenjave in za-taliat 1 ^Udi® niso znal' Prl’ 'e Počasi odmaknila iz sp Iiva Niso se zavedali, kaj 1 zaradi premajhne po-'n volje do spozna-kaVe’ ko Pa je bilo mo-''IjepH^1 Svilne hitro pripra-druge strodn'ce Pa s0 in prijetnejšega mani bogate z belja-ban .
^'zdell?^0^0 izdelovalci raz-^oraio nv V'Z Soie j° na žalost ^kovOstoU’ Saib'bila pridela-
Ptedra S0)e V ^'oven'ii men' Uje 1-5 doVnZ	kilograma
ils'ta.Dri t ° ki'ograma sojine-^tarn jn pa i’m ostane še ki-
Pol do dva kilograma
•fl	nPJa^ajo trg°vine s sojinimi in drugimi izdelki, kijih kupujejo ljudje, ki imajo diet«ta i
r°¥iin)i prehrane. V Murski Soboti smo ostali brez take trgovine, saj so jo pred kratkim Pa Še V Radinu v Radcncih’ v Gornj' RadS°ni pa imaj° kar dve (v bhz"" ekarnC 1,1 ShtahjeniFnTrama tekata in pakirata izdelke za prodajo v trgovinah - ker so brez konzervansov,

Sojin sir lahko izdelate tudi doma, če si priskrbite rumeno sojo v zrnju. Seveda je za izdelavo potrebno veliko dobre volje in časa, kuhanja, mletja, hlajenja ... Skoraj tako kot doma v kuhinji poteka izdelava sojinega sira in drugih izdelkov v podjetju FASTRAM iz Zg. Rečice 25 pri Laškem.
ž
'i
lec, kajti tako kot drugod na Zahodu, je veljala soja tudi pri nas predvsem za krmno rastlino. V zadnjem času pa je čedalje zanimivej-
Dva recepta za pripravo okusne jedi s sojinim sirom (iz knjige Ice Sitarovasnik Kuharica za dušo in telo):
zgor-
Pa ime-a znani-
■urne ra-
jnih li-
J XS>tos'Vezejov
Pica s prekajenim tofujem in krompirjem 250 g pšenične moke, sol, olje kis, voda, 300 g krompirja, 1 čebula, malo zelene, 100 g šampinjonov, l strok česna, 200 g prekajenega tofuja (sojin sir), poper, olje, peteršilj, sojina omaka tamari.
Iz pšenične moke, soli, olja, kisa in vode naredimo testo. Z njim obložimo namaščen model za pico in za 2 cm privzdignemo robove. V posebno posodo naribamo krompir, dodamo nasekljano čebulo, zeleno, nasekljane šampinjone, stisnjen strok česna, nasekljan prekajen tofu in vse dobro premešamo. Nato enakomerno nanesemo na pripravljeno testo. Svež tofu zmiksate z začimbami, oljem in omako tamari, da dobite preliv, katerega prelijete prek
razen nekaterih užitnih sort volčjega boba in suhe modrozelene alge spiru-line, z njo pa je mogoče na isti površini pridelati 20-krat toliko prebavljivih
ša tudi za ljudi, ki so se odločili zmanjšati količino mesa v svoji prehrani, torej po njej posegajo tako vegetarijanci kakor tisti, ki morajo pri prehrani upoštevati predpisano dieto. Telo namreč potrebuje beljakovine, in če nekdo ne sme jesi mesa ali jajc, mu res preostane temeljito proučevanje soje. Kdor se enkrat začne ukvarjati s sojo, bo presenečen - odkril bo vedno nove možnosti. Tudi Tomaž Petauer je zapisal, daje »soja rastli-
beljakovin kot z venski strokovnjak za prehrano dr. Dražigost Pokorn napisal tudi knjigo z naslovom Soja osvaja svet.
In za konec še nekaj zgledov vsestranske uporabe soje (kakor je zapisal g.Petauer);
Seme lahko jemo kuhano, na-kaljeno, praženo (tudi kot kavni nadomestek), predelano v sojino moko za kruh, pecivo in dodatek drugim jedem, strukturirane beljakovine v obliki koščkov in kosmičev kot mesni nadomestek,


mleko in iz njega pripravljen sir (tofu) namesto pravih tovrstnih proizvodov, potem so tu še sojina krema (miso), omaka (shoyu, tamari), testenine, slaščice, izdelki z lecitinom ... Soja je v svetovnem merilu tudi najvažnejša oljnica, čeprav v Sloveniji njeno olje le malo uporabljamo. Oksidirano olje po viskoznosti prekaša ricinovo in ga uporabljajo kot mazalno olje v avtomobilski industriji, na Japonskem pa celo za letalske motorje; iz olja pridobivajo glicerol in izdelujejo milo, sveče, firnež, oljne barve in lake, kit, linolej, neškodljive tiskarske barve, električne izolatorje, razstreliva, umetno gumo, sintetični bencin, insekticide in razkužila; estre nenasičenih maščob uporabljajo pri zdravljenju multiple skleroze. Iz beljakovin pa izdelujejo lepila, umetne mase in vodne barvice ter jih uporabljajo za apretiranje tkanin.
In v Sloveniji? Koristi od nje imajo v glavnem živali, priznati pa je treba, da jo zna ceniti tudi. vse več ljudi, ki spreminjajo način prehrane. Meso na jedilniku za mnoge že dolgo ni več znak bogate, ša najmanj pa zdrave prehrane.
na, iz. katere je mogoče pripraviti toliko različnih jedi kot iz nobene druge, z vsebnostjo beljakovin (od 36 do 53 %) pa prekaša vsa druga živila
BERNARDA B. PEČEK FOTO: NATAŠA JUHNOV
obloženega testa. Rečete v ogreti pečici 50 minut pri 200 stopinjah C.
Tofujevi hlebčki z rabarbaro
300 g rabarbare, 100 g jagod, 1 velika žlica sladkorja 50 g zmletih lešnikov, 1/2 limone, 200 g tofuja, 2 žlic, medu, pšenične moke po potrebi, olje za pečenje.
Rabarbaro očistimo in narežemo na 2 cm dolge koščke, dodamo jagode, sladkor, prelijemo z vode in skuhamo. Tofu zelo dobro zmečkamo, dodamc zmlete lešnike, sok pol limone, med. Mešamo in dodamo toliko moke, da dobimo lepljivo maso Oblikujemo kroglice in jih malo stisnemo, da do . bijo obliko polpete. V olju jih zlato rumeno opeče mo. Postrežemo z ohlajenim kompotom.
S prijatelji sem se napotila na stičišče meja med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko, da bi jim pokazala to zanimivo točko pri Trdkovi, kjer je bilo 1989. leta mednarodno mirovno srečanje, toda vsi smo bili neprijetno presenečeni: na slovenski strani tromeje je bil kup odpadkov. Menim, da vsi, ki naj bi skrbeli za spominsko znamenje in okolico, zaslužijo vso grajo. Predvsem zaradi tege, ker so bili odpadki na slovenski strani, ne pa tudi na avstrijski ali madžarski. Mogoče pa vendarle ne sodimo v Evropo, kamor si tako močno želimo, ampak na Balkan.
TEODORA ZVER, Murska Sobota
ZBIGOVCI - Podobor gornjeradgonskega upokojenske- ga društva Črešnjevci - Zbigovci ima 219 članov, vodi pa jih Franc Turk. Zelo priljubljena so družabna srečanja, kot so občni zbor, pustovanje in praznovanje novega leta. Lani je bilo na teh prireditvah kar 179 članov. Sestajajo se v gasilskem domu, ki ga je pomagal graditi marsikateri sedanji upokojenec. Tudi na izlete se radi vozijo. Na občnem zboru so se domenili za letošnje aktivnosti, malo so se pozabavali, z zanimanjem pa so spremljali nastop otrok iz vrtca v Črešnjevcih. (L. Kr.)
HOTIZA - Na občnem zboru so gasilci Hotize ugodno  ocenili svoje aktivnosti v lanskem letu. Med drugim so organizirali srečanje in tekmovanje gasilcev celotnega območja občine Lendava. Letos bodo polepšali okolico gasilskega doma, na objekt pa bodo namestili snegolome in popravili žlebove, sodelovali bodo na gasilskih ocenjevanjih, proslavili dan svojega zavetnika Florijana, po vasi bodo namestili več hidrantov, kupili bodo trojak in nekaj dodatnih cevi ter si prizadevali, da bo gasilni aparat v vsakem gospodinjstvu. (J. Ž.)
GORNJA RADGONA - V podjetju Radgonske gorice, d. — d.. Gornja Radgona bodo letos zasadili za vzgojo trte kar 150.000 trsnih cepljenk. Od tega bo petina radgonske ranine, druge sorte pa bodo: renski in laški rizling, chardonay in souvi-gnon. Ugotavljajo tudi, da so trtne sadike, ki jih sami vzgojijo, najustreznejše za nadaljnjo vzgojo. (F. KI.)
LENDAVA - Na cesti, ki vodi iz starega dela Lendave v — novi del in je speljana tik ob hribu ter ob vznožju vinogradov, se ob večjih nalivih nabira ilovica, ki ovira promet. Do tega prihaja zaradi poldrugega kilometra poškodovane ograje, saj se je zelo nagnila in ponekod celo zrušila, zato so v nevarnosti otroci, ki se igrajo ob betonskih stebrih ali celo na cesti. Seveda podrtija kazi podobo tega dela mesteca. Lendavčani bodo morali del cestišča prenoviti in utrditi spodnji del pobočja. Sicer pa je slišati, da bodo uredili dva pločnika. (J. Ž.)
Na napovedano zaporo magistralne ceste v Murski Soboti se pripravljajo tudi v Gornji Radgoni. Začeli so se namreč »treningi« motornih vozil po (že malo izrabljeni) železniški progi, kar je razvidno tudi s fotografije. Sicer pa so Radgončani zelo ogorčeni in ogroženi zaradi gostega tranzitnega prometa, saj kar dva kilometra magistralne ceste vodita skozi mesto. Varnost pešcev je nekako »zagotovljena« le pri semaforiziranem križišču, drugi prehodi pa so slabo vzdrževani. Postavlja se vprašanje, ali ni mogoče kaj več storiti za varnost, preden bo magistralo morda razbremenila avtocesta? Ali naj le štejemo žrtve? Ker ima vsaka prisila tudi nekaj pozitivnih lastnosti, se le odločimo za solidarnostno akcijo s Sobočani!	J- Ko.
18
^rič - trač
vestnik, 1. maj
Politična lojalnost
BBS
Feri Horvat bo vodil najpomembnejše delovno telo državnega zbora, to je odbor za nadzor proračuna in javnih financ. Male glave se sprašujejo, ali je to nagrada za zvestobo ob glasovanju za mandatarja ali pa podpora ob drugem glasovanju vladi. (Da je Feri Horvat samo član poslanske skupine ZLSD, ne pa tudi strankin član, je dokazal, ko je namesto na kongresu slalomiral po avstrijskih Alpah. Svoj svojemu najlažje skozi prste pogleda news.) foto: J. Z.
David Middleton si je v ameriški zvezni državi New Jersey belil glavo, kako naj v zgodnjih jutranjih urah pride brezplačno domov. Odločil se je in si sposodil avtobus mestnega prometa. Na poti domov je nesebično ustavil še na nekaj avtobusnih postajah, pobral potnike in jim zaračunal običajno ceno vozovnice. Vse bi se morda še dobro izteklo, če avtobusa ne bi ustavili policisti. Voznik jim je skesano pojasnil, da avtobusa ni nameraval ukrasti, ampak je potreboval samo prevoz.
Prisluškovanje m« tatsmet«
Pretekli mesec se je v Parizu sestalo devetindvajset držav nic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (0 ,; in odobrilo načrt, po katerem naj bi imeli policijski organi na co, da za potrebe preiskave prestrežejo informacije, ki P° po Internetu.
Združene države so že pred kratkim uvedle mednarodni®.,, stem računalniških varnostnih kod, ki jih lahko upora ' preiskovalni organi, vendar samo na osnovi sodnega n Med največjimi zagovorniki pravnega nadzora nad hitro ra z: svetovnim informacijskim omrežjem sta poleg ZDA tudi in Velika Britanija, ki na ta način želita preprečiti, da ne bi prišle v napačne roke. Sprejetja priporočila OE države članice sicer predstavljajo le vodilo, medtem ko sprejetje konkretne zakonodaje odgovorne same.

m
0
E
0
<0
O. J. Simpson se bo moral ločiti od približno 100 osebnih predmetov, s prodajo katerih naj bi poravnal del kazni, ki mu jo je naložilo sodišče v obsodbi zaradi umora njegove bivše žene Nicole in njenega ljubimca Ronalda Goldmana.
Sodnik Hiroshi Fujisaki, ki je vodil civilni sodni proces v Santa Monici, je odredil, da se mora Simpson posloviti od umetniških del, nakita, krznenih plaščev, srebrnine in drugih dragocenih predmetov.
Simpson naj bi se poslovil tudi od svojega avtomobila. Pričakovati je, da se bo Simpson na omenjeno sodnikovo odločitev pritožil.
Libijski voditelj Moamer Gadafi se bori proti plešavosti, njegovi bujni črni lasje, ki jih nosi s tolikšnim ponosom, so rezultat dragih presaditev lasišča, trdi arabski dnevnih Al Hajat. Prvo operacijo sta opravila libanonski zdravnik Munir Kuri in njegov sirski kolega Fabio Nakass že leta 1994, drugo pa oktobra leta 1995. Zdravnika sta Gadafiju z zatilja vzela 1,5 cm tkiva, ki vsebuje lasne korene, in ga vsadila nad čelom. Cena tovrstnega posega, h kateremu se po besedah zdravnikov zatekajo številni državni voditelji, je 15.000 dolarjev. Očitno Gadafi ne ve, daje plešavost znamenje moškosti, predvsem pa njihove plodnosti. Hormoni pač opravijo svoje.
iedo<
ne razsvetli
je Štefka vsaj navidezno lepo ujela.
Drnovškova vlad® je državljane razve lila s paketom Vlaj ukrepov. Po J bodo morah kg^. tomobilov pla f ekološki davek, bo npr. zasredn' J tomobilski rog 1000 se bo zmanjšala P računska 'u^dežele bivalci sončne pa se ogorčen šujejo, kdaj bodo e loški davek zace ^ čevati tudi naj onesnaževalci® kot je npr-O^bO Konus, in kdaj j davek v obliki P ali miloščine zop vrnil v kraj
(Kdor je o°^ J, na štajerski ga očitno nit' cial times dolg°rf j
r h s ut med zvezdami £ m

OVEN
Ona: Poskušala si boš premisliti, a bo izziv za tvojo radovedno naravo prevelik. Ko bosta sama, se nikar ne sprenevedaj, ampak mu odkrito povej, kaj pričakuješ. Na razne igrice pa raje kar pozabi.
On: Ne razmigaj tako glasno, saj se lahko tvoje sicer dobronamerne ideje kar hitro obrnejo proti tebi. Potreboval boš prijateljevo pomoč, toda zavedaj se, da bo le-to potrebno nekoč tudi povrniti.
BIK
Ona; Nepričakovana se boš zaljubila in vse okoli tebe se ti bo zdelo naravnost čudovito. Toda nikar ne pozabi tistih, ki so ti k tej sreči pomagali. Kajti dober 'prijatelj je včasih vreden več kot bežen ljubimec.
On: Najti ne bo žal, da si pogosto osamljen, saj je to odlična priprava za novo, popolnejšo ljubezen. Toda vseeno se ti ni treba zapirati vase, kajti za srečo se bo potrebno tudi malce potruditi, predvsem pa oditi v družbo.	.
DVOJČKA
Ona: Spoznala boš popolnoma drugačno plat svojega prijateljstva z osebo, ki si jo spoznala na nedavni zabavi. Ponujeno boš sicer sprejela, vendar se boš poskušala kar najbolje zavarovati. Uspelo ti bo nekaj čudovitega!
On: Obeta se ti dokaj viden uspeh, saj si se na nastop do popolnosti pripravil; zablestel pa boš ravno tam, kjer so vsi drugi odpovedali. Toda vsak uspeh ima dva obraza in vedi, da poti nazaj ne bo mogoče najti.
RAK
Ona: Vsega sicer res ne moreš imeti, lahko pa dobiš prav tisto, kar te najbolj mika. Našla boš čas za pope-stritev konca tedna, ki se bo razpletel v tvoje veliko veselje. Izkoristi ugodno priložnost!
On. Bližajo se trenutki, ko boš do vratu v delu. Toda na neki način ti bo to tudi všeč, saj boš lahko končno dokazal svojo resnično vrednost in sposobnost. Slaba stran pa je, da bo trpela ljubezenska plat življenja.
LEV
Ona: Prihodnost ki je pred teboj, je prepolna mamljivih obetov, zato seti ne bo noben problem odreči sivi preteklosti. Srečala boš nekoga, ki te bo presenetljivo hitro navezal nase, česar pa se sploh ne boš branila. On: Opravil boš dolgo odlašajoče opravilo in ponovno boš lahko zadihal s polnimi pljuči. Še vedno pa ti ne bo uspelo urediti svojega ljubezenskega življenja, saj se obnašaš, kot da ne veš, kaj hočeš. Potrudi se in ne bo ti žal.
DEVICA
Ona: Izredno čustveno obdobje se ti bo še stopnjevalo, tako da se ti obeta obilo zanimivih doživetij, ki pa ne bodo vsa tudi prijetna. Prišla boš v položaj, ko se boš morala odreči nekomu, za katerega si se še pred kratkim pošteno borila.
On: Tvoja arogantnost te lahko privede dobesedno na rob prepada. Tudi tvoja partnerica nima neskončnega potrpljenja, predvsem pa se ji lahko kaj hitro porodi ideja, da z vajinim odnosom ni čisto vse v redu.
TEHTNICA
Ona: Če boš hotela prisiliti partnerja, da bo živel po tvojih pravilih, ga boš kaj kmalu izgubila. Poskusi biti vsaj malo strpnejša in mu ponudi neke vrste kompromis. Zadnja beseda pa bo vseeno tvoja ...
On: Prišel bo čas. ko se bo končno pokazala tvoja resnična sposobnost v poslovnem svetu. Toda nikar se preveč ne povzdigni, ampak ostani takšen, kot si bil do sedaj. Spremembe bodo prišle kar same ...
ŠKORPIJON
Ona: t^praviže enkrat tisto, kar te mika, sicer se boš požrla zaradi nestrpnosti in radovednosti. O svojih namenih ne govori naokrog, saj ti lahko prijateljice tvojejračrte kaj hitro spremenijo v polomijo.
On: Čeprav si mislil, da je vseh težav končno konec, se ti obeta dokajšnje presenečenje. In nikar si ne misli, da seboš iz vsega skupaj izvlekel povsem brez posledic, ampak se raje pripravi na izdatke.
STRELEC
Ona: Še vedno si nisi uspela razjasniti, kako ti je sploh uspelo narediti nekaj tako sijajnega. Nikar se preveč ne razburjaj zaradi nastalega položaja, ampak raje dobro premisli. Obetajo se ti problemi s partnerjem.
On: Svojo poslovno pot moraš načrtovati karseda preudarno pa tudi z dobršno mero razuma. Na tak način ti uspeh enostavno ne more pobegniti. V ljubezni se trudi utrditi predvsem tisto, kar imaš, saj se ti tla resno majejo.
KOZOROG
Ona: Nisi navajena hladnega ozračja, zato se v trenutni novi družni kaj težko znajdeš. Okušala boš srečo, vendar boš venomer iskala še nekaj več. Je pač tako, da zate ni nič dovolj dobro in pokvarjeno obenem.
On: To. kar doživljaš sedaj, je sicer lepo, je pa tudi nevarno, zato ti malce več diskretnosti ne bo prav nič škodilo. Toda vedi, da se lahko na koncu opečeš predvsem ti, drugi pa se ti bodo samo smejali.
VODNAR
Ona: Ko boš spoznala, da si premagala določene zadržkp, boš uvidela, da si bila kar predolgo nespametna. Prijatelj si bo zelo želel, da bi spregovorila o svojih čustvih, ti pa tega enostavno ne boš mogla narediti.
On: V prihodnjem tednu boš imel kar precej možnosti za sklepanje prijateljstev (in še česa boljšega), zato nikar ne zagrabi kar prve. Uživaj, dokler še lahko, in si privošči tudi kakšno malo bolj žgečkljivo stvar...
RIBI
Ona: Imelo te bo, da bi storila nekaj, kar te zelo mika, a je zate trenutno povsem prepovedana zadeva. Doletela te bo odlična popestritev v ljubezni, ki ti zna prinesti še kaj več kot samo prehodno avanturo.
On: Potreben bo povsem konkreten nastop, saj je le tvoja dobra volja odločno premalo za uresničitev tistega, kar si si zamislil. Vsekakor pa je veliko bolje, da storiš eno stvar dobro kot dve polovično.
15.000 dolarjev za odvrženi ovitek
Izrael je zelo poostril kazni v primeru metanja odpadkov na ulico. Za odvržen ovitek od bombona ali cigaretni ogorek bo treba odslej plačati tudi do 15.000 dolarjev kazni. Izraelski parlament je namreč ta teden izglasoval nov zakon o zaščiti okolja, po katerem bo najvišja kazen za tovrstno onesnaževanje okolja odslej 300.000 dolarjev, mogoča pa je tudi triletna zaporna kazen. Nedovoljeno lepljenje plakatov pa naj bi kršilca stalo več kot 20.000 dolarjev..
Vse za sponzorje, šport, reklamo. Steffi Graf P°Svelikeo^ se pri financah rešiti da. Saj se še spomnit® utajevanjem davkov. Zato ji tudi poziranje za kol sl< Palm Beach so v ta namen privlekli indijsko slo®
Elton John je za sv®e dan povabil na Prominentne goS,ejaiič^ večera je bil »de^M Kostumi povabljerlCotr Pompozni, tako de celo oči, vsega n,a fotografov. Najte^^
•j anOib
razločiti mea H nj iv, EltonJohnsteJ^ preveč obrem® stala 758.00 n J med Povab »papirnate« E* g|t<A Renate je bila v stilu je C«1 njegovi desni P prijatelj David t y rokokojske sp
1. maj 1997
‘ ■								■ AVTOR S ŠTEFAN j HAJDINJAK I JAPONSKI I CESAR | VOCOVOGW I NAPELJAVA I ELEGANTNA ŽENSKA VEČERNA OBLIKA OTO PESTNER	SAMOT*JN	A SODELOVANJE	NOVINARKA BAŠ SODOBNI PLES	SKLADA TEL. (GUSTAV. 1885-1834)	PEVEC BARANJA UONELLO VENTURI	POŠKOOO-VANOSTI AVTOMOBIL/								
									NAPRAVA						URŠKA PESEM							
																H '(	‘ f*	’*	Hr ti						
				N* 1 * \ / iii u											TEKOČINA BREZ BARVE IN OKUSA	■Tjt	' "r	,						
-																						
			5fF y iH»v> ' gr																			
F / iti								PRAVEC			GLAD											
																						
													ITAL IME ZA TRST									
ilnl iH/ n 4mi / / n / //	VEIJKA SKM __WUIŽ|	JEZERO V SZ KlTAJSK	musliman 1 ŽENSKO	LJUDSTVO V INDOKIN	FILMSKA IGRALKA BLYTH	VEČJI KOS POHIŠTVA						KRAJNA OTOKU PAŠMANU. HRVAŠKA					NEKOVINA	—SEST REKA MED BIH INHRVAŠKC	RADIOTELEVIZIJA	REDOVNIC/	RUSKO ŽENSKO IMF	puMiur ZA IZDELAVO
						REKL. LISTIČ						SLOV. PISAT (1570-1832)				:						
						FRAN.MOON KREATOR (CHRISTIAN																
												NATAŠA RALUAN										
									KUKOČ					MREŽA AGENTOV								
									NORV.EKON. NDRFl CfJFC													
														ANG. POMOR. (JAMES)								
									(TRYGVE)													
								HRV.KNJIŽ. (HRVOJE)							TRAVA 3. KOŠNJE. OTAVIČ MISTER							
								LASTNOST RJAVEGA														
			PEVEC SMODE	BRITANSKI OTOK V IRSKEM MORJU	OPREMA						KONEC POLOTOKA	REKA V SEVERNI FRANCIJI IT.SKLADAT. (GIUSEPPE)				—		ZAŠČITA PREDMETA Z LAKOM	BALERINA PAVLOVA	ANTON VODNIK		
					ITALIJANSKA PESNICA NEGRI																	
																			CT. IGRALKA MIRANDA			
			MILOŠ EKAR									IND.POLJTIK (LALB.)										
																				KLADA ZA SEKANJE		
						SLOVENSKI PISATELJ (JOŽE, 1820-1990)									OPEČEN BEU KRUH						TIBETANSKC GOVEDO	FRANCOSKI SUKAR (JEAN,
															STARA PLOŠČ. MERA							
						ZBIRKA PERZIJSKIH MITOL IN LEG.SPISOV							NIZKA OKROGLA POSODA ZA PEČENJE	OGOVAR- JANJE Z ONI								
														OPORNICA								
f* s ■		®J- ' rA ^»aj^					LEVI PRITOK DONAVE V ROMUNU! SAMARIJ			ŠTOPAR	OTOČJE V EGEJSKEM MORJU							NEM.PESNIK (RAINER M.)		ESTONSKI SKLADATELJ (EVALD)			
v	w	_	.»r f i ■ '^KS	1	4 - . ■■■ «											VRSTA								ILOVICA			
										DEL PRIKLJUČNE VRVICE												
																	VULKAN NA FILIPINIH					
																						
""iSs						; 1	LETALO ZA PREVOZ TOVORA														KENGURU	ZASILNA NAVADNO LESENA STAVBA
								CERKVENA OPRAVA	MESTO OB MOZEU, NEMČIJA						RAZSTAVNA, REKLAMNA PLOŠČA					KARL BENZ		
k	I ooE«eue< K\	1 «' M51-*																				URADNO PISMENO POTRDILO		
■ ■Kr -	°11	<.							NAD PANJEM		UDAV													
												VOLTAMPER			PARADIŽ, EDEN				KRILO RIMSKE KONJENICE			
7 z//// //W/z>W												JAPONSKA BUDISTIČNA SEKTA										
	^Cji <!> W <^6	Njfe.		gl	1													NIZ				KILOMETER			
		^PSKi Ka^akaš	omejeh\ neumna .. ŽENSKA	KAM BOŠKI GENERAL (LON)	(EKSPR)								TRESK, MOČAN POK	ČLOVEK. KI IZBIRA								
					OLEG VIDOV									FR. KAJAKAŠ (PIERRE)								
										SLOVENSKI ROKOMETAŠ (ALEKSANDER)	GLAGOLNIK OD ODREZATI						KONTROLNA NALOGA	MUSL. SVETO MESTO				
											ITAL MESTO (FORMULA 1)							BALONAR ŠORN				
									ZBIRKA VIDEOKASET										RBIŠKA MREŽA			
									OZNAKA ZA TOLAR										D.PRITOK VOLGE			
					JAP.MESTO NA HONŠUJU										ČEŠ.TENIS (JANA)							
															J AMER IŠKA KUKAVICA							
					VRSTA UGANKE																	
				AVTOBUSNI PROMET			HRVAŠKI NOGOMETAŠ (NIKOLA)	SLOVENSKI PESNIK GRUDEN				RDEČE RJAV METULJ								BALTIŠKO MORJE	IZBOČEN DEL STAVBE Z OGRAJO	RAKETA EVROPSKE VESOLJSKE AGENCIJE
												NADLEŽNA ŽUŽELKA										
				ORANJE																		
								OSTANEK KART PO DELJENJU			*			PERJE PRI REPI				NEKOŠVEO GL SKUPINA				
																		NOVA GVINEJA				
								CERK. ZBOR														
								a	UPANJE	JUDOVSKI KRALJ				NAPISNA KRIŽU KRISTUSA					GERMANSKI DRa			
										MENIČNO JAMSTVO												
														PRVI ČLOVEK					ESTONEC			
				REKA V JZ FRANCU!							SRBSKO MOŠKO ME				ITALIJANSKI SKLADATELJ (ARCANGELO)							
				ETIOPSKI GOSPOD							JAP.NABIRAL BISEROV											
															OLŠTEVNIK							
			STOTINA JjEKTARJA ^Roncu			DOMAČA ŽIVAL						ŽEHSKA.KI SE NAVDUŠUJE ZA IDEALE										
						ZOEAKINS						IVO BAN										
								NOVINAR DELA SLABE								POZITIVNI ION						
							Ib	DRŽAVAMA JV. ZDA. GL. IESTO MONT G0MERY								ANTON NANUT			SLCVENSKA PESNICA (MAJČK) |			
																						
Med reševalce bomo razdelili:
nagrado v vrednosti 20.000 SIT 2- nagrado v vrednosti 15.000 SIT 3- nagrado v vrednosti 10.000 SIT
4.	nagrado v vrednosti 5.000 SIT
5.	nagrado — 5 četrtletnih
naročnin za Vestnik.
Ve Pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do 9. maja 1997
20
jACmetijski nasveti
vestnik, 1 ■ n13!^
Pašna tetanija -bolezen krav molznic
Pravilen prehod z zimskeg krmljenja na pašo
V vampu goveje živine so bakterije, ki so za vsako vrsto krme, ki jo žival zau2je< specifične, zato moramo počasi prehajati z ene vrste krme na drugo .
V
Pašna tetanija je bolezen krav molznic, ki je zelo pogosta v Zahodni Evropi, vedno pogostejša pa je tudi pri nas. Pojavlja se pri tistih dobrih kravah molznicah v letih z najvišjo »proizvodnjo«, ki se pasejo. Ker pašo živali sicer iz različnih razlogov priporočamo, je prav, da rejce seznanimo tudi z boleznijo, ki je povezana z njo in se pojavlja zaradi pomanjkanja magnezija v organizmu.
Posamezni primeri pašne tetanije se pojavljajo ves čas paše, največ pa jih je od aprila do junija. Pogosto se bolezen pojavi na travnikih, ki so enostransko in obilno gnojeni s kalijem in kjer je mlada, bujna trava, manjkajo pa zelišča in leguminoze. Bolezen je vezana na visoko laktacijo (živali, ki kotijo spomladi!), saj takrat žival izloča velike količine magnezija z mlekom. Vzporedno se pogosto pojavi pomanjkanje kalcija.
Magnezij ima v organizmu mnogo funkcij. Sodeluje kot gradbeni element pri gradnji kosti in zob, potreben je pri tvorbi številnih organskih snovi, sodeluje pa tudi pri krčenju mišic. Pri pomanjkanju magnezija zato opazimo krče mišic.
Krava za svoje potrebe dnevno potrebuje 3-5 g magnezija, za vsak liter izločenega mleka pa še dodatnih 0,13 do 0,16 g (Gregorovič, 1982). Čeprav ga je v mladi zeleni krmi malo, ga je po matematičnem izračunu še vedno dovolj. Vzroki, ki lahko privedejo do pomanjkanja magnezija, so:
Krma, ki vsebuje dosti beljakovin, omogoča tvorbo velikih količin amoniaka v vampu goveda. Amoniak pa se veže z magnezijem v spojino, ki zmanjša izkoristljivost magnezija.
Povečana količina kalija, ki ga je v mladi travi 20- do 25-krat več, kot ga potrebuje organizem, zmanjša količino magnezija v telesu. Dokazano je, da izdatno gnojenje pašnikov in travnikov s kalijem bistveno zmanjša količino magnezija v organizmu.
Pomanjkanje ogljikovih hidratov, ki je v tem časovnem obdobju pogosto, negativno vpliva na metabolizem magnezija.
Stresi povzročijo živalim povečano potrebo po magneziju oziroma pospešen nastanek pašne titanije. Strese povzročajo zlasti nagla sprememba okolja, izgon na pašnik, dolga prehojena pot, slabo ravnanje z živaljo, vročina in sopara, intenzivna pojatev ipd.
Najpogosteje nastopi PAŠNA TETANIJA V MILEJŠI OBLIKI. Rejec opazi, daje žival nekam otrpla, ima togo hojo, na paši zaostaja za čredo, rep je privzdignjen, hrbet pa ukrivljen. Posamezne mišične skupine občasno drgetajo. Pri živali se pojavi neješčnost in padec mleka. Izraz na obrazu je »prestrašen«, krava se slini in škrta z zobmi.
HUDO OBLIKO PAŠNE TETANIJE opazimo po močnih krčih po vsem telesu, žival se peni, je močno vznemirjena, pada na tla in se močno poti. Čez nekaj ur bolezen preide v fazo depresije (žival obleži), v komo in smrt. Zdravstvena prognoza pri kravi z močnimi krči je vprašljiva.
Ko rejec opazi znake bolezni; naj čimprej pokliče veterinarja. Do njegovega prihoda naj zavaruje žival pred vznemirjanjem. Če ima možnost, naj jo loči od živali v hlevu in odveže, če je privezana, da se pri padcu ne obesi. Ležišče naj bo obilno nastlano, da pri morebitnih padcih ne pride do zloma kosti, hlev naj prezrači.
Pašni tetaniji se lahko izognemo tako, da pašnikov ne gnojimo pretirano z dušičnimi in kalijevimi gnojili, vsako tretje leto pa gnojimo z apnencem z dodanim magnezijem. Izogibamo naj se sejanju monokultur in paši na njih. Preden pridejo krave na pašo in še kakšen mesec potem, ko so na paši, pokladamo magnezijeve soli (50-60g MgO ali 10Og MgCp3/ žival/dan) ali pa krmi dodajamo kakšen vitaminsko-mineralni pripravek s povečanim deležem magnezija. Ne pozabimo na dodajanje ogljikovih hidratov v obliki škrobnih koncentratov (žita), krompirja ipd. Živalim ne povzročajmo stresa in jih v začetku paše ne ženimo daleč od hleva. Svoje živali pogosto opazujmo in iščimo znake, značilne za pašno teta-nijo (in seveda tudi druge bolezni), saj je pravočasna terapija enostavna, cenejša in uspešna.
Da je pašna tetanija resna bolezen, priča podatek, da zanjo zboli v Nemčiji letno 1 odstotek molznic, ponekod drugod pa do 5 odstotkov pašnih krav. Tetanija se lahko pojavi tudi v hlevu (HLEVSKA TETANIJA) ob pokladanju mlade bujne trave ali beljakovinskih koncentratov, je pa manj pogosta kot pašna tetanija. Pri transportu krav, ki so v visoki brejosti, na dolge razdalje pa se lahko pojavi TRANSPORTNA TETANIJA, ki jo preprečimo tako, da dva do tri dni pred transportom prekinemo s pašo oziroma beljakovinskimi koncentrati in pokladamo kakovostno seno ter
magnezijeve soli.
DEJAN ŽIDAN, dr. vet. med.
Veterinarski zavod Slovenije, OE M. Sobota oddelek REPRODUKCIJA
Ameriška žlahtna borovnica
Ameriška borovnica (Vaccinium corymbosum L.) je pri nas razmeroma nova sadna vrsta, ki kot divja rastlina raste na šotnih barjih v Severni Ameriki
Naravnemu rastišču borovnic so v Sloveniji zelo podobni številni predeli Ljubljanskega barja, kjer se v zadnjih letih širijo nasadi. Od drugih sadnih vrst se borovnice razlikujejo po zelo poznem prehodu v rodnost, saj polno zarodijo šele v šestem ali osmem letu po sajenju. Trajnost grmov pa je več kot trideset let. Glavni omejitveni dejavnik rasti so tla, na katerih uspevajo, saj zahtevajo kisla humusna tla. Največja prednost borovnic je, da ni potrebno škropljenje proti boleznim in škodljivcem. Zaradi lepega grma ob cvetenju, debelih in zdravih plodov ter lepih, škrlatno rdečih jesenskih barv listja je zato borovnica na vrtu tudi okrasna rastlina.
Tla in sajenje
Ameriška borovnica je srednje velik, pokončen grm, ki v ugodnih razmerah zraste do dva metra visoko. V polni rodnosti daje od 5 do 10 kg borovnic. Plodovi so v grozdih, temno modri, debeli do 2 cm (odvisno od sorte). Jagode dozorijo posamično od julija do začetka septembra, kar je odvisno od sorte in kraja. Za uspešno rast borovnic so najprimernejša ilovna-to-peščena in peščeno-ilovnata tla z ustrezno kislostjo. Neprimerna so težka in glinasta tla.
Korenine in poganjki v prvih letih po sajenju rastejo bolj počasi,
kar je posledica vzpostavitve posebnega odnosa med talnimi glivami in koreninami borovnic (mikori-za). Ta odnos pa se vzpostavi le v kislih, zračnih tleh. Optimalen pH-tal za dobro rast je med 3,8 in 5,2. Borovnice razvijejo plitev, gost splet korenin, sestavljen iz tankih, finih lasnih koreninic. Največ korenin je v globini 20-30 cm.
Koreninski sistem je v primerjavi z drugimi sadnimi vrstami malo razrasel. Pri rodnih grmih borovnic je približno 50 odstotkov vseh korenin do 30 cm oddaljenih od sredine grma, do 60 cm pa kar 85 odstotkov vseh korenin. Razraš-
V našem primeru s sena, travne silaže ali koruzne silaže na nežno pašno travo, kajti bakterije, ki razgrajujejo zimsko voluminozno krmo, morajo počasi odmreti, njihovo mesto pa zasedejo nove bakterije, potrebne za razgradnjo trave.
Paša na izredno mladi travi naj bo le v pomladnem času, medtem ko se moramo taki paši na travi, ki še ni dosegla 10 cm višine, v kasnejših obdobjih izogniti.
Zelo mlada paša z 80-odstotno prebavljivostjo vsebuje sicer visoko količino beljakovin, preveč pa vode ter premalo surovih vlaken in rudnin, tako daje zaradi povečane koncentracije NH3 v vampu moteno njegovo delovanje. Dušik, v tem primeru NH3, se namreč ne porabi le za tvorbo lastnih beljakovin, temveč se neizkoriščen izloča prek ledvic in sečnih organov.
V praksi se je dobro obnesel naslednji način privajanja na pašo:
1.	na dan paša 1 uro, čredinka po izbiri
2.	na dan paša 2 uri, ............
3.	na dan paša 3 ure..............
4.	na dan paša 4 ure,.............
5.	na dan paša 5 ur...............
6.	na dan paša 6 ur...............
7.	na dan paša 7 ur...............
l2do
. Ameriška
Čanje korenin je odvisno tudi od tipa, zračnosti tal in namakanja. Rastline potrebujejo veliko vlage, zato jih moramo ob suši in po sajenju v prvih letih redno zalivati. Ne prenašajo pa stoječe vode ali visoke podtalnice. Redno zalivanje je za rast in pridelek nujno potrebno.
Če zemlja ne ustreza zahtevam, si lahko pomagamo z mešanico, ki jo pripravimo iz enega dela kisle šote (pH 4), enega dela gozdne zemlje in enega dela borovih iglic. Za grm izkopljemo jamo v premeru 60 cm in globine do 40 cm ali večjo in odvečno zemljo odstranimo. Nekateri tako izkopano jamo obdajo s folijo, ki jo naluknjajo in nato vanjo nasujejo prej omenjeno mešanico ter vanjo posadijo sadiko. Uporabna pa je tudi večja kovinska ali plastična posoda. Najbolje je, če sadimo kakovostne triletne sadike, ki jih posadimo 5 cm globlje, kot so rastle v zabojniku. Na nepropustih tleh posadimo rastlino na hribček, tako da se odvečna voda lahko odcedi. Kasneje rastlino redno zastiramo z žago-vino ali mešanico gozdne zemlje z
Na ta način smo živino počasi privadili na pašo, poleg tega pa smo zavrli t. i. eksplozijo rasti travne ruše po čredinkah prvega obhoda, šele nato se z živino vrnemo v prvo izbrano čredinko in začnemo s pašo. Tako se pašna trava počasi vriva v zimski obrok (seno, travna ali koruzna silaža z najmanj 30 odstotki suhe snovi, pesni rezanci itd.).
Prehod na pašo najlaže opravimo z živalmi iz hlevov s prosto rejo, ki imajo v zimskem obroku travno silažo. Težje je tak prehod na pašo izvesti na skupnem pašniku.
(	1) po vsej čredinki (2) po vsej čredinki (3) po vsej čredinki (4) po vsej čredinki (5) po vsej čredinki (6) po vsej čredinki (7) po vsej čredinki
borovimi iglicami.
Med rastjo po potrebi gnojimo s kislimi gnojili, kot so amonsulfat, superfosfat, kalijev sulfat in patent kalij. Lahko pa uporabimo mešanice, ki so namenjene za gnojenje rododendronov in azalej ali sestavljena mineralna gnojila z večjim deležem fosforja in kalija. Od organskih gnojil so primerni kokošji gnoj, biogrena super, biopost in biosbl. Nasploh je borovnica rastlina, ki ne prenese visoke vsebnosti hranil v tleh, posebno še ne gnojenja z dušikom. Gnojenje z dušikom pride v poštev le, če naredimo zastirko iz žaganja, da ga mikroorganizmi ne odvzemajo iz tal.
Lega in gojenje
Borovnica je rastlina zmerno toplega in vlažnega podnebja. Zahteva zračne in sončne lege, ki so nekoliko zaščitene pred neposredno sončno pripeko. Proti zimskemu mrazu je zelo odporna, saj dobro dozorel les prenese do -25 ° C. Cvetovi so na enoletnem lesu, ki izrašča iz dve- ali večletnega
V ogradi za privajanje moramo živalim obvezno pokladati dobro seno-, poleg tega pa je treba začeti s pašo oziroma zelenim krmljenjem že doma. Kako dragocena je priprava na pašo, kaže dejstvo, da se mlade živali v planinah vedno bolje razvijajo v svojem drugem pašnem obdobju leta.
Pašno sezono v spomladanskem času lahko podaljšamo s košnjo in pokladanjem ali pašo ozimne krmne repice perko PVH, ki nam daje kot prva zelena rastlina v naših razmerah odlično krmo že v začetku aprila. Z njo je lahko uspešen tudi postopek prehoda na pašo, medtem ko s krmnim ohrovtom sorte starška podaljšamo pašo v jesenskem obdobju.
Tudi če gnojenjimo nekaj čre-dink z dušikom pred drugimi lahko začnemo s pašo prej, saj si na ta način ustvarimo stopničasto travno rušo, ki jo v prvem obhodu čre-denja laže obvladamo.
Višina pašne trave je odločilna za vrstni red čredenja pri vseh tehnologijah izrabe travnatega sveta,
ki vključuje pašo. j
Na kmetijah najdemo« 1 rušo z različno intenziteto sojne, osojne lege, zatm^J ve, strme negnojene po^J različen botanični sestavili
ruše).
Spomladi moramo vetn vočasno začeti z pašo vol kah, v katerih trava sproti pašno višino. Da nam boj pelo, moramo začeti s pa® J travna ruša visoka le 4 I Dejstvo je, da iščemo y Prvega obhoda, v kat^i ruša še ni prerasla pašoo^J Pa je zanesljiv znak, da^J snimo. Odstopanje od 1^J je mogoče le v morebitn'/ pomladi prvega leta J moramo zaradi neformi^ ' ruše poiskati prvih na nagnjenem terenu W zemlji, da zaradi gazeli3 I šlo do prevelike škode. J
V praksi pa se kateri reici pasejo
kateri rejci pasejo na^-bližjih čredinkah ne gle° no travne ruše, nekaten i
_ razpok ]
1 enosta^J
-i^in
porednl^»! čredm* 3 čredic r/ šni^>
še
dabiSI
M košnej
M

lesa. Cveti maju in prenese do -5 0 C. Sorte so samooplodne, vendar so jagode lepše, če imamo posajenih več sort. Dobri opraše-valci so čmrlji in čebele. Borovnice se razmnožujejo z zelenimi in olesenelimi podtaknjenci, to lahko poskusimo tudi sami.
. Ameriška b0^ gd« lašč primem^pope< mačem vrtu. S^. sadne dobr * : sO^ mo lahko obirajo gode, ki so k od naše goZ'd ,	-
ne tečejo KO
Razdalje sajenja so 2,5-3 x 1,5-2 m. Takoj po sajenju izrežemo le slabotne in poškodovane poganjke, drugih ne krajšamo. Prvo leto ne puščamo preveč plodov. V prvih letih sadike okopavamo, medvrstni prostor pa zatravimo. Značilnost grma je, da se iz brstov, zasnovanih pri osnovi poganjkov, razvije več novih poganjkov, iz katerih oblikujemo ogrodje nastajajočega grma, ki naj ima 6-8 ogradnih vej. V naslednjih letih se grm zvišuje in razrašča. Stare, izrojene veje počasi izrezujemo in jih nadomeščamo z novimi, ki bodo pognale iz tal. Enoletnih rodnih poganjkov ne krajšamo, ker so rodni brsti na koncu poganjkov. Borovnice nimajo bolezni, pojavijo se lahko le gosenice, ki objedajo listje. Zreli plodovi pa teknejo tudi pticam, kot je črni kos in druge. Kemično varstvo torej v celoti odpade, kar je velika prednost v vrtu in predvsem v bližini bivalnega prostora. Med najbolj razširjenimi sortami z debelimi plodovi in dobro rodnostjo so bluecrop, berke-ley, blueray, jersey, coville in druge.
Plodovi se or। dezu, kakovo®' ^n^^ova^M že.zazam^o številne'zde^ pita • • •)• imajo	(
gačn° ce. Kozica P pOpr ( pim voščeni e so čvrste, nim mesom-	l
minov korja m m ne .n $ liko zdravim0
kega Pa s tolarjev-
1 ■ maj 1997
Tl as veti
POMURSKE LEKARNE RAZKRIVAJO PRAVILNE SKRIVNOSTI (10)
travno zdravilo prepriča reko, da poišče in prepriča zimo, da se prevesi v pomlad
Lroga: Regrat, navadni (Taraxa-cum officinale).
Uporabna dela: List in korenina.
Raba v prehrani: Rabi se v glavnem v solatah in juhah, pražene Irenine in njihovi izvlečki pa so ^avni nadomestek. Vsebuje več vitamina A kot korenje. Svet Evro-Pe pa razvršča v skupino naravnih začimb N2, ki se lahko dodajo živilom v majhni količini z možno Gojitvijo zeliščnih učinkovin, a za ^'at še niso določene.
Zeliščna raba: Je diuretik, že-ne na vodo, laksativ, spodbuja Rajanje blata, holagog, spodila izločanje žolča, in antirevma-'\zUravi revmo. Po ljudskem iz-rWlu se rabi proti zastoju seča in ličnim kamnom, saj močni seč-
ni tok potegne s seboj ledvični pesek, prebavnim motnjam in zaprtju zaradi lenega črevesja in slabega izločanja prebavnih sokov, saj pospešuje delo vseh izločevalnih žlez: v želodcu se izloča več kisline, v dvanajstnik pa se izceja več žolča iz jeter in sokov iz trebušne slinavke, boleznim žolčnih organov, tudi ob žolčnih kamnih, vnetju žolčnika, zlatenici in za lajšanje začetnih stopenj grbančenja jeter ter mišičnemu revmatizmu, obrabljenim sklepom, ledvenemu useku in vnetju išiasa.
Odmerek za odrasle: Čajni napitek, pripravljen kot poparek iz 4 do 10 gramov posušenih listov oziroma kot poparek ali prevretek iz 2 do 8 gramov posušenih kore-
nin do 3-krat na dan.
Novejša dognanja: Na živalih so preverili nekatere farmakološke lastnosti, to pa še ne pomeni, da so pri ljudeh enako izrazite. Listni izvlečki močneje ženejo na vodo kakor koreninski, oboji pa so po učinku enakovredni sintetičnemu diuretiku furosemidu. Učinkujejo zmerno protivnetno. Znižajo krvni sladkor s spodbujanjem beta celic trebušne slinavke podobno kot sintetski antidiabetik tolbutamid. Delujejo tudi protitumorno, najbrž na enak način kot tumorni poli-saharidi, na primer lentinan.
Pri ljudeh so z mešanico čajev, katerih sestavina je bil tudi regrat, zdravili virusni hepatitis, virusno vnetje jeter.
Stranski učinki in strupenost: Povzroči lahko alergične reakcije, alergična zmogljivost je šibka, imajo pa jo vsebujoči seskviterpenski laktoni.
Čaj za odvajanje žolča
d.d
MURSKA SOBOTA
Čaj proti revmi in putiki
Perutninski zrezki
Potrebujemo: 60 dag perutninskega mesa, 1 žlico goste kisle smetane, 2 jajci, sol, sveže mleti poper, strt strok česna, sesekljan peteršilj, žlico drobtin, maščobo za pekač ali večjo ponev.
Perutninskemu mesu odstranimo mastno tkivo in kožice ter ga zmeljemo ali zelo drobno sesekljamo. Jajca razžvrkljamo in jim primešamo smetano. Začinimo z zgoraj navedenimi začimbami in soljo. Maso dobro premešamo in oblikujemo kot jabolko velike kroglice, jih rahlo sploščimo in zložimo v dobro
pomaščen pekač ali ponev ter počasi pečemo 1 uro. Vmes jih enkrat obrnemo in večkrat ob-lijemo s sokom, ki se nabira v pekaču, da ostanejo sočni. Pečene zložimo na servirni krožnik, maščobi, ki je ostala v pekaču, prilijemo nekaj žlic vroče vode, pokuhamo in zrezke prelijemo.
Za prilogo ponudimo fino umešam krompirjev pire ali poljubne testenine in sezonsko solato.
arodni kozmetični kongres aplikativne estetike v Parizu
pomeni, starati se vp^^šnjega mednarodnega kozmetičnega kongresa NekajU	lepota je pomembna za dobro počutje -
kozmetika in medicina z roko v roki
Za	ub'ažiti, omiliti? Kaj lahko vsakodne _
bikov? °z° ''bi proipR'-:^1----*-•**
sPoro-
\jakPavstr0.
N
^rbefi^hrana
»S??
»K
slost lfuacije jn
Pfojekcijsko polje telesnih in duševnih dejav-
: pri čemer ima veliko vlogo limfna drenaža.
Dr. Catherine de Gonrac je opozorila je glikolno kislino kot kozmetično zvezdo leta in micropeeling s kristali, ki je revolucionarna teh-
nika s spektakularnimi rezultati. To je odstranjevanje odmrlih, poroženelih celic na koži, ki so najbolj opazna znamenja staranja kože. Z najsodobnejšimi kozmetičnimi posegi je mogoče odstraniti različne kožne probleme pri aknah, mozoljih, brazgotinah.
Izredni so učinki pri odstranjevanju starostnih gub za večjo napetost kože, saj se s tem posegom povečuje prožnost kože ter ohranja njen zdravi in mladostni videz.
Pogoj za elastičnost, voljnost, lepo in zdravo kožo je zadostna količina vlage,
V običajnih odmerkih ni strupen.
Prepovedi in opozorila: Poročajo o alergiji na regratov dotik. Ni znano, da bi do alergičnih reakcij prišlo tudi po zaužitju, so pa te mogoče pri preobčutljivih posameznikih.
Precej se lahko poveča delovanje drugih diuretikov, prav tako pa vpliva na zdravilsko zdravljenje sladkorne bolezni.
Niso znane težave zaradi uživanja regrata med nosečnostjo.
Lekarniško mnenje: Je dobro znano živilo in preizkušeno ljudsko zdravilo, vendar je na voljo le malo strokovnih izsledkov, ki bi upravičili čislanje droge. Kemična sestava in farmakološke raziskave na živalih kažejo, daje praktično nestrupen, vendar se pretirana raba - čezmerni odmerki in čezmerno jemanje - odsvetuje. Pri žolčnih in revmatičnih težavah priporočamo 4-tedensko kuro spomladi in jeseni. Pri želodčnih težavah, ki jih povzroča pomanjkanje kisline, pijte čajni napitek pol ure pred jedjo. Pri ledvičnem pesku je mogoče uporabiti vodni šok: čajni napitek dopolnite z vodo do poldrugega litra in popijte vso količino v 15-20 minutah.
Sklep: Prava beseda mesto najde, zdravilo pa še pravi čas.
JANEZ ŠPRINGER, mag. farm.
^>0 0rJ cn°
pou-
^evdelo-
vanju našega organizma, kar privede do lepotnih in zdravstvenih težav. Sprožijo se procesi prezgodnjega staranja pa tudi estetski problemi, kot so celulit, debelost, povešena in nagubana koža.
Strokovnjaki na pariškem kongresu so poudarili: skrb za telo pomeni zmanjšanje telesne teže, odpravo celulita, povečanje telesne kondicije, pravilno hranjenje in pitje naravne čajne mešanice ob hujšanju za dobro počutje ter izločanje vode in strupov iz telesa v kombinaciji z navadno in mineralno vodo.
Priporočajo izvajanje najsodobnejših terapij, pri katerih se uporabljajo obloge iz blata, aromaterapija, ultrazvočna obdelava, lipoli-za, terapije z galvanskim tokom, mišična stimulacija, strojna in ročna limfna drenaža. Dr. Landat je prikazal personalizirano hujšanje s pomočjo iridologije, pojasnil, kako sinteza opazovanja dopušča osebne diete, in dal nasvet za prehranske dodatke.
Prikazane so bile različne masažne tehnike, ki uravnovesijo in harmonizirajo napetosti v telesu. Upočasnitev metablizma kožnih celic je eden od vzrokov staranja kože. Vzrok za to so toksini iz mišičnega tkiva in odpadne snovi, ki se kopičijo na določenih mestih,
zato strokovnjaki s pariškega kongresa priporočajo vsakodnevno osvežitev obraza tudi čez dan z lo-sionom, ki vsebuje faktorje za zadrževanje vlažnosti kože. Zelo pomembna je vlaga v naši koži predvsem tudi čez dan, saj nam le tako pospeši fiziološke procese v koži in izboljša mikrocirkulacijo. Ohranimo lep make up in svežino. Strokovnjaki s kongresa pravijo: s tem aktiviramo kožo, da začne lastno življenje.
Govor je bil tudi o C-vitaminu kot aktivatorju življenjske energije. Dobri stari vitamin C za upočasnitev staranja kože je idealen za utrujeno, izčrpano, medlo, kuperozno, problematično in aknasto kožo. Krepi kolagenska vlakna in s tem čvrstost kože.
Rezultati praktičnega dela in izkušnje, ki smo jih s temi tehnikami pridobili v naših študijih, lahko potrjujejo navedene trditve.
Lepota je dolžnost. Lepota in negovanost sta simbol ženskosti in moškosti, simbol uspeha v poslu, pravijo strokovnjaki v svetu.
Ne pozabimo, da je lepota pomembna za vsakodnevno dobro počutje.
Zdenka KAHNE, direktorica KOZMETIKE KAHNE
Cilka
Sukič
Med na obrazu
Med in skuta: zmešamo dve jedilni žlici skute in žlico medu, in obloga je pripravljena. Pri zelo suhi koži lahko dodamo še nekaj kapljic olja.
Med, jajčni rumenjak in ovseni kosmiči: rumenjaku dodamo čajno žličko medu in žlico ovsenih kosmičev. Po maski postane koža sveža ter mehka, gubice pa postanejo manj vidne.
Med lahko mešamo tudi z mletimi orehi ali mandeljni ter surovim maslom. To ni le nadev za palačinke in potico, dobro dene tudi utrujeni koži. Kombinacij z medom je še veliko, zato bi bilo škoda, da bi si z njim sladkali le življenje. Malo ga privoščimo tudi od mraza prezebli koži.
Do začetka tega stoletja so ženske običajno dojile tudi do otrokovega drugega, celo tretjega leta. Materino mleko je bilo običajna hrana dojenčkov. Poleg tega je, veljalo prepričanje, da doječa mati ne more zanositi, kar seveda ni res. Jasno je, da brez materinega mleka človeštvo ne bi preživelo. Toda v šesdesetih, sedemdesetih, še posebej pa osemdesetih letih je bila steklenička zelo v modi - zaradi pritiska močne industrije, ki je proizvajala umetno mleko in ga reklamirala. Za zalivanje so se zato odločale celo ženske, ki so imele dovolj mleka. Zdaj se spet uveljavlja dojenje, saj so zdravniki ugotovili, da so pri zali-vančkih črevesne infeikcije tudi petdesetkrat bolj pogoste kot pri dojenih otrocih, okužbe dihal pa več kot stokrat. Danes priporočajo vsem mamicam, ki imajo mleko, da dojijo vsaj pet do šest mesecev.
Mercator
Ugoden nakup
30 izdelkov od 15-24% ceneje do 8.5.'97
Se vedno drži:
ljubezen gre skozi želodec.
Banjica, 4 okusi, 1 liter Zmajčkov butik, Ljubljana
Sladoled Princesa
spagnola-amarcaa
bacio-pistadja
čokolada-vanilija
.580,00
Izberite si princeso po svojem okusu:
jagoda-kokos
I___________
22
vestnik, 1 ■ maj.^
Kros v Selu
Nogometni komentar
Prvo občinsko prvenstvo
Moravskih Toplic
V Selu na Goričkem je bilo prvo odprto prvenstvo Občine Moravske Toplice v krosu, ki ga je v sodelovanju s KS Selo - Fokovci pripravila komisija za atletiko pri Športni zvezi Moravske Toplice. Sodelovalo je 291 tekačev in tekačic, med katerimi so bila tudi nekatera znana imena. Udeležence krosa, med katerimi je bila tudi posebna kategroija tekačev (župani, direktorji, menedžerji in drugi), sta uvodoma pozdravila predsednik KS Selo - Fokovci Janez Škrilec in župan Občine Moravske Toplice Franc Cipot.
gojina); st. dečki - 2.000 m: Darjan Meglič (OŠ Kapela); st. deklice - 1000 m: Martina Peršak (M. Nedelja); ml. mladinci - 3.000 m: Vladimir Dervarič (Sebeborci)'; ml. mladinke - 2.000 m: Nina Sreš (SZŠ); st. mladinci - 3.000 m: David Potočnik (Sebeborci); člani - 5.000 m: Damir Zinko (TS Radenci); veterani - 5.000 m; Borut Podgornik (Maribor); članice - 3.000 m: Jožica Šiftar (TS Radenci); tek županov, direktorjev: 1. Miha Svržnjak (Ptuj), 2. Viktor Šbul (MS), 3. Franc Cipot (M. Toplice). Med slednjimi sta tekli kot gostji zunaj konkurence tudi naša priznana te-
Zmagovalci v posameznih starostnih kategorijah: ml. dečki A -100 m: Mitja Slavič (OŠ Križevci); ml. deklice A: Martina Šafarič (OŠ Kapela); ml. dečki B: Marko Slavič (OŠ Križevci); ml. deklice B: Katja Žunič (OŠ Kapela); dečki - 2.000 m: Damjan Erhatič (OŠ Križevci); deklice -1000 m: Andreja Štefko (OŠ Bo-
kačica Helena Javornik in So-bočanka Janita Kolmanič. Med šolami je ekipno zmagala OŠ Kapela pred OŠ Fokovci ter OŠ Bogojina in OŠ Gornji Petrovi. Prva tovrstna prireditev je lepo uspela, odslej pa naj bi postala tradicionalna.
F. M., fotografija: Jure Zauneker
Kajakaštvo____________
Horvat in Vereš druga
Na reki Savi pri Hrastniku so kajakaši in kanuisti končali izbirna tekmovanja za sestavo državne članske in mladinske reprezentance, ki bo sodelovala na svetovnem pokalu (šest tekem). Prva tekma bo že 9. maja v Gar-mischu. Pomurski kajakaši in kanuisti so se izkazali tudi na za-
dnjih tekmah. Po treh tekmah je v skupni uvrstitvi Borut Horvat (BD Mura Krog) med kanuisti na drugem mestu, med kajakaši pa je na drugem mestu tudi Vereš (PRŠ Opel MS). Oba sta si zagotovila državni dres. Med mladinci kanuisti je Miran Bokan zasedel tretje mesto.
Športni obrazi____________
Daliborka Jocič - državna
reprezentantka
Na kvalifikacijskem turnirju za evropsko košarkarsko prvenstvo mladink, ki je bil v Murski Soboti in na katerem je Slovenija zasedla tretje mesto ter se uvrstila v drugi krog kvalifikacij, je v slovenski reprezentanci nastopila tudi Daliborka Jocič, članica Košarkarskega kluba Pomurje Skiny Murska Sobota.
Petnajstletna dijakinja prvega letnika soboške gimnazije, visoka 183 cm, se je s košarko začela ukvarjati pred petimi leti pri Ko-šarkskem klubu Pomurje Murska Sobota, za kar sta jo navdušili prijateljici Tina in Iva. Že na začetku košarkarske kariere je pokazala, da gre za nadarjeno športnico, ki se lahko ob vestnem treniranju razvije v odlično tekmovalko. Potem ko se je uveljavila v klubu, kjer je igrala za vse selekcije, so jo lani tudi poklicali v slovensko kadetsko repre-zenatnco, ki je sodelovala na mednarodnem turnirju na Slovaškem in zasedla prvo mesto. PO uspešnih nastopih na prijateljskih mednarodnih tekmah s Hrvaško in Madžarko, ki jih je Slovenija odigrala v pripravh na kvalifikacije za evropsko prvenstvo, pa jo je trener Vlado Velikonja uvrstil med 12 reprezentantk, ki so sodelovale na kvalifikacijah v Murski Soboti. Dabi-borka je igrala na vseh štirih tekmah in dosegla 27 točk, zlasti pa se je uveljavila v skokih pod košem. Sama sicer ni najbolj za-
dovoljna s svojo igro, saj meni, da zaradi nervoze pred lastnim občinstvom ni mogla pokazati vsega, kar zna. Prav gotovo pa si je pridobila nove izkušnje, kiji bodo lahko veliko pomagale pri njeni nadaljnji uveljavitvi. Na turnirju v Murski Soboti je bilo tudi slišati, da se zanjo zanimajo nekateri večji slovenski klubi, toda kot nam je zatrdila, zaenkrat ostaja v svojem klubu in ne razmišlja o odhodu iz Murske Sobote. Zahvalila pa bi se rada gledalcem v Murski soboti, ki so jo ves čas igranja za reprezenatnco zelo spodbujali.
Feri Maučec
Prekmurci in Primorci brez gola
V 28. kolu prvenstva v prvi državni nogometni ligi sta se prekmurska Ugaša srečala s primorskima ligašema. Vodeče Primorje je v Ajdovščini gostilo soboško Muro, tretjeuvrščena Gorica pa je gostovala v Beltincih. Obe srečanji sta se končali brez golov. Beltinčani so nastopili brez Šarkezija, Novaka in Franka, gostje'pa brez Mavriča in Uboviča. Tekma je bila za gledalce privlačna, saj sta moštvi igrali precej angažirano. Goričani so sicer imeli v prvem polčasu nekaj več od igre, zlasti pa dve lepi priložnosti za gol. Nekdanji igralec Beltinec Osterc je že na začetku tekme nevarno streljal in Beltinčani se imajo zahvaliti odličnemu vratarju Kuzmi, da žoga ni našla poti v mrežo. Tik pred odmorom pa je Osterc zamudil verjetno najlepšo priložnost na tekmi. Beltinčani so imeli v prvem polčasu le eno zrelejšo priložnost, ki pa je Gajser ni izkoristil. Poskušali pa so presenetiti vratarja Volka, in to s streli od daleč, ki pa niso bili nevarni. V drugem polčasu so imeli Beltinčani več od igre. Akcije so se sicer obojestransko menjavale, vendar ni bilo izrazitejše priložnosti za gol. Poleg vratarja Kuzme, ki je bil najboljši igralec, velja pohvaliti dobro igro Damiša pa tudi Cvikl se je tokrat zelo trudil. Sicer pa sta bili obrambi boljši del moštev, saj sta igrali zelo disciplinirano in zanesljivo. Po zmagi v Murski Soboti so nogometaši Mure tudi v Ajdovščini Primorju odščipni-li točko in ga tako spravili s prvega mesta, hkrati pa se oddolžili za
neuspeh v pokalnem tekmovanju. S tem je Mura tudi naredila največjo uslugu Mariboru, ki je z zmago v Velenju prevzel vodstvo na lestvici. Čeprav so imeli domačini večji del tekme pobudo in več napadali, bi se Sobočani lahko vrnili tudi s tremi točkami. V prvem polčasu je imela namreč Mura dve zreli priložnosti za gol, ki pa jih Cifer in Dominko nista izkoristila. Sicer pa je Mura nastopila brez suspendiranih Černjaviča in Škaperja ter poškodovanega Vučičeviča.
V drugi državni nogometni ligi je lendavska Nafta gostovala v Trbovljah in drugič spomladi izgubila. Lendavčani, ki so nastopili oslabljeni, brez T. Novaka, D. Novaka, Baše in Tompe, so tekmo izgubili v prvem polčasu, ko so prejeli oba zadetka. V drugem polčasu je Nafta
zaigrala precej bolje in si tudi ustvarila lepe priložnosti za gol, vendar je Hozjan streljal prek gola, kar dvakrat pa je preprečila žogi pot v mrežo vratnica. V osemnajstem kolu prvenstva v tretji državni nogometni ligi vzhod so bila prekmurska moštva zelo uspešna, saj so osvojila kar 10 točk. Prijetno so presenetili nogometaši Odranec, ki so z visokim rezultatom premagali neposredenga tekmeca v boju za ostanek v ligi, moštvo Brušvika. Prav tako preseneča neodločen izid Turnišča z vodečim Aluminijem v Kidričevem. S tem so naredili največjo uslugo Pohorju, ki je po točkah dohitelo Aluminij. Z zmago pa so razveselili tudi nogometaši Črenšovec v Slovenskih Konjicah, kjer so premagali domačo Dravinjo. Izgubili so le nogometaši Goričanke iz Rogašovec v tekmi s Pohorjem iz Ruš, to pa je bilo pričakovati.	Feri Maučec
Prva državna
nogometna liga I
Beltinci: Gorica 0:0 I
Beltinci - Igrišče v špo^ I parku, gledalcev 800. 5°® J Vidali (Kubed).
Beltinci: Kuzma, TratnMj I Baranja), Damiš, Judež, Šabjan, D. Baranj^ ser, Vickovič (Črnko), C”T Džafič (Gutalj).
Primorje : Mura OkS . J
Ajdovščina - Igrišče ^‘1 ja. gledalcev 1.100. SoM I vedarevič (Ljubljana). I
Mura : Lalič, Aliho^.l minko. Cirkvenčič, BreZ,c.j' as), Kmetec, Kokol, M Cifer. Baranja (VidoviČMgj vath.
Pokalni nogomet,
Nafta in Turnišče v finalu
Odigrani sta bili polfinalni pokalni nogometni tekmi na območju Medobčinske nogometne zveze Lendava. Drugoligaš Nafta je v Lendavi premagal tretjeligaša Črenšovce s 3 : 0. Strelca sta bila Utroša (2) in Varga. Na drugem srečanju tretjeligašev Turnišča in Odranec pa je zmagalo Turnišče z 2 : 0. Strelca sta bila Markoja in Lackovič. V finalu se bosta tako pomerila Nafta in Turnišče.
V nedlejo derbi Mura : Beltinci
Prihodnjo nedeljo se igra v soboški Fazaneriji prekmurski prvoligaški derbi med Muro in Beltinci. Tako kot vselej vlada za derbi med ljubitelji nogometa tudi tokrat veliko zanimanja in pričakovati je, da se bo na igrišču zopet zbralo veliko gledalcev. Srečanja med prekmurskima prvoligašema so bila vselej zelo zanimiva in razburljiva, zmagovalec pa neznan. Tako gaje tudi tokrat težko napovedovati. Upati pa je, da bodo gledalci prišli na svoj račun.
Druga državna ? nogometna liga Rudar: Nafta 2:0	.2
Trbovlje - Igrišče || gledalcev 500. Sodnik:^ uj). Strelca: 1 : 0 Šink
0 Kern (44).
Nafta. Zver, Hozj^L Gabor, Drvarič. d ša, Fejzulai (Gyurkač),ll“ ‘I
Bedo, Nedelko.
Tretja državna nogometna HfP Aluminij; TurniščeJlTJ
Kidričevo
nija, gledalcev
250.
J
1.SNL
Rezultati - 28. kolo
Beltinci : Gorica 0 : 0
Primorje : Mura O : 0
Koper: Olimpija 2 : 1
Korotan : Publikum 0 : 1
Rudar: Maribor 0 : 2
Maribor 2816 6 6 52:25 54
Primorje 2815 7 6 51:18 52
Gorica 2813 9 6 43:29 48
Publikum 2811 8 9 45:44 41
Mura	28 910 9 29:34 37
Rudar	28 9 910 34:38 36
Olimpija 28 9 811 38:37 35
Korotan 28 9 613 22:31 33
Beltinci	28 7 615 27:53 27
Koper	28 5 518 20:51 20
2. SNL
Rezultati - 23. kolo
Rudar: Nafta 2 : 0
Piran : Vevče 0 : 4
Šentjur: Zagorje 3 : 1
Jadran : Dravograd 0 : O
Črnuče : Drava 0 : 3
G. opekarne; Naklo 0 : 0
Železničar: Šmartno 0 : 0
Domžale proste
Vevče	2314 6 3 47:14 48
Drava	2212 7 3 34:17 43
Dravograd	2313 4 5 30:16 43
Šentjur	2211 5 6 31:23 38
Nafta	2310 8 5 28:25 38
Rudar	2310 5 8 30:26 35
Železničar	23 9 410 30:26 31
G.opekarne23 8 6 9 25:23 30	
Zagorje	22 7 8 7 25:28 29
Šmartno	23 8 411 30:34 28
Domžale	22 7 411 24:26 25
Naklo	23 5 9 9 22:26 24
Črnuče	22 6 610 17:31 24
Jadran	22 6 412 20:36 22
Piran	22 5 314 14:40 18
Ljubljana	15 15 9 11:31 8
3. SNL vzhod
Rezultati - 18. kolo
Dravinja : Črenšovci 1 : 2
Aluminij: Turnišče 0 : 0
Odranci : Brunšvik 6 : 0
Pohorje : Goričanka 4 : 2
Bakovci : Unior 5 : 3
Nedelica : Olimpija 1 : 0
Panonija : Kobilje 0 : 0
Renkovci 1611 3 2 47:17 36
Opel Horserl 610 6 0 39:11 36
^‘ja, gieuai^. ^midžič (Maribor).
I urnišče: Zver, Ternar,- J Lackovič. Pucko, Mujdn^-. i l Jar. Albert Lackovič.
Vegič, Škafar (Kovač)’11 j
0|
Kungota : Paloma 1 : 0
Steklar: Kovinar	2	: 3
Aluminij 1812	4	2 42:12 40
Pohorje 1812 4		2 38:12 40
Bakovci 1810 5		3 43:1535
Črenšovci 1811	O	7 30:20 33
Paloma 18 9	3	6 24:20 30
Kovinar 18 8	3	7 24:28 27
Turnišče 18 6	7	5 25:28 25
Unior	18 6	6	6 21:19 24
Goričanka 18 4	7	7 21:23 19
Dravinja 18 5	4	9 23:38 19
Steklar 18 4	311 20:43 15	
Kungota 18 3	6	9 14:34 15
Odranci 18 4	212 25:34 14	
Brunšvik 18 3	411 24:46 13	
1. MNL MS
Rezultata! -16. kolo
Vega : Apače 3 : 0
Šalovci: Kerna 3 : 3
Serdica : Univit 2 : 2
Beltrans : Piramida 1 : 1
Lesoplast: Les 0 : 3
Tromejnik : Ljutomer 2 : 0
Kerna Les Beltrans Univit Piramida Ljutomer Tromejnik Vega Serdica Lesoplast Šalovci Apače
1610 5 1 36:17 1610 4 2 30:9 16 9 5 2 56:19 16 9 5 2 39:23 16 9 4 3 41:22 16 7 3 6 25:21 16 5 3 8 21:31 16 4 4 8 11:20 16 4 3 9 25:25 16 4 3 9 16:38 16- 1 411 13:49 16 1 312 10:49
1. MNL Lendava
Rezultati - 16. kolo
Polana : Opel Horser 1 : 1
Dobrovnik : Renkovci 0 : 1
Mostje : Bistrica 1 : 4
Čentiba : Hotiza O : 1
| Rokomet_______________
Prvo tekmo dobil Polet
V prvem krogu končnice prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi, ki šteje tudi kot kvalifikacija za uvrstitev v 1. državno moško rokometno B-ligo, sodelujejo pa štiri ekipe, so rokometaši Poleta v Murski Soboti premagali Ormož z 18 : 17. Strelci za Polet: Lovenjak 5, Slamar 4, Murgelj 2, Škraban 2, Šantavec 2, Merica 2 in Žugelj 1. Rokometaši Velike Nedelje pa so v Murski Soboti šele po dveh podaljških premagali Krog z 31 : 28. V regularnem času seje tekma končala ž 21 : 21, po prvem
Panonija 16
Dobrovnik 16
Nedelica	16
Bistrica	16
Kobilje	16
Polana	16
Hotiza	16
Olimpija	16
Čentiba	16
Mostje	16
9 2 5 28:24 29
8 2 6 44:28 26
8 1 7 25:21 25
7 3 6 28:26 24
6 5 5 23:20 23
6 5 5 22:21 23
5 3 8 23.31 18.
3 310 19:35 12
2 410 20:41 10
2 1 13 19:62 7
2. MNL MS
Rezultati - 18. kolo
Bogojina : Prosenjakovci 3 : 1
Lipa : Makoter 1 . 2
Tešanovci: Dokležovje 2 : 2
Rotunda : Čarda 1 : 4
Grad : Romah 3 : 5
Smaki: Hodoš 1:0
35
34
32
32
31
24
18
16
15
15
7
6
Cankova prosta
Romah 1613
Čarda 1712
Lipa 16 8
Cankova 16 7
Dokležovje 1 7 6
Grad 17 6
Makoter 17 6
Smaki 17 5
Prosenjak. 17 6
Tešanovci 17 5
Hodoš 16 6
Bogojina 16 4
Rotunda 17 4
2 1 66:28 41
2 3 48:19 38
5 3 53:28 29
4 5 47:36 25
6 5 45:41 24
4 7 33:36 22
3 8 22:22 21
5 7 23:30 20
2 9 35:44 20
4 8 28:36 19
1 9 32.46 19
210 26:52 14
013 27:67 12
2. MNL Lendava
Rezultati - 14. kolo
Petišovci: Dolina 3 : 1
Nafta vet. : Žitkovci 3 : 0
Odranci	6
^^3 0 Horvat (90)- 7 rf -
Odranci:	c,	P
(Horvat), P°zd^eI1ef'? Ulen, Kreslin-P, (Virag), Grus^ mar), Radikovic-
Ruše - ^‘■'^dni^ dalcev 200. OP _ •t1”«-j 11 m), 2 . U v 44),3 ■ « 3 : 0 Majcen F (5 1), 4 : I DobaJ J lamon (66). _
Goričanka* id6( v, Smodiš (Kren> F. Vogrinčič, s^sVogriaC , dič, Šalamon, > j j (j Bakovcii^^ j,
Bakovci gledalcev 300- ^1: J ber (Maribor)-bej (ID. HM Žurej(18)-2'2 M 2 Cipot (43). 0’ (50), 4 : 3 CiPot
4

3.
Ki
«1 še

Graničar: Kapca
Nafta	14	9
Kapca	14	8
Žitkovci	14	8
Petišovci	14	4
Graničar	14	4
3 : 4
4 1 67:21 31
3 3 48:23 27
3 3 37:24 27
4 6 48:32 16
2 8 30:49 14
kaš (59). BO
Bakovci: Stfpl (Berendijas)- aI)djnU man), Zeks> I
Ginotl^	11/
Kokaš, Cipo1
zi, Erniša.

Dolina 14 0 212 8:89 2
IlravinjALtJ-^ji^A c. Slovenske	ML
podaljšku pa s 26 : 26. Strelci za Krog: A. Kolmanko 11, L. Sapač 4, Lukač 4, Kovačič 3, D. Kolmanko 2, Meolic 2 in Babič 2. Drugi krog bo na sporedu v soboto, igra pa se na dve zmagi.
Sah________________________
V Sevnici je bilo državno prvenstvo osnovnih šol v šahu za dečke in deklice. Med deklicami je zasedla ekipa OŠ Beltinci tretje mesto z 10 točkami. Zmagala je OŠ Stari trg ob Kolpi.
| Košarka______________ Nesrečen poraz Radenske
V prvi kvalifikacijski tekmi za državno moško košarkarsko A-2 ligo je Triglav iz Kranja premagal Radensko s 85 : 81 (43 : 28). Radenčani so nesrečno izgubili srečanje, saj so minuto in pol pred koncem vodili s tremi točkami. Žal sta morala zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče Banič in Novak, kar je vplivalo na potek igre, Radenčani pa so nastopili tudi brez Bratkoviča. Strelci za Radensko: Želj 25, Ulaga 21, Ojsteršek 20, Pavlin 6, Banič 5, Novak 4. (BG)
Dravinje, gieu-
Za Črenšovce: VN1' fi;
Črenšovci:	%
'ko), Hartman, B- B rji), Bučko, Vučko, A /
Horvat, Lipič


■ J
V te:
jolka iz vm lezne Dveri
mer) igrala bi| M ( lezne Dveri J* Z
saiop»»«>4
Recek in Vra
1-maj 1997
23
Odbojka - kvalifikacije za EP ______
Slovenija : BiH v Soboti
V soboto, 3. maja 1997, ob It uri bo v športni dvorani OŠ ® v Murski Soboti kvalifikacijska tekma za evropsko člansko odbojkarsko prvenstvo, ki i>o septembra na Nizozemskem, med reprezentancama Slovenije in BiH. Slovenska re-
^^ipoka)3 qi^a Kamnika in maribora prizorišče mednarodnega tekmovanja odbojkarjev za pom-^ji Uspeh j ovenska reprezentanca, ki je prepričljivo in brez poraza zasedla prvo mesto, kar je doslej k- ’ K Polfinalno srečanje z Nemčijo odigrala v Murski Soboti. Fotografija: Jure Zauneker
^sl^ke ^SUmeru
-
H
|l'
A V i-Jotomeru je bila tretja di-\ 4letošnje kasaške sezone, v l ^točkah je nastopilo 7 5 ka-A uspeha so imeli A	suj SO osvojili kar šest
A ZW-n"ke si je v dežev-A	ogledalo okrog
< UrJ^kcev.Tekmovali so na M Um	(.sedem vo-
1W ^taftom in ena s tra-M -1 .. rstitve Ljutomerčanov (m',14 3-\etmke: 2. FeVu ^W,3.Fttda(M.Ser-^‘•4«ka za V desetnike: L 3:23,6, 2-H^^lerk3.dirkaza k™60 (Heric); 4. (1J 40 UAetmke: 2. Ahaja W^?5ai) mi, 3. Lady Mi ,	vl0.5;5- 4'rka
(M m UA(itn'ke: 3. Doris MS 3:23,0,3. Mdea 4«k» za 3- do 12-let-^v^^Kevstone (Tram-i- brnita (S. Jureš), z«	dlakic ml.): 7 •
Hv m ’4o 12-letnike: 1. La-«.C^l'.20,3,2.Proudy ^iitu^^^ena (S. Seršen); Stu 4o 12-letnike uvo-^^»^•M.lraMS (M. ^^'■30,9. (N. Šoštarič) Mjitros*’-

(7
iv j^^2kotalkanje_—-—* T
77 tekmovalcev

banya); članice: Nataša Schbruc-ker (Baden): člani: Miha Rehberger (Alpina). Od preostalih pomurskih tekmovalcev velja

-P v 14 J ^'oevniie
bss*
<ill ,	Začet
j
t'LuK^ r°eta); 8OS1 (Tati
prezentanca igra prvo kvalifikacijsko tekmo s Finsko že 30. aprila v Tampereju. Za ljubitelje odbojke bo to gotovo privlačna tekma, ki si jo je vredno ogledati.
V nedeljo, 4. maja 1997, ob 10. uri pa bo v športni dvorani

Občni zbor soboških športnikov invalidov
Prostori so še vedno največja težava
Člani Društva za rekreacijo in šport invalidov Sobota so se sestali na svojem občnem volilnem zboru. V skladu z novim Zakonom o društvih so sprejeli nova pravila, podali poročila tekmovalne in nadzorne komisije, razrešili staro vodstvo in izvolili novo. V letu 1996 je društvo aktivno sodelovalo v vseh začrtanih panogah kakor tudi ob dnevu upokojencev, tednu invalidov ter na soboških dnevih. Tesneje so se povezali z društvi slepih in slabovidnih, multiple skleroze in paraplegikov, že tradicionalno pa je njihovo mednarodno prijateljstvo s klubom Vasakarat iz Som-botela. Člani so se uvrstili na državna prvenstva v namiznem tenisu, kegljanju, balinanju, ribolovu in pikadu, Franc Weindor-
Strelstvo
Rekord Manuele Rudolf
Strelska družina Janka Jurkoviča iz Vidma je organizirala mednarodno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem za pokal Občine Sv. Jurij ob Ščavnici. Sodelovalo je devet ekip. Zmagala je ekipa SD mesta Ljutomer s 1743 krogi pred SD Janka Jurko-
Mure v Murski Soboti polfinale državnega odbojkarskega prvenstva za mladinke - skupine A, ki ga organizira ŽOK Sobota. Na turnirju bodo odigrali tri tekme, in sicer: Sobota : Infond Branik, Infond Branik : Prevalje in Prevalje : Sobota.
fer in Olga Gutman pa redno nastopata v slovenski reprezentanci, ki tekmuje v sedeči odbojki.
Finančni plan dela v preteklem letuje bil uspešno realiziran, sredstva v višini tristo trinajst tisoč tolarjev pa so se že porabila za aktivno.dejavnost v letu 1997 ter za nakup puške in pikada. Kljub pozitivnemu poslovanju pa se društvo, ki šteje petdeset članov, še vedno ubada s številnimi problemi, med njimi je največji prav gotovo prostorska stiska v bloku v Kocljevi ulici, kjer je.registriran sedež Sobote. Zato je predsednik Športne zveze Murska Sobota Stanko Kerčmar predlagal, da naj se društvo preseli v kletne ali pa prostore nekdanjega bifeja, ki že tri leta samevajo, načelnik za gospodarske in nego-
viča, 1728, in SD Kolomana Flisarja Tišina, 1716 krogov. Med posamezniki je bila najboljša Lju-tomerčanka Manuela Rudolf, ki je s 595 krogi zasedla prvo mesto in postavila nov rekord strelišča, ki ga je imel 14 dni Rajmond Debevc s 593 krogi. Drugo me-
omeniti tretji mesti Roberta Fe-rčaka (Roler MS) pri članih in Talije Koren (GM Šport) pri st. deklicah.
Tekmovanje je lepo uspelo. F. M, fotografija: Jure Zauneker
“~l Squash - V Ljubljani je bi-...J lo državno prvenstvo v squashu. Med 60 udeleženci so se ga udeležili tudi pomurski tekmovalci in dosegli solidne uvrstitve.
Najuspešnejši med njimi je bil Zoran Repija, ki je zasedel šesto mesto. Bernard Štornik je bil trinajsti, Peter Jerič štirinajsti in Edo Zrim osemnajsti.
Kegljanje - Marika Kardi-nar iz Dobrovnika, sicer
članica Miroteksa iz Celja, je uspešno nastopila na 15. tradicionalnem turnirju za pokal Jame v Postojni, kjer je sodelovalo 114 tekmovalcev in tekmovalk. V ženski konkurenci je s 461 podrtimi keglji zasedla drugo mesto. (F. Bobovec)
Badminton - V italijanskem Meranu je bil medna
rodni badmintonski turnir. Med 230 tekmovalci iz šestih držav so sodefovali tudi Lendavčani in se lepo odrezali. Najuspešnejša sta bila Novak - Horvat v dvojicah do 16 let, saj sta zasedla prvo mesto. Med posamezniki je bil Novak tretji, Petkovič peti in Horvat deveti. Med dečki do 14 let je dvojica Šomen-Pal zasedla tretje mesto. (B. Sekereš)
Lokostrelstvo - Radenska in
Lokostrelski klub Kamnik
prirejata v Radencih 4. mednarodni turnir Fita star in Olympic ro-und - tekmovanje v tarčnem lokostrelstvu, ki bo v četrtek in petek, 1. in 2. maja, pri hotelu Radin.
spodarske dejavnosti soboške mestne občine Štefan Cigan pa je obljubil finančno pomoč v višini sto petdeset tisoč tolarjev, čeprav so člani pričakovali nekoliko višjo vsoto. Predsedujoči občnega zbora Tonček Kos je tudi potožil, da Sobota ni tako zanimiva za tržišče in morebitne pokrovitelje kot druga športna društva, kijih v soboški občini zares ne manjka, saj jih je registriranih kar devetdeset. Predvideni stroški Društva za rekreacijo in šport invalidov za leto 1997 znašajo dva milijona tolarjev, že zdaj pa je jasno, da tega načrta ne bo mogoče uresničiti. Soboto bo tako kot v lanskem letu tudi letos vodil predsednik Davorin Dervarič.
TOMO KOLEŠ
sto je zasedel Gorazd Kocbek (Janko Jurkovič) s 584, tretji pa je bil Rajko Robnik (Ljutomer) s 581 krogi.
Pelci in Radgona zmagala
Na strelišču v Rakičanu je bilo drugo kolo tekmovanja v vzhodni L strelski trap ligi za mladince in člane. Sodelovalo je 39 tekmovalcev in devet ekip. V članski konkurenci je zmagala ekipa SD Radgona s 184 golobi pred SD FLV Hotinja vas, 180, in SD Štefana Kovača Murska Sobota, 180 golobov. Po drugem kolu vodi SD Štefana Kovača Murska Sobota s 15 točkami. Med posamezniki je zmagal Radgončan Milan Pelci s 87 golobi pred Lobnikom (FLV), 87, in Vidonjo (ŠK MS). 84 golobov. Pojbič (MS) je bil z 82 golobi peti, Šmid (Radgona) pa s 76 šesti. Državni prvak Boštjan Maček zaradi bolezni ni nastopil. Po drugem kolu vodi Cvetko (Ormož) z 80 točkami pred Francem Vidonjo (ŠK MS), 70, ter Boštjanom Mačkom (ŠK MS) in Milanom Pelclom (Radgona), po 60, Karel Pojbič (ŠK MS) pa ima 50 točk. V mladinski konkurenci je zmagala ekipa SD Štefana Kovača Murska Sobota s 146 golobi pred SD Ormož, 142. Med posamezniki je bil najboljši Miran Pojbič (ŠK MS) z 59 golobi, Jasmina Maček pa je z 49 go-
| Namizni tenis_________________________________
Ocepek državni podprvak
V Domžalah je bilo državno prvenstvo za mlajše kadete v namiznem tenisu. Sodelovalo je 79 igralcev iz 23 klubov. Lep uspeh je dosegel igralec Moravskih Toplic Sobote Tomi Ocepek, saj je presenetljivo zasedel drugo mesto in naslov državnega podprvaka. V četrtfinalu je premagal prvega nosilca Verča (Križe), v finalu pa po težkem boju z 1 : 2 izgubil s Tomšetom (Gralan). Ocepek - Ropoša sta se uvrstila med osmerico, Šbiil - Trplan in Ropoša pa med šestnajsterico. (M. U.)
Koščak in OŠ I prvaka
V Velenju je bilo finalno tekmovanje ŠŠD v namiznem tenisu. Lep uspeh so dosegli Sobočani, saj so osvojili dva naslova. V ekipni konkurenci je zmagala OŠ I Murska Sobota (Koščak, Horvat, Zavec). Med posamezniki pa je v kategoriji učencev A zmagal lanski kadetski državni prvak Jure Koščak (OŠ I). Puhan (OŠ Bogojina) in Zavec sta se uvrstila med osmerico. V kategoriji učencev B (višji razredi) je bil Ropoša (OŠ I) drugi.
Na tretjem selekcijskem namiznoteniškem turnirju za dečke SVR, ki je bil v Radljah, so se igralci Moravskih Toplic Sobote uvrstili povprečno. V prvi skupini je bil Ocepek tretji, Ropoša peti in Gorčan šesti. V drugi skupini je zmagal Dugar, Šbiil je bil osmi. V tretji skupini je Trplan zasedel drugo mesto. V četrti skupini je zmagal Lazar, Roudi je bil četrti.	M. U.
| Spidvej__________________________
Koren sedmi, Majhen dvanajsti
V Petišovcih je bila tretja dirka za državno prvenstvo posameznikov v spidveju, ki jo je pripravil domači spidvejski klub. Sodelovalo je 17 tekmovalcev, od tega trije iz Hrvaške. Med njimi so bili tudi trije domačini Jožef Koren, Aleš Majhen in Siniša Jambrošič. Zmagal je Krčan Lekše, ki je v finalu ugnal klubska kolega Šanteja in Omerzela ter Ljubljančana Peterco. Od domačinov je bil po pričakovanju najuspešnejši Jožef Koren, ki je navdušil s svojimi drznimi vožnjami. Žal mu je v eni od dirk, ko je bil na drugem mestu, odpovedal motor in tako je ostal brez dragocenih točk, sicer bi njegova uvrstitev lahko bila boljša. Tako
Hokej na travi
Triglav premagal Lek
Odigrano je bilo 7. kolo prvenstva v državni članski ligi v hokeju na travi. V derbi tekmi je Triglav v Predanovcih s 3 : 0 premagal Lek iz Lipovec. Gole za Triglav sta dosegla Kuzma (2) in Poredoš. Moravske Toplice so v Predanovcih premagale Svobodo iz Ljubljane s 3 : 2. Strelci golov: Nikolič (2) in Kutuša za Mora-
Atletika
Dva rekorda Sonje Roman
Na tradicionalnem spomladanskem atletskem mitingu v Lipnici v Avstriji so z velikim uspehom nastopili atleti in atletinje AK Pomurje iz Murske Sobote-, saj so posegli po najvišjih mestih. Zlasti se je izkazala Sonja Roman, ki se pripravlja na mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo od 24. do 27. julija v Ljubljani, saj je dosegla v teku na 2.000 m s časom 6:12,46 državni rekord za starejše mladinke. V absolutni razvrstitvi je bila Romanova druga za Heleno Javornik. Izkazal se je tudi Damjan Špur v teku na 100 m in zmagal z novim rekordom stadiona 10,80. Cvetko Cvetko je z 11,33 zasedel četrto mesto, pionir Darjan Gomboši pa je dosegel rezultat 12,47. V teku na 300 m je Marija Števa-nec s 40,92 zasedla prvo mesto, Polonca Horvat pa je bila tretja. Med fanti se je izkazal Samo Pelci v teku na 300 m z osebnim rekordom 38,02, tekla pa sta tudi Bojan Kegl in Darjan Gomboši.
Judo
Hašaj tretji, Rančigaj sedmi
V avstrijskem Voklabrucku je bil mednarodni turnir v judu za mladince in kadete. V slovenski reprezentanci, ki jo je vodil selektor Danijel Kisilak iz Murske Sobote, sta bila tudi Sobnočana Goraj Hašaj in Peter Rančigaj in dosegla lep uspeh. Med 430 tekmovalci iz 12 držav je Goran Hašaj med mladinci v kat. do 60 kg zasedel tretje mesto, med kadeti v kat. do 60 kg pa je bil Rančigaj sedmi. (TK)
je Koren z 12 točkami zasedel sedmo mesto, kar je lep uspeh. Po treh dirkah pa je s 35 točkami na osmem mestu. Uspešen je bil tudi Aleš Majhen, saj je s 6 točkami pristal na dvanajstem mestu. Tretji domači tekmovalec Siniša Jambrošič, kije prvič nastopil na državnem prvenstvu, je ostal brez točk. Dirke v Petišovcih so bile za gledalce zelo zanimive in privlačne in so gotovo prišli na svoj račun. Po treh dirkah je vrstni red naslednji: 1. Lekše (Krško) 61,2. Ferjan (Ljubljana) 59, 3. Peterca (Ljubljana) in Šantek (Krško) po 50, 5. Šušteršič (Ljubljana) 46, 6. Omerzel (Krško) 39, 7. Špitaler (Krško) 36. 7. Koren (Lendava) 35 točk. (FM)
vske Toplice ter Trotošek in Fujs za Svobodo. Pinkava pa je v Lipovcih premagala Mursko Soboto z 1 : 0. Strelec je bil Kerman.
Lek	7 5 1 1 36:9 11
M. Toplice 7„5 0 2 18:15 10 Triglav	7	4	1	2	24:12	9
Svoboda	7	3	0	4	16:17	6
M. Sobota	7	0	3	4	7:14	3
Pinkava	7	1	1	5	6:40	3
V teku na 2000 m je bil Damir Časek peti. V skoku v višino je Danica Žalik s 158 cm zasedla drugo mesto. Sonja Roman in Polonca Horvat sta nastopili tudi na spomladanskem mitingu v Celju. Romanova je 600 m tekla s časom 1:30,96, to je nov državni rekord za st. mladinke, in zasedla drugo mesto. Horvatova je bila sedma. (G. Grabar)
Na jubilejnem 35. tabor- niškem teku na Muti so sodelovali tudi člani TS Radenske in v večini starostnih kategorij posegli po najvišjih mestih. Najuspešnejša je bila Jožica Šiftar, saj je med veterankami zmagala na 8.500 m dolgi progi. Druga mesta so v svojih kategorijah zasedli: Melita Vamberger, Darjan Meglič in Karli Vrbnjak. Drugi so se uvrstili: Slavko Kumek je bil tretji, Roman Klančar peti, Milan Sapač šesti, Željko Aleksič sedmi, Zvonko Ertl in Ivan Mur-šec osma ter Dušan Šulek deseti. (GG)
24
jpodlistki	vestnik, 1 ■
^3užna Alibija - dežela templjev in religij
(2) Zgodovina naj nam bo učiteljica	Franček Stefanu
&ot na vzHob
Pravzaprav se od časa kralja Ti-rumala, ki je tempelj dokončal v prvi polovici 17. stoletja, ni ničesar spremenilo. V templju poteka danes pisano fantastično življenje kot v starih časih. Isti običaji, iste slavnosti, iste procesije. Brahmani se še vedno umivajo v vodi svetega ribnika, ki je očiščevala že njihove prednike. Pred obličjem boga s slonjo glavo razbijejo prav toliko kokosovih orehov kot nekoč, linge še vedno oblivajo z litri in litri mleka, masla in sezamovega olja. Meenakši, lepi ribjeoki boginji, še vedno darujejo dehteče kadilo in v
pa spet podobnih drug drugemu kot jajce jajcu. Izbrati najlepšega med njimi bi bila težka, verjetno nemogoča naloga.
Rečni čoln je ob glasnem ritmu razmajanega motorja počasi drsel skozi temno zeleno vodo. Nizki bregovi, poraščeni s palmami in drugim tropskim zelenjem, so ozek kanal ovijali v blagodejno senco. Pod krošnjami mogočnih kokosovih palm so se skrivale majhne hišice, krite z rdečo opeko. Kokos, kokos vse naokrog, v vrhovih palm kot tisočletna preproga na ozkih rtih med številnimi kanali, kot vrv
Piše: Janez Jaklič
14. del
tifrr
ko se razdivja, pa tudi jemlje, prilagodili. Na ozkih pasovih zemlje, nekaj kvadratnih metrih, so si ob hišah omislili majhne vrtove in živali, kot so race, kokoši pa tudi prašiči in krave.
Na ladjo sva se vkrcala v Quilo-nu na zahodni obali Indije. Majhno mesto, polno starih lesenih hiš, katerih razmajane strehe visijo nad vetrovnimi ulicami, je bilo tudi najina najjužnejša točka v Indiji. Tu sva se obrnila proti severu. Po-
V KREMPLJIH GERMANIZACIJE
To velja tudi za širjenje slovenske kolonizacije in za naseljevanje drugih kolonistov, ki so jih fevdalci priseljevali iz svojih starih gospostev v nemških pokrajinah.
Tako se s tem razvojem zvezana germanizacija ni širila od etnične meje proti notranjosti, marveč je sprva pustila gorski rob na zgornjem Koroškem in zgornjem Štajerskem nedotaknjen. Širila se je po širokih kotlinah in odprtih dolinah na vzhodu in jugovzhodu. Ob starih slovenskih vaseh so nastajale nemške. V
stare vasi pa so se priseljevali tudi posamezni nemški priseljenci. Prvi pojav se kaže v izvoru krajevnih imen.
venskem delu dežele absolutno in relativno h , prebivalstvo s prijavljenim nemškim jezikom, ki seje povečalo od 5 odstotkov 14,5 odstotka 1910. Število Slovencev naj M večalo v tem času le za deset odstotkov, cev pa za 239 odstotkov. To ni spreminjanj . meje, tudi priseljencev z nemškega ozen1^ jemalo, naraščali pa so neagrarni jezikovni oto _ . mesta in trgi, ki so pridobivali prebivalstvo priseljevanjem s slovenskega podeželja.
Narodnostni
Maduraj, tempelj Meenakši (značilni Gopurami)
njenem naročju nikoli ne ovenijo venci iz jasmina.
Zjutraj sva zapuščala mesto, napolnjeno z romarji, berači, poslovneži in ri-kšaiji. Po obisku trgovine s tekstilom sem bil malce razočaran. Vse izdelke, ki so nama jih izdelali krojači na navadnih nožnih šivalnih strojih v medli svetlobi dvorane tisočerih stebrov enega od madu-
rajskih templjev v pičlem dnevu, bi v trgovini dobila ceneje. Ugoden nakup prejšnjega dne seje v luči novega izničil. Pičla tolažba je bila le triletna garancija za hlače in srajce, ki jo je obljubljal premeteni ulični komercialist, ko naju je zvabil v tempeljsko šivalnico. Deželo templjev, deželo črnih ljudi bele rase sem zapuščal z mešanimi občutki. Pred mojimi očmi so se ponovno vrtele slike templjev, enkratno samosvojih
na težkih tovornih jadrnicah, kot domačinova mreža za lovljenje rib ... Narava je na ozkem obalnem pasu, bogatem s sladko in morsko vodo, ustvarila čudežno čipko, sestavljeno iz številnih ozkih vodnih niti in plitkih jezerc, v katerih se meša sladka z morsko, vodo. Dežela je na svoje nizke bregove skozi tisočletja vabila ljudi z obiljem rib in kokosovih orehov. Ljudje so se novemu okolju, ki daje, včasih,
časna vožnja med mestoma Quilon in Ema-kulam skozi gosto zelenje, kjer je življenje teklo s hitrostjo tovornih čolnov na jadra, je bila sprostitev za mojo dušo, utrujeno od nenehnega norenja med indijskimi mesti, hitenja od templja do templja in utesnjena od vesoljnih množic. Naša ladja je prehitevala težke črne tovor-njače, katerih neštetokrat zašita jadra so kraljevala na zelenem platnu tropskega rastlinja, mimo nas pa so divjale elegantne piroge z visoko dvignjenimi kljuni, ki so kot ustvarjeni za rezanje vode. Zmajev-ske ladje, polne črnih ribičev z rutami okoli glav in krili okoli ledij, ki so med divjo vožnjo iz mrež reševali nočni ulov, so gnali močni zunajkrmni motorji.
(nadaljevanje prihodnjič)
Poslanstvo
»zgodovinskih narodov«
Proti koncu 18. stoletja so se začutile v razmerju med Nemci in Slovenci nove težnje, ki jih je 1777. za Koroško označil O. Gutsman v svoji slovnici z navedbo, da »marsikdo misli in govori«, da bi zaslužila ta »govorica« zaradi »svoje majhne koristnosti, da bi jo morda kar pozabili in odpravili iz dežele«. Podobne stvari je opazil tudi U. Jarnik in zaradi tega skušal razjasniti proces germanizacije. Resnična in drugačna razlaga je uspela zgodovinopisju šele od konca 19. stoletja naprej (M. Kos, E. Klebel, P. Blaznik).
Obdobje nove germanizacije se je začelo od srede 19. stoletja. Koncepcije, izhajajoče iz Heglove filozofije zgodovine o poslanstvu zgodovinskih narodov in o nepomembnosti drobcev zrušenih in nikdar pomembnih narodov, ki so se izražale tudi v Engelsovi publicistiki okoli revolucije 1848 in 1849, so opravičevale nemške težnje po boju za ozemeljsko zvezo do Sredozemlja prek slovenskega ozemlja do Trsta. Za imperialistično misel 19. in 20. stoletja so veljala ista načela še bolj in so se v resnici tudi uveljavljala od F. Lista prek F. Naumanna do geopolitičnih teorij obdobja med vojnama. In posebej Hitlerjeve publicistike v tem času.
Prebivalstvo z nemškim občevalnim jezikom
Posledice germanizacijskega pritiska na Štajerskem kažejo statistični podatki iz obdobja 1846 do 1910. Število Slovencev v deželi je še naraščalo, toda relativno se je spričo naraščanja števila Nemcev zmanjšal njihov delež v deželnem prebivalstvu za prek šest odstotkov. Vzrok za tak razvoj ni bil v naravnem upadanju Slovencev, ampak je bil slovenski del Štajerske v tem času značilno območje izseljevanja, v nemškem delu dežele pa so se pri jezikovnih štetjih slovenski priseljenci večinoma izgubili. Na drugi strani je v slo-
IZVOR NI BIL ODLOČILEN I Nemškutarji so bile osebe slovenskegaP^l so se ob narodnostnem razločevanju (dl,e ^,4 odločile za nemštvo ali bile naklonjene nem ni in politični skupnosti. Marčna rev0'uCIM[is!^l stavila v ospredje narodnostna vprašanja*^ monarhiji, je dala spodbudo slovenski in ne‘ J dni zavesti, vendar je prišlo do odločilne a ^4 nostni diferenciaciji šele po obnovi usiavnvg;(i4 prehajanju deželne in lokalne pripadnost! .4 no seje moralo dvojezično meščanstvo n’^1 opredeliti, pri čemer narodnostni izvorn len. Slovenci so vse. ki so se kljub slovenS pridružili nemški stranki, označevali za n JI Izraz seje prvič pojavil 1848. kot o^’^4 jih je rodila priprosta slovenska matiji ne le za silo v šoli ali pri vojakih naučili-Slovenci, a Slovence in njih jezik s°vr 4 , ganjajo /.../ ter se sami za Nemce s nemškutarstva, ki je bil v glavnem omeje trge, je izviral predvsem iz tradicionain meščanstva (tudi plemstva) kulturi inJ® ^1 mere pa je nanj vplival tudi politični jeO konzervativnost slovenske politike- ” I menitejši slovenski »odpadnik« D- ovjF|
Dežman 1869. zapisal, da se tako 1® W| škutar ne odpoveduje svojemu slovens jeziku, temveč le drugače presoja sloC odnose kot slovenska stran. Tudi nems^ seO terni jezik in želi, da bi se razvijal, da pomeni znanje nemščine veliko Pr ojjjg, J se. da bo prihodnost njegovih otrO| znali nemško in se bodo namesto s slo kjer še vedno vlada krvno maščevanji. ^1 orožje, povezovali s sosednjimi nems I
(Nadalje1
J
'ma/uf

»In mama?« seje Boris zanimal čisto na koncu z očitkom vesti, kajti na njegovi lestvici je štela takoj za babico, če že ne vzporedno z njo.
»Vsa njena pozornost je zgoščena na Silvo. Želi jo vzgojiti in ustvariti po sebi. Pozablja, da čas ne priznava zaostanka, in kdor zaostane, nikdar več ne dohiti voza, kije ušel. Sama noče uvideti, da bi ji njena kopija prinesla samo težave, težave, ki jih je preizkusila na svoji koži.«
»In teh zares ni bilo malo. Nehote sem bil priča vajinim očitkom, toči žaljivk in nesporazumov. Z babico sva se potuhnila v sobi in veš, mašil sem si ušesa, da bi vsaj najhujše šlo mimo njih. Ne razumi me napak, zame sta bila oba taka, da si boljših ne bi mogel želeti. In prav zato mi je bilo neizmerno težko, da še med vama ni take sloge. Vem, da ne sodi sem, ali če si že sprožil, ti povem, ker sva ravno sama.«
»Mlad človek nosi v sebi toliko hotenj, toliko moči, daje težko uskladiti z zakonom, s katerimkoli. Vsak zakon utesnjuje. Ne mislim samo na moža in ženo; tudi na družino. Z družbo in politiko nisem bil sprt, ker me je zanimalo več ali manj zasebno življenje. Kar prekipevalo je v meni. Eva pa, hladna, dobra in poštena, kot je bila, mi ni mogla pogasiti ognja. Zato sem iskal, našel in zopet pustil. Prevara v zakonu je stara toliko, koliko je star zakon. Bral sem o tem in vem tudi, da seje ljudska in pravna obsodba postavila več ali manj vedno na moško stran. To pomeni, ljudstvo se ne more tako zelo motiti, da ne bi razsojalo pravilno.«
»Ali, oče, sodbo si najraje prikrojimo po svojem okusu. In ker so v zgodovini prešuštnice kamenjali, menda ne boš trdil, da je normalno in pravično, če jo danes ljubosumni mož ubije. In to marsikateri tudi stori v navalu užaljenosti, besa ali posestniškega občutka. Ne, ljubezen to gotovo ni. Tako gledam in presojam sam, svojih moralnih norm ne vsiljujem nikomur, in kar se mene tiče, zakona ne bi potrebovali.«
»Kaže, da si se nekje obogatil z izkušnjami. Zakona ne, kaj pa otroci, čigavi bi bili?« je oče prvič zvišal ton.
»Smešno! Čigavi so zdaj? Najprej gostija z vsem razkošjem in priseganje na večno zvestobo pri matičarju in v cerkvi. Po prvih razočaranjih pa spet pot na sodišče. Torej najprej prepričuješ ljudi, kako ne moreš brez partnerja, potem spet, kako ne moreš z njim živeti. Le daje zadnje bolj hrupno in manj veselo.«
»Čisto tako že ni. Pozabil si, da se večina zakonov le ne konča na sodišču in da kljub viharjem vztrajajo.«
»To ti priznam, oče. Samo bojim se, da jaz ne bi.«
»Zaradi najinega slabega vzorca zakona?« je govoril odkrito užaljen.
»Poleg vajinega, ki mi je vlil res prvi strah, poznam še druge, ponesrečene,« seje izdal.
»Prosim te, babici niti besede o tvojih dvomih o zakonski sreči. Vse njeno pričakovanje temelji na tvoji veliki gostiji. No, včasih priznava, kako rada bi popestovala še tvojega otroka.«
»Bojim se, da ji tega veselja zlepa ne bom pripravil, čeprav se še zdaleč ne zaklinjam na samski stan. Gotovo pa moram najprej najti kako ustrezno službo. Vem, da primanjkuje tudi ljudi iz moje stroke, a ker so mesta zasedena, največkrat z manj izobraženimi ljudmi, dela razpišejo le formalno.«
»Razumeti moraš, da se mora najti mesto tudi za tistega, kije bil do danes dober. To je človeško.«
»S čisto socialnega stališča že. Drugi pa, za katere je družba vložila toliko denarja in časa, naj čakajo na cesti.«
»Silva je spravila časnike tega tedna, tudi Delo je kupovala samo zato, da boš našel vse ustrezne razpise. Če ne bo dela danes, jutri ali čez mesec, ga je doma dovolj. Kruha nam tudi ne bo zmanjkalo,« gaje tolažil, ko sta zavijala že proti vasi.
»Eh, oče, povedala sva si več kot prej vse življenje. Ko bodo Pintariči združili moči mladih in izkušnje starih, bodo še bolj žilavi,« je napovedal, poln optimizma.
Prihod v domači kraj mu je obudil spomine na mladost; spodrsljaje in zmage, in tisto zatajeno hrepenenje po prodirajoči rahli jeseni, polnih sadovnjakih zorečega sadja, nabreklih, že nežno modrih grozdnih jagodah na visokih brajdah. Vse to razkošje je izpolnilo želje in izzvalo primerjave s prodirajočo jesenjo tam v sivi kasarni.
»Kaj pa je to Vrtnarstvo Žalik?«
»Spomladi, kmalu ko si odšel z dopusta, je Anica odprla vrtnarijo. Saj veš, da se je šolala v Celju. Ker je edina v okolici, ji gre dobro,« je razložil oče.
»Ustavi! Če mi kaj primakneš, bi kupil šopek, za naše ženske,« je povedal smeje.
»A tako? Ti boš prvi v vast ki bo od vojakov prinesel šopek,« seje zadovoljno hahljal oče in že ustavil na robu ceste.
»Meščanska navada ob obiskih, ob prihodu iz Sarajeva gotovo ne. S šopkom rož se ženskam vedno prikupiš.«
»Oho, mladi gospod Pintarič, kaj bi želeli?« je nagajivo zažgolela brhka vrtnarka.
»Dober dan, vračam milo za drago! Gospodje so
tako le privatniki, to ste kapitalisti v malem,« ji je odvrnil, prijetno presenečen nad njeno polno postavo in ljubkim, okroglim obrazom z živahnimi očmi.
»Pri vojakih so te še bolj stesali, ali si si hote priboril to linijo.«
»No, kak strašen trpin že nisem bil. Več ali manj so me celo strokovno izpopolnili. Svoboden pa le nisi. Tudi ti si se s svojimi rožicami razcvetela. In zdaj te prosim, izberi in nareži mi kaj lepega; za pozdrav na domačem pragu.«
»Tudi pozne vrtnice so lepe. Poglej jih!« je pokazala na pisano gredo nizkih in visokih plemenitih grmov.« Ljudje menda bolj obrajtajo zgodnje, pri tem ne mislim samo cvetice. Ti pa poišči najlepše. Tudi vojaškega popusta mi ni treba. Denar mi je tako posodil oče,« je med smehom pojasnjeval in gledal pod roke, ki so dvignile vsak cvet, ga nežno ocenile, spustile ali nastavile ostre škarje na trnovo steblo.
»Zjutraj so najlepše, še vse rosne. Izvoli in še poklanjam ti jih,« mu je molila petnajst rdečih in rumenih, komaj odprtih popkov. .
»Hvala, Ančka! Ne bom pozabil! Na svidenje!«
Dober kilometer, ki ju je še ločil od domačega zemljišča in hiše, sta molče prevozila. Boris je zadovoljen opazoval Dolince, vas, ki se je v tem času njegove odsotnosti toliko polepšala. Verjetno se sploh ni. Takrat je bila pusta in mrtva, deloma še pod snegom. Ob hišah so bile polomljene sohe brajd, gola drevesa. Tokrat je svet pester, poln. Vzdolž ceste na zunanjih in notranjih straneh vrtov se razkošno razcvetajo jesenske cvetice: grmi dalij, gladiol, aster. Celo nekoč zanemarjeno Vidino domačijo so prevlekli s svetlo fasado.
»Glej, glej, kako si je uredila hišo!« je spregovoril Boris.
»Poročila seje. Zet je skrben!« mu je pojasnil oče.
»A res? Čudno, da je še kdo razen mene opazil, kako lepa je bila,« je pripomnil.
»Vaščani imajo pred rdečelasci čuden predsodek. Moža si je pripeljala od nekod z Goričkega.«
»Škoda, meni je zelo ugajala, ravno zaradi posebnosti,« je še utegnil reči, ko je avto že zdrsnil skozi odprta vrata ograje.
»Dobro jutro, tu sva!« je vzkliknil Boris na dvorišču, še preden je koga uzrl. S hitrimi koraki je prehodil razdaljo od avtomobila do stopnic. Tu je obstal. Na zadnji stopnici je tudi babici zastal korak. Boris je preskočil dve in se bližal ženskama. Babica je čudno, topo bolščala vanj, mati mu je stopila naproti. Boris jo je objel, trdno stisnil roko in stopil s šopkom do babice, ki se je premaknila in se spustila stopnico niže.
»Babica, rože so zate, se pravi za vse,« seje nerodno popravil in si prižel babico, ki mu je segala že komaj do ramen, nase.
Otrpnil je. Ženica mu je obvisela v naročju. Nič ni sŽgla po vrtnicah, le okamnel izraz razvlečenih ustnic, ki so se hotele hvaležno nasmehniti, je obstal na obrazu in par hladnih oči je bolščalo vanj.
»Jezus, mama!« je kriknila hči.
-‘I
»Čakaj, kar v posteljo jo bom pol° '	.
skušal ohraniti mirno kri Boris. -enSId>
»Feri, pridi!« se je znova oglasila z	,
rju, hiteč v sobo.
Boris jo je nesel. In ker so roke ni čutil njene podpore, se mujezd® Jja J težko. Položil jo je na odgrnjeno P ^iH-1 obležala. Komaj zaznavno je trenila I
vnala roko na prsih.	.	1
»K zdravniku! Takoj! Pelja	yi
ris. Eva je bruhnila v jok. Bledi o	1
je odkimavala, kot bi se za
kratek čas
-daleč-
»S tabo pojdem. Lahko krenem0-vsa sveže oblečena. Tako te je čakala-snila oči,« je ihtela hči. . ]at,oP^
»Kaj veš, mogoče se je že prej s samo še name čakala,« je bridko Pr,a J je znovič oprtal težko telo.	I
»Mama, sedi zadaj, da ji boš v P J ukazal, medtem je oče že odprl voz
Zaman je bila skoraj vratolomM |X I končalo še pred mestom. Zdravni 1
.

samo še konec.	resiia VI?'
Tretji dan seje vlekla dolga pf^ SpiGMkf lišču, tam daleč od vasi, sredi poV* Au udarjal oster glas že skoraj P°k ||C * ustaljeno molitvijo. »Prosi za 1 gjajil1 pretežno ženski zbor, moške so molčali. Boris je nemo strmel v ve ^5.1 kot rano na zdravi zemlji- Votlo s svojsV|M krsto. In potem je v loku pognal s no spet in svež je s šumom obstal , Bog, njej je bil namenjen, resnic n	|
takniti se ga ni mogla, kdove, ali ^l) to lepoto in ali so njeni uveli n10 bj|s1 iskreno jo je hotel razveseliti-ta iz vse rodbine, od vseh doma .esa ® tako nepričakovano. Ga je res w e|o-da jo je od hrepenenja po njem ' ^ji1^! tila to skoraj organsko povezano ^,5’^ njim? Nikdar si nista utegnila p° [fjal1 J to nit. Tako pa se nit ni utegnila J* je. Y hiPU.
Še so molili. Enakomerno m« ssjGjl ton zvišalo samo pri zdravamanJ ženici in udarjalo mimo njegovl mimo njega. Pogreznjen v žal«^ P J® in prestrezal solze z velikim r0^-j jol^ pH -ščemenje v nosu, grlu in pt*sU.
Občutek, da je odšel zanj PrV1' jyj prejšnjih ni poznal, je bil gren n Pintariči? Vsi trije so stali tesn° ta I mu je nenadoma zdelo, da j®	f.
nekje na tretji četrtini je nastala f
1 ■ maj 1997
SH apovednik
MURSKA SOBOTA
V soboto, 3. maja, in v nedeljo, 4. maja, bodo ob 18. in 20. uri vrteli avstralsko dramo Sijaj.
M sredo, 7'. maja, pa si lahko ob 18. uri ogledate ameriški znanstvenofantastični film Tojna zvezd, ob 20.15 pa bo na sporedu ameriški pustolo-vstofilm Prikazen in senca.
GORNJA RADGONA četrtek, 1. maja, si lahko °b 17. uri ogledate ameriško Komedijo 101 daimatinec. Wi jo bodo tudi v petek, 2. Ma, ob 19. in 21. uri ter v ^deljoobis. uri.
Slovenski film Outsider bo "a sporedu v četrtek, 1 ■ maja, ob 19. m 21. uri., ogledate pa si ga lahko tudi v soboto, 3. maja, in v pone-Wk, 5. maja, ob 20. uri.
Goriško komedijo Matilda de bodo vrteli v petek, 2.
ob 17. uri, v soboto, ■ Ma, in v ponedeljek, 5. ^4, ob 18. uri ter v ne-“M. maja, ob 20. uri.
Delimo vstopnice za kino
Antony Hopkins je upodobil znanega slikarja Picassa. Pravilno je napisal tudi Slavko Solar, Dolnji Slaveči 63, 9264. Poslali mu bomo vstopnice za kino.
Novo vprašanje pa se glasi:
Katera pasma psov ima eno glavnih vlog v filmu 1O1 daimatinec?
Odgovor:
Kupon st. 8
Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
NIK, VESTNIK, VESTNIK, VEST
AVHL <VI S d.C.o. Ckia)
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER KIA MOTORS, MARUTI IN HERO PUCH PONUJAMO VOZILA Z VELIKIMI SPOMLADANSKIMI POPUSTI:
KIA MOTORS
KIA PRIDE 1,3 i
KIA SEPHIA 1,6 SLX
KIA SEPHIA 1,5 SLX H/B
KIA SEPHIA 1,8 GTX
KIA CLARUS 1,8 SLX
KIA BESTA 2,2 D KIA SPORTAGE MRI KIA SPORTAGE T.D.
12.990 DEM
18.990 DEM
18.890 DEM
24.490 DEM
25.990 DEM
20.890 DEM
34.990 DEM
38.990 DEM
- Garancijska in zunajgarancijska popravila - Originalni rezervni deli
PRODAJAMO PO SISTEMU RABLJENO ZA NOVO TER NOVA IN RARLJENA VOZILA NA POSOJILO IN LIZING.
Vključite drugo stopnjo! Ring®
'n tal, zato je
4'
CVEN 58a, 9240 LJUTOMER, tel.: (069) 81 988, mobitel (0609) 628 919 Del. čas: delavnik od 8.00 do 16.00, v soboto od 8.00 do 12.00
m
Q' pravo rešitev ’° vzniku.

J	visoko
’	' uie ga izjemno
|	? S|lažePenjena za
Ka^bQi v ■ vodotopne
X Q Po 25 °dme^i n cuvanje
Ž 4
-
Odgovore pošljite do 6. maja na naš naslov:
kulturni koledar
GLASBA
MURSKA SOBOTA: V soboto, 3. maja, bo nastopila folk rock skupina K-Passa iz Velike Britanije. Koncert bo ob 21. uri na grajskem dvorišču, ob slabem vremenu pa v grajski dvorani.
KNJIGE
MURSKA SOBOTA: V sredo, 7. maja, bo v grajski dvorani predstavitev knjige Janka Kleibencetla Ljudje v mojem srcu.
ZA OTROKE
MURSKA SOBOTA: V grajski knjižnici lahko otroci vsako sredo ob 16.30 prisluhnejo pravljicam, ki jih pripovedujeta Vesna Racman in Metka Sraka. Po pravljici otroci skupaj rišejo ali kako drugače ustvarjajo.
LJUTOMER: Vsak ponedeljek lahko najmlajši ob 16. uri prisluhnejo pravljičnim uram z delavnicami, ki jih vodi Branka Jasna Sto-man.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota je na ogled pregledna razstava slik Ignaca Premoše, nastalih v letih 1 974-1997.
MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih
Najuspešnejši program varstva pred plevelom v koruzi: pred vznikom primextra ali dual, po vzniku pa ring (z dodatkom močila).
Ring... nov in koristen tudi za Vas.
Ciba-Geigy, agro, d.o.o
Kržičeva 3
10OO Ljubljana
Tel.: (061) 136 12 03
Fax: (061) 136 12 14
Raziskovanja v korist kmetijstva
Ring®
Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate razstavo likovnih del Igorja Banfija.
MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja si lahko ogledate razstavo akademskega kiparja Milana Vojska: Izbor iz retrospektivne razstave kipov. Razstava bo na ogled do 30. maja vsak dan razen nedelje od 10. do 12. ure, v četrtek pa tudi popoldan od 16. do 18. ure.
LENDAVA: V galerji Lendava si lahko ogledate razstavo del kiparke Gabriele von Habsburg in slikarja Nicolausa Hippa.
LENDAVA: V grajski galeriji je na ogled razstava umetnika Joszefa Lakatosa.
LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjakaje na ogled razstava slik in grafik Bogdana Čohala. Razstava bo odprta do 8. maja.
MORAVSKE TOPLICE: V prostorih občine si lahko ogledate razstavo likovnih del Adolfa Pena.
MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda je na ogled razstava slik Ernesta Bransberge-rja.
RADENCI: V Galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate razstavo akvarelov akademskega slikarja Ota Rimeleja.
Drevi prvomajska prireditev
V sredo, 30. aprila, ob 19. uri bo na Trgu zmage v Murski Soboti že tradicionalna prvomajska prireditev, ki jo organizirajo Svobodni sindikati. Ob tej priložnosti bo imel pozdravni nagovor sekretar v Območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Pomurja Danilo Šipoš. V kulturnem programu bodo nastopili ženski učiteljski pevski zbor tretje osemletke iz Murske Sobote, moški kvartet iz Martinja, plesalci plesnega kluba Devžej, folklorna skupina KUD Hotiza in pevka Sergeja Sukič. Zatem bodo postavili mlaj, za kar bodo poskrbeli delavci Elektra in Komunale. Uro kasneje bo pri gradu v mestnem parku še družabno srečanje, ki ga pripravljajo člani Bro-
darskega društva Krog, na koncu pa bo kresovanje.
M. J.
Svet zavoda OSNOVNE ŠOLE KUZMA
razpisuje delovno mesto ravnatelja
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS št. 12/96) ter imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole.
Ravnatelj bo imenovan za štiri leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom ter predstavitvijo vizije razvoja OŠ Kuzma pošljite do 12. 5.1997 na naslov: Osnovna šola Kuzma, Kuzma 20, 9263 KUZMA, z oznako »za razpis«.
Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 15 dneh po izbiri.
TEKSTIL PLETILSTVO, d. d., objavlja prosti delovni mesti v TRGOVINI V LENDAVI:
1.	Poslovodja
Pogoji: - prodajalec s poslovodskim izpitom, - 3 leta delovnih izkušenj, - znanje madžarskega jezika.
2.	Prodajalec
Pogoji: - končana šola za prodajalca, - 3 leta delovnih izkušenj, - znanje madžarskega jezika.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo do 8. maja 1997 na naslov: TEKSTIL PLETILSTVO, d. d., Prosenjakovci 97a, 9207 Prosenjakovci.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 10 dneh po izbiri.
poroke
V UPRAVNI ENOTI MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI: firil Meško, strojevodja, iz Murske Sobote in Anita Košnik, ekonomska tehnica, iz Murske Sobote; Ludvik Škerlak, elektronik, iz Černelavec in Ingrid Gyoha, gimnazijska maturantka, iz Veščice pri Murski Soboti; Slavko Horvat, delavec, iz Černelavec in Zorica Rengelov, delavka, iz Pirota; Igor Banič, komercialist, iz Rakičana in Nataša Kolar, republiška inšpektorica, iz Murske Sobote; Marjan Kuzma, strojni ključavničar, iz Puževec in Vera Mertiik, delavka, iz Gančan; Anton Serec, pek, iz Satahovec in Slavica Bakan, delavka, iz Bakovec; Danilo Meolic, inženir kmetijstva, iz Bakovec in Renata Kovač, inženirka kmetijstva, iz Veščice pri Murski Soboti; Štefan Valner, ključavničar, iz Gornjih Črnec in Biserka Venetič, delavka, iz Kočevja; Branko Maje, dimnikar, iz Melinec in Suzana Krapec, čistilka, iz Melinec; Andrej Gydrek, kmetijski tehnik, iz Beltinec in Valentina Časar, tekstilna kon-fekcionarka, iz Lipe; Janez Šaruga, mesar, iz Beltinec in Marija Žižek, tekstilna konfekcionarka, iz Ižakovec.
VESTNIK VAM ČESTITA!
26
televizijski spored od 2. do 8. maja
vestnik, 1 ■
PETEK
L 2. MAJ
TV SLOVENIJA 1
8	.10 Denver, poslednji dinozaver, ameriška nanizanka
8.35 Peter in Petra, mladinski film
9.25 Spričevalo za nebesa, švedska nadaljevanka, zadnji del
10.25 Svojeglavi politik, angleška nadaljevanka, 3/7
11.15 Štrajk v Avstraliji, avstralski film
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče
13.35 Potovanje na Melonijo, švedski film
15.25 Koncert prvonagrajencev glasbenih šol Slovenije
15.50 Palete, francoska serija
17.00 Obzornik
17.10 Lahkih nog naokrog
18.00 Po Sloveniji
18.40 Hugo
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik
20.00 Planet In
21.30 Clive James, angleška serija
22.25 Poročila, vreme, šport
22.40 Murphy Brown, ameriška nanizanka
23.05 Darkman, ameriški film
0.35 Oddaja o računalništvu
TV SLOVENIJA 2
10.35 SP v umetnostnem drsanju, revija
13.05 Aerobika
13.20 Mostovi
13.50 Oddaja o računalništvu
14.20 Forum ’
14.30 Zgodbe iz školjke
15.00 Frasier, ameriška nanizanka
1 5.25 Tisteg lepega dne, slovenski film 16.50 Izzivalci, francoska nanizanka 17.20 Saga o McGregorjevih, avstralska nadaljevanka, .9/26
18.10 Sonce ne sije vsak dan, češka nadaljevanka
19.00 Humanistika
19.30 Izzivalci, francoska nanizanka
20.00 Kralja mambe, ameriški film
21.45 Parada plesa
22.45 Avtomagazin
23.15 Tok noč tok - TNT
0.15 Slovenski jazz
POP TV
8.00 Kasper in prijatelji - 8.30 Neskončna zgodba 2, angleški mladinski film - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci - 12.00 POP-kviz.- 12.30 M. A. S. H. - 13.00 Obraz tedna - 13.30 Zorro, ameriški film -15.00 POP 30 - 15.30 Matlock - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Roseanne -18.00 POP-kviz - 18.30 Policist s Petelinjega hriba - 19.30 24 ur - 20.00 Urgenca - 21.00 Dosjeji X - 22.00 Oči Laure Mars, ameriška kriminalka - 0.00 24 ur - 0.30 POP 30
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Marisol - 13.10 Santa Barbara - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.10 Otroški program -16.45 Hugo - 17.15 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju - 19.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 19.30 Dnevnik -20.15 Po naši lepi, šov program - 21.40 Pol ure kulture - 22.15 Opazovanja -22.45 Potovanja: Irska - 23.40 Glasbena oddaja - 0.25 Poročila
TV HRVAŠKA 2
12.25 Koledar - .12.35 Seinfeld -13.00 Otroci Broadwayja, ameriški film -14.55 Hišica v cvetju, serija - 16.20 Triler - 17.20 Acapulco, serija - 17.45 Zvezdne steze, serija - 18.30 V družini - med nami - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.15 Zakon v Los Angelesu - 21.10 Kdo je šef, humoristična nanizanka - 21.40 Sojenje lordu Lučanu, britanski film - 23.05 Prihaja dr. Beeching, humoristična nanizanka - 23.40 Alien -osmi potnik, ameriški film - 1.40 Noč košarke
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -8.00 Otroški program - 9.00 Dopoldne, vmes ob 11.05 Dallas - 12.00 Poročila -12.10 Narodnostne oddaje - 14.15 Sto let stara ženska, tv-igra - 15.20 Pokaži, kaj znaš, zmagovalci po Mehiki - 16.25 Skrivnosti peska, serija - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 15 minut - 18.00 Okno - 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura -19.30 Dnevnik - 20.00 MC - 20.15 Dallas - 21.10 Nemogoče? - 22.05 Ekskluzivno - 22.35 Golo kosilo, kanadski film -0.30 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
12.00 Siesta - 14.00 Leta družbenih sprememb - 15.45 Robin Hood - 15.20 Obala do obale, ameriški film - 17.00 Nekje in nekoč - 17.25 Spomladanski festival, operetni, koncert - 18.25 Vesoljske igre - 19.00 Šport - 21.25 Policijska poročila - 21.30 Veliki zabavljači: Stanley Laurel - 22.40 Koktejl bar - 0.40 MC
TV AVSTRIJA 1
6.15 Otroški program - 7.20 Bugs Bunny - 7.45 Dinozavri - 9.20 Kalifornijska šola - 11.50 Konfeti - 14.45 Mini Zib -14.50 Naša mala farma - 15.40 SeaOuest - 16.20 Airvvolf - 17.15 Vsi pod eno streho - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki -20.02 Šport - 20.15 Fatalna privlačnost,
grozljivka - 22.10 Zaznamovan za smrt -23.35 Poročila - 23.40 Jaz sem zakon, grozljivka - 1.20 Lock up, akcijski film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Tri ovčke na jasi, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela in ljudje -12.00 Čas v sliki - 12.10 Pesmi za nedeljsko tekmovanje -	13.10 Ljuba
družina - 13.55 Praksa - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Poročila - 20.15 Akti XY -21.15 Naš svet - 22.35 Moderni časi -23.05 Nitebox - 5.00 Čas v sliki
RIL
6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila -9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Felix, prijatelj za življenje - 21.15 Kampist -21.45 Srce za živali - 22.15 Sedem dni, sedem glav - 23.15 TV-cesar - 0.00 Poročila - 0.30 Iz uličnih aktov - 1.30 Glej, kdo razbija - 2.00 Magnum - 2.45 Poročila - 3.15 Sternova TV - 4.00 Eksploziv
SOBOTA
3. MAJ__
TV SLOVENIJA 1
7.45 Radovedni Taček: Jagoda
8.00 Male sive celice, kviz
8.45 Zgodbe iz školjke
9.15 Evromuzika'96
9.50 Saga o McGregorjevih, avstalska nadaljevanka, 9/26
10.35 Hugo
11.05 Tednik
12.00 Parada plesa
13.00 Poročila
13.05 Karaoke
14.05 Policisti s srcem, avstralska nanizanka
14.50 Taborniki in skavti
15.05 Sprehodi v naravo
1 5.20 Slon v bolnišnici, nemški film 17.00 Obzornik
17.10 Kronika afriških živali, francoska serija
18.00 Na vrtu
18.35 Hugo
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.10 Zlata šestdeseta slovenske popevke: Slovenci na Evroviziji
21.00 Izbor pesmi Evrovizije '97, prenos iz Dublina
0.00 Poročila, vreme, šport
0.15 Zlata naveza, angleška nadaljevanka, 1/12
TV SLOVENIJA 2
10.30 Avtomagazin
11.00 Sonce ne sije vsak dan, češka nadaljevanka, 5/6
11.50 Kralja mambe, ameriški film
13.30 Roka rocka
14.30 Izzivalci, francoska serija
14.55 DP v nogometu, HIT Gorica - Rudar, prenos
16.50 Košarka NBA
17.20 Teniški magazin
17.55 DP v košarki (m), polfinale končnice 19.30 Izzivalci, francoska serija
20.00 Made in Amerika, ameriški film
21.45 Za tv-kamero
21.55 Življenje na zemlji, japonska serija 22.45 V vrtincu
23.15 Sobotna noč
POP TV
8.00 Mrčeski - 8.30 Reboot - 9.00 Klop - 9.30 Peter Pan - 10.00 Parker Lewis -10.30 Fliperr - 11.15 Proti vetru, nemška nadaljevanka, 5. del - 12.00 Obraz tedna 12.30 Grand Prix - 13.00 Samski stan, humoristična nanizanka - 13.30 Gola resnica - 14.00 Beverly Hills - 15.00 Mel-rose Plače - 16.00 Highlander - 17.00 Supermanove dogodivščine - 17.45 He-rkul - 18.30 Xena - 19.30 24 ur -20.00 Princ plime, ameriški film - 22.30 Odpadnik - 23.30 Politična kuhinja, ameriški film - 1.30 24 ur
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Risanke - 8.45 Klub, d. d. - 9.00 Dobro jutro - 11.00 Ubijati za hrano, dokumentarna serija -12.00 Dnevnik - 12.20 Sandokan, italijanski film - 14.20 Briljantina - 15.05 Filipovi otroci - 15.35 Smerokazi - 16.05 Dokumentarna oddaja - 16.40 Televizija o televiziji - 17.10 Poročila - 17.15 Serijski film - 17.30 Parlaonica - 18.15 Potujemo po Hrvaški - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zabavnoglasbena oddaja - 21.00 Izbor pesmi Evrovizije '97 - 23.35 Opazovanja - 0.10 Polnočna premiera
TV HRVAŠKA 2
11.00 Koledar - 11.10 Reševalna služba - 14.15 S knjigo v glavo - 15.00 Acapulco, serija - 16.50 Zakon v Los Angelesu -17.40 Skrita kamera - 18.05 Kitajska umetnost - 18.50 Risanka -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 21.20 Obsedno stanje, ameriški film - 23.05 Hišica v cvetju, serija - 23.50 Na treh oceanih: Na severu Filipinov - 0.20 Zlati gong,
glasbena oddaja
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -8.00 Otroški program - 11.05 Veliki zid -12.00 Poročila - 12.05 Stara Evropa -12.25 Ponovitve serij - 13.45 Avtomobili -14.20 Čudovite živali - 14.50 Filmi Gre-goryja Pečka - 17.00 Štorije - 17.10 Kultura bivanja - 17.50 Za boljši jezik -18.00 Panorama - 18.35 Kolo sreče -19.00 Pravljica - 19.15 Deklamacija -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 MC -20.15 Kumara, politična solata - 20.35 Kratki film - 20.55 Izbor pesmi Evrovizije '97
TV MADŽARSKA 2
7.30 Welcome to Hungary - 8.00 Za kmetovalce - 8.30 Narodnostne oddaje -11.00 Družina Onedin - 12.05 12 mesecev v gozdu - 12.35 Zamejski Madžari -13.05 Otok cvetlic, 2. del - 13.25 Na tečaju angleščine - 14.00 Gozdarska hiša Falkenau - 15.00 Melodije - 15.30 Kratki filmi - 17.00 Šport - 19.05 Familija, serija - 19.40 Zgodovina književnosti - 20.10 Vesti iz EU - 20.15 Mojstrovine - 20.35 Ni pardona, vvestern - 22.45 Telešport, hokej na ledu - 1.15 MC
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 7.50 Klub - 9.25 Sobotna igra - 11.10 Disneyev festival -12.05 Harry in Hendersonovi - 12.25 Kalifornijski klic v sili - 13.10 Življenje in jaz -13.35 Čudovita leta - 14.25 Kirk - 14.50 Superman - 15.40 Beverly Hills - 16.25 Melrose Plače - 18.00 Nogomet -19.30 Poročila - 19.53 Vreme - 20.02 Šport -20.15 Best of star light - 1.55 Kalifornijski klic v sili - 2.40 Melrose Plače - 3.25 Beverly Hills
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Akti XY - 9.40 Bu-ddy ujame samo velike ribe - 13.10 Dame izbirajo - 14.45 Playboy, film - 16.10 Izdelano v Avstriji - 17.00 Poročila -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče - 17.53 Religije sveta - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Vse od začetka, komedija -21.35 Poročila - 21.40 Vse je ena sama komedija - 23.40 Čas v sliki
RTL
5.30 Otroški program - 8.30 Disneyev team - 10.40 Gargolys - 11.10 Power Rangers - 12.45 Psi in mačke - 13.10 Polna hiša - 14.00 Princ iz Bel-Aira -14.50 Nanny - 15.50 Melrose Plače -16.55 Melrose Plače - 17.55 Models Inc. - 19.10 Eksploziv - 20.15 Srečni jezdec - 22.00 Kako, prosim? - 0.00 Eva 8, akcijski film - 1.40 Melrose Plače -4.00 Models Inc - 4.45 Princ iz Bel-Aira -5.05 Risanke
NEDELJA
L 4. MAJ_____
TV SLOVENIJA 1
8.05 Željko, avstralska nanizanka
8.35 Živžav
9.30 Na vrtu
9.55 Nedeljska maša
11.00 Svet divjih živali, angleška serija
11.30 Obzorja duha
12.00 Pomagajmo si
12.30 Nedeljska reportaža
13.00 Poročila
13.05 Ljudje in zemlja
13.35 Planet In
15.00 Ženska na oknu, francoski film
17.00 Obzornik
17.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka
17.35 Po domače
18.35 Korenine slovenske lipe
19.05 Risanka
19.15 Žrebanje lota
19.30 Dnevnik
19.50 Zrcalo tedna
20.10 Zoom
21.15 Rondo kviz
21.35 Večerni gost: Mitja Milavec
22.25 Poročila, vreme
22.35 Kupnina za nevesto, angleški film
TV SLOVENIJA 2
9.25 Mali oglasi, tv-igra
10.10 Lahkih nog naokrog
10.55 Globus: Portugalska
11.40 Zlata šestdeseta slovenske popevke
12.25 Motociklizem za VN Španije, prenos
15.10 Izzivalci, francoska serija
15.35 Nibelunški prstan, opera
16.55 Kvalifikacije za EP v odbojki (m.), Slovenija - BiH
1 7.55 Finale pokala EHF v rokometu (ž.), Olimpija - Borussia
19.30 Izzivalci, francoska nanizanka
20.00 Bramwell, angleška nadaljevanka
20.55 Slovenski magazin
21.25 Svet čudes, avstralska serija
21.50 Šport v nedeljo
22.35 Koncert popularne glasbe
23.20 Tok noč tok - TNT
0.20 Slovenski magazin
POP TV
8.00 Pujsi dol! - 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 9.00 Maček Felix -9.30 Kasper in prijatelji - 10.00 Peter pan - 10.30 Mož pajek - 11.00 Xena -12.00 Herkul - 13.00 Odpadnik - 14.00 Brez zavor - 15.00 Gorski zdravnik -16.00 Na jug - 16.45 Bleščeči zakon, ameriški film - 19.00 Športni krog -
19.30 24 ur - 20.00 Beverly Hills -21.00 Melrose Plače - 22.00 MC Q, ameriška kriminalka - 0.00 Faust - 1.00 24 ur
TV HRVAŠKA 1
8.05 Koledar - 8.15 Poročila - 8.20 Briljantina - 9.05 Risanka - 9.30 Kiti ubijalci, dokumentarni film - 10.00 Ekološki kviz -11.00 Modri biser Rovinja - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Folklorna oddaja - 13.45 Mir in dobrota -14.20 Opera Box - 15.05 Oprah show -15.55 Umor v mestu glasbe, ameriški film -17.25 Poročila - 17.35 Beverly Hills -18.20 Melrose Plače - 19.30 Dnevnik -20.15 Skrita kamera - 20.50 Policijska akademija, ameriški film - 22.15 Opazovanja - 22.45 Seks, cenzura in film, dokumentarna serija - 23.40 Poročila
TV HRVAŠKA 2
10.50 Koledar - 11.00 Jom Hašoa -12.50 Na severu Filipinov, serija - 13.20 Dosjeji X - 14.05 Polnočna premiera, ponovitev - 15.45 Zlati gong, glasbena oddaja - 16.40 Portret - 17.40 Dokumentarna oddaja - 18.35 Popaj - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Aplavz, prosim - 21.15 Top šport - 22.30 Zakonski pristan - 22.55 Vidikon - 23.40 Nebo in zemlja, ameriški film
TV MADŽARSKA 1
7.30 Otroški program - 10.40 Glasbeni butik - 11.40 V vrtcu - 12.00 Poročila -12.05 Minute za srečo - 12.30 Skrivnosti peska - 14.35 Zlata vejica - 15.00 Znanstveni poročevalec - 15.30 Verski program - 16.00 Disneyjeve risanke - 17.00 Štiristo tisoč dni - 17.25 Odločate vi! -18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.00 MC - 20.15 Zlata vejica, dobrodelna prireditev za otroke
TV MADŽARSKA 2
8.00 Julija in nedeljsko kuhanje - 8.35 Kje, kaj? - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Ženski magazin - 10.00 Družina Onedin -11.00 Šport - 13.00 Poje Karoly Solti -13.30 Tv-magister - 14.35 Angleško podeželje - 15.00 Begavčki - 15.30 Zlata vejica - 15.50 Kolesa in koraki - 16.35 Horizont - 17.10 Gimnazija strtih src -18.00 Šport - 18.30 Tranzit - 19.05 Zlata vejica - 19.35 Pravljica - 19.50 Ob dnevu matere - 20.55 Kava z limono, izraelski film - 22.30 Modna kreatorka Kati Zob - 23.00 Šport - 0.00 MC
TV AVSTRIJA 1
6.00 Confetti TiVi - 7.40 Natančno poglej - 9.20 Konfeti -11.05 Disneyev festival -13.00 Smešnice - 13.45 Skrivnost železne maske, film - 15.40 Dva, ki presegate vse meje - 17.30 Šport - 20.15 Co-lumbo - 21.45 Šport - 21.45 Tatort -23.30 Victor, Victoria, komedija - 1.35 Rdeča Lola, kriminalka - 3.20 Nevarna vrnitev, TV-film - 5.00 Superman - 5.50 Konfeti
TV AVSTRIJA 2
9.00 čas v sliki - 9.30 Literarni kvartet -10.30 Teden v kulturi - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki -13.30 Domovina, tuja mati - 14.30 Divje življenje - 15.00 Cesaričin sel, film -15.35 Jaz nisem Casanova, komedija -17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za seniorje - 17.55 Lipova ulica - 18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas.v sliki - 19.45 Vreme - 20.15 Od ženske k ženski, film -21.50 Poročila - 23.20 Prima la mušica
RTL
5.35 Otroški spored - 10.15 Masked Ri-der - 11.00 Vojna zvezd, Galaktika -14.10 Ekipa A - 15.10 Fortune Hunter -16.55 Xena - 17.45 Poročila - 18.45 Poročila - 20.15 Komisar Schimpanski, kriminalna serija - 22.15 Spiegel TV -23.15 Borimo se za vas - 0.20 Twist -2.30 Peter Gunn - 2.55 Hans Meiser
r PONEDELJEK
u 5. MAJ____
10.10 10.40
11.30
12.00
12.45
13.35
14.05
14.55
17.15
19.00
19.30
20.00
20.50
21.50
22.50 0.20
1.20
Evromuzika'96
Clive James, angleška serija
Obzorja duha
Koncert popularne glasbe Bramwell, angleška nadaljevanka Izzivalci, francoska serija Jake in debeluh, ameriška zanka
SP v hokeju na ledu, Al -A3 DP v košarki (m), 3. tekma poltmi končnice
Recept za zdravo življenje I Simpsonovi, ameriška nanizan l Komisar Rex, nemška nanizam I Nebeška bitja, angleška odM1 [
Roka rocka
Brane Rončel izza odra	j
SP v namiznem tenisu	j
Recept za zdravo življenje l
POP TV	I
10.00 Santa Barbara - 11.00 Got® vmk - 12.00 POP-kviz - 12.30
13.30 Športni krog - 14.00 M .f
POP 30 - 15.30 Matlock-''.
Barbara - 17.30 Rose^J
POP-kviz - 18.30 Pol^Lf ■ _ hriba - 19.30 24 ur -bocop, ameriški film - 22.00 Spo^J na - 23.00 Reševalci - 0.00 I" I
Derrick - 1.00 24 ur
15.00
Santa
18.00 linjega
TVHRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutm^T Poročila - 10.05 Izobraževalni P' j 11.30 Za otroke - 12-00 12.25 Marisol, serija - 13-1® “ bara - 14.00 Poročila - I.4:u zevalni program - 15.05 OtroSK 16.15 Naši likovni umetniki - 1 , domovine -17.15 Hrvaška danes j Kolo sreče - 18.35 Hrvaška in L BiH - 19.30 Dnevnik - 20-1’.^ sestanek, gledališka igra ' 2T’ in svet - 22.20 Potepam se " dokumentarna oddaja -	,
-23.25 Saboter, ameriški film l ročila
TV HRVAŠKA 2
13.20 Koledar - 13-3°2 Arja* Č zije, ameriški film - 15,0 A 50 16.00 Mestece Peyton ' l8o5^ - 17.15 Reševalna služba fl0 kulture - 18.35 Hugo - ’ ; 20. ’	।
panorama - 19.30 Dn^no'^ telji - 20.45 Petica - 22.« I 23.00 Vojna avtomobilov'
3
serija
TV MADŽARSKA
9.10 Športna akademiJaoO po^i riconkp —	*	fe.
sneyjeve risanke -	»t
12.05 Posel - 12.25 Te|8M Narodnostne oddaje - 1’’ oq Kf ski program, vmes ob 1.Lo5^ 16.30 Skrivnosti Peska .p ^,ji eri " „ Kolo S F
■
16.30 Skrivnosti P68^/« i0 - 18.00 O veri -
18.15 Posel
19.00 Pravljica - 19-
Dnevnik - 20.00 MC - . 55 NL; । 21.05 Odprta usta - '0^’	;
22.05 Deklamacija -produkcijski film - 23.
TV MADŽARSKEMU ;
14.00 Skupščinski dnev^	,
danje parlamenta -	■
ledu, nogomet - 21-0	t
del - 21.20 Policijska P.*
Telesreča - 22.00 Da patrih tualno - 22.45 Spo 1
TV SLOVENIJA 1
10.00 Popolna tujca, ameriška nanizanka
10.25 Kupnina za nevesto, angleški film
12.00 Zatv-kamero
12.10 Utrip
1 2.25 Zrcalo tedna
12.40 Rondo kviz
13.00 Poročila
13.05 Hugo
14.00 Zoom
15.00 Ljudje in zemlja
1 5.30 Večerni gost
16.20 Dober dan, Koroška
17.00 Obzornik
17.10 Radovedni Taček: Kukavica
17.30 Vse redkejše štorklje, nemška oddaja
18.00 Po Sloveniji
18.30 O naravi in okolju
18.40 Lingo
19.10 Risanka
19.1 5 Žrebanje 3x3
19.30 Dnevnik
20.05 Svet na zaslonu
21.00 Turistična oddaja
21.20 Osmi dan
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.40 Hudson Street, ameriška nanizanka
23.05 V temi, španski film
0.40 Osmi dan
TV SLOVENIJA 2
9.40 Humanistika
23.45 MC
TV AVSTRIJA 1 gj5s4
6.20 Otroški program - 0
11.50 Konfeti TV - .p
14.20 Smrkci - r%sj pOU}
16.25 Airvvolf -
- 17.40 Krepka druzin,oj5 U sliki - 20.00 Šport ' b -komedija - 22.00 TV- 15'; volje, ženska v hipnozi, vestern - 2.20 Victor
TV AVSTRIJA 21	*
9.00 Čas v sliki - 9q° por^a 'p' j Bogati in lepi - 1 ,. ,ha dtu, t Poročila - 13.10 LjU 5u j t Praksa	- 14.45 LiP^a	.
gati in	lepi - 16.00	jfJ	j
17.00	Čas v sliki 'dan®l	t
Avstriji	- 19.00 Avstrija	.
v sliki - 19.53 Vreme ' 2 pri 5Pl; vnik - 21.05 Tema '	l(
22.30 Iz sveta kulture	gt
strani
RTL	n,
6.00 Poročila -
6.30 Poročila - 6.3» g0 $ Točno ob sedmih - '.oči19.
Med nami - 8.00
časi, slabi časi - 8;4’ 'JM ba - 9.35 Kalifom' sk‘‘
in lepi - 11.00
Družinski dvoboj - m - 1 gazin - 12.30 Ma9< 5« razbija - 14.00
llona Christen - 1 izA# 17.00 Jeopardy ' _ M 18.00 Dober večer
19.10 Eksplozivno
slabi časi - 20.15 C fOci , J
pred enajsto - °
ers - 1.00 Goldeo X
kdo razbija - 2.00 M la
Ji
TOREK
A Maj

If
<1
ift
0 fr
5
51 ?
o t1*!, A
4
F.)
..d
zank 'n debeluh' ameriška nani-^anka
11.30
12.40 13.00 '3.05
14.15 ’5.15
Janini, švicarski film Poročila® Sl°VenSke Hpe Lingo
a
18.00
18.40
19.15
19.30
20.05
21.05
22.00
22.40
23.40
9.10
S s
H
P° domače
16 Oj 7et na zaslonu
16.20 oddaia
. ‘u Mos ovi
a
1?.25 Žkn* in SkaVti
1SnhheXalSka nanizanka
Kolo sreče
°lsanka
Dnevnik
Studio cityC°Ska nanizanka
^vaStTeT16^131312’nemška na' poroča
Studio city
'3.1O p?0*"3 n°č
18.40 p ma9aimo si
h'!0 Updehskn Zdravo življenje 4'40 uUr®8 raPortaža
15 35 °srni danr°Wn’ ameri®ka nanizanka ’? On Slovenskibm a’ an9leška oddaja
1 XiSar c a9azin
181 c ^Psonovl*’ "emšKa nanizanka
5 Ve®oljska n' nanizanka 19O zanka pol|cija, ameriška nani-'9.3o b°!ia naide pot
2145 Fantom7v^ nanizanka
2245 °biski b°de’ francoski film b ) ieno obzorje, ameriški film (č,-
? Obis*
>Ty
Reševalci -
S0p3o Csna - I4nn° Kritik " 13.00 ?8tbar ' 15.30 m4’.?0 VR- 5 - 15.00 h 18\7'30 Roseh ‘ 16,30 Santa
Polici?t®arne - 18.00 POP-daNi-V 20.00 riPe1elinJe9a hriba -A 2o.4q q Dvakrat zlorabljeni v hs n115 eha ‘ujcev, kanadska
X« '	200 P0P
I8.I5
9

ll
M
h30 Za 1°'°5 Izoh^0^0 iutro - 10.00 b’r? ^aris^.^Pe .	j6™0' pro9ram -
ieW '4 1O Ser'ia Dnevnik * ISkE^On'!0 poročil= 13,10 Santa Bar-i< C-v,;14,15 'z°bra-
' 16 4 P !?žki Program -nilt^S j ka danes ’ 51oPazi' steklo -sreče Part D&" ' 19.30 Dnev-^,45 ^Prent . 2^a[na oddaja -h ' XšXldenarja22’1o,Opazovarlja Vhr. llrn - o\n r.23,05 Senca 50 P°ročila
igra -X 7,15 Ro^Z °90m - 16.50 O. X “^ska a^^^na služba -?° °;;x; S^ka.
- na
■Sos^s oh ?-25 RBn„ 3,35 Gimna-
vzhod
vmes ob
11.10
pro-
M	V°onJ°ln nahr
g tAsN.^20^	1
Q/'“Cl|a - 16.30 klAK. In nahrbtnik
17.55 Ka-
na Hunga-
situ2°.00 MrLura ' 19,30 20,15 Kri-I 'OrH - n ‘4 %užben2h't5 Studio ’97 . < S O.Oo b.Trio 7'^ sprememb -
/' Hu - ^triadnj®1 ' 23.45 'J 'SnHhi	k® na Htjnga-
A i A& lič^L^inalistič10 Džumbuj,
W AlV ^n 22 45°° Dnevnik -im S n ^Tbi '°5 McS Leonardova
U lNfhC?9ram _
iShlik7'15 V20 Dino?50 Konteti -
K Sn^S sr®niet -S 23Sl'k' - 20.00
',v«^S£
' 13 4<?aav stiki -,5s Praksa -

14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.15 Reportaža - 22.30 Ogled - 23.00 Oddaja o kulturi - 23.05 Surprise - 0.10 Eksperimanetalni film -0.35 Pozabljena manjšina ali o zgodovini neke meje - 1.55 Pogledi s strani
Ril
6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 7.00 Točno ob sedmih - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Točno ob člvanajstih - 12.30 Ma-gnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami -18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Komisar Schimpanski -22.15 Quincy - 23.15 Miami Vice - 0.00 Poročila - 0.30 Cheers - 1.00 Golden Palače - 2.00 Magnum
SREDA
L 7. MAJ
TV SLOVENIJA 1
10.10 Vesoljska policija, ameriška nanizanka
10.55 Fantom svobode, francoski film 12.35 Svet čudes, avstralska serija 13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče
1 5.30 Kronika afriških živali, francoska serija
1 6.20 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV
17.00 Obzornik
1 7.10 Pod klobukom
18.00 Po Sloveniji
18.40 Kolo sreče
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Trio, češka drama
21.20 Mlade in Slovenia
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.45 Posadka, ameriška nanizanka
23.10	Sulivanova potovanja, ameriški film (čb)
TV SLOVENIJA 2
8.30	Svet poroča
9.00 Volja najde pot
9.30 Izgubljeno obzorje, ameriški film
11.25 Obiski
11.55 Hudson Street, ameriška nanizanka 12.20 Življenje na zemlji, japonska serija 13.10 Studio city
13.55 Berlin Alexanderplatz, nemška nadaljevanka, 6/14
14.55 SP v hokeju na ledu, B1 : A2 17.15 Izzivalci, francoska serija 17.40 Moesha, ameriška nanizanka 18.00 Karaoke
18.55 DP v košarki (m.), 1. tekma finala končnice
20.30 Nogomet, 1. tekma finala pokala UEFE
22.25 Zavrtimo stare kolute
22.55 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije
POP TV
10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci -12.00 POP-kviz - 12.30 M. A. S. H. -13.00 Bolnišnica upanja - 14.00 Inšpektor Derrick - 15.00 POP 30 - 15.30 Ma-tlock - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Ro-seanne - 18.00 POP-kviz - 18.30 Policist s Petelinjega hriba - 19.30 24 ur - 20.00 Goli v sedlu, ameriški film - 22.00 M. A. S. H. - 22.30 Obraz tedna - 23.00 Reševalci - 0.00 Inšpektor Derrick - 1.00 24 ur -1.30 POP 30
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik 12.25 Marisol, serija - 13.10 Santa Barbara - 14.10 Poročila - 14-15 Izobraževalni program - 15.15 Otroški program -16.30 Moč denarja - 16.45 Antologija sodobne Hrvaške - 17.15 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče - 18.35 Oddaja o šolstvu - 19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resica - 20.50 Družinski kviz - 22.00 Poslovni klub - 22.30 Opazovanja - 23.05 Z namenom in razlogom - 0.00 Območje Somraka - 0.25 Poročila
TV HRVAŠKA 2
12.5 Koledar - 13.00 Črno-belo v barvah - 16.00 Bolnišnica upanja - 16.50 Aca-pulco - 17.15 Reševalna služba - 18.05 Planet živali - 18.35 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.25 Nogomet -.22.30 Sestre, serija - 23.15 Glasbena oddaja
TV MADŽARSKA 1
5 40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Poročila - 9.05 Dopoldne, vmes ob 9.10 Športna akademija - 11.10 Trije doktorji - 12.00 Poročila - 12.05 Posel 12.25 Telepakk - 13.35 Narodnostne oddaje - 14.25 Repeta, šolski program, vmes ob 15.00 Poročila - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Šola za izobraževanje rabinov - 17.35 Vklopi! - 18.00 Nujna pomoč - 18.10 Iščemo izginule odrasle -18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik -20.00 MC - 20.15 Kviz ob 40-letmci madžarske TV - 21.30 Ženska v baraki, tv-igra - 22.45 Skrivnostna zbirka Salvadorja Dalija - 23.55 Dnevnik.
TV MADŽARSKA 2
13.55 Leta družbenih sprememb - 14.50 Šport, hokej na ledu - 17.15 Risanka -17.25 Ekologija - 17.55 Vreme - 18.00 Regionalni program - 18.15 Mreža, magazin - 18.55 Šport - 21.55 Policijska poročila - 22.00 Vse ali nič, kviz - 22.30 Dnevnik - 22.40 Aktualno - 23.10 Partnerji, ameriški film - 0.30 MC
TV AVSTRIJA1
6.20 Otroški program - 11.50 Konfeti -12.15 Calimero - 12.40 Smrkci - 12.55 Am, dam, des - 15.40 SeaCtuest -16.25 Airwolf - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Harryjevo gnezdo - 18.05 Glej, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Roseanne - 19.30 Cas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Asterix, risanka - 21.20 Ace Ventura, komedija -0.20 Peta kolonija
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 10.35 Bogati in lepi -11.20 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki -12.10 Reportaža - 13.10 Ljuba družina -13.55 Praksa - 14.45 Lipova cesta -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Do-brodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Veter upanja -22.00 Čas v sliki - 22.30 Povprek in počez RTL
6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan -10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum -13.30 Glej, kdo razbija - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Apartma za samomorilca, grozljivka - 22.05 Sternov TV - 0.00 Poročila -0.30 Babysiter, grozljivka - 2.05 Teror v Alcatrazu, akcijski film - 3.40 Poročila
ČETRTEK
8. MAJ
TV SLOVENIJA 1
10.35 Moesha, ameriška nanizanka
11	.00 Sullivanova potovanja, ameriški film (č.-b.)
12	.30 Svet divjih živali, angleška serija
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče
14.15 Made in Slovenia
14.45 Novice iz sveta razvedrila
15.10 V vrtincu
15.40 Trio, češka drama
17.00 Obzornik
17.10 Sprehodi v naravo
17.25 Ouasimodove čarobne dogodivščine, francoska nanizanka
18.00 Po Sloveniji
18.40 Kolo sreče
19.15 Risanka
19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
19.30 Dnevnik
20.05 Tednik
21.05 Forum
21.15 Frasier, ameriška nanizanka
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.40 Omizje
0.10 Tednik
TV SLOVENIJA 2
10.05 Izbor pesmi Evrovizije
12.35 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije
13.15 Posadka, ameriška nanizanka
13.35 Nogomet, posnetek 1. tekme finala pokala UEFA
1 5.20 Izzivalci, francoska serija
15.50 Svojeglavi politik, angleška nadaljevanka, 4/7
16.40 Globus: New York
1 7.20 Oddaja o računalništvu
1 7.55 SP v hokeju na ledu, A1 - B1
20.1 5 Tatovi filmov, italijanski film
21.50 Podoba podobe
22.20 Henry Miller, francoska dokumentarna oddaja
23.20 Aliča, evropski kulturni magazin
POP TV
10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci -12.00 POP-kviz - 12.30 M. A. S. H. -13.00 čaj za dva, ameriška komedija -15.00 POP 30 - 15.30 Matlock - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Roseanne -18.00 POP-kviz - 18.30 Policist s Petelinjega hriba - 19.30 24 ur - 20.00 Brez zavor - 21.00 Newyorška policija - 22.00 M. A. S. H. - 22.30 Argument - 23.00 Reševalci - 0.00 Playboy - 0.30 24 ur -1.00 POP 30
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.25 Marisol, serija - 13.10 Santa Barbara - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Otroški program -16.15 Besede, besede - 16.45 Hugo -17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče - 18.40 Dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Policijske zgodbe, dokumentarna oddaja - 21.05 Tudi to sem jaz, show - 22.10 Opazovanja - 22.40 Klub, d. d. - 23.00 Obseden, ameriški film -0.50 Poročila
TV HRVAŠKA 2
14.15 Koledar - 14.25 Potovanja: Irska -15.05 Kronska priča, madžarski film -16.50 Acapulco - 17.15 Reševalna služba - 18.05 Glasbena oddaja - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.15 Dosjeji X - 21.10 Najdaljši dan, ameriški film - 0.00 Filmska gibanja - 0.40 Seinfeld
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Poročila - 9.10 Marienhof - 9.40 Potni list v smrt, angleški film - 11.10 Od mize in postelje, serija - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.25 Welcome to Hun-gary - 12.55 Telepakk - 13.35 Gimnazija strtih src - 14.25 Repeta, šolski program, vmes ob 15.00 Poročila - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Čakajoč na vlado -17.30 Vklopi! - 17.55 Zakarpatski škof -18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik -20.00 MC - 20.15 Sosedje, serija -20.55 Fridčrikus - 22.55 Izgubljene slike, Edita Kiss, portret - 23.55 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
14.50 Zamejski Madžari - 15.20 Robin Hood - 15.45 Naravno zdravilstvo - 16.05 Mentalna higiena - 16.15 Za trnkarje -16.25 Repeta plus - 17.00 Tajno _poslan-stvo - 17.30 TOP 40 - 18.00 Šport -21.30 Vse ali nič, kviz - 22.00 Dnevnik -22.15 Aktualno - 22.45 Pesem sirene, izraelski film - 0.15 MC
TV AVSTRIJA!
6.20 Otroški program - 10.30 Medeni tedni na Hawayihj komedija - 12.00 Srečni Luka - 12.45 Šport - 15.45 Na pomoč -17.10 Buddy v Hongkongu, komedija -19.00 Hope & Gloria - 19.30 Čas v sliki -
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ)
PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamu-rjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator -11.1 5 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1 osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kultura m šport ob koncu tedna"- 18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val -21.00 Poročila -21.10 Siph mi - 24.00 Želimo vam lahko noč.
SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07 20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -17 35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21,00_Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10,30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo.
PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ-07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08 30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.05 - Občine - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10_10 Menjalniški tečaji agencij - 11,159aj, kak san zlufto - 12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Za zdravje -
20.15 Pretty Woman, film - 22.10 Koda: Nina - 0.00 Fuzz, kriminalka - 1.30 Veriga
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Še več jeze z Jackom, film - 10.30 Mefisto, opera -13.00 Poročila - 13.10 Srečna izbira, film - 14.40 Panamericana, sanska cesta sveta, dokumentarni film - 15.30 V pratru znova cvetijo drevesa, film - 17.00 Čas,v sliki - 18.50' Kuharske mojstrovine -19.00 Avstrija danes - 19.30 Cas v sliki -20.15 Zveneča Avstrija - 21.20 Šov Patricka Lindnerja - 22.50 Čas v sliki - 1.10 Mejniki zgodovine - 1.40 Šport
RTL
5.30 Super Mario Brothers - 5.50 Kre-menčkovi - 8.00 Safari ekspres - 9.45 Iz vesolja, film - 11.15 Howard, živalski junak
13.00 Moj veliki prijatelj Bigfoot -14.35 Muchas Gracias, Willy Wuff, film -16.25 Gorile v megli, film - 18.45 Poročila - 19.10 Skrivni orakel - 20.15 Na begu, grozljivka - 22.45 Judgement Night, grozljivka - 0.45 Howard, živalski junak
15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice -21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč.
TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji' bank -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 1 3.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 Obvestila - 17.45 Mali oglasi - 18.15 Poslušamo vas - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč.
SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00, Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.30 Iščemo za vas -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv-12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni riovinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00.Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektivno/V stiski - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val -24.00 Želimo vam lahko noč.
ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof -21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč.
/l^
ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE
Na podlagi 283. člena Zakona o gospodarskih družbah in 38. člena Statuta družbe sklicuje direktor družbe Zdravilišče Moravske Toplice, d. d., Kranjčeva 12, Moravske Toplice
3. SEJO SKUPŠČINE DRUŽBE ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE, d. d., ki bo na sedežu družbe v petek, 30. maja 1997, ob 13.00 z naslednjim dnevnim redom:
1.	OTVORITEV SKUPŠČINE IN IZVOLITEV DELOVNIH TELES
Uprava predlaga sprejem sklepa:
Ugotovi se, da je skupščina sklepčna. Imenujejo se predsedujoči seje, zapisnikar in verifikacijska komisija v sestavi predsednika in dveh članov, kot jih predlaga direktor družbe. Na seji bo navzoč vabljeni, notar.
2.	SPREJEM SPREMEMBE STATUTA DRUŽBE
Nadzorni svet in uprava družbe predlagata sprejem sklepa:
Sprejme se sprememba statuta družbe v predlagani obliki.
3.	DOLOČITEV VIŠINE UDELEŽBE PRI DOBIČKU ZA LETO 1996 ZA ČLANE NADZORNEGA SVETA
Nadzorni svet predlaga sprejem sklepa: Članom nadzornega sveta se določi udeležba prj dobičku za leto 1996 v višini, določeni v predlogu sklepa.
4.	SPREJEM LETNEGA POROČILA ZA LETO 1996 Z MNENJEM REVIZORJA
Na podlagi pozitivnega mnenja nadzornega sveta direktor družbe predlaga sklep: Sprejme se poročilo direktorja o poslovanju družbe za leto 1996 v predloženem besedilu.
5.	SPREJEM SKLEPA O UGOTOVITVI IN DELITVI DOBIČKA ZA LETO 1996
Na podlagi pozitivnega mnenja nadzornega sveta direktor družbe predlaga sklep:
Ugotovi se, da je družba poslovala v letu 1996 z dobičkom, ki se razdeli v predlagani obliki.
6.	RAZREŠITEV IN IMENOVANJE ČLANOV NADZORNEGA SVETA
Na podlagi 4. točke Sklepa o preoblikovanju družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo nadzorni svet predlaga sklep: Razrešijo se dosedanji člani nadzornega sve-
ta, ki so predstavljali delničarje. Imenujejo se člani nadzornega sveta, predstavniki delničarjev, kot jih predlaga nadzorni svet.
7.	IMENOVANJE REVIZORJA
Nadzorni svet predlaga sklep:
Za pooblaščenega revizorja družbe za leto 1997 se imenuje revizorska hiša KMPG, Dunajska 21, 1000 Ljubljana.
8.	SPREJEM SKLEPA O POVEČANJU OSNOVNEGA KAPITALA
Direktor družbe predlaga, da se sprejme sklep: Izda se nova emisija delnic družbe na način in pod pogoji, kot je navedeno v predlogu sklepa.
9.	VPRAŠANJA DELNIČARJEV
Gradivo za sejo skupščine imajo delničarji na voljo vsak delavnik med 11.00 in 14.00 v tajništvu direktorja na sedežu družbe.
Pogoj za udeležbo na skupščini in uveljavljanje glasovalne pravice je, da delničarji na podlagi 40. člena Statuta družbe do 27. 5. 1997 pisno prijavijo svojo udeležbo. Prijava se lahko pošlje tudi po telefaksu 069 48 607.
Glasovalno pravico lahko uveljavljajo delničarji, ki so na dan 20. 5. 1997 vpisani v delniško knjigo.
Pisna pooblastila morajo delničarji deponirati na sedežu družbe do 27. 5.1997.
Prihod na sejo se začne ob 12.00, zato da delničarji podpišejo listo navzočih ter prevzamejo glasovalne lističe.
Delničarji oz. njihovi pooblaščenci se identificirajo z osebnim dokumentom, pisnim pooblastilom, zastopniki pa tudi z izpiskom iz sodnega registra.
Če skupščina ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje v istih prostorih uro kasneje.
Vljudno vabljeni!
Moravske Toplice, 30. 4. 1997
Direktor Dušan Bencik, dipl. ek.
KMETIJA, HIŠA, »LUGAŠ« ...
Prav gotovo je izbor naj... kmetije ena od naj... akcij Vestnika. Ker seje dobro »prijela«, jo bomo izvedli tudi letos. Objavljamo tudi že prijavnico.
Letošnji izbor naj... kmetije bo sedmi po vrsti. Merila, po katerih bo strokovna komisija točkovala prijavljene kmetije za naj... kmetijo, ostajajo v glavnem enaka prejšnjim. Cilj je seveda »odkriti« čim več dobrih kmetij in izmed njih izbrati kmetijo, ki bo posebej izstopala, torej naj... kmetijo. V prejšnjih letih smo razglašali predvsem kmetije v Prlekiji, lani pa je bila za naj... kmetijo razglašena kmetija iz prekmurskih Rankovec. Kdo bo zmagovalec letos? Kdo bi to vedel! Bralci dobro poznate razmere na terenu, zato prisrčno vabljeni k sodelovanju pri iskanju naj... kmetij!
Motijo se tisti, ki menijo, daje vse, kar je staro, zanič. Pohvaliti je treba ljudi, ki starih hiš ne rušijo, ampak jih obnovijo. Moralno oporo jim daje tudi domači tednik Vestnik, saj bomo tudi v letošnji akciji obiskali obnovljene domačije, četudi katera od teh ni več v prvotni funkciji, ampak je morda počitniška hišica, pokramljali z lastniki, objekte ocenili in ob koncu akcije razglasili naj... obnovljeno hišo.
Ko se človek poleti vozi po podeželju, se velikokrat zdrzne, ko vidi na prostem italijanske plastične stole in mize ter nad njimi plastični nadstrešek ali »šotor«. Trdno verjamemo, da so tudi domačije, kjer ljudem, potrebnim počitka, dajejo senco in kotiček za bivanje dobri stari domači »lugaši«, kot jim pravijo v Prekmurju, ozi
roma »obrajde«, kakor so jih poimenovali v Prlekiji, oziroma letveniki ali brajde, kakor se reče v knjižni slovenščini. Imate klasičen ali nekoliko posodobljen »lugaš«? Menite, da je tak, kakršnega iščemo, da bi ga nagradili? Ga ima kdo od sosedov, prijateljev ...? Izpolnite prijavnico in nam jo pošljite. V veliko veselje nam bo, če bomo lahko skupaj nazdravili - pod debelo senco »lugaša«.	Š. S.
zavarovalnica triglavdd. območna enota Murska Sobota
Lendavska 5, tel.: 069 31 650 ————.
faks: 069 21 654
Moja domača banka ■■■■■■■■■■■■■■m
/O Pomurska banka d.d.
Murska Sobota
KMETIJA, HIŠA, »LUGAŠ« ...
POKLIČITE ZDAJ I
PARKETARSTVO
Jože KOZIC, s.p.
Ml iNALU
KRI
©080-1200
NAJ
Naslov lastnika
Po domače
LJUBEZEN ZDRAVJE
I KARIERA ' DENAR
BIOENERGETIK
JASNOVIDEC /
IRIDIOLOG jt
ERIK /1
' polagamo vse vrste talnih oblog iz lesa, laminatov in plastičnih mas
* obnavljamo parkete
* velika izbira in kombinacija vzorcev
tešče 3, Moravske Toplice, tel.: (069148 805
VEDEŽEVANJE - TA ROT
VEDEŽEVANJE - TAROT
Imin 156 sit NON - STOP
UPRAVA: M. Sobota
Stana ta Rozmana 17 »000 M. Sobota
« M&32-230, faz: 069/32-170
.SPROSTI SRCE S|jgto POZABI “ B®* NA. VSE
DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ 090 44 48
SKRIVNOSTI LJUBEZNI - odzivno
090 75 17
CITROEN GS, registriranaow sta 1997, vozen, z rezervnimi®1, in Tomos avtomatik zelo do®* ohranjen, oboje ugodno prod®* Černetič, Prežihova 4, M. SoM m!2625
SPAČEK, generalno obnovijo® gistriran eno leto, prodam. 1®'
- -
> h-	od
32.990,00 SIT + PD
Panasonic /NFO SH0P CENTER, MARIBOR
Maribor, Partizanska 37, tel.: (062) 225 531, faks: (062) 225 713
TOVORNI AVTO PIJAGGIO.I^, nik 1991. in stroj za izdela™ J tonske opeke, cena 1500 9* prodam. Tel.: 76 329. ml293J I
ŠKODO, starejši letnik, strirano do decembra in
Hohher zelo ugodno prodam, i 57 346. m 12950
JUGO 55, letnik 1987,^1 ranjeno, prodam. Tel:: « I m!2953
lado samaro, 13008,3^1 letnik november 1992, reg^ t do novembra, garažiranoP J Ženih 36.500 km, prodam. 1<1' I 185. ml2953
TURBO ZETA, 80 lž lepo ohranjena, naprodaj. * ’ I 780. m 12954
JUGO 55. letnik 1989, pr^f stracija 1990, prevoženih km. prodam. Milena 1 J nišče. Čevljarska 13, po l ml2965
BMW 316, letnik 1986, km. kovinsko modre bar č J žiran, prvi lastnik, napt0 j
ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU TEL. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE.
motorna
MALE OGLASE
MONTAŽA IN SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV
09042 70
VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA
SKUPAJ
PROTI
VEMŽPANJE
PRIJA VNICA
NAS POTREBUJETE? DOBRO PREMISLITE!
POKLIČITE !
OSTALI BOSTE ANONIMNI
PAR., s. p. , 156 SIT/min
00.59®^

Prijavljam:	I I
a)	naj... kmetijo	j s
b)	obnovljeno hišo	J
c)	kmetijo z letvenikom ali brajdami (»lugašem, f/Z n'
Če imate ali poznate kmetijo, kije urejena, primerno grajena, na kateri	m
okolju prijazno ter spoštujejo tradicijo, obnovljeno staro hišo ali kmetijo s seHc jo prijavite za 7. VESTNIKOVO ocenjevanje v akciji NAJ... kmetija ’97.
Prijave zbiramo do sobote, 31. maja 1997. Prijavnico pošljite na naslov:
VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota.
1 ■ maj 1997
tel" 48 0,7-ml2971
MeriXlrSnim okM™- za-Tel.: G 29R k ugodno prodam.
J ml2976
SfeSkl mot°L 1.3, let-ugodno
>voo "IM!!
NAULT is T;obnovljen°, in RE-^01ar. Radom«-Prodani- Slavko ’14’59.mr^ TeL:062 pTROEN a v ,
SodamTeU^ 43-000 6 51 int. 202,
PEhoCA n'm 12996
XR' “
SR
^"^ProdL02!’lelnit 984 ^■CovlV6-; 27 363-
3UCO SKa7 ml3°°6 l^nih MOOo'vletnik 1988'
'Prodam Gr^ km’ re«-92'tnl30i2 adlsče 27, tel.: 46
Tebfio2aIN opEL J"69 «75. mfeno prodam.
. -cOES 200 D, registriran do Wa,ugodno prodam. Tei.: 7 v «13025
^0RW0,letnik 1990, prodam. 6141. ml 3021
5, CAMPUS, letnik barve, 43.000 km, pro-s?'Mehnečici 24a, Videm ob '^.tel,: 63 163. m!3O43
s CAMPUS, bele bar-^rrik 3993, prodam. Tel.: 65 «13044
^L, registriran do letnik 1992, prodam. Tišina 5a. m 1*3054
\^WG0, 2,0i, GL, letnik
Tel.: 51 060.
bVt v
^oda^^AVi .
CT*.:'8	^o.
'-ml2938
feja lT'-®’ “P1!'6' 3$/‘av4 na4°0 SlTaVe’stare fe*N,cE ’ 7 kos. n'/nov, D1CE' cepijene
jSMc9i?oe^ nujno
U’ eL 48 739
In v " 2 52°-
»A, 'JSStnS??* °v-
kontrola 42’te<:41
DEM. Tel.: 22 354 ali 22 888. ml2942
MANJŠO NEDOGRAJENO HIŠO v Križevcih v Prekmurju, primerno za vikend, prodam. Tel.: 37 880. ml2947
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Lendavski ulici v M.Soboti prodam. Tel.: 32 586. ml2958
PARCELO, 26 arov (njiva), v Dolnji Bistrici prodam. Tel.: 062 306 855, po 12. uri. ml2961
ENOSOBNO STANOVANJE v Kamniku zamenjam za enako v G. Radgoni ali M.Soboti. Tel.: 061 813 063 ali 069 61 558. ml2967
GOSTINSKI LOKAL, komfortno urejen, v Moravskih Toplicah, 200 m od toplic, in pisarniški prostor dam v najem.Tel.: 48 238. ml2968 MANJŠE STANOVANJE ali del hiše vzamem v najem, počitniško hišico pa kupim ali vzamem v najem. Tel.: 61 504, po 15. uri. m!2975
STAREJŠO HIŠO na sončni legi na Goričkem ugodno prodam ali dam v najem. Tel.: 26 606. ml2982
M. SOBOTA, ŠIRŠI CENTER MESTA, poslovni prostor z izložbo, vel. 23 m2, komforten, ugodno prodamo. Obročno do 5 let, Š 3196, DILL, d.o.o., tel.: 32 322. ml2985
TRISOBNO STANOVANJE, 70 m2, zelo ugodno prodam z možnostjo plačila na obroke. Tel.: 21 068, vsak dan po 19. uri. ml2992
STANOVANJSKO HIŠO s 50 ari zemlje in večjo gradbeno parcelo v Križevcih pri Ljutomeru prodam. Tel.: 62 275. ml2998
SOBO IN GARAŽO, skupaj ali posebej v stanovanjski hiši, dam v najem. Tel.: 31 891, zvečer. ml3001
OPREMLJENO SOBO, ogrevano, s souporabo kopalnice, oddam. Možnost pranja perila Tel.: 23 818. ml3004
DVA POSLOVNA PROSTORA dam v najem. Tel.: 22 445. ml3017
HIŠO S TRGOVSKIM LOKALOM prodam, zamenjam ali dam v najem. Tel: 23 947. ml3018
ENOSTANOVANJSKO HIŠO, 3 km iz Radencev, prodam. Tel.: 062 27 443, od 16. do 19. ure. m!3041
ličarstvo Zorica Gospod, M. Toplice, tel.: 48 048. m!295 1
UGODNA PRODAJA HARMONI-K IN DRUGIH GLASBIL. Trgovina ZVOK, Gančani 115c, tel.: 41 111. ml2955
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala o končani osnovni šoli, izdanega v šol. 1. 1990/91 na ime Cornelia Čahuk, Križevci 181. m!2956
ŠEST KNJIG za ročno delo podarijo. Tel.: 23 075 ali Kajuhova 30, M. Sobota. ml2957
ALU PLATIŠČA, 15-colna, z gumami, 205/50/15 Fulda, 195/50/ 15 Michelin, prodam. Tel.: 70 675. ml2962
RABLJENO STREŠNO OPEKO ugodno prodarm Tel.: 70 854 ali Bojnec - Lebar, Žižki 39. m 12964
GARAŽNA VRATA, lesena, z oknom, ugodno prodam. Rakičan, Št. Kovača 29, tel.: 23 975. ml2966
35 kosov nosilcev, dolžine 5,80 m, 850 kosov ozkih polnil in skobelni stroj - poravnalka, širine 60 cm, prodam. Tel.: 82 558. ml2970
UGODEN ODKUP DELNIC Podjetij Petrol, Sava, Cinkarna Celje, Laško, Cementarna Trbovlje, Pinus Rače, Cetis, Gorenje itd. Gotovina takoj, pridemo na dom. Tel.: 061 16 86 055, 0609 639 664. ml2972
UGODNI INOZEMSKI KREDIT, dostopen tudi podjetnikom (d. o. o., d. n. o., s. p. itd.), Šerkova 4, 1117 Ljubljana, m 12984
KAKOVOSTNO VINO (mešane sorte) ugodno prodam. Rudi Korenč, Grabe 48, Apače. ml2990 FANTOVSKO OBLEKO ZA BIRMO, kombinirani stroj UM - 11 (luščilnik, drobilnik, žaga, skobel-nik) prodam. Tel.: 43 234, popol-
dan. m 12997
SPALNICO, svetlo, ugodno prodam. Tel.: 21 589 oz. 21 097. ml3008
BUČNO OLJE, golice, domače, prodam. Tel.: 72 520. ml3010
MOPED, ATX, 50 C, letnik 1989, prodam. Vaneča 12, tel.: 45 429. ml3011
LESNOOBDELOVALNE STROJE, primerne za odličen dodatni zaslužek, lahko tudi z delom, ugodno prodam. Tel.: 79 231. m 13024 STRUŽNICO ZA 1.000 DEM, vrtalni stroj, orodje in peč za centralno, novo, prodam. Tel.: 82 401. Možnost plačila na obroke. ml3034
SENO, večje količine, prodam. Zenkovci 67, tel.: 49 176. ml3036
KLETKE ZA NESNICE IN ZAJCE ter plastične rešetke za svinjske bokse prodam. Maučec, Bratonci 10, tel.: 42 096. ml3037
AKACIJEVA DRVA (metrska) z dostavo na dom prodam. Tel.: 47 011. ml3045
STRUŽNICO IN KOMPLET avtogeni aparat za varjenje prodam. Tel.: 45 426. m!3046
VINO RENSKI RIZLING - rumeni muškat, mešano, prodam. Tel. 43 113. ml3056
NATAKARICO ali dekle za strežbo pijač z nekaj prakse zaposli pivnica »Gol«, Serdica. Tel.: 57 630 popoldne. ml2986
SAMOSTOJNEGA AVTOMEHANIKA z nekaj leti prakse zaposlim za nedoločen čas,. Tel.: 65 830 ali 65 137. ml3023
POMOČ PRI NEGI BOLNIKA s prakso za negibne osebe potrebujem. Delo za 8 in več ur na dan. Tel.: 31 868, 48 767. ml3040
V OKREPČEVALNICI ZAPOSLIMO NATARICO. Tel.: 42 302. ml3042
srečanja
NOVO, NOVO!!! Osamljeni, razočarani, neporočeni, vabimo vas v družbo prijateljev s podobno usodo. Družabno srečanje s plesom bo 1. maja 1997 ob 19.00 na turistični kmetiji Černjavič v Gradišču. Tel.: 069 22 713, 062 101 891 in 0609 647 848. ml2891
storitve
delo
NATAKARICO zaposlimo. Tel.: 72 345. ml2946
V KOMNU NA KRASU zaposlim KV-dimnikarja. Stanovanje priskrbljeno, plača po dogovoru. Informacije po tel.: 067 78 456. ml2977
Po ugodnih cenah in ob ugodnih plačilnih možnostih naredimo izolacijske in plastične fasade, opravljamo vsa notranja slikopleskarska dela, obnavljamo stare fasade, in izposojamo gradbeni oder. Garancija in 20 let delovnih izkušenj.
Alojz Toplak - obrtnik tel.: 0609 646 067
ANTENE z montažo: satelitske 29.900, zemeljske 16.800, dogra-
dnja POP TV, Kanal A. TAF Trnje 61, tel.: 70 021. mll686
KMEČKA DRUŽBA - vaš certifikat je premoženje. Vpisujemo tudi razlike od že vloženih. Vpis, brez dodatnih stroškov naredimo pri vas doma. Pokličite: Martin Duh, Melinci, mobitel 0609 650 913, tel.: 41 867. ml2272
ROLETE, aluminijaste, plastične, žaluzije, lamelne zavese, komar-nike, platnene roloje, izdelujemo, montiramo in servisiramo. Tel.: 21 656. ml236O
VODA, VODA, VODA - potrebujete vodnjak? Za GASILSKA DRUŠTVA izdelujejo posebne hidrante za vodo. Pokličite 32 302, hitro, poceni, Zvonko Gomboc, Krog, Ob Ložiču 22. ml2714
INŠTRUIRAM MATEMATIKO za osnovne in srednje šole. Tel.: 23 554. m!2980
OPTIMALNI DIMNIK. Obnova in sanacija vseh vrst obstoječih dimnikov iz nerjaveče pločevine. Ogled in svetovanje brezplačno. Tel.: 063 715 965, 063 715 104. m!2987
FRIZERSKI SALON »OLGA« Pli-tvički Vrh 36 pri G. Radgoni vam ponuja storitve po ugodnih cenah: »trajna« 3.000 SIT, vodna komplet 1.000 SIT, striženje 600 SIT, barvanje 1.800 SIT, preliv 1.200 SIT.
Odprto vsak dan od 9. do 17. ure. V ponedeljek in nedeljo zaprto, ob praznikih odprto od 9. do 17. ure. m 12991
INŠTRUIRAM nemški jezik za osnovne šole. Tel.: 41 656. ml3035
kmetijska mehanizacija
TRAKTOR STEYR 180, po delih, prodam. Tel.: 59 112, Dolenci 25. ml2934
TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, 200 I, pluge, dvobrazdne, 12 čolne, ličkalnik za koruzo, jermenico za zetor in ročni luščilnik za korozo prodam. Tel.: 70 799. ml2936
OKOPALNIK ZA KORUZO in drva, prodam. Tel: 88 238. ml3007
DVA TRAKTORJA, Zetor 35 11 in Steyr 180, prodam. Gederovci 37. ml3O15
KOMBAJN EPPLE, v delovnem stanju, in rabljene salonitne plošče ter puhalnik za seno prodam. Tel.: 45 079. ml3O19
MOTOKULTIVATOR Gorenje -
L aih. T ,
hu ’0, m KraJna 33 ■

v -“uicno, KraJna 33.
K2
m, TeL- v M. 8‘6'
I
Za 6.000
Muta s priključki, zelo bljen, ugodno prodam. (Lipajev breg), ml3026
SAMONAKLADALKO,
malo ra-
Selo 126
16-kubič-
no, Šempeter, lepo ohranjeno, enoosno prikolico, prekucno, skoraj novo, in molzni stroj Vitrex, skoraj nov, prodam. Jaroš, Vučja Gomila 59, tel.: 47 092. ml3028
razno
ODKUPUJEMO DELNICE INVESTICIJSKIH SKLADOV in Petrola B po najvišjih cenah. Pridemo na dom in prinesemo denar. Tel.: 062 631 164, od 9. do 20. ure. ml2887
MEŠANO BELO VINO, 400 litrov, prodam. Tel.: 72 279. ml2935
SMREKOVE IN HRASTOVE PLOHE prodam. Tel.: 49 227. ml2937
POHIŠTVO ZA SPALNICO, kompletno, prodam. Tel.: 40 164. m!2945
PRODAJAMO VSE VRSTE cvetočih PELARGONIJ, SURFINIJ, vse sorte sadik. Novosti za balkonska korita. Vsak dan v kiosku in v cvetličarni v Slovenski ul. v M. Soboti. Strankam omogočamo lastno izbiro sadik v rastlinjaku v Moravskih Toplicah. Ul. na bregu 16, tudi ob nedeljah in praznikih. Cvet-
Za vedno zatisnila si oči, mislili smo, saj samo spiš. In tebe nič in nihče ne prebudi, grenka žalost v naših srcih boli.
UHNhlK
Svoje utrujene oči je v 72. letu starosti zatisnila naša dobra žena, mama in
babica
Marija Milkovič
roj. Rogan, iz Sotine 49
Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše in za gradnjo mrliške vežice v Sotini.
Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Banft.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni najdražji
Na svetu mnogo lepih je stvari, a življenje je le eno, ko to ugasne, ostane spominov tisočero.
ZAHVALA
V 53. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, tast in dedek
Štefan Kučan
iz Lucove
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem ter prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali vence, cvetje, sveče in v druge namene, nam pa izrekli sožalje ter ga pospremili na zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Belcu za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu in pogrebništvu Banft za organizacijo pogreba.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, rREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM,
BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
DAMIR BANFI
VEŠČICA 17, TEL & FAX: (069) 32 802
9000 MURSKA SOBOTA
Ne da se napisati besed, ki bi ponovno priklicale tvoj veseli pogled. Ne da se dojeti, da si ugasnil kot cvet, vendar z nami ostaja tvoj neminljivi portret.
V SPOMIN
2. maja mineva šest žalostnih let, odkar te ni več med nami, dragi sin in brat
Robi Rajh
s Petanjcev
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in mu v spomin prižigate svečke.
Njegovi najdražji
Minilo žalostno je leto, zapustil dom in svoje drage si. Naš dom zdaj prazen je, ker tebe ni.
Grob tvoj cvetje ti krasi in grenka solza ga rosi.
V SPOMIN
4. maja 1997 bo minilo leto žalosti, odkar nas je prezgodaj zapustil dragi mož, oče, tast in dedek
Jožef Zavratnik
iz Radoslavec
Hvala vsem, ki se z lepim spominom ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči vsi, ki te imamo še vedno radi
Odšla si tiho, brez slovesa in stiska rok.
Močan veter je naznanil tvoj odhod, tja, kjer ni več skrbi in bolečin, za tabo je ostal grenak spomin.
ZAHVALA
V 75. letuje umrla naša ljubeča mama, babica in prababica
Marija Cipot
iz Melinec
S tiho žalostjo in bolečino v srcih se zahvaljujemo za vse pozornosti ob njenem slovesu, vsakemu posebej - naša iskrena hvala!
Vedno s teboj - vsi tvoji
30	vestnik, 1 ■
Ena sama resnica je, ki je nihče ne more zanikati, resnica trpljenja.
(legenda tibetanska)
V SPOMIN
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica
Viktorija Markovič iz Gornjih Črnec
Kje so tisti časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli radi, a zdaj te od nikoder ni. Zato svoj grob rožice krasijo in za ljubezen lučke ti gorijo.
IN MEMORIAM •
2. maja bo minilo žalostno leto, o« ni več med nami naše predrage
Micke Korpič iz Čepincev 1983-1997
Čas mineva, vendar ne lajša bolečine.
Njeni naj bližnji
Skromno, tiho si živela, v življenju mnogo pretrpela, še posloviti se nisi uspela, prej kruta smrt te je vzela, a v naših srcih vedno boš živela.
ZAHVALA
V 77. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, tašča in stara mama
Katarina Apatič
roj. Hartman iz Beltinec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in izrekli sožalje.
Posebna zahvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem in govorniku za besede slovesa ter pogrebništvu Jurič. Iskrena hvala osebju internega oddelka soboške bolnišnice za skrb in nego ter vsem, ki ste darovali vence, cvetje in za svete maše.
Žalujoči: hčerka Marija, sinova Franc in Drago, vnuki in drugo sorodstvo
Zaman je bil ves boj, zaman bili so vsi dnevi trpljenja. Bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 53. letu nas je zapustil naš dragi
Ivan Nemec
iz Rakičana
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in gradnjo zavoda v Murski Soboti.
Zahvalo izrekamo vodstvu, sindikatu in sodelavcem »Mure«. Lepa hvala g. kaplanu za pogrebni obred, govornikoma za besede slovesa, pevcdm za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Vsem, ki ste ga\spremljali na njegovi zadnji poti, še enkrat -iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
Kako je prazen dom, dvorišče naše, oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
ZNMNNLN
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka, brata, svaka in botra
Alojza Kampuša
iz Sp. Ščavnice 74
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge namene, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje.
| Hvala g. župniku za pogrebni obred in sveto mašo
>^r g. dekanu iz G. Radgone za somaševanje, cerkvenim pevcem, GD iz Sp. Ščavnice in drugim gasilskim društvom, govornikoma ter trobentarju.
Hvala pogrebništvu Vrbnjak in pogrebništvu Jančič za opravljene storitve.
Žalujoči: žena Micika, sin Tone z družino, hčerka Marijica z družino in Viktor z družino
Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in v druge namene, izrekli pisno in ustno sožalje.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici za ganljive besede slovesa.
Žalujoči vsi njeni
V SPOMIN
Ivanu Dolgovu
(1927-1996)
Dolgo leto žalosti in bridkosti v srcu nam ob spominu na 3. maj reže globoko rano v svetu sedanjosti.
Ne moremo razumeti, da te ni, ker živiš v našem spominu iz plemenitih dejanj, ki si jih ustvarjal z vsem srcem.
Pogrešamo te.
Tvoji najdražji
V noči turobni, o mama, ozrla pred sabo si konec poti.
Vsa izmučena.
Sama si stala pred vrati, ki so se zaprla za teboj, na vekomaj.
ZAHVALA
V neizmerni bolečini sporočamo, da nas je 12. aprila 1997 tiho in brez slovesa v
78. letu starosti zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, prababica, sestra, sestrična, teta, strina in botra
•Hia
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter g. Stevu za odigrano Tišino.
Iskrena hvala delovni organizaciji VGP - Mura M- Sobota in Vzgojno-varstvenemu zavodu iz Murske Sobote.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Utrujen od bolezni nas je komaj v 53. letu zapustil naš predragi mož in ati
Karel Bočkorec
iz Krplivnika
V neizmerni bolečini se zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče ter za gradnjo mrliške vežice v Krplivniku.
Hvala vsem, ki ste ga od blizu in daleč v tako velikem številu ' pospremili k zadnjemu počitku.
Hvala tudi njegovim sodelavcem iz podjetja Potrošnik, GD Krplivnik in preostalim gasilcem, NK'Hodoš, študentom in profesorjem Pravne fakultete v Mariboru, MDNS M.Sobota. Iskrena hvala duhovniku g. Viliju Kerčmarju za lep pogrebni obred, pevcem za čutno odpete žalostinke, govornikoma za ganljive besede ob odprtem grobu in pogrebništvu Banfi. Zahvaljujemo se tudi onkološkemu inštitutu v Ljubljani in osebju bolnišnice v Rakičanu.
Iskrena hvala za odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! V Krplivniku, 21. aprila 1997
Žalujoči: žena, sinova, mama, sestra z družino< tašča in tast ter drugo sorodstvo in botrina
Jožice Gabor
iz Tropovec
Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njene® preranem grobu iti ji prinašate cvetje in sveče.
Njeni najdražji
ZAHVALA "
V 91. letu nas je za vedno zapust1 ■ draga mama, tašča, stara mama ® prababica
Frančiška
roj. Luthar iz Domanjševec
Žalujoči vsi njeni
Vsi njegovi
,	ZAnri —
v 83. letu nas je zapustlla
žena, mati, babica m P
Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem soro. botrini, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na nje poti, darovali vence, cvetje, sveče in prispevali za gradnj vežice ter tudi vsem, ki ste nam izrazili pisno ali ustno
Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcel)1 odpete žalostinke.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta in dedka
Nikolaj Ferenci^ iz Murske Sob«
ili na se iskreno zahvaljujemo vsem,ki ste ga P0SPrernut)Hh, zadnji poti in bili z nami v najtežjih tren Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevce žalostinke, govornikom lovske družine, čebelar
ZPIZ-a in rogistom. .
Hvala dobrim sosedom za vso PornOjravljeI,< Hvala tudi dr. Šavel - Švagelj za dolgoletno Z sv^ Zahvala velja tudi vsem darovalcem cvet3a’.V^,egazaV^ prispevkov za svete maše ter gradnjo župnDs
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Težke križe bolezni zdaj j1 k večnemu počitku si odT0. te>/ kjer ni križev, ne bolezni, n V srcih naših si ostala, za nas le mirno si zaspala'
Ana Flisar
od Grada	X
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem ^0^ sosedom, posebno Nadi, za nesebično	u
bolnišnici, pozneje pa na njenem dojnu v času
Lepa hvala velja vsem sorodnikom, botrini. PoS prijateljem in znancem, ki soji posvečali tolik0 izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, s i lepem številu pospremili na njeni zad ■
Iskrena hvala g. dr. Čurčiču in patronažni župniku in pevcem za ganljivo pesem |
Vsem n?Vsakomur posebej - prisrčna
Žalujoči vsi njeni
1. maj 1997
31
SPLOŠNA BOLNIŠNICA Murska Sobota ponovno objavlja
JAVNO DRAŽBO za prodajo osebnega avtomobilaHDA KARAVAN, letnik 1989, po izklicni ceni 130.000 S .
Javna dražba bo v ponedeljek, 5. maja 1997, °b 12. uri ob centralni kotlovnici Splošne bolnišnice M. Sobota v Rakičanu.
Ogled avtomobila bo mogoč istega dne uro Pred napovedano dražbo. Informacije lahko ^°bite po telefonu 32 512 (g. Papič).
varščino v višini 10 odstotkov izklicne cene
plačajo ponudniki pred začetkom dražbe. Uspelemu ponudniku bo varščina všteta v kupnino, drugim pa bo vrnjena takoj po dražbi. Kupnino s prometnim davkom mora vplačati uspeli ponudnik takoj ali najkasneje v treh dneh po dražbi.
Prodaja bo po načelu videno - kupljeno.

MALE OGLASE
ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU TEL 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE.
Tovarna kovinske opreme Tišinska 29, 9000 M. Sobota
Vabi k sodelovanju:
I. vodja ličarske delavnice
Pogoj: VKV-ličar
Prošnje pošljite na gornji naslov, vse informacije dobite po telefonu: 069 32 752.
SPONA
MIZARSKO OKOVJE
AKCIJSKA PRODAJA
Velika izbira pohištvenega okovja: Kuhinjska delovna plošča (cena velja pri nakupu cele plošče, dolge 4,2 m) samo 2399 sit za m + p. d. Odm. spone, vodila za predale, ročaji, kuhinjske košare, iverni vijaki, obešalniki ...
Velika izbira stavbnega okovja: ključavnice, kljuke, ščiti, okovje C 100, okovje SVN, okovje za polkna, tri-krake spone, varnostne ključavnice, cilindrični vložki, tesnilo za okna in vrata ...
Obiščite nas v Panonski 6 v Beltincih.
Tel./faks: 069 41 469 ali 0609 627 753, Odprto vsak delavnik od 7.30 do 11.00 in 14.00 do 17.30, v soboto 8.00 do 12.00.
AGROMERKUR, proizvodnja perutninskega mesa, Murska Sobota, objavlja prosti delovni mesti za nedoločen čas
1.	Vodja komerciale
Pogoji: - visoka ali višja izobr. ekonomske smeri, - 3 leta delovnih izkušenj pri trženju, - 3-mesečno poskusno delo.
2.	Računovodja
Pogoji: - višja ali srednja izobr. ekonomske smeri, - 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju računovodskih del, - 3-mesečno poskusno delo.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: AGROMERKUR, Industrijska 8, 9000 Murska Sobota.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva objave.
Pridržujemo si pravico, da na objavljeni prosti delovni mesti kandidata ne bomo izbrali.
Pomurske mlekarne, p. o., Murska Sobota vabijo k sodelovanju
terenskega komercialista -pospeševalca prodaje za območje Pomurja.
Od kandidata pričakujemo:
- najmanj srednjo strokovno izobrazbo ekonomske, komercialne, živilske ali druge ustrezne smeri, - končano pripravništvo, - starost do 35 let, - lasten osebni avtomobil in vozniško dovoljenje B-kategorije, - samoiniciativnost, komunikativnost, veselje do dela z ljudmi in na terenu.
Ponujamo zanimivo delo pri organiziranju prodaje, pospeševanju prodaje in zbiranju tržnih informacij
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delo po pogodbi.
• Prijavi priložite:
- kratek življenjepis s podatki o dosedanjem delu, - fotokopijo dokumenta o strokovni izobrazbi.
Prijavo pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Pomurske mlekarne, p. o., Industrijska 10, 9000 Murska Sobota.
S.O.S Company
S.O.S Company, Veščica 4 e, Murska Sobota
Tel.: 069/23 507, 37 507, 37 500
PAKET SALON
KLIMA =1.902 DEM
KOVINSKA BARVA = 899 DEM
RADIO FORD 5000 = 645 DEM
SKUPAJ SAMO =1.000 DEM
FORD MONDEO - DOBAVA TAKOJ!
AVTO RAJH P69/81-560 S.O.S. & ZIDARIČ 062/701-454 TRIOTEHNA 069/75-074
Zadnja stran
Postojna
14.junija
Na rednem letnem občnem zboru prekmurske podružnice Društva multiple skleroze (DMS) Slovenije s sedežem v Murski Soboti so z
uspelim srečelovom zbrali kar 60.000 tolarjev. Enotno so odločili, da znesek namenijo za nakup televizijskega sprejemnika in ga podarijo članici Jožici Vrbanjšček, ki dneve svoje bolezni preživlja v Domu oskrbovancev v Rakičanu. Samotni dnevi v eni od sob, kjer je imela Jožica za edino družbo doslej le transistor, bodo odslej za spoznanje pestrejši. Pred dnevi so ji namreč prijatelji iz društva (predsednica Katica Rajh ter člana Slavica Turza in Anton Magdič) v družbi ravnateljice Doma oskrbovancev (Vijole Bertala-nič) že predali darilo. Člani DMS se zahvaljujejo vsem darovalcem dobitkov za srečelov, saj brez njih ne bi zmogli nakupa televizijskega sprejemnika. - S. Ficko, fotografija: F. Matko

ZVEZDA-DIANA
V teh prazničnih dneh, ko svojim gostom in sebi želite privoščiti samo najboljše, vam slaščičarna hotela DIANA ponuja prek 30 vrst prvovrstnega peciva.
Pecivo po vaši izbiri vam dostavimo tudi na dom.
Pokličite 32 530 ali 0609 632 491.
Mnogo sončnih prazničnih dni vam želimo!
Kolektiv hotela Diana
■mm Ddlivne	mm
TRIJE KRALJI - Da je cesta življenj- skega pomena, dokazujejo gradnje novih cest in obnovitve starih. Modernizacija je zelo razvejena še posebno v KS Benedikt pa tako tudi pri njenih Treh Kraljih. Tam so ob-
novili cesto do sosednje Trotkove. V tem kraju so še posebno veseli pridobitve, saj jim je skrajšala pot do krajevnega središča Benedikta. Za modernizacijo se je še posebno trudil tajnik KS g. Gumzer, zato so mu hvaležni. (J. J.)
Moja domača banka ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■k
/O Pomurska banka d.d.
Murska Sobota
Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 28. 4. 1997. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 28. 4. 1997 od 00. ure dalje.
Franc Rate
Motovi ci 44
9264 Grad
rog, Plečnikova 45
9000 M. Sobota
VESTNIK
mGRAJUJITA ZVESTOBO IN NOVE NAROČNIKE
O 0
ra Štefan Raduha
F; Gaberje 90
I ' 9220 Lendava
Feliks Huber
D. Bistrica 102 9232 Črenšovci
^iJanez Gombosi
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup	Prodaja
Avstrija	100	1.296,1745	1.262,00	1.287,00
Francija	100	2.702,2793	2.614,10	2.692,50
Nemčija	100	9.122,8497	8.885,00	9.060,00
Italija	100	9,1694	8,82	9,18
Švica	100	10.712,0501	10.261,60	10.569,40
ZDA	1	156,5846	151,70	155,50
Izmed bralcev, ki ste že dolgo zvesti Vestniku, in izmed Vas, ki ste se nanj na novo naročili, smo spet izžrebali štiri potnike, ki se bodo popeljali z Vestnikovim vlakom na tradicionalni junijski izlet. Ste med srečneži? Ne? Potem pa več sreče prihodnjič!	0
NI
V prodajno-razsa riji in turističnopro j( centru v Lendav., ^ pred časom °dPda|Sl pompom, naj p jn|f domače spomin" 0 deike domače obh . prvega kupca na a p# ta je zmedla cen |f ki je bila nap]®ana raj,je tih, ko je brskal n ugotovil, daje®Madžanh
mestu. To je dvig* izdelovalcem P/ ®^ čih izdelkov, k ®^ pripeljali žejne cez naj še kdo reče, da d vetje manjšin m P°s"
***	«1^
V soboškem A*e(|ž«J rju novodobni niso odgovori vprašanje, kaj g -nekaj cez 50_ P gotovine, ki so > doniJ, piščance v M®" niso bile Poloze ?pu no. Makedonec! dokazal, daje*® gatudiodpel^pioj niso, kamje '« pe vina, ki sojo cijo Pripe1^ da®6^ Najprej so talizmu nad®' arja,1^ sanja ne odg jeto pa to poJa®nl"l kaže0S dovina, ki i® a tere P° p ker bi za nek nike lahko fovijeno.d:-temjebtopo*W pitalističnovpra PJ plačilom za i^^! ce v Bosno, na bilo odgovora-
*** loč” Primopred^pd^ boškega zupa^jj^ vzakupUene^ vega župana e 5P(P, predaja bo, di(6h vrne mora* Ter(1iola šan Bencik-
** • spieli Lji-vsi, ki ®° svetovnem * lit^ k zares kakc^d^. gezamud*^! I priložnostm i I brezpl|cn in praj/ tutom ZKb dl cti J inšpekcij
izvorom m ine. privatne J
Z LB Pomursko banko odslej hitreje in laže do uresničitve vaših ciljev
Od maja dalje nižje obresti za vse vrste posojil!
Izhodiščna
Posojilo	obrestna mera
Podjetjem in podjetnikom za tekoče poslovanje 7,75% Podjetjem in podjetnikom za investicijske namene 9,75% Gotovinska posojila občanom do 6 mesecev	7,5%
Gotovinska in namenska posojila občanom od 6 do 60 mesecev	8,5%
Podrobnejše informacije zahtevajte v svoji enoti LB Pomurske banke!
NAROČILNICA
NAROČAM VESTNIK
Ime in priimek:
Danes objavljamo sličico št. 4. Zalepite jo v predalček pravokotnika, katerega mrežo smo objavili v 14. številki Vestnika, potem pa pošljite dopisnico na
naslov: Uredništvo Vestnika, 9000 Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13. Lahko jo seveda tudi oddate v naši naročniški službi v pritličju žute iže. Žrebanje bo prihodnjo sredo, ime srečneža pa bo objavljeno že v prihodnjem Vestniku. Nagradno akcijo seveda nadaljujemo. Če pa v mesečnih žrebanjih ne boste imeli sreče, utegnete zadeti celo super nagrado: fiat punto, ki bo tako z malo sreče pristal na vašem gruntu. Dopisnice, ki niso izžrebane, namreč shranjujemo za oktobrsko žrebanje avta! Kdor pošlje več rešitev, ima v obeh žrebanjih več možnosti za dobitek!
Ulica:
Kraj: _ Pošta:
Podpis:
posta!
kmečkega si	J
sto goveje^ A sindikata naJPj O Pionirsk^lcemja^ osnovnosoc ni/ sprejem v pogostitvi® žr/J obdaritvijo ® izmiki najb/Z nazorile
skega kme j
skurzijiv^in5M zev Brus^O na nekato programa « tendent z d iiAj Čeprav.®> J temo, da’