St. 40 WMflypTOjieM (Ena cirrtutitiBla usta)
V Trstu, ¥ torek, 16. februarja 1926.
Posamezna številka 25.stot.	Letnik LI
list izhaja vsak dan	Naroln1- „ r ' - ^ — M&.flttt
3 mes#ce L 22.-, polf^jHB leto L 70 ^^-vj L 8.50 vtL — Posamič Š&^&L — * Mi^J®^ prostort v firokostl 1 kohMteVi jut>l3&Jtise 75 stot, za OMrtafce, zatone, postlfa; v^H, ogki	ih zavodov L 2.—
Mali ogtast :	besedo, najmanj L 3.
eDINOST
Uredništvo in upravništvo: Trst (3). ulica S. Francesco d'A&sisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniJtvu. Rokopisi se ne vračajo. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost*.
Pod uredništvo v Gorici: ulica Giosue larducci štev. 7, I. nadatr.
Glavni in odgovorni urednik : prof. Filip Peric.
Vprašanje vodovodov v gorili gorata
Poročilo našega posebnega odposlanca)
Rešitev vprašanja tolminskega vodovoda in komaj dotaknjeno vprašanje vodovodov po naših planotah
Sedanji tolminski vodovod že pred vojno nikakor ni zadostoval več potrebam tamkajšnjega prebivalstva. Avstrija je namreč par let pred svetovno vojno povečala vojaško posadko v Tolminu in s povečanjem posadke so se tudi drugi obrali povečali. Potreba po večji količini vode <e je povečala. Sicer j se je pa že nekoliko prej razmotrivalo vprašanje novega vodovoda in je že neki inž. izdelal načrt za nov vodovod.
Svetovna, vojna jo vso to pripravljanje za nov vodovod enostavno pretr-gala. Povojna italijanska posadka, pozidava porušenih hiš in nov dotok delavstva in tujcev so dale znova občutiti v znatni mori pomanjkanje vode v; trgu Tolminu, v vojašnicah in neza-j dostno priskrbo z vodo potom navadnih korit v okoliških vaseh.
Bodisi lažni narinjeni komisarji,! bodisi i od ljudstva izvoljeni župan sol okušali rešiti vodovodno \prašanje. j Mislili so predvsem na zgraditev nove-j ga. krepkega vodovoda. Toda kje dobiti stotisoče za njegovo zgraditev, to jih je ostrašilo. Pa tudi je vlada zavrgla predvojni načrt o novem vodovodu, češ da je zastarel. Inž. Gabršček je skušal s posebnim načrtom zajeti pri vrelcih starega. obstoječega vodovoda vso razpoložljivo vodo. Izkazalo se je, da pomanjkanje vode s tem ne hi bilo odpravljeno.
Inž. Machnitsch je na podlagi predvojnega načrta o novem vodovodu iz-j delal nov modernim zahtevani in po-i trebam odgovarjajoč načrt.
Načrt jo sedaj obenem s prošnjo občine za dovolitev zgraditve novega vodovoda že prešel vso dolgo pot biro-kraiičnega proučavanja in pa zavlačevanja in gre sedaj le še zato, da se določi natančno način priskrbe denarnih sredstev za kritje stroškov.
Proračun namreč predvideva 460.009 lir stroškov za zgradbo novega tolminskega vodovoda. Na podlagi to cone se bo namreč delo oddalo v zakup.
Stroški se nameravajo kolikor nam je do sedaj znano, kriti na sledeči način:
1.)	L 100.000 prispevka je obljubilo oziroma zagotovilo vojno ministrstvo. General Bomei jo na seji o kraških vodovodih na goriški podprefekturi jKjnovno zatrdil, da bo vojaška oblast l>rispevala v znatni meri k zgraditvi novega tolminskega vodovoda. Pa saj bo posebno vojaška posadka v Tolminu imela silno korist od novega vodovoda.
2.)	Ostalo svoto bo dalo dolgoletno j>osojiJo. glede katerega so pogajanja v teku.
Načrt predvideva zajezitev treh izvirov Sabotnice visoko gori nad Gabrija-mi med Mrzlim Vrhom in Vodilom ter odpeljavo vode potom glavne vodovodne cevi mimo Podorelia. Nad Dol jami bi bila prva vodna shramba (rezervoar). Od t" vodne shrambe bi se odcepila stranska manjša vodovodna cev, ki bi preskrbovala z vodo vas Dolje. Glavna vodovodna cev bi pa peljala visoko nad Dol jam i proti Zatolminu. Vrh Zatolmi-na bi bil drugi rezervoar. Stranska cev bi pa preskrbovala Zatolmince, njihove hiše. mlekarno in korita s potrebno pitno vodo. Naprej doli mimo dveh prvih oštarij, katero bo srečala glavna vodovodna cev na svoji poti, bo izpeljan vodovod mimo zatolminskega znamenja. V bližini Cazafurove opekarne bi bila tretja vodovodna shramba in od tu bi se odcepila stranska cev za vojašnice. Glavna cev bi pa peljala doli v sredo trga.
Poleg manjših stroškov bodo obseženi v 160.000 lirah sledeči stroški:
Vsaka izmed treh vodnih shramb (re-zervarjev) bo stala okrog 30.000 lir. V suka shramba bo razdelj -na v dva predelu, tako da ne bo poslovanje vodovoda nič trpelo, ko se bo čistil en predel.
Kovinski deli vodovoda bodo stali približno 200.000 lir in sicer bo imela glavna vodovodna cev v premeru li cm, man jše stranske cevi pa 5 cm. Cevi bodo iz litega železa, sistem Manes-ntann. Vkopane bodo cevi v globoČini 1!1- m. i0.000 lir pa bo stala instalacija vodovoda. Zakupnik del bo moral izvršiti delo v :>50 dnevih.
Vprašanje vodovoda za vasi Žabče in Pcljubinj
N i ta način bodo zadostno preskrbljene z zdravo pitno vodo vse vasi na desnem bregu Tolminke. Revi pa ostaneta v vodnem oziru vasi Žabce in pa Poljubinj. Ljubin je že nekoliko l>oljc preskrbljen s pitno vodo.
Žabče iina le dve koriti, katerih se poslužuje tudi živina, Poljubio j pa tudi ni na boljšem, čeprav ima dober, pa'
premajhen studenec s pitno vodo ono-atran Ga diči nega mostu.
Karkoli naj se že v tem oziru reče in pa. krivi tudi druge, res soodločilne vzroke, je pa vendarle nesporno dejstvo, katero tudi domačini priznavajo, pomanjkanje zdrave, neokužene, čiste vode v največji meri pripomoglo k izbruhu znane nalezljive trebušne bolezni v preteklem poletju. No, kljub temu da so ljudje takrat toliko prestali v sled bolezni, pretrpeli \ marsikateri družini težko žalost vsled smrti svojca in da jim vsako poletje vsled pomanjkanja zdrave dobre pitne vode iznova pretijo iste težave, pa se vendar ne le v doličnih dveh vaseh, ampak tudi v tolminski občini nilice ne zmeni, kako bi se rešilo vodovodno vprašanje dotičnih dveh vasi. Popolna brezbrižnost, imenujmo to stanje z njenim pravim imenom, skrajna malomarnost vlada glede tega tako perečega vprašanja, za te dve vasi. Res je, da jej med vaščani obeh vasi precejšnje j število starokopitnežev, kateri sej no bodo nikdar ganili za vpeljavo naj-j nujnejših novih stvari, katere potrebe novega življenja prinašajo s seboj. Zato pa so mlajši gospodarji pripravljeni, i da preprečijo svojima vašima nov iz-] bruh lanske bolezni. Vedo, da imajo vse tri mlekarne v obeh vaseh nujno potrebo vodne napeljave v lastnih poslopjih, se boje, da bi se v slučaju požara bridko maščevalo pomanjkanje vode. Privoščijo vasem na desni strani Tolminke, da bodo vendar en-' krat prišle do obilne, priročne pitne i vode in novega vodovoda, se vdajo daj i oni skupaj pomagajo nositi breme za j nov vodovod, zahtevajo pa. da se i zanje j ,!skrbi. Dolžnost komisarske uprave, ki! j je odpravila vaške starešine, je da se . pobrine za rešitev vodovodnega vprašanja i v teh dveh vaseh. Opozarjamo viđemsko prefekturo, da razbije led brezbrižnosti, ki vlada v tem ozirn pri tolminski komisarski npravi.
i Mimogrede omenjamo v rešitev vo-j dovodnega vprašanja za vasi Poljubinj j in Žabče, da bo dosedanji stari tolminski vodovod v gotovi meri odveč za trg Tolmin, ker mu ho v obilni meri služil novi vodovod. Stari tolminski vodovod zajme svojo vodo visoko v grapi pri «Končanu» in se njegova vodovodna cev približa ŽabČam, tako, da ne bi bilo po našem mnenju težko napeljati od tega vodovoda vodo v Žabče, ako bi enkrat Tolmin ne rabil več toliko starega vodovoda.
Vprašanje volčanskega vodovoda
Bešitev vprašanja volčanskega vodovoda je v toliko otežkočeno, ker je žal zvezano z večjim ali manjšim vplivom odličnejših oseb v prostranem volčan-skem županstvu in pa s taktiko notranje občinske politike, ki jo ena kot druga stran vodita.
Neizpodbitno dejstvo je na vsak način. da glavni kraj županstva, vas Volče, nujno rabi zdrave pitne vode in sicer v izobilju. Glede sedanje razpoložljive pitne vode so že sedaj in pred vojno izrekli zdravniki svoje mnenje o njeni dvomljivi čistoči. Tega se zavedajo tudi Volčani sami.
Nesreča pa je hotela, da je državni uslužbenec, to je plačanec občine, komisar hotel nariniti občini sicer res prekoristen, toda drag vodovod, ne da bi ljudstva vprašal za mnenje. Tako so ljudje sicer spoznali korist vodovoda za Volče, ni pa jim bilo prav, da bi se preko njih odločevalo o 40.000 lir stroškov za vodovod, kot da bi bilo iO.OOO lir le naročba šopa navadnih tiskovin za občino. Komisar je hvala Bogu odšel, pustil pa je novemu občinskemu svetu nerešeno vprašanje glede vodovoda in pa precejšnji račun za že naročeni načrt volčanskega vodovoda.
Takozvane zunanje vasi Čiginj, Ko-zaršče, Rute, L'šnik, Selo in Kozmerice, ki tvorijo polovico prebivalstva volčanskega županstva in pa polovico mest v občinskem svetu, pa nimajo od 110-vegu vodovoda za vas Volče nikake koristi, ker bo vodovod služil samo vasi Volčam. Zato se seveda upirajo, da bi se vodovod zgradil, ker bi i oni kot občinarji morali nositi breme odplačevanja stroškov vodovoda. Struja Volčanov v občinskem svetu naklonjena vodovodu njihove vasi ima pa seveda težko stališče zagovarjati vodovod radi nesimpatičnega, samovoljnega koraka komisarja in radi težnje po dobrih odnošajih z zunanjimi zastopniki. Temu nasprotno ravnanje bi oslabilo njihovo pozicijo, kot. je že marsikoga izpod neslo.
Po našem mnenju bi le enakovredno delo i za zunanje vasi, ki imajo v marsičem potrebo v enem in drugem oziru, olajšalo rešitev vodovodnega vprašanja. Ta čas se pa s potrditvijo načrta ukvarja prefektura, v Volčah se vsakdo izogiblje dotakniti se tega bolečega
! in vendar nujnega vprašanja, in tako je morda rešitev tega prihranjena vol-čanskemu podeštatu.
Vprašanje vodovodov za št. viftko, po* I nikevako, banjiiško-trnovsko planoto
Ko pišem te vrste, mi je res žal, da niso prisostvovali zadnfi seji glede k saški h vodovodov na goriški podprefekturi tudi župani in zastopniki iz BanjŠice. Trnovega,.! Črnega vrha in drugod. Kako bi si jim razjasnili obrazi pri izjavah zastopnika vojske generala Romei, ki je izjavil, da vojaške tehnične oblasti proučujejo poleg kraškega vodovodnega vprašanja tudi vodovodno preskrbo za banjšiško, trnovsko planoto in kotlino Črnega vrha. Javnost misli namre*^ da je pomanjkanje občutno le na našem kršnem Krasu. ne vidi pa koliko naši hribovci po teli planotah pretrpe v suhi zimi in v vročeni poletju vsled pomanjkanja vode. Bes da ima vsaka hiša svoj vod-i njak v katerega se odteka deževnica aii pa v katerem se nabira talna voda. Toda le nekoliko daljše suho vreme izčrpa kaj kmalu te vodnjake. Tudi ži-i vini so posuši kaj kmalu kal, kamor jo !gonijo napajat, in mora kmalu brozgati j le po neki zeleni brozgi. Takrat se ! začne po Banjšici, na trnovski planoti, [Ponikvah, Pečinah. Št. Viški Gori, Ja-jzorščah. Šebreljah in drugod iskanje Svode. Par ur daleč morajo gospodarji iti z vozovi nižje doli v doline po vodo. (Vrača se upehana žival in ljudje na drugo navadno težko vsakdanje delo. Pa ne le to. Voda v vodnjakih je redko kedaj čista in zdrava. Tujec, ki je ni navajen, oboli na želodcu, ako jo pije. Pa i domačini se jo izogiblje jo tor si posebne* v poletnem času pomagajo s hruškovo vodo. Tudi alkoholizem v teh "krajih je dobil lahek izgovor ravno vsled slabe pitne vode.
Nikdar ni nikdo resno premišljeval, kako bi se ti kraji po teh gorskih planotah preskrbeli z dobro, zdravo, pitno vodo. Vsakdo se je zdrznil, ko je pomislil, kako visoko gori bi se od dolinskih vrelcev moral napeljati vodovod, pod i kakim pritiskom bi morala teči voda, da bi dospela tja gori.
No, izjava generala Bomei, da vojaška oblast premišljuje, študira, pripravlja načrte, kako bi se i te planote preskrbele z dobro in obilno pitno vodo, jo posijala kot nepričakovan pramen upanja v srca teh ljudi, da bodo vendarle enkrat i oni rešeni težkih skrbi In nadlog v suši ter da bo vodovod doprinesel i njim zdrave vode. Nove silne električne centrale vzdolž Soče bodo pač imele na razpolago več kot dovolj sile za pogon vode v vodovod, katere tako velikopotezno snuje vojaška oblast.
Mnssolhl otvorll umetnostno razstavo v ffilana
Ustanovitev denarnega zavoda za poljedelske kredite
MILAN, 15. Včeraj ob 11. dopoldne je prvi minister Mussolini otvoril v palači della Permaneote prvo razstavo umetnosti iz 19. stoletja. Svečanostim so prisostvovali državni podtajnik notranji h zadev Terruzzi, prefekt gr. cr. Pericoli. župan sen. Mangiagalli, poveljnik armadnega zbora general Cat-taneo. glavni fašistovski tajnik on. Fa-rinacci in še več drugih odličnih osebnosti. Po otvoritvenem govoru se je Mussolini razgovarjal nekaj časa z generalom Cattaneo ter mu rekel: «Tudi jp7. bi potreboval vsaki tretji mesec kakega loterijskega preroka! Koliko dobrega bi storil tudi za vojsko!» Nekdo izmed prisotnih je šaljivo pripomnil, da je marsikateri Italijan pripisal vladi velike loterijske manevre preteklega tedna. Mussolini se je nasmehnil ter se takoj podal v glavno dvorano, da si ogleda razstavljene umotvore. Ob 11.30 je prvi minister zapustil razstavo. Na cesti zbrane množice so ga navdušeno pozdravljale.
Danes ob 11. uri predpoldne se je župan sen. Mangiagalli v spremstvu on. Bel Ioni ja podal na prefekturo, kjer ie razpravljal z Mussolini jem glede nekaterih važnih vprašanj, ki se tičejo milanskega mesta.
RIM, 15. Radi Mussolinijeve odsotnosti niso posamezni ministri nikakor Vrikinili svojega delovanja. Vladni načelnik. ki se nahaja v Milanu, je v stalnih telefonskih stikih -z ministri in z visokimi funkcijonarji zunanjega in vojnega ministrstva.
V parlamentarnih in političnih krogih menijo, da se bo Mussolini povrnil iz Milana sredi tega tedna, nakar se bo sestal ministrski svet. Temu bo predloženo v odobritev več zakonodajnega gradiva. Izmed zakonodajnih u-krepov, ki se ravnokar proučujejo v kompetentnih ministrstvih, so najvažnejši oni, ki jih pripravlja minister za narodno gospodarstvo.
Gre za ureditev poljedelskega kredita. Minister za narodno gospodarstvo namerava rešiti to vprašanje z ustanovitvijo velikega bančnega zavoda, ki bo nudil potrebne kredite za izvedbo raznih poljedelskih del. .
Ob svojem prihodu v Rim bo Mussolini proučeval s finančnim ministrom Volpijem finančno in borzno situacijo v deželi.	_
Zasedanje komisije mandatov Društva narodov
BIM, 15. Komisija mandatov Društva narodov se bo sestala jutri pod j pred sed niš tvom markiza Alberta Theo-'dolija v poslopju ministrstva kolonij k izrednemu zasedanju. Bavila se bo jzključno s francoskim mandatom nad Sirijo in Libanom.
Loterijski „prerok11 jo je popftaL.
CERIGNOLA, 15. Loterijski «prerok» Ignazio Torraca je iz varnostnih raz-j logov zapustil San Ferdinaiuio di Puglia. Kam je odšel, je do sedaj še i neznano.
Beograjske manifestacije proti Plamencu
> Premestitve jngoslovenskih diplomatov Balngdžić novi poslanik v Rima
i BEOGRAD, 15. (Izv.) Po likvidaciji j spora v vladni koaliciji je vladalo \če-;raj in danes v Beogradu popolno po-ilitično zatišje.. Zanimivost dneva je bilo le dejstvo, da je bil Ninčič dvakrat I pri kralju, ki je med drugim podpisal |veliki ukaz o premestitvi jugosloven-• skih diplomatov na najvažnejših mestih.
Tako je danog uradni list objavil kr. ukaz. po katerem je sedanji poslanik Iv Berlinu Rolugdžic imenovan za ju-igoslovenskega poslanika v Rimu. Za [novega poslanika v Berlinu je bil ime-!novan dosedanji poslanik pri Vatikanu jSmodlaka. Jevrem Simić, dosedanji poslanik v Varšavi, prevzame poslaniško mesto pri Vatikanu. Vojeslav Antoni-jevič, sedanji poslanik pri Kvirinalu, pojde za poslanika v Madrid, Tiht-nnr Popovi*, sedanji poslanik v Budimpešti. bo prevzel poslaništvo v Varšavi. Dra^oniir Jankovic. sedanji poslanik v Madridu, bo zopet prevzel funkcije ministra kr. dvora.
Včeraj se je izvršil tu v hotelu «Novi Boograd» protestni zbor vseh v Beogradu bivajočih Črnogorcev proti rehabilitaciji Jovana Plamenca. Zbor jo bil zelo dobro obiskan in so se ga na inicijativo črnogorskih akadernikov udeležili vsi Črnogorci brez razlike strank. V resoluciji, ki jo je zbor z navdušenjem sprejel, zahtevajo Črnogorci, da se vseh sedem črnogorskih poslancev odstrani iz parlamenta, dokler ne bo ustreženo zahtevam črnogorskega rodu glede upravnih potreb.
Veliko presenečenje je vzbudil danes popoldne obisk dr.ja Korošca pri Ninčiću, ki se je zelo dolgo razgovarjal z načelnikom SLS. Seveda so se o vzroku tega razgovora razširile po mestu najrazličnejše govorice: Po zatrdilih prvih je' Korošec ponudil Ninčiću sodelovanje SLS v vladi, kateremu baje zunanji minister ni nasproten, medtem ko menijo drugi, da je Korošec interveniral pri Ninčiću radi govora S. Radića proti Pellegrinettiju.
ZAGREB, 15. (Izv.) V Zagrebu je zborovala včeraj skupščina Radićevega prosvetnega društva «Hrvatska seljačka slogam, ^sa tej skupščini je imel glavni govor S. Radič, ki je govoril o seljački prosveti. Za njim je govorilo osem seljakov.
Danes dopoldne in popoldne pa se je vršila seja vodstva IISS. Zvečer se je Radič odpeljal v Beograd.
U pričakovanju usodnega zaključke
washingtonsklh pogajanj radi jngosl. dolgov
BEOGRAD, 15. (Izv.) Na svoji sobotni seji je ministrski svet sklepal tudi o novih instrukcijah za jugoslovensko delegacijo na \vashingtonskih pogajanjih za ureditev vojnih dolgov Jugoslavijo Zedinjenjm državam ter sklenil dati finančnemu ministru Siojadi-noviću generalno pooblastilo za podpis zadevnega sporazuma z ameriško komisijo za medzavezniske dolgove.
V zvesti s tem je danes minister Sto-jadinovič brzojavil danes iz \Vashing-tona, da se je na današnji plenarni seji jugoslovenske in ameriške delegacije razpravljalo o novih navodilih jugoslovenske vlade, ki je naročila svoji delegaciji, da naj skuša doseči zboljšanje od ameriške komisije že ponuđenih pogojev za odplačevanje ameriškega dolga. V svoji brzojavki dostavlja Stoja-dinovič, da je pričakovati ugodnega izida pogajanj.
Ta vest je vzbudila v beograjski javnosti splošno zadovoljnost.
Ureditev jngoslovenskih dolgov v Angliji
BEOGRAD, 15. Angleški poslanik Cunard je posetil včeraj zunanjega ministra dr. NinČića zaradi vesti, da se namerava finančni minister Stojadi-nović na |K>vratku. iz Amerike ustaviti v Londonu zaradi ureditve jugoslo-venskih vojnih dolgov na Angleškem. Poslanik se je nadalje informiral o
preliminarnih pogajanjih za sklenitev trgovinske nt>godbe med Anglijo in Jugoslavijo, ki se imajo nadaljevati med obema državama, ti. C.unard se je končno informiral tudi o razpravah na konferenci zunanjih ministrov Male antante v Temisvaru.
Novo vrenje v AiDanlJI?
i Nezadovoljstvo z Ahmed-bey Zoguom
BEOGRAD. 15. Tukajšnja «Politika* prinaša vest, da bo Albanija, kakor vse izgleda, postala spej po/. uišče no-j vih krvavih dogodkov. Če so vesli, ki prihajajo iz Albanije, resnične, >•> mi skoro vsa plemena dvignila proti \ii-mod-begu. Nezadovoljstvo proti ,tjt novemu režimu je zavzelo že velik razmah. Preganjanje bivših pristaše\ današnjega predsednika republike je na dnevnem redu. Vsi oni, ki so naj\eč žrtvovali za osvobojenje Albanijo. >•<» s sedanjimi razmerami nezadovoljni.
Begunci, ki prihajajo v zadnjem <"• v velikem številu na jugoslovansko ozemlje, pravijo, da se Ahmod b g čudno obnaša ne samo proti -vojint bivšim prijateljem, katni -<> mi pripomogli do oblasti, pač pa ; !i j »i »ti sosednim drŽavam in v pivi \r>ti proti Jugoslaviji.
V severni Albaniji so zbirajo čete upornikov, ki napadajo državne orp.tne in ovirajo promet.
Občinske volite? nn Romunskem
BUKAREST, 15. V ;i000 občinah je vlada proglasila zmago vladne li.-t*'. ker ni opozicija predložila o pravem ■S-.su svojih list. Vsega skupaj šteje i l.omunska fHXM> občin, j ZAG* F.B, 15. Tukajšnji i!! beograjski pisti prinašajo vesli o volilnih izgredih j oa Romunskem. Ni ga ^koro krapi, kjer bi ne bilo prišlo do spopadov nn-d pristaši vlade in opozicijo, med de-nionsjfranti in policijo. V Bukaivštu, Krajov i, Galaeu in v drugih in -slih so <e pristaši opozicije spoprijeli z vojaštvom.-Število mrtvih in ranjenih ni znano. Vlada je dala nalog, da treba pri sedanjih volitvah odnesli zmago negledo na sredstva, ki bi ii!< bilo treba uporabiti v to svrho. Volilni boj ni bil na Romunskem še nikoli tako hud. Dijaštvo stoji po večini na strani opozicije in se udeležuje demonstracij. V spopadih z vojaštvom jo bilo ranjenih mnogo dijakov, kakih petdeset pa -o oblasti aretirale. V mnogih krajih opozicija ni bila pripuŠČena k volilnim žaram.
Aretacije na ?o!$orsKem
Tudi viada Ljapčeva preganja zemlje* radniku?
ZAGREB, 15. Iz Sofije poročajo, da |e bolgarska policija aretirala \eeraj innogii pristašev bolgarske zemljerad-niške stranke, ki so se pred kratkim povrnili vsled amnistije v domovino Policija zatrjuje, da so kovali načrte za atentat proti kralju, ministrskemu predsedniku Ljapčevu in proti vojnemu ministru Vlkovu; vendar pa aretirani zemljeradniki odločno zavračajo te trditve.
širijo se govorice, da je vlada izdala zakon o amnistiji le zato. de privabi politične izseljence spet v domo\ ino in jih potem aretira. Vest o včerajšnjih aretacijah je napravila po vsem !4m1-garskem zelo mučen vtis na ."iroke plasti ljudstva; pravijo, da j( s !«m činom Ljapčevu vlada pokazala, da se bo tudi ona posluževala <lanko\»h metod. Javno mnenje je popadla velika razburjenost in nekatori domnevajo, da bo ta korak nove vlade povzročil nove zaplet I jaje na Bolgarskem.
Občinske volitve na Bolgarskem
SOFIJA, 15. Včeraj so se v Sofiji in v vseh drugih mestih pokrajin'1 vrši h* občinske volitve. Končnove! ja v ni izidi bodo objavljeni šele jutri zvečer. Iz dosedanjih poročil je razvidno, da o vi-litve izpadle ugodno za vladno stranko.
Komunisti na Angleškem
LONDON, 15. Listi poročaj", da s - i> v soboto vršila v Maneb«v-t» u prva konferenca koftiunistieno omladine. Konference so se udeležili zastopniki iz vseh krajev \ olike Britanije. Zastopniki so razpravljali o načrtu, kako naj bi se že v šolah širil boljše\iški duh. Iz poročila, ki ga j<' podal eden izmed voditeljev organizacijo, je razvidno. da šteje komunistična omladina na Angleškem več kot 2 milijona članov.__
Nemčija proti preustroju Svela Društva narodov
BERLIN, 15. Angleški zunanji minister Chamberlain, ki je zelo naklonp u Poljski, hoče menda izpolniti zahtevo Poljske radi stalnega mandata \ Svetu Društva narodov. Angleška vlada pa je storila sklep v nasprotnem smislu. Kar se tiče stališča Francije, so Nemci v Parizu sporočili, da ne obstoja vrednost locarnskih dogovorov za Nemčijo toliko v paragrafih teh dogovorov, kolikor v medsebojnem zaupanju držav«
v EDINOST«
V Trstu, dne lt. februarja 1^28.
ki so pri toh pogodbah udeježeno. To zaupanje bi bilo najtežje omajano, če l»i se potrdilo, da je Francija udeležena pri preustroju Sveta DrustVa narodov. V tem primeru ne bi šlo več za isto Društvo narodov, o katerem se je govorilo na locamskih pogajanjih. Na to sporočilo Nemčije je Briand odgovoril. da Francija pred vstopom Nemčije v Društvo narodov ne bo sodelovala \ vprašanju novih stalnih mandatov v Svetu.
LONDON, 15. V krogih Društva narodov se je včeraj govorilo, da so ae skandinavske države pod vodstvom Švedske in s podporo Nizozemske odločile. da bodo v Svetu Društva narodov glasovale proti ustanovitvi nadaljnjih) mandatov v Svetu razen mandata i Nemčijo.
■■"■ — ■
Izgredi proti tujcem na Kitajskem
PARIZ, 15. Velika gruča kitajskih boljševiškili študentov in vojakov kantonske vojske je napadla ameriško presbitersko misijo v Kasheku na! otoku flainan v tonkinškem zalivu. Pi'ičeli so sprva lučati kamenje v okna in vdrli nato v notranjost poslopja. Osobje misijona takega napada ni pričakovalo in radi tega ni utegnilo obvestiti oblast. Demonstranti so opustošili cerkvico in odnesli vse dragocenosti. Strahovali so nekaj časa bolnike in ostalo osobje misijona ter nato od-*li. _
Dr. Beneš za sodelovanje srednjeevrop- j skih držav proti madžarskim spletkam j
LONDON, 15. Čehoslovaški zunanji! minister dr. Beneš je izjavil poroče-t valcu lista «Morningpost>, da je po-i stala Čehoslovaška instrument za sodelovanje v srednji Evropi. Toda Madžarska še vedno dovoljuje gibanje elementom, ki so se niso otresli pred-! vojnih idej. Čelioslovaška smatra za politično nalogo \ povojno Kvropi oja-| Čevanje novega duha v okviru srednje j Kvropi', ustvaritev na sedanjih dejstvih! utemeljene skupnosti, razvoj ozkih j gospodarskih odnosajev in uvedlni no-1 vih metod o odnošajih med Mednje-' evropskimi državami. Odioslovaška je prepričana, da šc niso izčrpane vse možnosti tega srednjeevropskega sodelovanja in da mora nova država rešiti mnogo važnih nalog.
Pomlad v južni Rusiji
ODKSA, 15. Tukajšnji list «Mornar*> prinaša vest, da se je izredno ostra zima na Kavkazu in na Krimu nepričakovano umaknila pomladi. Lastavice so se povrnile in Ur» vje je ze v cvetju. Toplomer kaže 18 stopinj nad ničlo.
Vojna e Maroku
Abci-EI-Krim prir-rarlja splošno olen-z?ro
PA H IZ, 15. Iz Tangerja prihaja vest, j <hr je Abd-lil-Krim izkoristil sedanje] deževno vren {<\ da je priče! napadali j na raznih krajih francosko fronto, ki meri 185 kilometrov. Hifovci so se s j posebno vnemo spravili nad pleme I Mardov, ki je * »i * stopilo na francosko stran.
Javljajo obenem, da zbira Abd-EI-j Krim številne čete v španski coni in pn d videvajo, da bodo Kifovci pričeli vi kratkem tudi tam z ofenzivo.
-1
Politične vesti
NEKAJ IZ FKEDZGCDOVINE FAL,SI-j
riKACIJSKE AFERE NA MADŽAR- ] SEEM
Madžarski falsifikati jski škandal ni i časovno omejen samo na zadnjo dobo, j ko je planila ta afera na dan v vsej, svoji grdobi, temveč ima ta skandal; tudi svojo pred zgodovino. Pa tudi kra-I jevno |»i '->cpa ta škandal meje ]»ovojne j Madžarske, kaiti bankovci drugih dr-j žav niso potvarjali samo v Budimpešti, temveč tudi na avstrijskih tleh, j odkoder so jih razni madžarski sle-' pa» ji širili po drugih deželah.
Začetki afere segajo nazaj v 1. 19*<£0.,l ko je bilo falsificirano veliko število ju-j goslovenskih dinarjev. Ko so prišle vi javnost prve vesti o tem kakor tudi o ponarejanju čehosiovaških kron. ni| i noge I nihče dobiti plitvega pojma o; obsegu tega škandala in javno mnenje sj nnli ni upalo priti mi dan z odkritji! dejanj, ki so se /tlela tedaj se neverjetna, a ki so danes brez dvoma dokazana. Sedanja preiskava pa je osvetila tudi preteklost madžarske falsifi-kaeijske afere. Prišla so na dan dejstva, ki neizpodbitno dokazujejo, da se ta afera vleče že kakih šest let in tla je med ponarejanjem francoskih frankov in ponarejanjem jugoslovenskih dinarjev in Čehosiovaških kron najtesnejša zveza, lil to toliko z ozirom na osebe, ki so v ta škandal zapletene, kolikor tudi z ozirom na cilje, ki jih je zasledovala falsifikacijska družba v Budimpešti.
Tekom preiskave je podal sam ministrski predsednik Bethlen velevažna pojasnila, ki se nanašajo v prvi vrsti na ponarejanje čehosiovaških kron v 1. 1921.-22. Ponarejanje so vršili na avstrijskih tleh madžarski ponarejevalci. Glasom poročil avstrijskih listov ie bila avstrijska vlada že 1. 1921. opozorjena od Čehoslovaške, da je zasnovana proti Čehoslovaški velika zarota, katere konci vodijo na Madžarsko. Na čelu le zarote se je nahajal bivši nemški| poslanec v čehoslovaškem parlamentu
Baeran, kateri je bil pozneje izključen iz parlamenta, ker je metal na neki razpravi smrdljive bombe. Bil je tudi obsojen radi veleizdaje. Po načrtu, ki ga je pripravil Baeran, bi se bila imela najprej poplaviti vsa Čehoslovaška s ponarejenim denarjem, na kar bi se izzvala na Slovaškem in v severni Češki revolucija.
Na podlagi teh informacij s strani čehoslovaške vlade je prijela tedaj du-najsK a policija več Madžarov, med nji mi tudi bivšega vseučiliškega profesorja Meszarosa, ki je bil na čelu fal-sifikatorjev. Meszaros je bil že menjal pri dunajskih bankah za več nego 2 milijona čehosiovaških kron. Pri njem je policija zasegla tudi podroben načrt za pohod madžarskih vstašev proti Slovaški in v severno Češko. Po teh odkritjih so bili kompromitirani tudi nekateri avstrijski krogi. Kompromitirana pa je seveda bila tudi sama rna-džarska vlada, katera po bbustavi preiskave na avstrijskih tleh ni postopala proti falsifikatorjem, temveč jim je pustila svobodne roke, tako da so mogli porabiti v Avstriji pridobljene izkušnje v sedanji falsifikacijski aferi.
Po vsej madžarski falsifikacijski aferi je do dna kompromitiran tudi nemški iredentizem na Čehoslovaškem, katerega vodja je bil poslanec Baeran. Madžarski nacijonalisti izjavljajo, da niso v ta evropski škandal nikakor zapleteni, ter valijo vso krivdo na omenjenega nemškega poslanca. Tudi nemški politiki iz Čehoslovaške nagla-šajo, da niso smatrali Baerana za predstavnika nemške stranke niti v inozemstvu. Toda znano je, da so bili madžarski nacijonalisti vedno v najboljših odnošajih z nemško iredento na Čelioslovaškem.
Zadnje dni prihajajo na dan zopet nova senzacijonalna odkritja. Največjo senzacijo tvorijo brez dvoma odkritja berlinskega lista «Vorwarts», ki se nanašajo predvsem na. delovanje tajnih madžarskih društev. «Vorwarts» naglasa uvodoma, da je prišlo uredništvo po srečnem naključju v posest dokumentov, s katerimi lahko dokaže absolutno točnost svojih informacij.
Iz teh dokumentov je razvidno, da I imajo vse madžarske javne naeijonalne ;organizacije tudi tajna udruženja. Zve-jza družabnih organizacij TESZ ^Bratska (zveza), kateri predseduje znani baron Perenvi, igra važno vlogo v madžarskem političnem življenju. Kakor znano, je bivši notranji minister baron i Perenvi zapleten v falsifikaeijsko afero. To udruženje je organizirano na poseben način. V vodstvu organizacije ; so visoke vojaške in civilne osebnosti. Xa ta način je vsa oblast dejansko v rokah tajnih organizacij, katerih Člani j so glavni krivci v falsifikacijski aferi: Policijski načelnik Nadossy, podpred-j sodnik javne TESZ Szortsey in bivši | poveljnik kartografskega zavoda general Haits. Člani organizacije so tudi I vojaški duhovniki od navadnega sve-; cenika do škofa Zadravca. V njihovi 'družbi je nadalje tudi prosi uli poglavar ! morilske tolpe Hcjas, ki je bil določen za vrhovnega poveljnika bodoče zarotniške armade!
Vojaška zarota teh podzemskih organizacij je bila naperjena predvsem proti Čehoslovaški. Zarotniške Čete! naj bi vpadle v slovaško obmejno ozemlje in povzročile na ta način splošno zmešnjavo, katero bi izrabili madžarski monarhisti za državni prevrat v prilog Habsburžanom. Za vse to so bile potrebne seveda ogromne denarne vsote, ki so jih hoteli dohiti s ponarejanjem dobre valute tujih držav.
Ves načrt je izdelal načelnik operacijskega odseka v vojnem ministrstvu polkovnik Fischer, ki je v svoji službeni lastnosti popolnoma neodvisen od vojnega ministra in vrhovnega armad-nega poveljnika ter je odgovoren samo regentu. Fischer je znan kot odločen oficir ter je igral prvo ulogo pri organizaciji ponarejanja.
Značilno je končno dejstvo, da so policijski uradniki, ki vodijo sedaj preiskavo v falsifikacijski aferi, večinoma člani te tajne zarotniške organizacije. ♦Med njimi je tudi sodnik Paulay, ki so m«*a poslale oblasti na Ilolandsko, da razkrije afero!
Razkritja berlin. «Vor\vartsa» so iznenadila francoske vladne kroge in politično javnost. Listi naglašajo, da so madžarske tajne organizacije v prvi vrsti odgovorne za komplot. «Petit Pu-risien» piše, da je dejstvo, da so glavni krivci člani tajnih organizacij, nadvse značilno za madžarsko vlado, ki deluje na to, da bi se spremenil sedanji evropski položaj.
POMEMBEN GLAS O ČEHOSLOVA&KI LJUDSKI (KATOLIŠKI) STRANKI.
Zadnje volitve v Čehoslovaški so prinesle seboj povečano zanimanje za politične stvari. To se kaže v odnošajih, ki jih javnost in tisk zavzemata napram čehoslovaški ljudski stranki. V celih mesecih se ni v čehosiovaških listih toliko pisalo o rečeni stranki, kolikor v nekoliko zadnjih tednov. Pri tem se opaža značilen pojav, da neke skupine kritizirajo slovaške «ludovce» jako blagovoljno, tu pa tam celo simpatizirajo z njiim. To se opaža iz-lasti pri narodno-demokratski stranki. Tem značilnejše da je, da je čelioslovaška (katoliška) ljudska stranka, ki bi po svoji ideologiji morala stati blizu slovaškim «ludovcem», v resnici v stalnih in hudih sporili z njimi. Nasprotno stališče zavzemajo tudi republikanci, ki trdijo, da se slovaški ludovci ne morejo nikdar prijaviti za sodelovanje v vladi. Kako stalidče
za vzemi je stranka ministrskega predsednika napram slovaški ljudski stranki, je razvidno iz uvodnika v poljedelskem «Venkovu;>, ki je vzbudil veliko pažnjo v. vseh političnih krogih in more smatrati kot važen dogodek črl ©slovaškega novinarskega življenja. List se podrobno bavi s politiko slovaške ljudske stranke in s kampanjo nekaterih listov na korist te stranke. Naglaša, da je povsem netočna domneva, da je Slovaška poslala v skupščino 23 poslancev te stranke radi nezadovoljstva s politiko, ki so jo vodile dosedanje vlade v Slovaški. Volilni uspeh slovaških «ludovcev» ima * svojo razlago v enem edinem razlogu, a ta je klerikalizem. Slovaški «ludovci» morejo voditi kakršnokoli politiko napram Pragi, morejo vstopiti v vlado, izrekati se za avtonomijo,
: morejo se tudi odreči vsega dosedanjega | programa — vendar bodo imeli skrajni klerikalci vedno največje število volilcev. Zato da je treba tudi napram tej stvari | zavzeti stališče pričakovanja.
I • ZAVOD ZA SLOVANSKE STUDIJE
V PARIZU
— • *
' je dobil z dekretom predsednika franco-j ■ ske republike od 22. novembra 1925. pra-| [vico občekoristnega instituta. To je pri-j znanje, ki se po dolgem in paznem prou-! čevr.nju podeljuje institutom, ki to zaslužijo, in ki spreminja enostavno društto v pravno osebo. Slovanski institut v Parizu je bil osnovan v proslavo spomina pokojnega zgodovinarja Ernesta Denisa za zi-stematično podpiranje slavistiških studiji na pariški Sorboni.
DNEVNE VESTI
Kanolska narodna Čitalnica „Edinosti"
Uredništvo je prejelo sledeče pi<mo: Cenjeno uredništvo!
Ne. zadnji odborovi seji Narodne čitalnice smo se spomnili 50-letnice «Edinosti» ter enoglasno priznali velike zasluge, ki jih imata pol. društvo in dm vnik «Edinost» za Slovane v Julijski Krajini. Naša iskrena želja je, da bi «Edinost« še nadalje tako pogumno branila naiSe pravice na kulturnem j polju.
Starejši člani so se spomnili odposlancev «Edinosti», in med temi v prvi vrsti g. Maksa Cotiča, ki so večkrat prisostvovali čitalniškim prireditvam v predvojni dobi in to posebno v času J. Kocjančičevega delovanja.
Ob tej priliki naj tudi omenimo, da bomo praznovali prihodnje leto 60-let-nico obstoja naše Čitalnice.
Sprejmite zraven iskrenih čestitk še naše najvdanejše pozdrave. — Odbor. V Kanalu, dne 11. febr. 1926.
„Edinost" in mift društva
(Odgovor našemu naročniku Fr. Vidmarju)
Zadnja «tioriška straža« je objavila doT pis iz itihemberka, v katerem njen dopisnik napada naš list, ker da «Edinost» ni liotela objaviti dopisa, ki nam ga je poslal! istočasno kot «Gor. straži« isti dopisnik sam (g. Vidmar Franc iz Rihemberka), j medtem ko ga je «Gor. straža« objavila. G J Vidmar se sklicuje v dopisu na dejstvo, rta je naročnik «Edinosti« in nas vprašuje, ali bi ne moral imeti kot tak v njej toliko pro- ( štora, da bi lahko objavil dopis, ko gre za narodno stvar.
Naj na to javno vprašanje podamo tu javen in načelen odgovor.
Kar se tiče očitka, da smo z ueobjavo omenjenega dopisa šli preko nami pri-J reditve, ga ne bomo zavračali. V^ ur j je znano, da gre «Edinost» brez vsakih i pomislekov vedno na roko našim narodnim kulturnim ustanovam. Stvar naših društev je bila vedno tudi naša stvar. Ravno danes objavljamo na drugem mestu tozadevno priznanje enega izmed najstarejših naših društev, Narodne Čitalnice v Kanalu, priznanje društva torej, ki je imelo priložnost zasledovati delovanje «Edi-nosti» v tem oziru od njenega začetka do danes. G. Vidmarju priporočamo, naj pazno prečita izjavo Narodne Čitalnice v Kanalu.
Glede tega poslednjega slučaja pa bi najraje mislili, da je šel gospod Vidmar na limanice «GoriŠki stražf», katera kaj rada izrablja njej sicer tako zoprno načelo narodne sk upnosti, ko misi i, da ga lahko zavihti proti našemu listu. Saj smo večkrat doživeli, da so nas gospodje pri «Gor. straži« tik po dolgi in vzdržni vrsti najrazličnejših napadov nenadoma zopet proglašali za «skupno gla-silo»! G. Vidmar pa igra očividno vodilno vlogo v rihemberški «Prosvefi» in kot tak je povsem dobro informiran o stanju naše društvene organizacije. Znano mu je, da so iste sile, ki so zanetile razkol v naših političnih vrstah, ustvarile na kulturnem polju takšen položaj, da so vsa ona naša društva, ki so ostala narodna in nestrankarska, včlanjena v tržaški «Pro-J sveti» in goriški «Zveri prosvetnih dru-i štev», medtem ko so se ostala društva, t.| j. tista, ki so opustila načelo narodnega! edinstva in enotne organizacije vseh narodnih sil, pridružila strankarski organizaciji «Prosvetna zvezam v Gorici.
Bralno in pevsko društvo «Stanjel» pa nam nudi poleg tega klasičen primer naravnost demonstrativnega strankarstva na kulturnem polju. (In dopis, katerega misli g. Vidmar, je govoril o prireditvi štanjel-skega društva in ne rihemberske^a!) Društvo v Štanjelu je bilo najprej včlanjeno v nestrankarski društveni matici «Prosveti». Pred kakim poldrugim letom je izstopilo iz te naše osrednje društvene organizacije ter pristopilo k strankarski » Prosvetni zvezi» v Gorici. Njega predsednik- je to dolgo tajil, dokler ga ni izdal «Naš čolnič», kateri ga je omenjal kot zastopnika «Prosvetne zveze > za Gornji Kras. Tudi potem se je izgovarjal napram odboru tržaške «Prosvete>, da ni bil tam kot zastopnik, še ihanj pa da je nastopal kot govornik.
Kljub temu-pa je neizpodbitno dejstvo, da je zašlo tedaj družtvo v Štanjelu v vode strankarskega delovanja na Krasu. Vendar pa se je ob priliki prireditev redno zatekalo k našemu listu za reklamo. In mi smo mu tudi redno objavljali njegova naznanila — ne zato, ker bi mu .šli na limanice, temveč iz ozirov do starodavnega našega Štanjela. Iz istih ozirov do Štanjela in Hihemberka smo tudi objavili preteklo nedeljo spored štanjelske prireditve.
Čudenje g. Vidmarja, ki mu je vse to dobro znano, je torej popolnoma neumestno in smešno. Kot narčnik in čitatelj «Edinosti» pač ne more pričakovati, da bo naš list podpiral strankarstvo, naj se pojavlja že v katerisikoti obliki in pod katerimkoli plaščem. Toliko na političnem in gospodarskem, kolikor tudi na kulturnem T>olju nas more obraniti le edinslvo. Vsak<? cepljenje slabi odporno silo cele
j narodne skupnosti. Priporočamo g. Vidmarju, naj prebere svoj dopis v ^Straži* j s tega stališča — in potem se mu morda »odprejo oči. Potem bo blagoslavljal ,Kar j sedaj preklinja — da se namreč «Edinost;> | ne mara dati izrabljati za propagiranje strankarstva. Od našega naročnika in Či-jtatelja — postane tedaj tudi naš vnet pri-• staš — edinjaš.
i Tedaj bo tudi razumel, da je «Edii>oitt» j vedno bila in da je tudi danes zvesta, od-j ločna in navdušena hraniteljica in za-i Ščitnica vseh naših nestrankarskih in v j resnici narodnih društev in narodnih pri-; reditev.
Pa brez vsake jeze in zamere!
; Prošnja do naše javnosti
| Nekaj časa sem je opažati po naših čas-pisih razna poročila o neresničnosti in ne-f pravilnosti kakih prejšnjih poročil. In to j v časopisih vseh vrst. Kaj naj rečemo k i temu? — Morda se bo kdo tudi povprašal, t zakaj da se o tem sploh govori! Zdi se i nam namreč potrebno spregovoriti par besed na račun tega. postopanja, ker vidimo v njem dokaz, da jih je mnogo, ki so takoj pripravljeni spregovoriti kaj o stvari, ki ni tečna, malokdo pa se sko-rajži povedati kaj o stvareh, ki so res. Zakaj tarazlika? Gotovi smo, da ima sledr.il kraj vedno kaj zanimivega in takega, k;:T kaže na splošno stajije vasi in kraja. Tedaj seveda se težko kdo skorajži, da bi napisal i kaj o tem ali onem. <":c pa nekdo nasede napačnim informacijam, se kmalu zgodi, 'da jih je treba popravljati. Zato pa prosimo vse one, ki so pripravljeni nam u-! streči s tem ali onim poročilom, naj bodo točni in vestni, in naj se pogostenm oglašajo. Veseli bomo njih glasu, saj s tem stopamo v ožje stike eden z drugim, s tem informiramo drug drugega o stvareh, ki se gode v naših vaseh. Ne samo kadar ni res, tudi kadar je kaj res, se oglasite in pišite, da bo stvar točnejša in popolnejša.
Vodnikova draaštoa
Tako se imenuje nova družba za izdajanje poljudnih slovenskih knjig, ki je bila ustanovljena, v Ljubljani proteklo soboto.j Ustanovno zborovanje se je vršilo v dvorani Kazine pod vodstvom predsednika pripravljalnega odbora prof. Breznika. V otvoritvenem govoru je orisal priprave za družbo, ki segajo za dve leti nazaj. Na-glašal je, da ljudstvo stalno povprašuje po roni in dobri knjigi, radi česar je bila taka družba velika kulturna potreba. V odbor te nove kulturne naprave v Sloveniji ^o bili izvoljeni sledeči gospodje: za predsednika ravnatelj g. Kasto Pustoslemšek, za podpredsednika pa nar. posl. g. dr. Ljudevit Pivko in g. prof. dr. .lanko Šlebinger. .Za tajnika sta izvoljena gg. prof. dr. Pavel Karlin in tajnik Društva slov. književnikov A. Podbevšek, za blagajnika uradnik Mestne hranilnice g. Milan Sterlekar, za gospodarja g. prof. J. Breznik, za knjižnega referenta pisatelj gos]), prof. dr. Ivan Lah, za odbornika pa gg. Ivan Tavčar, dr Jože Rus in urednik B. Borko.
Važne Knjiga o krajini Srbov, Hrvntov in Slovencev
Trgovska družba z. o. z. «\>ra» v Ljubljani namorava izdati v lastni raložbi knjigo pod naslovom »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slove»cev». Knjiga, ki bo s slikami bogato opremljeno delo, izvršeno v globokem bakrotisku, izide v ciklu knjig «Or-bis terrarum.» ki jih izdaja ugledna ber-IJinska tvrdka Ernst \Va-smutb. dobro po-j znana v inozemstvu vsled svojih okusnih !in efektnih že izdanih knjig. Knjiga je iz-! dana na priporočilo in po inicijativi tiskovnega oddelka ministrstva za vnanje stvari v Beogradu, ki je to nalogo poverilo rečeni trgovski družbi <Vet;; \ Ljubljani. Opozarjamo rojake na to važno delo Naročiti se more pri večkrat omenjeni trprovski družbi v Ljubljani.
ŠENTJAKOBSKA PODRUŽNICA ŠOLSKEGA DRUŠTVA
priedri nocoj v dvorani D.K.L), pri »Sv. Jakobu veliko K uren to vo slavnost s plesoni: in s šaljivimi prizori s sodelovanjem znanega komika g. Krizmana. Začetek ob 20.1 uri. Občinstvo bo brez dvoma posetilo to eminentno dobrodelno in velezabavno prireditev v kar največjem številu.
POJASNILO.
j Prejeli smo in objavljamo:
V «Edinost» št. 34 od 9. t. m. je prinesla Hibarska družba v II. Bistrici članek, v katerem tangira tudi podpisanega. Stvari na ljubo sledeče:
Ni točno, da bi podpisani napačno tolmačil v osebnem pogovoru z zastopnikom imenovane družbe, g. d.rjem Mikuletičem, odlok kr. podprefekture na Voloskem z dne 19. XII. 1925, št. 4782 Arnin, ki govori o ribolovu. Dokaz za to je občinski razglas, ki sem ga objavil takoj po prejemu omenjene okrožnice.
izredni obč. komisar za občino Prem.
Josip Gorjan,
•UGRABLJENE SABINKE*
Komedija, ki je doživela pri premijeri tako sijajen uspeh, se ponovi v nedeljo zvečer ob 20.30. — Pri tej igri igrajo najboljše moči. Sijajno Igra profesorja g. Ter-čič, imeniten je g. Sila, g.a Silova pa je v tej vlogi neprekoeljiva. Dobri tudi vsi ostali. Veliko zanimanje vzbujajo moderne in izredno originalne kulise g. Cernigoja. — Igro režira g. Terčič,
Oruifvene vesti
—	Predavanje «Žensk. dobrodelnega udruženja , ki je bilo v nedeljski «F.dh*
'nosti» napovedano za četrtek pri S^ I Jakobu, je zaradi nepričakovanih prek preneštno na še nedoločen čas. j — «Sixena» vabi vae, pohabao iniaduu^ j danes zvečer v «Hxcelsior» v Barkovlje uatf I zadnjo pusmo zabavo /. bogatim srečolo-voni. Prerok iz sv. Ferdinauda trdi z vso/ gotz-vostjo. da prinese	are^olo^rop
vsaka peta srečka dobitek« tako da bo votkj sit in ovca cela. «Sireni» bo potem popoln noina zajamčena' možnost poravnati Anr gLiji prvi obrok za nakupljene ladje. Dvo* j rana bo električno razsvetljena. Na svK i denje!
—	Koiašil Pevska vaja »v bo vratla k**
kor po navndi v četrtek ob 8. uri. IVosf • se za točnost in j>olnoštevilnost1
D. K. N. Tommaseo. Jutri ob 9. o<4 trenaža vseh nogometašev na igrlAč® «Obzora» - Rocol. Na< elnik.
ŠPORT
NOGOMETNE PRVENSTVENE TEKMI Izidi nedeljskih tekem II. Divizi>a:
Rocol - Zarja Ž H) lorlait /Vat , ViajtouP .lena - Prosek (prenesena,); iomniAReo « Grad 3:2; Primorje - Adria H;U.
Redov anje.
I. T. B. T. H. T. 2. T. 8. 6. Đ. 6. T. Tommaseo 7 (5	1 15 l» ti!
Jadran	8 5 1 2 22 12 11
Rocol	7 3 1 3 10 1(» 7
Primorje	4 2 1 1 14 8 5
Zar ja	ti i 2 3 ti 9 4
Magdalena 3 1 1 1 ti A 3 Prosek	5 1 1 3 5 10 3
A dr. i a	5 1 13 5 li? 3
Grad	5 1 — 4 5 112
I.T. - igrane tekme; D .T. - dobljen** n-kv me; N.T. - neodločne teknop, Z.T. - zgubljeno tekme; N.G. - napravljeni goali: P.G. -(dobljeni goli; T. - tof-ke.
Tehnično vodstvo nogometa
Seja, ki se je imela vršiti danes. bo. i vrSila jutri ol» isti uri in \ istih prostorih.
Načelnik.
Tommaseo* - «(lrad» 3:2 (ft:2)
£>ta. ki resno ogroža, vsakega tekmoval ca druge divizije, je bila v i»etbdjo ?.k«irc j resno stisnjena ob zid od lahke čete '..tira-! da».
«Grad je nastopil /. nekoliko i/.preine-j njeno formacijo, medtem ko je «Tomma-! j seo» pogrešal svoje najboljše moči i» jej bila vsled tega vsa četn nekoliko doso-. ! rientit ana.
V prvem polčasu je igral «Grad z t »ur-' i jo, ki mu je dajala nedosegljivo sri'nrwt/ Iv shootiranju, in je zaključil vrsto svoj Ur napadov z 2 : 1. N' drugem polčasu so ta-! kule Tommazejce iste udobnosti safnot s to razliko, da jih je «Tommaseo hof>e izkoristil.
«Tominaseo» ni podal i«re, ki «mo j« \ .1-1 | jeni. iirrnl je pa vendar s precejšnjim elaJ ' nom, ki naj hi nadomestil manjkajoči moči.
«Grad» je igral lahko, mestoma raztr-j gano igro, ki mu je ravno v drugem času precej škodila. Vzrok teinu lati U o pripisujemo novim močem, ki so sicer dobre, ali se niso še asimilirale igranju svn-, je čete. V četi «Grada» je bi! vsekakor rt; j-, j boljši vratar, ki je ubranil pa»' dobroi j skombiniranih strelov, ki bi lahko pred > gačili sliko izida.
j «Tomazejski» vratar je bil v pr\eai i^ol-! času vedno zaposlen, medtem ko re v dr.i-gern polčasu počival.
Sodnik g. Plesničar ie zadovoljil i* 1 četi.
Trstenifcko igrišče
Danes ob 3. uri «-.VnI»-«Asas».
i Is	£ivlj|>stila
Samomor mladeniča ra.ui nesrečne Ijc-be^ni.
i Med veselim vrvenjem zadnjih pustnih ; dni. ko človek najraje pozabi na i danje nadloge in težave, je 2b-letui pisar-j niski sluga Karel Benussi, stanujoč v i\ ja-[ dinu - Farneito šf. . 4?. prišel do tl ačenega sklepa, da konča z Življenjem. M -idenič je bil zadnje dni slabe volje in polrt, česar je bilo krivo kakor se je pn/neje dognalo — ljubezensko razmerje, v -.Mere m Benussi ni imel i-reče. Včera; . .|m!-j dne okoli 14. ure je Benussi, ki je vi-i deti nenavadno zamišljen,	i-voje^a
! mlajšega brata, s katerim je bi' te<taj sam doma, v mirodilnico jio 150 gramov l<ar-bolne kisline. Ko se je čez nekaj < asa brat vrnil, je mladenič vzel steklenno s strur-pom in se zaprl v sobo. Kmalu polem je mlajši brat, ki ni niti slutil za kai pravzaprav f<re — dečku je komaj S let. - /a-čul iz sobe bolestno ječanje. Iz radovednosti, kaj je bratu, je hotel pogledati v sobo, toda vrata so bila zaklenjena. I\cr te ječanje postajalo čimdalje hujše, je konetio vznemirjeni deček začel jokati in klicati na pomoč. I/, bližnjih stanovanj prihiteli ljudje, ki so brez obotavljanja vlomili vrata. Ko so stopili v >o!m>, >o se na prvi pot* led prenričali. i i It zla	ki se
je bila polastila vseh, ni varala. Benussi se je zvijal na po -1 I ji v >tra£nih !w,i*»-činah: stekleniči<a. v kateri je deček prinesel kislino, je stala prazna na no ni omarici.
Na liee mesta je bil nemudoma pok Ih an zdravnik rešilne postaje, ki je skušal Be-nussiju izprati želodec. Toda ta operacija, /f-i s - ie del ttna osrečila, ni mogla uiia-deniča več rešiti življenja, ki je že ugašalo. Kake pol ure pozneje je nesrečnik izdihnil v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan.
Pri samomorilcu so. našli listek, v katerem se mladenič v par vrsticah posla vi ta od domačih, in p mm o, naslovljeno nu neko gospodično, po imenu Kdda, s katero t« ime! ljubavno razmerje. Vsebina tega pisma »ii znana, ker so ira zaplenili varnostni organi.
Avto podrl žensko.
Huda nezgoda je doletela predvčerajšnjim 41-let no Lino M angora, lastnico nekega bara v Barkovljah, stanujoče v ui. Solitario St. 14. Okoli b. ure je Mangorova i izstopilo s tramvaja v Barkovljah in kre-inila v družbi nekega znanca proti svo-i jemu lokalu, da ga odpre. Toda ko je ^'a črez, teslo, je nenadoma pridrvel neki jav-
V Trsta, dne 16. februarja 1926.

ni avto, kateremu se Mangorova ni utegnila umakniti. Avto jo je zadel od strani in podrl s tako silo. da je obležala napol nezavestna. Njen spremjevalec ji je pomagal na noge in ustavil neki drug avto, ki je slučajno kmalu potem privozil mimo. S tem je bila Mangorova prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima reva hudo pretresene možgane in mogoče tudi prebito črepinjo.; Sprejeta je bila v klrurgični oddelek.
Razna zlikovska podjetja.
Da se preskrbijo s cvenkom, brez kate-' ga je pustni torek zares pust, so se zli- j kovci v zadnjih dneh pridno poprijeli •dela . V noči od sobote na nedeljo sc obiskali skladište delavskih zadrug v Ho-1 colu - Valle št. 50ti. kjer so pobrali za 3000, lir raznovrstnega blaera. Zlikovci so prišli v skladišče iz dvorišča, kjer sc prevrtali! debel zid. — Tatvino je včeraj zjutraj od-^ kril vodja skladišča Jakob Marsieh. ki je' tudi obvesti! o dogodku orožnike.
Preteklo soboto ponoči so sr neznani! zlikovci vtihotapili v skladišče družb* lekarnarjev v ulici S. Francesco št. 21 in ukiadli znatno količino kokaina, opija in1 morfija v skupni vr de.ost* okoli 7000 lir. O /likovcih ni nikakega sledu.
Iz tržaške pokrajine
IZ OREHKA.
Za blaginjo občanov.
Ifrenoviško občino veže bivša deželna; r« sta z obmejno postajo Prestranek, ka-!
;tero oskrbuje sedaj večinoma slavinska občina. Cesta je bila nekdaj jako skrbno negovana, sedaj je pa slabša od gorskega kolovoza, tako, da se je ogiblje voznik, da ne Upinči živine. To je za povzdigo prometa. — Ali naj se vrnemo v ono dobo pred 50 leti, ko jo je še popravljala robota. Ne, davek plačujemo in zahtevamo, da se popravi cesta.
Od jeseni, ko je bilo vojaštvo nastanjeno , v Orebku in drugih vaseh, ni bila še izplača r:r občini od vojaške oblasti nakazana i pristojbina. Kje je, g. komisar, tista oče-i tovska skrb za občane, ki jo nalaga dolŽ-Inost?
Priporočamo se, da se takoj popravi ce-' sta, kakor tudi da se izplača nastanitvena j pristojbina.
IZ SEŽANE.
Na tržnem prostoru v Sežani je bilo dne i 12. februarja 1320 glav živine, in sicer: 1706 volov, krav in telet, 17(i konj in 442 prašičkov. Cene goveji živini od 420—150 lir za stot žive teže; konji dobre pasme do 5000 lir glava, prašički ti—8 tedenski od 70 —120 lir glava. Kupčija je bila vzlic deževnemu vremenu prav živahna. Prodale so se skoro vse boljši mlečne krave, isto-; tako mladi prašički. Po sadnem drevju in trtah cepljenkah je bilo veliko povpraševanje, a le malo trt na trgu. Na. trgu so bili na prodaj kmetijski stroji, vozovi, že-! leznina itd.
Prihodnji sejem se bo vršil dne 22. fe-i bruarja.
Vesti z Goriškega
GORICA GORIŠKA OKOLICA
Zc kakih 14 dni divja v Gorici in v Goriški okolici tja do Dornberga in tudi dm-*:<.<! \ manjši meri iiifluenca. Je to takozvana -'španska» toda v milejši obliki kot koncem leta. Prične bolezen nenadoma z glavobolom, visoko mrzlico tja do 40" in več. /. brezapetitnosijo in s čustvom neugodja po vseli udih. Kasneje nastopi pri hohuku bronhijalni katar s kašljem. Ako bolezen pravilno ne zdravi in ako se bolnik prehladi nastopi kot komplikacija pljučnica. Je tudi par redkih slučajev le-targične encefalite, ki je neke vrste spalne bolezni. Encefalitis pusti rada posledice: tresenje. oslabenje uma. Niso izključeni slučaji smrti.
Splošno opažajo zdravniki, da se naši »jialje pri inlluenci preveč zapirajo. Ravno • :uli tega oboli jo najprej one osebe, ki žive < č v zaprtih prostorih. Najboljše sredstvo proti «španski» je bivanje na odprtem /.ral. u. 'J udi po noči spati pri odprtih ok-li tudi v slučaju deževnega .vremena. Itjfluenčnemu bolniku je treba njegovo H'iio najmanj dve uri na dan dobro zračiti m ga pri tem toplo odeti, da sc ne prehladi; v toplo odeti postelji se ni še prehladi! ne zdrav človek in tudi ne bolnik.
V	početku influence pomaga aspirin, po »naga jo gorki čaji (lipov, bezgov).
Novo, jasno, solnčno vreme bo nedvomni ;>ri • -!o znatno zboljšanje v zdravstvenom oziru."
Pretekli teden so bile t ele družine v Vr-l< ibi, št. Andrežu in Mirnu v postelji, tako 'i- -o jii orale i.ujc osebe streči. A' Ste-\erjanu ie baje hotelo celo županstvo posredovali in si kar najeti zdravnika za io ij <'ih<-, da bi za časa Influence zdravil občinarje.
G. dr. Bačar, ki nam je dal drage volje K<;.nje podatke, je odločno demantiral v<-st, da bi razsajala med otroci neke vrste pljučna kuga.
GORICA. - T. D. G. Oj predpu^t. ti čas presneti, da bi več ne prišel \ drugo, tolk' prinesle prireditev, d;i stojim pred težko 'zbiro. Tako in podobno je marsikdo vzkliknil in še toži te dni, to«?- večina se je že odločila. Pojdem v trgovski dom .kajti najlepša in najprijet-nejša zabavna pustna prireditev je bila in b»> t h i (». Zato vsi oni, ki ste ali želite do-bre voije in >e hočete posloviti od K u renta v prijetni in veseli družinski zabavi — pridite danes ob 9 v Trgovski dom.
Opozarja se, da se za danes niso razposlala posebna vabila, ker so veljavna ona. so bila razposlana za 13. t. m.
Porotno zasedanje v Gorici
(Konec/
V	soboto se je nadaljevala razprava proti Lusičkemu, o kateri* se je že p<aočalo v! »Edinosti od nedelje. Zaslišale ?b se šc nekatere priče. Popoldne je kar nenadoma predlagal državni pravnik, naj s'e raz-i prava prenese na prihodnje porotno zasedanje in uiemeljeval ta svoj predlog s tem, j da zdravniško mnenje, predloženo pri tej!
razpravi, ne odgovarja zahtevam zako! na. ker se opira na drug mnenja, da ni! so prišle k razpravi razne priče, ki so pa! velikega pomena :nadalje zahteva, naj sej knjiga o upravi gostilne in trgovine pred-' h »ž i jo računskim strokovnjakom in naj j se vse dopisovanje obtoženca prevede na italijanski jezik.
Obtožencev zagovornik se je uprl temu predlogu, a ni prodrl. Predsednik je prebral sklep, s katerim se sprejema predlog državnega pravdnika in se odnaša razprava na prihodnje zasedanje.
Domneva se, dr se bo vršilo meseca maja kratko porotno zasedanje in da pride tedaj Lusički na v rs to.
V nedeljo, dne 7. t. je priredilo naše
«BraIno in pevsko tiiuS..vo» svojo pustno ; prireditev v prostorih g. A. Siamjča. Glavna točka prireditve je oiia veseloigra «Avtomobilist», — prvič igrana v naših ikrajih. Igra je bila na splošno prav dobro j podana. — vloge so bile dobro naštuđi-rane, tako, da šepetavec ni imel mnogo posla. Večino igralcev smo imeli priliko videti že pred par meseci v «Nebesib na i zemlji* na našem odru. Opaziti ie bilo pri posameznikih napredek; — nastopali bo j z večjo gotovostjo. Pa tudi nove moči, ki iso v nedeljo prvič nastopile, so se pokazale. da so kos svoii nalogi.
Kar se tiče jezika, bi morali igralci bolj paziti na izgovorjavo in ne zavlačevati1 besed in celo celih stavkov v domačem; narečju. To moti poslušalce. Mislimo si vlogo starega lorda, ki v začetku govori j slovnično pravilno, potem pa jo naenkrat j udari po vipavsko. Zal, da živimo v takih j razmerah, da nam je ostal še edini oder, j kjer lahko še čujemo govorico. Edino z j odra se naše ljudstvo Še nauči lepega in . čistega jezika, zato pa pazimo, da ga tu ne omadežujemo s tujkami in z izgovor-!javo v narečju.
Kot že omenjeno, igra je zelo ugajala, vendar je opomniti šc nekaj malenkosti. Igra je v drugem dejanju, posebno v končnih prizorih zelo oslabela, — ni prišla do veljave. Morda, je bila krivda v tem, da .ie bilo premalo vaj, ali pa je režiser polagal premalo važnosti na te prizore.
Ne smel bi pozabiti še domačega pevskega zbora, ki je odpel par lepih pesmi, dasi težkih s tako lahkočo, da je to v čast j zboru in vasi Priznati moramo, da je bilo : lepo, lepo, da le malokje tako. ; Žal da radi slabega vremena ni bil obisk tolik, kot je prireditev po svoji notranji vrednosti zaslužila.
IZ OZEIJANA.
(Zakasnelo.) j čudne čase doživljamo pri nas. Izpod I neba bije neprestano, kot ob vesoljnem potopu. In to ne en dan, dva, — to je že cele tedne. Deio na polju zastaja: trte so neob-i rezane in neokopane. Prihaja že čas za sajenje zgodnjega krompirja. Pa kam bi v i takem!
Vreme bo bržkone krivo tolikim bolez-jiiin in smrtim. Zadnjih deset dni so umrle v naši občini štiri osebe: 701etni Prinčič, 42-letni invalid Mladovan, ki si je v zadnii vojni nakopal jetiko, — in dva otroka, j Lanjsko leto je celo umrlo v naši občini 12 ! ljudi, letos pa že do danes celih sedem. Kam to pelje?! — Vsled izseljevanja, ne-povrnitve in begunstva itd. ima že itak naša* občina sedaj približno eno sedmino I manj prebivalstva kot pred vojno. Sedaj pa še tolika umrljivost. Dve poroki ta predpust sta kot lep spomin na stare lepe čase, ko je še «lušno b'lo». — Nekateri valijo krivdo za to veliko umrljivost tudi na Lij^k, njegovo stoječo vodo in močvirje okrog njega, ki je posebno v tem deževju ! silno narastio. Morda je kaj na tem. Sicer, ! pa je sedaj dosti govorjenja o izsuševanju Lijaka! če bomo učakali?! Naj kompe-1 tentr:i podvizajo s svojimi deli!
Se nek a stvar nas žuli občinarje! — \Ii-l slirno s tem tudi na tem mestu že načeto večno vprašanje našega šolskega poslopja. Naša občina, ki ima štirirazredno ljudsko šolo, nima niti najmizornejšega svojega poslopja. V treh hišah so raztreseni poe-[dini razredi. V zadnjih letih so popravljali !in prezidavah vse šole v okrožju šempa-skega šolskega didaktičnega ravnateljstva: v Oseku, tiatnjah, Crničah, Selu, — v Sempasu so jo dvignili za eno nadstropje. Pravijo da je šel miljorf državnega de-
narja za to, — za našo šolo se ni nihče | zmenil. Niti pogledat je ni prišel nihče. Sedaj naj seveda občina plah ta „za to.
Pa naj bo temu, kakor hoče. Jasno je sedaj, da je šolsko poslopje potrebno. To razume tudi naš občinski svet, ki je stvar že večkrat vzel v roke, a jo je ravnotoliko-krat stavil spet v kot. Vendar je treba stvar enkrat zares zagrabiti, da ne bo vedno za nami kot opomin slabe vesti. Prej ali slej mora biti stvar urejena. Ne zana-šajmo se na fdruge! — Gotovo, da niso mačje solze navaliti občini toliko novih bremen na glavo. Na drugi strani pa zopet vsa ta bremena ne smejo pasti v breme samo občini. Saj drugim občinam prej tudi niso. Od državnega denarja, ki so ga bile deležne druge šole, naša šola ni prejela ničesar, — ker je pač ni bilo. Naši občinski starešine naj skrbe in naj se obrnejo na pristojna mesta.
IZ R06INJA.
Prireditev društva «Sloga».
Tukajšnje pevsko in bralno društvo «Sloga» je priredilo v nedeljo, 7. t. m., v dvorani g. Kamenščka igro trodejanko -"Rodoljub iz Amerike.«
; Igra na splošno dobro uspela iu nudila gledalcem mnogo užitka in zabave. Zupan Korenjak je nepričakovano dobro izpelajl svojo ulogo — sem pa t je malo pretiraval. Janko Frere mlajši je bil v govoru nekoliko prenagel, drugače dober. Flere starejši se je tudi zadovoljivo poglobil v igro.
Bračun ni bil na mestu. Pogodila sla tudi dobro Dr. Packa, profesor Mrak in sluga, le da je bil prvi nekoliko pretib, zadnji pa, to je sluga, se je izkazal za poklicnega igralca. Njemu bi pristojala Braču-nova uloga.
Ženske so tudi razmeroma dobro izpeljale igro, posebno od Rožice nisem priča-• koval takšnega uspeha, le pretiravanj se r Ve dekleta izognite.
j v; ne no pa je bilo pri kulisah, ker je nek-: do c.e] čas igre molil glavo proti občinstvu. I Kij« b slabemu vremenu je bila udeležba obii ia. — Upam, da nas kmalu razveselite ! 5e 55 kako igrico, seveda pa še kaj petja ;v?i da bo res imelo pomen pevsko in ' bralno društvo.
Torej korajžno na delo! Gledalec.
VRTOJBA.
Bolezen.
Same nadloge nas obiskujejo nas ne prav 1 srečne Vrtojbence — vojska — begunslvo — Jakota — tatvine — bolezen — vse —
s
' vse to daje po nas.
j Prve štiri smo hvala Bogu — seveda ne vsi - - prestah, f« zadnja tare še vedno ! mnoge od nas.
j Polovica Vrtojbencev je leglo, tako da v j vsaki hiši stokajo po dva, tri ali še več bolnikov — eni manj — drugi več, ampak resnica je, da skoraj vse se poti — kašlja — praska itd.
Ne najdeš je hiše, kjer bi ne bil ogenj na ognjišču po noči in po dnevi. Okolu roba vidiš vse polno lončkov, kozičk in slične-ga, kjer se greje kava, čaj, sladka voda in še marsikaj drugega; tudi na vetrini vidiš neštetih stekleničic vseh velikosti, v katerih so razna zdravila in mazila, a največ takih, ki se pijejo po «kancih» ali po eno ■žličko vsaki dve uri; če ne bodo sedaj goriški «Iekarnarji;> izpraznili svojih zalog, tudi nikoli pozneje jih ne bodo in če bi bila kaka lekarnica sedaj v Vrtojbi — neslo bi ji.
Tudi zdravniki vršijo pridno svoje sa-inaritansko delo, skoraj vsako jutro se pe-Jje v Vrtojbo kočija in v njej zdravnik.
Ljudje pravijo, da tudi drugod letos divja bolezen, ali tako kakor ravno pri nas, mislim, da nikjer. Pravijo tudi, da izvira ta nadloga od takega vremena, ki ne pusti človeku niti izpod strehe.
Najbolj divjajo plehi med otroci, potem kašelj in glavobol med odraslimi.
Želeli bi, da bi obiskal tudi našo vas tisti «Še ne prav stari upokojenec«, ki bi tu gotovo dobil dovolj gradiva in snovi za svoje pero. Zanimalo nas bi namreč slišati tudi o naši občini kaj zanimivega izza napo leonovih časov.
IZ VOLARIJ.
Včasih smo imeli čez Sočo most do ceste na desnem bregu Soče. Napravili so ga med vojno vojaki, ki so tu pri nas gnezdili. Morda se bo kdo spominjal izza časa vojne toliko imenovanega Mrzlega vrha, ha katerem sta se tepli skoraj ves čas do umika, k Piavi obe vojski. Mi smo postavljen; ravno pod ta vrh in naša vas je med vojno silno trpela, tako da smo našli le puste ruševine, ko smo prišli nazaj domov, mnogi iz Italjie, drugi zopet, zlasti možje, od avstrijskih vojakov.
In od tedaj torej imamo most čez Sočo, ki pa postaja z^ vsakim dnem slabši. Ta most je za nas precejšnje važnosti.
Kakor znano, vozi iz Kobarida v Sv. Lucijo korijera. Če čez most ne moreš, in to je večkrat v letu, moraš- peš v poldrugo uro oddaljeni Tolmin. Naš most je že dve leti v sredi pretrgan. Spopolnjevali smo to vrzel z lestvami, po .katerih si lahko prišel na prod in potem po produ do lestev na drugi strani. To pa le, če ni bilo vode, ki pa tu pri nas mnogokrat naraste, potem se pa še struga Soče neprestano premika. Znano je, da je Soča podobna hudourniku, ki potrebuje neprimerno mnogo prostora za svoj tek. Do danes se še ni nič ukrenilo za regulacijo vodotoka, čeravno se je o tem že mnogokrat govorilo. Potreb-
| na pa bi bila taka regulacija nad vse. Marsikateri ar zemlje bi vas pridobila.
Daleč so poznana Selišča. Je to v ozki grapi nanesenih par hiš, ki pa imajo to srečo, da vode nikdar ne zmanjka. In napravili so si Seliščani dva mlina, ki noč in dan meljeta za bližnjo in daljno okolico. Marsikdo se je že ustavil na mostu, ki veže nasprotna si bregova, in strmel v razjarjeno vodo, ki buta ob hlode. Če je le malo solnca, vidiš v globeli več mavric. Tu je tudi nekaka naravna meja med Tolminskim in Kobariškim. ker se tudi So-Čina bregova tu najbolj stisneta.
Vojna ni prizanesla niti cerkvi sv. Brica, ki je kar čudno, kako se je sem naselil. Stoji zunaj vasi, proti Selišču. Pa smo ga za silo le popravili, tako da imamo tui skoraj vsako nedeljo mašo in posebno slovesno štiri krat v letu.
. Tudi naše društvo se pridno giblje. Nabavili smo si harmonij in začeli bomo s petjem. Upamo, da razveselimo naše sova-ščane kaj kmalu s kako igro. Do takrat pa prosimo potrpljenja.
IZ OZELJANA.
Malokdaj se sliši kaj iz naše vasi. Temu je krivo deloma naše lenuh ar jen je, ker se malokdaj kdo opogumi, da bi kaj napisal, deloma pa tudi to, da nimamo kaj poročati. Vendar naj bo par novic.
Iz naše vasi je precej fantov v Ameriki. Gredo s trebuhom za kruhom. Vendar jih je v razmerju z drugimi bližnjimi vasmi še malo. Saj Šempascev, Osečanov itd. skoraj ni nič doma. Pred 7 dnevi se je odpravil zadnji iz naše vasi čez široko lužo. Bil je dober in zvest član tukajšnjega društva, ki ga bo težko pogrešalo;. bil je splošno priljubljen v vasi. Odšel je v južno Ameriko v nadi seveda, da pride kdaj v severno.
V	južni Ameriki, v Argentiniji, so tudi trije drugi naši fantje. Med njimi neki Gregor, ki pa ga je, kot se sumi, ob priliki zadnjih povodnji zadela nesreča. Vsaj tako sklepamo. Njegov tovariš, tudi Oze-ljanec, piše iz onih krajev, da se je rešil po čudnem slučaju, da pa je izgubil vse ostalo in ostal sredi tuje dežele prav gol. Obenem piše, da se je onem kraju ponesrečilo silno mnogo ljudi. Delali so v nekem kamnolomu in voda jih je zalila. O svojem tovarišu Gregorju ne ve nič poročati in Gregor sam se tudi ni še nič zgla-sil od takrat. In to že skoro štiri mesece. Žalostni materi želimo, da bi jo skoro potolažila vesela novica, da je njen sin še živ.
Pri nas rastejo murve, čeravno se s svi-lorejo ne pečamo kdo ve kako. Mnogi med nami je zaslužil skoro več s prodajo mur-. v i nega listja, ki so ga sviiorejci iz Furianije in goriške okolice plačevali do 300 lir kvin-tal. Pravijo, da se ta kupčija bolj izplača.
Tudi trte ne gojimo mnogo pri nas. Zemlja je sicer jako ugodna, a ljudje naši hodijo mnogo rajši gozdarit v trnovske gozdove, kjer še precej dobro zaslužijo. Sicer nam danes ni žal, da nismo nasadili trt, saj še tam, kjer so, pravijo, da jih bodo počasi opustili.
Nekaj pred vojno in tudi par let sedaj po vojni, se je še precej zaslužilo v opekarni «Files», ki stoji sedaj nema na Veliki Otavi. Zlasti pred vojno je tam delalo precej domačinov, poleg Italijanov seveda.
Z zunanjim svetom nas veže korijera, ki vozi skozi našo vas štiri krat na dan. Dvakrat proti Postojni, dvakrat proti Gorici. Vendar imamo vzlic temu jako slabo poštno zvezo. «Edinost» dobivamo vselej dan pozneje, tako da jo mnogokrat dobimo prej iz Gorice kot s šempaške pošte. V nedeljo, zjutraj se je kori jer i posrečilo pod Osekom najti moško kolo, dva paketa in zamazano kapo. Vse to je pobrala s seboj in oddala karabinerjem, ki so takoj šli na poizvedovanje, pa niso mogli najti pravega lastnika.
IDRIJA.
Kdorkoli je poznal življenje našega mesta še pred vojno in ga opazuje danes, se bo čudil velikemu preobratu, ki se je izvršil pri nas v vsakem oziru ta čas. Kako vse drugo lice je zadobilo naše mesto v povojnih razmerah.
Nekdaj je bila glavna naša zveza z Logatcem in potem dalje do Ljubljane. Takrat smo imeli v Dol. Logatcu okrajno glavarstvo, pošta je vozila le na ono stran v glavnem. Tudi ljudje so hodili služit, učit se, obiskovat in kupčevat ie na Kranjsko, ker smo takrat bili tudi mi Kranjci. Imeli smo sicer postno zvezo s Cerknom in tamošnjim i kraji, prav do zadnjega časa pred vojno je bila ta zveza s konji, in skoro bi rekel, da je imelo vse Cerkljansko zvezo z nami. Kdo se ne spominja onih črno-žoltih voz, ki so se redno vsak dan po dvakrat pomikali po cesti proti Sp. Idriji ali po domače Fari? Vozili so največ redno pošto, mleko in sadje, ki ga je v gornjem pasu cerkljanske doline res precej, in je bilo še prav po domače pripravljeno.
L. 1912 smo se Idrijčani čudili prvemu avtomobilu, ki ga je kupil in z njim vozil pok. g. Valentin Lauajne. Bil je to prvi in edini v vsem mestu, ker je takrat še celo rudnik vozil le s konji. No, pozneje je postal avto tudi pri nas čisto navadna «ži-val».
V	tistih časih je tudi bil praznih za vse mesto, če prišli vojaki, ki so nas enkrat v letu, po navadi obiskali. Mnogo prime-j rov bi še lahko navedel, pa rajši povem, kako je dandanes.
Vojna je pustila pri nas mnogo sledov v vsakem oziru. Ko smo 1. 1910—17 stra-
jdali, si lahko videl kar cele karavane naših ljudi, ki so rajžali v oddaljeno Poljansko dolino do Škofje loke in še naprej, pa tje v Vrhniško polje do Ljubljane po «živ-' lejne» ali «u trajm , kot smo rekli. Tako smo spoznali pobliže vso okolico. Po prevratu se je obrnil tok vsega življenja proti. Sv. Luciji, Gorici in Trstu. Prej malo poznani kraji so nam postali vsak dan bliž* ji. L. 1920 smo zaznali, da se nahaja nekje Tolmin, ker so se podali nekateri SUudirat na tamošnje učiteljišče.
v Med vojno smo prodajali čipkarske izdelke, kar jih je bilo, večinoma kar doma raznim oficirjem in njehovim ženam, danes jih vozijo in nosijo po najbolj oddaljenih mestih Italije.
Vojaštvo imamo sedaj stalno v mestu. Nastanjeni so na «magazinu», kjer smo nekoč dobivali rudniško aprovizacijo, ki se je redkokdo še spomni, in pa na obširnem prostoru za pokopališčem sv. Križa, kjer je nekoč stala vrsta pri vrsti samih dreves.
In splošno se je tok življenja zelo /A-suknil. Tudi naša mladina išče sedaj dela v oddaljeni Franciji in pa po mestih Jul. Krajine, medtem ko je ostala prejšnje čase doma in dobila delo pri rudniku.
Marsikaj zanimivega hranijo naši zidovi izza časov, ki so pretekli, morda bo si. uredništvo še tako prijazno in bo dalo prostora skromnim vrsticam.
SP. IDRIJA.
Naša vas je znana po vsej okolici kot «Fara». Imamo tu svojo duhovnijo, kamor so hodili k maši celo prvi rudarji iz Idrije, pa po desnem bregu Idrijce, ne po levem
kot sedaj, in so prišli v vas po «pstuoU<, kot se po domače kliče pot, ki pelje po levi strani proti Pečinam, imamo potem križ-potje v Kanom 1 jo, malo niže naše vasi, kjer se izliva v Idrijco Kanomeljca, par iznajdb modernega veka: konsum, strokovno organizacijo, kavarno itd. Kot nekak grad j« videti iz dalje Kendova hiša nad vasjo vrhu griča, kjer imamo svoj mlin.
Glavni zaslužek večine naših vaščanov je delo v idrijskem rudniku. Po stari navadi ima seveda vsak rudar tudi svoj kos njive, za katerega mora v poletnem času opravili svojo roboto lastniku-kmetu. Oboje. rudnik in le njive pa komaj itaiala pošteno življenje.
Mnogokrat se ie že govorilo, da napravi rudnik do nas malo cestno električno železnico, ki bi nedvomno mnogo olajšala naporno dveurno hojo vsak dan do mesta, uro tja in uro nazaj. Poleg tega bi se gotovo poslužil ie prilike še marsikdo drugi in bi rudnik ne trpel škode. Zlasti bi se radi pripeljali k nam mnogi Idrijčani, ki nas poleti radi obiščejo. Toda kje so vsi ti načrti?
(Dalje na IV. strani)
mm t^H
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes zjutraj, po dolgi bolezni, prev idena s svetotajstvi, mirno v Gospodu preminula
Roža Krecsc
roj. Spangher
v starosti ,">t>. iet.
Pogreb predrage pokojnice se vrši v sredo, 17. t. in., ob I«i iz hiše žalosti ulica Boveto - Barkovlje šf. .'>47.
TRST, dne 15. februarja 1920. Matej - soprog, Emilija vd. Pertot - sestra, Ivan Span^her - brat, svakinje svaki in nečaki. Brez posebnega obvestila. Pogr. podjelje Nuova Imprcsa, Corso V.H.111 47
msmmmm^mass^i
MUL! O^L&Si
PODKOVAŠKI poldeiavec se išče. Via Kaln brica 2.	193
BgOljADBNIČ, vešč italijanskega in slovenskega jezika, patentiran strojepisec, veš«! j izvrševanja občinskega in sodnijskega I |>os!ovanja, išče službe v odvetniški pisarni ali kakem drugem uradu. Ponudbo pod «Uradnik» na upravništvo.	19:1
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29.
170
KIROMANT v ulici Piela 12, vrata 6, pove srečo, preteklost in bodočnost življenja,
1583
URARSKE6A pomočnika z večletno prakso, sprejme takoj proti dobri plači Ivan Bizjak, Postojna 191.	179
NAZNANILO
Naznanjam slav. občinstvu v mestu in na deželi, da som odprl
BRiVNICO
12. februarja 1920, v GORICI, v hiši Fiegel, Piazza Uella Vittoria št. 12.
Za. obilen obisk se priporoča
Pncel| Anton (265)	brivec
P O D L I S T E K___
J PLES VE'tNE:
Skrivnostni otok
Pod njimi se je razprostiralo samo neskončno morje, katerega valovi so strašno besneli, — ocean ni imel vidnih mej, niti jul opazovalce v višini, iz katere so imeli razgled na obzorje s polumerom Stiridese-%h angleških milj! Bila je to vodna pustinja, ki jo je orkan neusmiljeno bičal, ki je bila videti samo kot planjava, po kateri Bo se lovili divji valovi z belimi grebeni na hrbtiščih. Ni bilo videti zemlje, niti »e ni pokazala nobena ladja, ki bi mogla prinesti reaitev!
Za vsako ceno je bilo treba ustaviti padanje zrakoplova, ako so hoteli uiti smrti v valovih. To nujno delo je zaposlovalo osebe v ladjici. Ker niso več obvladovali zrakoplova, niso imeli nobenega izdatnega pomožnega sred&tva na razpolago. Ovoj'
.zrakoplova je postajal vedno ohlapnejši; j plin je uhajal iz njega. Vidno je padal in i ladjica je visela samo še šeststo čevljev nad oceanom.	i
Plin je uhajal iz nekega razpora v zra-koplavnem ovoju in ni ga bilo mogoče ustaviti.
Z olajšanjem ladjice so se mogli potniki eicer držati Se nekaj časa v zraku, toda Šlo se je samo za nekaj ur. Katastrofa je bila neizogibna, in če se ne bi pokazala še pred nočjo kje zemlja, bi morali potniki, ladjica in zrakoplav končati.
Se eno pomoč so imeli in te so se poslužili v tem hipu. Potniki zrakoplava so bili o&vidno pogumni ljudje, ki so mirno zrli smrti v obraz. Iz njihovih ust ni bilo glasu. Sklenili so, boriti se do zadnjega dilia in vse poskusili, da zadri? padec. Ladjica je bila spletena iz bičevja in ni bila za plavenje, ker bi se na noben način ne mogla držati na vodi.
Ob dveh je zrakoplav plaval samo Se Štiristo čevljev nad valovi. Tedaj se je razlegel glas moža, katerega
srce ni poznalo strahu; odgovorili so mu ravno tako odločni glasovi:
«Ali smo vse odvrgli?
—	Ne! Tu imamo Se 10 tisoč frankov v zlatu.»
Takoj je padla v morje težka vreča.
«Ali se zrakoplav dviguje?
—	Nekoliko, pa kmalu bo zopet padal.
—	Kaj moremo Se vreči črez krov?
—	Niči
—	O da! — ladjico!
—	Takoj vi na vrvi in ladjico v morje!»
I resnično je bilo to Se edino sredstvo,
olajSati zrakoplav. Prerezali so vrvi med ladjico in obročem in zrakoplav je Se enkrat Švignil 2000 čevljev visoko.
Potniki, pet po številu, so viseli na vrveh nad obročem m so se držali za omrežje nad strašno globočino.
Znano je, da je zrakoplov silno občutljiv za ravnotežje; zadostuje odvreči najlažji predmet, da se požene kvišku v navpični smeri. Taka v zraku plavajoča naprava predstavlja matematično natančno tehtnico. Jasno je torej, da ga mora
j razbremenitev količkaj težkega predmeta 'pognati navzgor naglo in visoko. In tako se je zgodilo tudi v tem slučaju.
Ko je zrakoplav žletel do najvišje točke, se je še nekolikrat zazibal gori in doli, a kmalu je začel vnovič padati, zakaj raz-poor, iz katerega je uhajal plin, se ni dal zadelati.
Potniki so napravili, kar je bilo v njih močeh; zdaj niso imeli nobenega rešilnega sredstva več in edino njih upanje je bilo Se pomoč božje previdnosti.
Ob Štirih je zrakoplav letel zopet le štiristo čevljev nad vodo.
Tedaj se je razleglo glasno lajanje. S potniki je bil tudi pes, ki je visel na zanjki zraven svojega gospoda.
«Top je nekaj videl!» je vzkliknil eden izmed potnikov. Kmalu nato se je razlegel čvrst glas;
«Zemlja! zemlja!»
Od jutra dalje je zrakoplav, ki ga je veter neprestano gonil proti jugozapadu, preletel stotine milj. Zdaj se je v njegovi
letalni smeri pokazal precej visok kos zemlje.
Še so bili" daleč od nje kakih trideset milj in šele po preteku ene ure bi prispeli tja, če bi zrakoplav ohranil svojo smer. Ena ura! Ali se ne bo zrakoplav pred potekom tega Časa popolnoma izpraznil in izgubil svojo nasilnost?
To je bilo tisto strašno vprašanje. Kaz-ločno so potniki videli točko, ki jo je bilo treba doseči za vsako ceno. Ali je spadal tisti kos zemlje k celini ali k otoku, niso vedeli; saj niso skoraj poznali smeri, v katero jih je orkan pregnal. Ce je bila tista zemlja obljudena ali ne, če je bila gostoljubna ali ne, — morah so ja doseči I
Od štirih dalje se ni nihče več varal z upanjem, da Ima zrakoplav Se kaj nosil-silne moči. Tu pata m sc je že dotaknil morskega površja. Večkrat so grebeni ogromnih valov oblizali spodnje konop je in s tem povečali njegovo prvotno težino; samo do polovice se je zrakoplav držal Se v zraku; bil je podoben obstreljenemu ptiču.
•EDINOST*
V Trstu, dne IS- februarja 1926.
Naša vas jo nekako središče kanomelj-ske ■Mline in |>a gornje cerkljanske doline in p . sornje cerkljanske. Toda lega vseeno ne kaže dovolj jasno, kulturno nam-
reč ne stojimo na tako dobri stopnji, da bi bili lahko voditelji drugih vasi. To nam je sicer v slabo, a upamo, da se kmalu popravi.
GOSPODARSTVO
Kiavžar Milton :
hoy! zakon o spuščesalnicah i za Bike
O tem zakonu je izdala furlanska ži-vinorejska komisija sledeča pojasnila.
Pravilnik novega zakona z dne 21. junija 1925, št. 1162 je že potrdila furlanska pokrajinska uprava, v kratkem ga potrdi tudi vlada. Ker stopijo torej v najkrajšem času v veljavo nova določila. se mi zdi potrebno, da z njimi pravočasno seznanim naše živinorejce.
Stari zakon se omejuje le na to, tla morajo biti le za javno spuščanje namenjeni biki potrjeni in da se kaznujejo prestopki r nizkimi globami, ne vsebuje pa določil o krajevni porazdelitvi pasem, o skočnini in o številu krav in jtinic, ki naj se odkažejo vsakemu pleni« njakti. Novi zakon pa vsebuje vsa tči in druga določila, ki so odločilna za zboljšanje govedoreje. Ta zakon bo brezdvomno blagodejno vplival iia razvoj in napredek naše živinoreje, dasi se zdi na prvi pogled prestrog.
Naj sledijo tozadevni n >vi predpisi.
1. Vsi v pokrajini nahajajoči se bi»vi. naj so last kogarkoli, bodo motali biti potrjeni, ako se bodo rabili za javno ali za sobno spuščanje.
To pomeni, da bodo morali prignali svoje bike pred pregledu valno komisijo ne ie lastniki bikov, namenjenih /a javuo spuščanje, ampak tudi zasebniki, ki nameravajo uporabljati svoje bike za plomenitev lastnih krav in junic. Živinorejci, ki imajo nad deset laeso-tev stare bike. bodo morali torej vlo-j-irj pri furlanski živinorejski komisiji prošnjo (na papirju kolekovariem z dvema lirama) za pregled bika.
2. Krajevna porazdelitev pasem.
V	furlanski pokrijini so dločene za po>am zna živinorejska okrožja sledeče pasme:
a) rdeče-cikasla furlanska (simodol-skii) pasma za sivđnjo, vzhodno in nizko Furlnntjo ter za bivši vipavski sodni okraj:
!> siva pasma za skrajni zapadni del lui lanije;
c rjava švicarska pasma za lvarnijo, Z;j srednje ozemlje < ionskega (Sl ednja soška dolina, Brda, Kras in vipavska
.dolina);
«i belanska pasma za sodne okraje liemonn, Tarcento, Čedad, Trbiž. Bovec, Tolmin in Idrija.
Ni torej dovoljeno, da se uporabljajo v teh krajih za javno in zasebno spuščanje biki. ki ne spadajo k zgoraj omenjenim pasmam.
V	onih krajih, kjer se dve pasmi stikala, uredi dotične govodorejske ra'/.-inere pokrajinska živinorejska komisija od slučaja do slučaja.
Vse to pa ne izključuje možnosti Uporabe drugih govejih pasem v poskusne namene, ako smatra to za umestno pokrajinska živinorejska komisija. Seveda gre v teh slučajih le za izjeme, ki se morajo poprej v splošnem interesu še le natančno proučiti v vseh pod robnostih.
V	izkoriščanju živinoreje se osredo-• toča kmetijsko gospodarstvo naše pokrajine. Izbora pasem je plod mnogoletnih skušenj, zato no smo biti dovoljena uporaba drugih pasem, ne da bi so poznal natančno smoter, ki se hoče doseči.
Živinorejci furlansko pokrajine redijo v-aj 320.000 glav goveje živine, ki je vredna približno G50 milijonov lir in ki laja nad 300 milijonov lir letnega ko-Mfiabga dohodka; v tem pa ni vštet prispevek, ki ga daja goveja živina posredno našemu kmetijstvu. Iz toga more vsakdo razvideti, kako kočljivo in težavno jo to vprašanje in kako posledice bi mogel imeti za posamezne in tudi za splošnost pogrošek v izbori pa-a«*m. lak pogrošek bi mogel zmanjšati vrednost goveje živine, njenega pridelka in nje sposobnosti za kmetijska dela.
3. Nepotrjeni biki.
Zakon predpisuje, da se morajo rezali skopiti) vsi biki, ki niso bili potrjeni in ki jih niso izločili bikorejci v roku. ki ga je določila pregledovalna komisija.
S tem se hoče zanesljivo zabraniti uporaba nesposobnih bikov za spuščanje. Bikorejcem se bo dovolil od slučaja do slučaja rok, da se jim olajša vnovčenje nepotrjenega bika. Ako ne bodo biki izločeni v predpisanem roku, bo u krenila pokrajinska živinorejska komisija potrebne korake (ovadba kr. orožnikom), da se nedostatek takoj odpravi.
Ker je skočnina precej visoka, imajo živinorejci vso pravico do zaščite proti zlorabam od strani bikorejeev; pokrajinska živinorejska komiaija je dolžna tak«* zlorabe zabraniti.
4. Skočnina in Število potrebnih bikov.
Za sedaj je določena skočnina 40 lir za krave in junice rdeče cikaste furlanske (simodolske) pasme in 25 lir z& krave in junice vseh drugih pasem. Ta skočnina se bo pa znižala ali zvišala, kadar bo to potrebno.
Tako določena skočnina ie veljavna.
I za i mesece v krajih s celoletno spu-jščevalno dobo in za 2 meseca v hribih, j kjer traja spuščevalna doba le nekoli-! ko mesecev.
Vsakemu biku se mora odkazati 150 krav v krajih, v katerih se pripuščajo krave celo leto, in 80, v katerih traja spuščevalna doba le nekoliko mesecev, Štetje goveje živino se bo vršilo v posameznih občinah vsako drugo loto.
Ne bo dopuščena ustanovitev novih spuščevalnih postaj v krajih, v katerih je zadostno število potrjenih bikov.
Ti ukrepi predstavljajo radikalno obnovitev pravilnika in ključ govedorej-skega vprašanja v furlanski pokrajini. Bikorejci in živinorejci se morajo prepričati, da jo le od njih medsebojnega sodelovanja odvisno izboljšanje govedorejo in večji dohodek naših hlevov".
Povišana skočnina in razmerje med j biki in kravami stremita za tom, da se I doseže večji odstotek z dobrimi biki ! oplojenih krav (najmanj tlo 00%) in da se zagotovi bikorejcem primerna korist, ne da bi bili prisiljeni k preobilnemu izkoriščanju svojih plemenjakov. Ker nikdo ne mara delati v zgubo in ker zdi živinorejcem skočnina previsoka, si pomagajo bikorejci sedaj s pretiranim spuščanjem, kar je neprecenljive škode za nov naraščaj. Preiskave so dognale, da se vsled pomanjkanj:! bikov oplodi mesto 90% le S 60'*, k bikom prignanih krav in jtinic.i
(Dalje prihodnjič). !
IZ URADA TRŽ. KMETIJSKE DRUŽBE
V TRS'ITJ.
No pozabimo na sadno drevje!
Sadno urejeni sadovnjaki tako v bližini me»ta kakor v oddaljenejšeh dolinah in poljih bi morali biti nekaj narodnega, kakor so narodni taki sadovnjaki v drugih deželah, posebno v severnejših. Obrezovanje sadnega drevja se vrši v drugih deželah vsaj vsako drugo loto. Sadno drevje se drugod vsakih par let tudi okopi ie in pognoji, tako z domačimi kakor umetnimi gnojili. Tudi na drevju škodljiva golazen in glivične bolezni, katere imajo ravno pri nos največjo zaslugo na nerodovitnosti naših sadnih dreves, dobijo od umnih gospodarjev svojo zasluženo kazen. Drugod se začnejo bojevati proti raznim škodljivcem I sadnega drevja vsako leto že spomladi, j predno se ii škodljivci najprej povsod raz-i širijo in potem se šele spomnimo, da bi bilo potrebno nekaj ukreniti — in žal tudi potem ne dobimo še boljših ukrepov, nego ja v Kanje in tožarenje nad «usodo».
Zganimo se. pobrigajmo se pravočasno! Ne prepuščajmo sadnega drevja usodi. Ravnajmo s sadnim drevjem, kakor ravnajo kmetovalci drugod. Ako že ne moremo in nočemo pred njimi; pa vsaj posne-majmo jih in sadno drevje nam bode tudi »ivaležnejše nego drugod. Saj je vendar dobi o /.nano. da sta tako zemlja kakor podnebje pri nas za razno sadno drevje kar najbolj ugodna.
Tržaški blagovni trg
F. C. — Trst, 14. II. 1920.
življenjske potrebščine. — Poslovanje v pšenici na italijanskih tržiščih je bilo v splošnem omejeno. Opažalo se je, tla se trgovcev in mlinarjev polašča radi na iz-varnih tržiščih nestalnih cen nervoznost in celo n«volja. Cene ne kažejo nikake izrazile tendence. V tekočem letu — ki ga lahko nazivi jemo leto negotovosti —, se nikakor še ni izkristalizirala ona običajna kupčija, ki je navadno regulirala tržni položaj. Nasproti hudobnim mlinarjem nastopajo še hudobnejši u vozni čar j i. Radikalna izprememba današnjega tržnega položaja je skoro nemogoča, ker špekulacija nima zaenkrat pri roki vseh pripomočkov, ki so ji za manevre na svetovnem trgu potrebne. Cene severnoamriške, La Plata in ruske pšenice so za nekaj točk nazadovale. Enako se je zgodilo tudi z domačo (italijansko) pšenico. Mlinarji so se v tekočem tednu zanimali predvsem za La Plata in rusko pšenico, ki je cenejša kakor severnoameriška in avstralska. V domačem blagu nobenih pomembnejših zaključkov. — Koruza. — Ne izgleda, da bi bile zaloge tržaških trgovcev bogve-kako obilne. Konsumenti so namreč zelo rezervirani in najpotrebnejše količine nakupujejo kar sproti. Kupčije z jugosJoven-sko koruzo se vrše na bazi 155 do ItiO dinarjev za metrski stot in franko jugoslov. državna meja. Jugosiovenske ponudbe rastejo od dneva do dneva. — Moka. — Tržaški trg je slab in zanemarjen. Cene se za silo (trže, toda tendenca je precej nestanovitna. Nezaupanje v sedanje cene je popolnoma upravičeno, ako se pomisli, da domači mlini ponujajo terminsko moko ^poznejša dobava* po znatno nižjih cenah nego so dosedanje. Povpraševanje po koruzni moki je precej živahno. To se pa dogaja radi nizkih cen koruze, pomanjkanja denarja radi slabih zaslužkov. Prebivalstvo kupuje namreč le najcenejše življenjske potrebščine, med katere spada tudi koruzna moka. Koruzni zdrob stane na debelo po L145, sijana moka po L 120 za metrski stot. — Cene testenin so ostale neizpremenjene, a povpraševali je se giblje v običajnih mejah. — Severnoameriška centri fugi rana mast v sodih je nazadovala za 20 lir pri stotu. Ostala mast je nespremenjena. Cene alanine so običajne. — Mleko je obdrialo svojo staro ceno. Maslo je radi prevelikih potmdb popustilo. Povpraševanje po siru se ja poslabšalo. To velja tudi xa tolminski oziroma bovški sir. — Kava — Zopet j« treba zabeležiti nestanoviten teden. Medtem, ko so ostale cene gotovega blaga večinoma neizpreme-njene, se tega m more trditi o bodočem blagu, katerega cene so bila na tukajšnji borzi podvrisne precejšnjemu valovanju. Poslovanje js bilo sačetkom tedna nekam čvrsto. Ta tendenca pa se ni uveljavila pri vseh borznih sestankih. Tečaji so ▼ zadnrJ* treh Anah nazadovali za 5 do 30
točk pri 100 kg. Ta predmet se je, kakor se zdi, pocenil radi tega, ker je hrazilijska vlada uvidela, da bi za del j Časa ne mogla vzdržati valoriziranih cen kave. Brazilija je spričo tega dejstva cenejše ponujala. — Olje je še vedno nestanovitno. Za sedaj je pa obdržalo svoje cene. — Sladkor ni nazadoval v oni meri. kakor se je z ozirom na različne alarmantne in nekontrolirane vesti pričakovalo. Italijanski sladkor stane franko čistilnica po ti40 ^6*50	So-čivja je na trgu v izobilju. Detajlisti pa se še vedno niso prilagodili padajočim cenam. Najbrže še niso izpraznili svojih starih zalog. — Južno sadje. — Cene nekaterih predmetov so v produkcijskih deželah zelo poskočile. Ta dogodek je po mnenju tukajšnjih trgovcev treba pripisati pičlim zalogam. Trst pa zaenkrat ne dovoljuje zahtevanih cen. Inozemstvo se za južno sadje le malo zanima. Radi tega se pričakuje, da bodo producenti morali popu-, ščati, ako bodo hoteli kaj prodati. — Razpoloženje za pomaranče, limone in mandarine je izvanredno slabo. Čeravno so! Poljaki znižali uvozno carino, se povpra-šenje po imenovanih predmetih kljub i temu ni zvišalo v oni meri, kakor so trža-| šk! izvozničarji pričakovali. Krivda leži v j gospodarski in finančni krizi poljske te-1 publiko. Nemčija bojkotira te poljedelske predmete. Zaloge so polne in trgovci zaenkrat ne vedo, kaj bi ž njimi počeli. Za izvoz namenjene pomaranče, limone in mandarine potiskajo lokalne cene navzdol. — Povpraševanje po krompirju je neizpremenjeno. Notira na debelo po L 80—90 za metrski stot.
—	Kolonijalno blago. - Kava Santos prvovrstna L 1310—13t»0, ista superioir 12C0 do 1310, ista srednje vrste 1180—1200, ista slabše vrste 1130—1180, Rio fine vrste L 1150-1200, ista dobra 1100 -1150. isto navadne vrste 1050—1070. — Kakao bahiaj L 575—600. isti Thome «00—625. Španska j paprika L 700—900. Poper Singapore črn! 1000, isti bel 174, isti Batavia črn L 1600,; isti Mu n tok bel 17b0, isti Tellicherrv 17001 do 2250 za 100 kg. — Olje: dalmatinskoj L 850—900. istrsko 900—900, sezamovo naj-j boljše 690—735, arachidovo L 620—080,
Jarachidovo jedilno 700—760, cvetlično rafinirano 560—620 za 100 k*. — Riž: extra! glaziran L 245—250. isti II. vrste 235 -240,1 isti III. vrste 230—235, C.arolina 325—395, 1 Sai^on 1 195—205, Burma št. 2 L 190 1951
iza 100 kg franko skladišče.
j -
—	Milo in sveče. - Milo (uso Candia) v zabojih o d50 kg L 420 -480, ucarsiljsko I L 430—500, isto II. 400—400, barijsko zeleno I. 430—470, domače I. 400- 450. domače navadne vrste 380 430, rumeno I. L 400 do 440, isto II. 36—420; sveče Mira II.
do 420, napoljske 300—340 za 100 kg.
—	Vino. - Na vinskih tržiščih starih po krajin — izvzeti so nekateri kraji Apulije, Kampanije, Emilije in Romanje — vlada neprestano mrtvilo in pomanjkanje kup-; čijskih zaključkov. To zadostuje kot do-: kaz. da se še ni pričel toliko pričakovani j izvoz italijanskega vina v inozemstvo, kij je pri pomanjkanju likvidnega denarja še j vedno neodločno in rezervirano. Cene pašo se neglede na mrtvilo vzdržale in mestoma celo pošteno okrepile. Menda se je ravno spričo tega dejstva povečalo zanimanje lokalnih trgovcev in gostilničarjev po domačem pridelku. Istrska prvovrstna vina notira jo franko klet 240—250, a vi pa v-j ska L 250—260 za hl. Po takozvanih «re-j zanih» vinih in po vinih slabše vrste se v Trstu prav nič ne povprašuje. — Švicarji so v zadnjih dneh nakupili precejšnje množine južnotirolskega vina, s katerim so glasom vesti Švicarskih listov popolnoma zadovoljni.
—	Krma. - Položaj v kupčiji z ovsom se > je z ozirom na prazne zaloge zelo izbolj-I šal. To pa velja samo za gotovo blago, i medtem ko ostaja terminsko blago še na-I dalje .zanemarjeno. Vagonsko blago notira brez mestne užitnine L 132 za metrski stot. Poznejše dobave ostanejo cif Trst 1*3 šilingov za tono. — Seno zelo konkurira ovsu. To se dogaja radi današnjih slabših zaslužkov voznikov. Navadno seno stane na debelo L 32. stisnjeno za konje L 36 in sladko za govedo I. 38. Na drobno v skladišču stane L 50 za metr. stot.
—	Perutnina in Jajca. - Piščanci so poskočili za 2 liri. Ostalo blago je nenizpre-j menjeno. — Jajca so v preteklem tednu ponovno nazadovala. Na drobno stanejo po kakovosti od 65 tlo 75 stotink. Blaga je 1 v izobilju na trgu.	t
Borim poro«««, |
OF.VTZE:	j
Trst, 15 fehr Amsttrd&m od	do 997—
Belgija ed 112.25 do 11» - : Pari* 91 25 do 92. -London od 120,45 do 120.60 ; New Vork od 24.70 I do 24.80; Španija od 848— do 363.— ; Svira od 476.— do 460— ; A tone od 35.7» do 37—; Beiliu I od 5oS.— do 592.— ; Bukareit od l0.2o do U.--Praga od 73.25 do ?3.75: Ogrska od 0.0345 do 0.<«50; Dunaj ed —.347 do — .3S1; Zagreb od 4,t.50 do 43.7f>.
ReDOčljake obTosolo« 6*
VALUTE:
1 rs t; 25. februarja. Avetrgafce kroa* od 0.034.'. do 0.0350; dinarji 0*43.2* do 43.75; dolarji od 24.60 do 24.75; novci po JO franke* od 94.— do !»7 — fnut Iterling o4 120 25 do 1*".50.
DAROVI
Na svatbi Ivana Cefuta in gčne. Pavline Hariž se je nabralo v Povirju 12 L za »Šolsko društvom. J. P. iz Dobravelj daruje 5 L «Šolskerou društvu*. Bekar Franc, Se- j Žana, daruje mesto cvetja na grob pok. Štefana Siškoviča 10 L za «Šolsko dru-Štvo» Vsem darovalcem srčna hvala!
D. K. N. Tommaseo - Trst daruje B. F. L 10. (Denar hrani gl. ur. prof. Peric.)
Spominjajte se ob vseh prilikah z darort Mjažka kuhinje ¥ 6orid
Zaloga domačih i.
Vipavsko, istnki refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Viato XX tMtam. bri M (prej Acquedotto) na drobno in za družine Vta Gl«ll«l»l 32. Telef. 2-41
Priporoča se lut«i
M7)	nt iTftANCAR.
JAKOB BEVC
urama In zlatavna
Trst, Campo S* Giacomo 5
Zlato kupuje v vsaki muožini {»o najvišjih cen:th
Krona plačuje višje kot vsi drugi.
Zaloga raznovrstnih ur in zlatenine.	(761
Kinematosrafični aparat
„ICA"
rabljen, v dobrem stanju, popoln z vsemi pritiklinami se proda po nizki;
ceni.	(259)
Ing. RIGHI & VIDOVICH — Trst Via Sanita 8 (vogal Porporella)
j Zdravnik za zobe in usta
I Dr. Lojz Kraigher
i sprejema vse dni v tednu | v Gorici na Travniku št, 20
ob sobotah in nedeljah pa tudi
[	v Ajdovščini št. 146
I	nasproti ljudskemu vrtu (190)
BE pt 2.19
plačuje	*
ALOJZIJ POVN, Piazza Garibald! Z
prvo nadstropje
Paz<"tv na naslov!	Pazita na naslov'
Predno nakupite kuhinjske potrebščine, obiščite dobroznano tvrdko
IVAN KERŽE
v Trstu, Piazza San Giovanni št. 1
ki itna vedno v zalogi kuhinjske potrebščine vseli vrst aluminija, emajla, .porcelana, steklenine itd., pripravne tudi za priložnostna darila. 192
Prtprifajt« sc o itlikfh cenah in točni postrežbi —
Predno prodaste
kun, lisic, vider, divjih koz in druge divjačine kakor tt»di domačih živali, vprašajte za ceno
FRANCA STKE3
KOBARID
Zaloga usnia in vsakovrstnejja obuvala na drobno in debak).
Blago prvovrstno.	Cene zmerne.
basi u .Cdinosir
imajo najboljši uspeh
MaSkeradne obleke
posajuje
L. VALCINI
Via Ireneo della Croce 10 (Mih gMiftti biurt Ob priliki plesni prireditev odprto celo noč.
'si	Zobozdravnik
Hed. U. dr. D. Sardoč
speci]:lif 4 za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU ; Via M. R. Imbriani 15,1. (prej Via S. Otaai)
^	od 9-12 in od 3-7	J
1 jI_;__ rm
j - —. šli «
I Zastavne listke, Km, j srebro, zlato, briljante 1
kupuje in plačuje pi» najvišjih cn.ili
Albert Povh — urarna |
Trsti Via Maszini 46 '2A? j BKaK^BfcAeanafiiiL i HUSB^-«-	s.
Najvišje cene plačujem za j ^^ ^ ^^
kynf ziatis,	^
Sisis,
dihurjev, vietor,	£
ja2S5scavvn?a£k, va- Q , Ji veric, krtov, divjih in domačih zajcev.
D. WiNDSPACH
Trst, Via Cesara čtattlsli št. 10 il, nadsir., v.^tj 15	• o
Sprejemajo se pošiljatve po posti
j Tržotko p9tfliin!;G
I in hranilnici
I retjistrovsi'a za druga z omejeni o pnoS^.jj nraci»|e v ivojl lastili HIŠI ulica Torrebianca 19, i. nadst.
I Sprejema navadne hranilne vloj>e na I knjižice, vloge na tekoči lačun in vlog« za čekovni promet, ter jih obrestuje
l^r po 4% j
večje in sialne vloge po dogovoru.
[ Sprejema „Olnarje" na tekočI račtn in jh obrestuje po dogevoru. Cavpk cd vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknji/be, menice, n-stave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Na razpolago varnostne celice (sa'e)
Uradne ure za stranke od 8 v, do 13 lo od IS do 18
Ob nedeljah je urad zap^t. Ste v. telef. 25 - t>7.
intšttitg slin, denarni ag
TISKARNA .EDINOST' v TRSTU
•*9*#t9fttfVVt	-------------^
•	Izvršuje vsa tiskarska dela v najmodernejem stilu kakor j
*	1 ■ ■■	.	I •tudi v veftbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernejimi stroji, :
: črkami, Lynotype,_3tereotypijo ter rotacijskim strojem. :
j Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. •
Ulica S. Francesco d'Assisi 20
J^ IZŠEL JE r Roman v treh delih	i
MOČ PRETEKLOSTI
ISftMll V. I KrtSaaovmk«.	1
Is m*člm> prmdel IVAN VOUK	r 9
C«n L po poSU priporočeno L 7'40. V inoiemstro	^ 1
I L HO proH v laorej poalaaema znesku. - Rom a n {« li-	r %
dala Is irioBh tiskana Bdtaost - Prodala: Tiskarn«	. I
Edinost v Trik, Via S. VVancesco - Knjigarna	jfT^i 3
Stoka, Via Milano 97 In žen. dobr. odrelee)« v Trstu,	"J
Nar. Knjigama, Ooriea, Cardnccl 7. -Krslgker Josip, Postojna.	g