„,1 nn> 1» prtnikot. tZiit »d I«Wa»a. PROSVETA N 1 * » ^ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrvdniAkt in apravnlAki nrtMiorl. S067 H. U»nUtJ« A«*. OffW» of 1'ubhrattoo: M6T South U«odaU Ay. TtUpkon«, Rockw«U 4904 ^jttbab xxviil IUU j« *-00 CHICAGOt IL1-. PETEK. 2. AVGUSTA (AUGII8T 2J, 1M&- SubKiripUoa 16.00 Y#«rlJ. ftTEV.—NllMIiKK 15« Accaptanea for »ailtng it «fw«i*l r»U «f potUf« prnvl<|«d (tr ta Mctioa 1101, A«t of Oet. I, 1917, »uthorii.d on Jete 14, ISIS. Helavcem nevarno postavo so skovali v VVashingtonu Tjdingiov zakonski načrt, ki prepoveduje vsako mtmeno in tiskovno ''hujskanje vojaštva k nepokorščini," je nevarna past, v katero se bo Ithko ujelo na tisoče organiziranih delavcev da tudi delavski listi, ki bodo upravičeno kri- P* tizirali vojaško razbijanje delavskih stavk. V senatu je bil ta zakon sprejet brez ugovora ■JU Vvkington. - (FP) — Dasi ic noben zakonski osnutek lo ogražal svobode tiska ka-jo predlo? senatorja Ty-in kongresni ka McCor-u katerim stoji vojni prtment, ni v kapitalistič-tisku nobenih protestov protonu nameravanemu atentatu civilne svobodščine. Osnutek je naperjen proti šir-idej bodisi z besedo ali tis-katere armadni štab z j militaristi vred smatra za trirne" in izpodjedanje pogine med vojaki. Za kršite-ki je lahko vsak urednik in Ktlj, predvsem pa delavski radikalni, in vsak agitator, je rim stroga kazen. "Vsak delavski list, ki bi na kršenkoli način kritiziral ar-•do ali mornarico, bi bil lah-atrt, ako ta predlog postane »," pravi delavski depart-rt organizacije Natl. Council Prevention of War. "Vsak viki govornik bi bil lahko ■lan v je^o in kaznovan z glo-če bi kritiziral narodno gar-ndi razbijanja stavk ali de-Mtracij. U osnutek napeljuje vodo na podjetnikom in izpodkopa-■oc delavstva, ker bi bil kaz- wak poskus v besedi ali de-Sju. ki bi bil naperjen proti nju vojaštva in policije, fcrijebila poslana proti staV-'jem. "Ako hoče delavstvo protekti-pravice, katere so mu svete, 'lije potrebna takojšnja ak-'»c ubije ta nevarni zato načrt," pravi ta pacifi- organizacija. V *natu je bil sprejet ta o-■kk. oziroma porinjen skozi, VN*ke o|K)zicije. Noben iz-■ progresivnih senatorjev se proti. Izdelan je bil v ^partmentu in pred od-^ m Vojaške zadeve so do-w®do le zagovorniki. V niž-tornia sta ga ustavila dva **«ivna kongrcsnika. Obsto-Pa velika nevarnost za njego-1'Prejet jp, ker ga očividno JJ tudi administracija, ki ttlio Nj militarist^na ka J* bll» reakcionarna Hoov vlada. -i?f {^'""»em zakonu lahko »branil« tudi šir-proti vojne knjige in1 -T.V>*kc aniimilitaristične 1 ,n k,,t ** omenjeno, bi lovati proti raz- i'" državni milici- Z!'lir,,ni« »'« bil podvrst' kazni. metecev ««Poro za tiskovno ^Poko v Nemčiji 1 «Vf. - fluvec v ti-t '»rrachu, Badenska, l ,r». obsojen na aedem * H - razialje- K, r J<- nanj padla P«ur Heil Zastrupljevanje avtnih delavcev Nad 900 se jih zastrupilo s svincem samo v eni tovarni Domače vesti Detroit.—(FP)—V avtni industriji je zastrupljevanje delavcev s svincem postalo tako nevarno in notorično, da je državni delavski Itomisar opozoril vse zdravnike v avtnih centrih o zakonu, ki od njih zahteva točne podatke o žrtvah okupacijskega zastrupljenja. Vsak slučaji morajo po zakonu prijaviti državni zdravstveni oblasti. Zastrupljevanje s svincem je v tej sezoni bolj notorično ka-1 kor je bilo v preteklosti. Razlog bo najbrže v večjem priganja-1 štvu. Samo v eni tovarni Dodge Co. ae je zastrupilo 936 delavcev, kolikor je znano. Zastrupljenje s svincem je ena najhujših okupacijskih bo-| lezni. Ne udari samo na pljuča in druge organe, marveč tudi na možgane. Neki žrtvi, ki leži v bolnišnici, so dali že 15 transfuzij krvi. Kakšna je ta bolezen, je najbolj razvidno iz poročila R. N.| Grayja, načelnika skupine ekspertov Aetna Life Insurance Co., ki so nedavno preiskovali j položaj v avtnih tovarnah v De-troitu. Posledice zastrupljenja s svincem lahko rezultirajo v "resnih mentalnih neredih, na primer v histeriji, odpovedi možganskih živcev, oslepelosti, akutni ma-niji, deliriju ali izgubi spomina. Položaj bolnika lahko postane tako resen, da ga je treba zdraviti v umobolnici." Kljub temu je pa biznis za avtne magnate letos izredno dober. Saj je General Motors že v prvi polovici leta naredila preko 82 milijonov čistega profita. - -Deklica ubita na centi Gilbert, Minn. — Pred nekaj dnevi se je tu smrtno ponesrečila Jeanette Drešar, stara pet let in edina hčerka svojih staršev. Igrala se je z otroci na ulici in zlezla na zadnjo stran av-totruka za razvažanje ledu. Ko je voznik, ki ni videl deklice, pognal, je padla na cementi tlak in 8e tako težko pobilfc, da je Še tisti dan umrla v bolnišnici. Dva nova grobova v ( levelandu Cleveland. — Te dni je umrl Jos, Rus, star 50 let in doma iz Milave pri Zatični na Dolenjskem. V Ameriki je bil 85 let in tu zapušča ženo, hčer in brata, v starem kraju pa starše, brata in tri sestre. — Dalje je v bolnišnici umrl Frank Tomšič, star 68 let in doma iz Dečje vasi pri ZagVadcu-iFužinah. V Ameriki je bival 30 let in tu zapušča sina, v starem kraju pa ženo. Calumetake novice Calumet, Mich. — Dne 28. julija si je sam končal življenje Charles Butkovič, star 29 let, ki je stanoval v New Townu. Zapušča ženo in šest majhnih o-trok. Pred leti je bil poškodovan v rudniku in družba mu je plačeval« odškodnino, ker je bil nesposoben za delo. Odffkodnina mu je potekla in to ga je spravilo v obup. — George B«riČ iz Raym-boltowna je bil zadnje dni težko pobit, ko se je prevrnil avto-truk, v katerm se je vozil. 11 " Stav kar ju ni pomagal patriotizem Longvievv, VVash.—Ko je zadnjič policija napadla tukajšnje lesne stavkarje, ni prepevanje patriotičnih pesmi nič pomagalo nekemu 60-letnemu stavkar-ju. Ko je policija pričela mahati po njem, mu je privrela iz grla "My Country 'Tis of Thee" kar pa ni ustavilo policijskega količka. Pričel je še s "Star Spangled Bannerjem," a ni pri-šel daleč. Je prej omedlel radi udarcev. Spoznal je, da je »"8weet Land of Liberty" le za izkoriščevalce. Korumpirani šerif in delavska stranka Mesto je ociganil $10,000 za '04 , % , "tk HfiH H •V točil iz v n tira j* T««*. _ Ubit 1. a* i '►toma apačil Hitler." Na-,itw"l»iM objavil ' 'rkar pome- Hitlerja!" 10 ubitih U«M«t potni 20 ranje- ko je vl«k linij« 'fuctvillu, se J« km«- | B ur bonski »odrti k proti kritiki Chelaea, M«ss,—Okrožni sodnik S«muel R. Cutler Je te dni kaznoval VVestern Union Tele-graph kompanijo s $500 globe radi "žaljenja sodišča." Družba je namreč poslala nekaj protestnih telegramov od prijateljev nekih obtožencev, ki ao bili pred tem sodnikom. Če bo tudi višje sodišče vzdržalo tega burbon-skega sodnika, bo bolj ko kdo drugi prizadeto delavsko in II beralno gibanje, ker bo vsak protestni telegram proti "justi-ci" lahko postal—ialjenje sodi Ka. _____ Pateraon, N. J.—(FP)—Zagovorniki neodvisne politične akcije so bili v pravem, ko so delavstvu pripovedovali, da potrebuje svojo stranko. V tem jih je zdaj podprlo tudi odkritje korupcije v uradu okrajnega šerifa, ki je "prekratek" za f10,000 in je okrajni odbor bil prisiljen nastopiti proti njemu na sodniji, čeprav je tudi šeri^N«*J[hjyp«s Manly dober demokrat. Rezultat odkritja te korupcijo in pa večmesečna agitacija za ustanovitev lokalne delavske stranke sta dala temu gibanju nov |K)dvig. Na oklic centralne unije se bo 11. avgusta vršila konferenca za ustanovitev delavske stranke in za spremeni-tev tednika Printers. Voice, ki ga izdajajo stavkajoči tiskarji, v dnevnik. Konferenca sicer ni bila sklicana s izrecnim namenom, da ustanovi novo stranko, ampak le za razpravo o politični situaciji. Splošno se pa pričakuje, da ho na tem sestanku prišlo |do ustanovitve lokalne delavske jstranke. Okrajni šerif je bil predmet .kritike U' dalj časa. Toda okrajni odbor je nastopil proti njemu na sodišču šele radi Velikega javnega pritiska. Pravi, da je omenjeni denar |*»rabil za "od-jvetniške stroške" pri sestavljanju lastninskih pravic. Ker ga pri tem zagovarjata tudi oba 'meščanska dnovnika, ki prejemata od šerifa oglase, upalo h ukani, ki so pri obeh liatih za •tavkali te pred 16 meseci, da se jim bo [»osrečilo spremeniti avoj tednik v dnevnik že v pri-četku »«pte«bra. Nacijski režim ' v finančnih krčih Dr. Schacht svari pred velikim polomom ! 1 Berlin, 1. av«. Dr. Hjalmar Schacht, predsednik nemške državne banke in ekonomski diktator v Nemčiji, je včeraj resno svaril nacijske glavarje, da Nemčijo ograža finančni polom, Če ne bodo hitro ponehali nemiri in nacijske persekuvije Židov in katolikov. Pritisk organiziranega bojkota z vseh strani zunanjega sveta goni nemško zunanjo trgovino v gotov propad. Finančna in ekonomska kriza je vsak dan bolj akutna, svari dr. Sch«cht. Uemške veletrgov-ske tvrdke v Berlinu so popl«v-ljene z odpovedmi naročil; zunanja trgovina je padla 25 do 50 odstotkov od lanskega leta. Na drugi strani ailno raste draginja. Na primer cene mesnim jestvinam so porastle 40% v zadnjih šeatih mesecih. Kljub tem svarilom časopiani napadi na Žide in katolike še niso odnehali. V Kellersburgu je tajna nacijsk« policija izgnala katoliškega duhovna Esserja iz mesta kot "sovmžnika države". Opat Kari Heialng je bil obsojen na tri in pol leta ječe, ker je poslal 20,000 mark v inozemstvo. Njegov klošter v Sleziji mora ta denar povrniti državi. UNUSKI VODITELJ UDARIL PO HUEYJU LONGU Imenuje ga "navadnega sovražnika" organiziranega delavstva LONG MU ZAGRO. Z1L S PORAZOM Tekstilci zahtevajo nov 'New DeaF Kongresu bodo predložili sličen zakon kot je Guffeyjev osnutek Sodnik udkril po voditeljih stavke Poslal jih j« v ječo radi kiiitvs iaiunkcije Cleveland. — (FP) — "In-junkcijski sodnik" VValter P. McMahon je udaril |x> voditeljih tekstilnih stavkarjev pri Indus-trial Rayon korporaciji in poslal v ječo W. H. Kasaona, Arthurja Lathropa in Fredericka Norton«. Prvi je organizator mednarodne tekstilne unije, ostala dva pa funkcionarja krajevne unije. Kasaon je dobil 10 dni zapora in $300 gloln1, ostala dva pa po deset dni suspendirane kazni, |N>leg $50 globe za Lathropa. Dva druga unioniata sta bila oprošečna. K obravnavi je prišlo 800 stavkarjev. Vsi so bili obtoženi "žaljenja sodišča," to je kršitve injunkci-je, katero je sodnik McMahon izdal pred nekaj tedni proti rajonskim atavkarjem. Kasson je tedaj menda rekel nekemu poročevalcu, da "organizirano delavstvo ne bo trpelo injunkcij. Skrbeli bomo, 'da bo ostala tovarna zaprta, čeprav gremo vsi v ječo." Pri (/bra^tiavi je Kaason sicer to zanikal, ampak ni hotel sodnik verjeti niti izjavam njegovih prič. Ka*son Je namret'* pri srni ni k u—in pri družbi— najbolj črno zapfs'an in ga je McMahon že vnaprej obsodil. Obsodbo Je namreč že pred <*b-ravnavo pokazal nekemu poro-čevaleu in je bilo torej vse argumentiranje s strani obrambe bob ob steno. Sodnik je spremenil le denarno kazen z dvesto na tri sto dolarjev. Ker sta bila v neki drugi stavki obsojena ng je "navadni sovražnik" organiziranega delavstva v Louiaiani. Tako pravi podpredsednik državne delavske federacije George K. VValla-ce, ki v odprtem pismu potiva predsednika federacije in vse organizirano delavstvo, naj pri prihodnjih volitvah v januarju naatopi proti "skupnemu sovražniku" l*ongu. Wallace pravi v odprtem pismu, da ima državna delavska federacija "krasno priliko pomagati državi," če se vrže v kampanjo za poraz Longa. Predsednika državne delavske federacije E. H. VVilliamsa vprašuje, "kako more podpirati program tega despota." "Pod L o n g o m," nadaljuje VVallace, "ao padle plače v državi, zvišan- je bil delovnik in razmere, v katerih se nahaja de-lastvo, se stalno poslabšujejo. Za njegovimi sladkimi beaedami o 'delitvi bogastva' je brezobziren antidelavskl program. "Pod njegovim režimom ni bil sprejet en sam zakon socialnega značaja, dasi je bilo mnogo ko-ristnih osnutkov pred državno zbornico, kjer so vsi zaš^all.' "Res je, da Long glasuje zveznem kongresu za vsako stvar, ki jo delavstvo zagovarja, toda iste ljudi popolnoma Ignorira v svoji državi, Brezposelne je potisnil v bolj brutalno strs-danje kakor katera druga država. Niti enkrat se njegov« legis-latura še ni bavila z vprašanjem relifa." VVallace obtožuje Iionga specifičnih grehov proti delavstvu. Po radiu na primer večkrat pripoveduj«' poslušalcem o lepih cestah, ki so bile zgrajene v l/oui-siani pod njegovim režimom. Zgrajene so bile ob nesramno nizkih plačah, pPavi podpredsednik državne delavske federacije. loročilo se glaai, da je aovjetska podmornica H-3 na manevrih v Finskem zalivu l»red enim tednom trčila ob drugo tadjo in utonila s 55 možmi vred. Podmornico bodo zdaj skušali dvigniti. Druge j>odrohno-sti nmo bile objavljene. TI toč oseh utonilo V Mandžuriji lUinking, Mandžukuo, 1. avg, — Japonska časnikarska agen-tura R^ngo poroča, da je okrog li/oč ljudi izgubilo življenje pri povodnji v okolici Antunga. Nevv York. — (FP) — Glavni odbor United Textlle VVorkers unije je na svoji zadnji seji v tem mestu sklenil, da bo od kongresa zahteval nov "nevv deal" za tekstilno industrijo in predvsem za delavce. Podpredsedniku Francisu J. Gurmanu, ki ima urad v VVashingtonu, je naložil, na i skrbi, da bo sličen osnutek kakor je Guffeyev za premogovno Industrijo predložen že v tem zasedanju. Osnutek je že skoraj izdelan in ga bo predložil kongresnik Henry Kllenhogen iz Pennsylva-ni je. Določal ho minimalno plačo $15 na teden in maksimalni delovnik 35 ur na teden; nadalje opredelitev produkcije, kolektivno pogajanje lil licensiranje vseh podjetnikov ter pravilno znumkanje vseh tekstilnih produktov. Vseboval bo tudi do-ločin* za moderniziranje tovarn in produkcije. Licensiranje bi bilo glavni ključ za Izvajanje zakona. Obratna dovoljenja bi izdajala posebna vladna komisija sedmih članov, ki bi izvajala zakon. Brez tega dovoljenja bi ne mogel obratovati, osiroma postavi ti blaga na trg, noben podjetnik. To se tiče tudi alrovln. Pri Izvajanju zakona bi bile uprežene tudi druge vladne agencije— poštni department, RFC, TVA In dmge vl«dnc »vtoritetu. T« »«kon Je v gl«vnem osno val podpredsednik German, vod* j« lanske tekstilne stsvke. On |e mnenja, da je Industrija preveč kaotična in tekstilni delavci preveč izkoriščani ter v |>esteh kapitalističnih fevdalcev, da bi mogli dvigniti avoj življenski standard brez vladne akcije. ANGLUA, FRANCIJA KUJETA FORMULO ZA MIR Mussolini podržavil premog in kovine v vojne svrhe ABESINIJA SE PRO-TIVI MANDATU Kaj stori Amerika na nemško noto? Kongresnik pravi, da je kapitan Bremena sam odgovoren za izgrede - v Ženeva, 1. «vg. — Svet Lige narodov, ki rešuje italijansko-abesinaki spor, zboruje za zaprtimi vrati. Glavne razprave s« vrše na privatnih sestankih med voditelji angleških, francoskih in italijanskih delegacij. Uradnega poročila o kakih zaključkih prvi dan zasedanja ni, je pa dovolj privatnih govoric in šepetanj, iz katerih je posneti, da sta francoski premier Uval in predstavnik Anglije Kden najbolj aktivna. Ta dva kujeta formulo zu ohranitev miru v vzhodni Afriki. Kolikor je doalej znano, so se glavni voditelji sedinili, da po-mirjevalno in arbitražno delo se mora nadaljevati in ne Italija niti Ahesinija se ns^sme zateči k orožju, dokler thijk to delo. Ni pa znano, če bo Italija pri volji sprejeti ta sporazum. Addla A baba, 1. avg. — Abe-sinski vladar llaile Selassie Jo včeraj izjavil, da Ahesinija odklanja vsako barantanje v Ženevi glede svoje delne ali popolne neodvisnosti. Alantinija Je pripravljena na žrtve do gotove meje, nikdar pa ne bo brez boja privolila v idejo mandata, pa naj mandat upruvlja direktno Liga narodov ali Italija v Imenu Lige n«rodov, Denarna panika v Addis A-babf je prenehala In trgovci, ki so bili dva dni ua štrajku, so odprli svoje prodajalnice. (V Ženevi so že večkrat namignili, da v skrajnem alučaju hI se konflikt v vzhodni Afriki dal rešiti na ta način, da Liga narodov .prevzame Abesinijo pod Ivojo kontrolo, nakar jo lahko mandatira Italiji za neko dobo. Na ta način Je Anglija dobila mumlat nad Mezopotamijo in Francija nad Sirijo takoj |h> vojni.) Kini, L avg. — Mussolinijeva vlada je včeraj z dekretom prevzela monopol nad premogom In Sam kovinami. Vlada je razglasila, da od tega dne samo država razpolaga /. vsemi zalogami premoga in koksa v Italiji ter z zalo- VVashlngton, D. (\ Dlckstein, demokratski kongresnik iz Nevv Vorka, je rekel v sredo V nižji kongresni zbornici, da Združene države nišo g"»ni kovin, uključivši Imker, dolžne prositi Nemčijo za opro- kositer, nikel J n pločevino. Ita-ičenje zaradi izgredov na kro- lij« uvaža i/, tujine vso rudo za vu nemškega parnlka Bremena kovine in v.* premog, ker sam« v Nevv Vorku zadnji teden, če-'nima tega materiala. prav so komunisti izzvali Izgre-j ----- de in zagnali nemško zastavo s Offaben, divjaški zločin parnlka v reko H udarni. Hitler,! . . nQ profeBorju Jeva vlada je poslala ameriški r vladi protestno noto glede tega Chimgo. Dne 31. julija Incidenta In zahteva, da ame-" zjutraj o našli HH-letnega dr. riftke oblasti kaznujejo odgovor- VValterja I liauerja, profesorja ne osebe. | kemije iz Kirksvllla, Mo„ težko Dlckstein je izjavil, da je ka- ranjeinga v njegovem lastnem pitan parnika Bremen sam od- avtu pred gasollnsko |Nistajo na govoren za Izgrede. Policijska križih u Htony Island ave. in 71. /.as/ita na pomolu ni bila zadost- Plače Nekdo mu je t Žepnim na, toda kapitan je kljub poli- nož**m razme uril spolne organe/ eijskemn svarilu dovolil vsako- MoZa so od|>elje(i v Jarkson mu, da je lahko stopil na par- |'Mrk l*>lnišnirv, kjer pa je kina nik, Na ta način je grupa ko- |u j otern umrl vsled izkrvavljo-munistoV prišli* na ladjo in u-'nja Predno je umrl, Je dr, Bau-prizorlla demonstracije proti >r, kolikor je mogel še govoriti, Hitlerju. | razodel, da gre sa divjaško ma- Državiii department Je jse fcVvanj«, ki ga Je nad nJim iz-plavljen z brzojavkami, ki pro- vršil neki mladi moški po imenu listirajo proti nacijskim nasilnostim nad Židi m katoliki V Nemčiji in /,«htevaj«i ifcplomal Mauvill' /.« "K«', ki se je ženil pri njegovi nevesti, a ya Je za* vrgls Dr. Ibuier Je bil poročen I nki prelom z Nemčijo, če ne bo fri tedn« Maščeval««* mu je si« kmalu konVa teh naNilnoati. dil v Arin Arbor, Muh., kjer n ga jr na nameni /. revolverjem prisilil. da ga Je iteljal v svojem avtu v Chirago. Med [nitjo je Z«'iiK< /v« /al sojo žrtev, zapeljal avlo v »Minoto in tam je s ž*p- Stavka krznarjev v San Franciacu Man Franc i sco Tukaj je xa stavkalo «»krog 125 krtnarakihI nim delom izvršil krvavo drlo, delavcev trn priznanje unije, xa nato pa je »nlpeljal krvavečo 36-urni ledmkjn zvišanje plač žrtev na r«»b mesU in-jo pustil Prizadetih je vsern druž^ | tamkaj Policija ga zdaj išče. PK08TBTA PROSVETA thk kni.ightenment •LAML« m LAHTNIHA MUJVKNftaS NAAOONB JBOMOTB •um mi mm4 jafcllaha« kr Manrfalaa: aa lAruU'• drtov« lliut NH a* Ma. MM m HM I » to KiuO *atrt Im*; M CM*«* ta Otom |1H m a.* uu.. M« •• «■«•; » tam«*'w n«. f iitirrtflfm fUm: for H»a UatU4 BUl« < — »■»< Chlaa— > •M ' -r-4r M M *rr >«ar. Chtra«« a ud Claar« |7A« *•» »«•». (M«lft MMtUl« It N v« »IM Cm pu *j»..«M liUrama >mUm Urtica. po-•aaU. pnai Mi.) a« »raaja i~«iljaulju I* » alutafe *a ia prlUaii puuni.o A4*artkaia« rat» oa Mir«'«—t. -MaauaeiipU W »vmmual-mUuu ««4 umuJk-iupJ a/i.«l»a »lU m( ba iaturna4. Olha* naaMcrlpto —th a« Itarlaa. plaM, pu*ma. ai«., arIII U rarturaatf la MliM M.lr akM aez*®t»aala< t* aat/-a44raaaa4 ta4 llMlt« M taa, kar lat atik a IMaai PUOSVBTA $411-4$ 0a. Lawa4ala A »a.. CMca«a. Illlaala. M K MUC M Of THK MtDKaATBD rUUM Glasovi iz naselbin m . :...irii-.u »f ar- - - - ** mm*-— '< .....»T*a -.nas-iffll- ■=; Drobiž Ali se amerški življenjski standard pomito navzgor? Ne, standard stalno pada navzdol. Ce poj de Ae nekaj čas« po tej poti, bomo kmalu tam doli, kjer ho Mehičanl, Italijani in Spanci. Federalni agrarni department poroča, da j« bil konium sirovega masla v Združenih državah sto milijonov funtov manjši v prvih šestih meneči h tega leta kakor je bil v prvih Centih meacch lanskega leta; v intem času ne je kon-zutn "oleomargarina" ali umetnega manla zvišal za 7H milijonov funtov. ,t Američani opuščajo pristno sirovo maslo ne zaradi tega, ker ga ne marajo, temveč zato, ker ga ne zmorejo zaradi bednega zaslužku in brei|josclnoiti. a • * Sovjetska unija in Združene države sta se po [>oldrugem letu h panj a le zdramili in skle-nili trgovinsko |iogodbo brez ozira na vprašanje ruskih dolgov, ki Ae ni rešeno. Trgovina med Ameriko in Rusijo je torej odprta. Ali bi Amerika mogla na kak način zbaran-tatl tvojo Mtaro nadlogo llearsta? Nesreča je, ker je ta roba brez vsake vrednosti. Bofjše-viki najbrž ne bi dali zanj niti sive brade sta-rega kulaka . . . • a * Francija ne smatra za napredno deželo, ampak med Francozi in zlasti med Francozinjami na kmetih je Ao mnogo praznoverja, Listi poročajo o neki franconki kmetici v Vendeeju, ki je nkoro do Mmrti pretepla dvojo staro sose-do, katero je obdolžila, da ji je "zacoprala" kravo, ki je zbolela. "Čarovnica'* je seveda dala bedasto kmetico zapreti in utvar je bila h tem zaključena. IVed tristo leti bi bila ta utvar drugače zaključena. Staro ženo bi bili aretirali in prignali pred sodišče, ki je bilo pod kontrolo cerkve in najbrž bi bila obsojena v smrt na grmadi kakor je bilo na »totiiioče žensk v onih "svet-lih ranih." In zakaj? Samo zato, ker je v sv. pismu za pi aa no, da "ne smeš irpeti žive čarovnice." Cerkev Ae (I M ne H črpa svojo moč iz praz-noverne mane; na milijone ljudi Ae dane« veruje v coprnije in coprnice, čeprav ni bilo nikdar nobene coprnice na svetu. • a a AmeriAki burbonci, ki se ne morejo ničesar » t in tih, ki ti hočejo potegniti naučiti In ničesar pozabiti, neprenehoma "do- mreno raz oči, da bi zagledal kazujejo," da je država nesposobna za vodstv6 Ml Me«to t4«ga pa hodiA po kaknnega |Mwljetja. Po njihovi malhi je vnako napačni poti. 'KapitalUtttne pi-državno iMhljetje prej ali alej |H»lom. Jiurboiici J«vke in njih hlapci se ti prili- n« vedo ali nočejo vedeti, da j* največje |hhi- *uj«jo le toliko časa, dokler ne jet je \ Združenih državah v .rokah federalne vlade; to podjetje je že nfaro IGO let in Ae vedno diilirii uh|N'Vh. To je punta. Seveda boilo lir? r«'kli, da |niA(m ima večen deficit in ne nikdar ne lepim me. To ne razume. * I'oh t a ni zato, da I m i delala profil, temveč zato, da nltiži ljudmi. To je naloga ponte. Ako bi |H»Ala računala |o renlov od plnma, ki ga |n»A|je iz Volka \ Sen 11 le in obratno, bi tudi dclaU d(4il-*• K Na imun | toliko bi računale privatne poat-II« družbe, akAtiia družba ne bi nikdar mopla «li»-ti»\iti pUma Zadnjemu farmarju tri-milj «l«Ui "na kom u nveta" za Iri cente, kaj,!i privatna koriMiracija no idu/i ljudem, tem \e« \ujrriiu dobičku. In to \v tinta velika razlika kal«m preprtMt elovek tako rad prezre, hruRo gigantičmr |Hwl|i tie, kateremu nobena l»i i\iit n#i iini/1 n ni mogla biti ko«, tinla ameriška vlada ifa n z uh|m!ioio izvedla in ga * unpe-h<»m upravlja, je pananinkl prekop. S tem pre-kot om )v pr».j |Hi ku«ila n« ka privatna franco- Naae delavnk« naioge Sharon. I'a. — Z delom m» ne morem prav nič pohvaliti: je ntoodfttotno zani£'Več čana je vladala *i!na vročina, proili teden pa je več dni deževalo. Temperatura je padla, ko pa to piAem ob 5. zjutraj, te Hpet kaže toplomer 70 ntopinj. V rasnih meAčanukih listih či-tamo o milijonarjih in milijar-darjih ter milijonih, tisočaki pa ho že nkoro priAli iz mode. Revni delavci pa Ae za sol nimajo, tavajo od hiAe do hiAe, od tovarne do tovarne; prijeli bi za VMa) vesel, da sem tako mlad fant de- brodošel, ko pa je zl>olel in lo dobil. Pa tako "lepo" plačo! < črpal vso bolniAko podporo, po-Preddelavc? me je opazoval, na- t«'m sem i^psjaz skrbel zanj, dasi to pa vprašal, od kj»v sem prišel in koliko sem star, Čt bi se ho-tel zlagati, da bi v pisarni rekel, da sem 2<> let star, nakar bi mi dal delo pri pudlarski |»>či in bi trikrat toliko zaslutil. Na-. »Imlntt da« wm nastopil težavno Razne vesti iz metropole Cleveland.—Tukaj imamo pik nike na dnevnem redu. V teko či sezoni je bil najbolj obiskan veliki zlet Slovenske zadružne zveze. Udeležba je bila res ve lika, pn tudi postrežba izvrstna Pripravljenih so imeli dvajset koštrunov in mnogo drugega prigrizka, pa je vse pošlo. Pi jače ne vem koliko. Zadruga res nudi najboljšo postrežbo ker daie vse, posebno sendviče aH vložke, po najnižjih cenah. Tudi piknik soc. kluba št. 27 JSZ in njenega pevskega odseka Zarja je bil dobro obiskan, dasi ne v tolikem številu ko prejšnja leta. Kot se sliši in razvidi, je veČina pevskih zborov odklonila nastop pri postavitvi Baragovega spomenika v slovenskem kulturnem vrtu, med temi tudi skupni mladinski pevski zbori Pa tudi taki zbori, ki se nagibajo ali so direktno na klerikalni strani. Nekaj je narobe, da jim nočejo še celo njihovi pristaši nasesti. S tem pa jim nismo nevoščljivi in tudi ne tega krivi. (Mr. Zorman ima prav.) V metropoli se sedaj z vso energijo pripravljamo na veliko proslavo, ki se bo vršila pod av-spicijo elevelandske federacije društev SNPJ v dneh 31. avg., 1. in 2. sept. Različne priredit ve se bodo vršile tiste dni v dvorani in na prostem. Kot je razvidno iz poročil, se v mnogih na selbinah pripravljajo, da pridejo omenjene dni v metropolo, da prisostvujejo tej veliki proslavi 10-letnice angleško poslu jočih društev SNPJ. Deset let poteka letos, odkar so se pričela ustanavljati prva mladinska ali angleška društva pod okriljem SNPJ. In naša vrla SNPJ je bila prva, ki je spoznala to potrebo, da je dala mladini prili ko, da sc^Jako organizira v svojih društvih. Mladina je hitro prijela /.a delo ter ustanavljala svoja društva. Člani in Članice SNPJ. pohitite vsi, ki le morete, v Cleveland na 31. avg. in 1.-2. sept., da pomagate proslaviti omenjeni dogodek. Saj poznate našo cleve-landsko postrežljivost in gostoljubnost. Nudili vam bomo vse, kar je v naših mftčeh, da se boste dobro zabavali v vseh ozi-rih. Kdor le more naj omenjene tft dni prebi je v Cleveland u na slavju naše federacije SNPJ. Istočasno bodo imela svojo proslavo tudi društva SSPZ, tako boste lahko navzoči pri obeh slavjih, obenem pa boste inteli priliko, da se boste sestali z mnogimi Člani obeh organizacij /. enimi stryAki. Vse napredne o i»eva, fir večina ljudi V C Grd /ivt mo ia m k tonah je hribih pa t ar» dni <« H-nta. ki \rMt t ik< i J tr >it*i na »bi. da < mto v M*. d r i mik. n o im črv .n ko^ih IJI -tri katoll. m < i tate »r bo aluv. delo za IioIjmo plato. Niti vročina uiti na|xirno delo me ni premagalo. Težka dela sem opravljal celih let, do itA. leta. ihdal pa sem ne vedno koren lak. Sedaj, ob mojem 7U. Udu, nem pa že precej izčrpal moje aioči, kljub temu bi Ae vedno opravljal ka-Wii bolj lahko delo, a m«1 je pred 10 leti kapital izem pahnil na rento. Tako *e bo godilo I v am, ki nm^ete čitali deiavnkih I into v in ae organizirati v delavski »Umiki. Cilal sem vedno de-la\«ke |i*|e, toda razmere no m* a premen i le, kajti arn •kak i ui no v 1 tli lil \ < >i mi*v ril i Zato I«le. do > za1 Nila •fn P r«|i s, ki majhna, ili kapitali-fi I tem ti -N\ at Vil. Patenti SH AVCl Proti vročit —Y*AmiM Ptcturaa. Haile Selassie, abeainaki cesar. ■ »regtr Pr Mak*im Curki (leva), uloviti rui«ki ptMilrll. lanrf. francoski pi^afrlj. «u *e nedavno »eMala v in Komata Moskvi. Kol. rojake in rojakinje obeh organi zacij naj pot vodi v Cleveland na označene dneve. Na Irskem imajo spet verske boje. Koljejo in ubijajo se kot muhe—za vero. Protestantsk oranžarji na eni in katoliki na drugi strani. Oboji so sila napeti, pa so se pograbili. Oni dan sem na pikniku slišal, da se baje zbirajo tudi slovenski katoliki, ki bodo šli pomagat irskim bratcem. da bodo pobili več krščan skih protestantov, pa vso' le za večjo čast in slavo božjoAmen Kakšna godla je pa tok—'Tako sem namreč slišal od^d/ugih, za to se naj nihče ne huduje nad menoj. Tega pač nisem kriv ne jaz ne brezverski odpadniki. Well, dragi moji, morda pa je vse to le božja volja, kaj se ve? V Clevelandu in okolici letos ne poznamo ndbene suše, kot nas je mučila zadnji dve leti. Dež nas obišče vsakih par dni. Stavke so tukaj na dnevnem redu; pojavljajo se ko gobe po dežju. Ena poneha, pa sta že drugi dve ali tri v teku. Pri vsem tem je dobršen del mečka rije. Delavci si bi radi poma gali, ali večkrat je križ z unij-skimi uradniki. Našega slovenskega sodnika Frank Lauscheta so hoteli na vsak način potegniti v vrtinec županskega kandidatstva. To da Frank je menda sprevidel, da to ne bi bilo zanj koristno ne uspešno, obenem pa polno velikih skrbi in boja. Kandidaturo je odklonil ter ostal na,svojem sodnijskem mestu. Dosedaj se je sodnik Frank Lausche vselej izkazal poštenjaka in možaka, bolj ko vsi koritarji v mestni liSI, pa naj spada h kateri stranki hoče. Radi pripadanja stranke ne obsojam, da bi bil vsled tega vsak človek slab; v vsaki stranki se dobe pošteni ljudje. Toda teh je dane* vse premalo in v premnogih \ slučajih podle-žejo. Posebno ne to dogaja v demokratski in republikanski Mranki. Saj večina ljudstva to ve, pa vseeno naseda na lima-nice, k-i jih imajo razpreftene vse|Mivsod. No. kaj pa je s "fathrom" Coughlinom? Njegova zvesda je, precej obledela, ratonila, morda ne |Mipolnoma, od daleč Ae malo brli. Taki reformatorji m> nevarni ljudstvu v splošnem, ker delujejo za fašizem s križem. Toda v Ameriki to ne Iki šlo tako lahko! Anton Jankovirh. 117. ---- Bridgeg zahteva zaoitale plače San Francjnco. — II a r r y Rridge*. vodja lanske stavke tukajšnjih printaniAčnih delave#v | ♦n pred«ednik tukajAriie k rajev-j ne unije, zahteva ml delodajalcev plaeitev za..«ta le pla^r. katero bi morali printaniftčai deJ ( lafčf le zdavnaj dobiti pn odlo-l i ku raznodiAea. l'o njegovem l mnenju je to tudi največji vzrok j za tekoči ne|M»koj med pomolnki-1 mii delavci. Da so ge izumitelji v va*\, -tudi na telo borbo proti pSi^ od »ebi umljivo. Pri K "^'"S kuriozne ideje, kakor 35 v senci. Za,io?tu^ v patentne »piske ult^ Tako je n. pr. neki muiak , veltvo i ventilacijsko priprl 1 °U J* '""ko na klobuk CL " 1 krajcu ti je pihal prijeten hk , pritiskal na SumJL C v ^ojl" bila . cevjo tveiana z ventil ' I ^ kor neštetokrat, ae je kazalo nehvaležnega »voS ; Ud' 1 statistika nam ve povZ? ds t/"';"! prav te vrat«, ki jih je zgrad , " 5 v*ji del ostal v njegovi X' ^ Neki drugi možakar je i2umi, ,v sončarico," pokrivalo s kovina m T katerega si dal k„Wke £™fl J na ta nafm vedno vlažno in hUn„ v-tva, Pa tudi . tem^Jt^ ki si ga lahko uporabil tudi za zat.r „ ne vročine. Spodnji del tegt M imel na zunaj podobo današ^hlou nekakšna kovinska kad, ki J j0 taTiJ, z.vodo in jo uporabil kot kopa no kT sisamo žimnico. Za name^k "J* J U>1 rgret1' df U Iztrebi za toplo ah parno kopel. Stvar * n, Neki bistroumnik je hotel pomagati Hh8e£ieti ^°tij0 v ^^ Pi^rnHkiJ rih. Sestavil jim je nekakšen paravent dal v vmesnem prostoru med dvema napolniti z ledom in je potem hladi strani reveža pri pisalni mizi. Nu mafl bilo, ki so se okoristili s to. iznajdbo p malo kakor tistih, ki bi nosili "hladilno nekega drugega prevejanca. to te pr« z gumastimi blazinami pod pazduho kem gibu roke je iz luknje v blazini' den vetrič po telesu navzdol—tako si je predstavljal vsaj izumitelj. Nj znano, tudi sam nosil takšno srajco. I koliko je bilo še takšnih in podoh mov! Nekdo si je izmislil "ledenico" gu," ki si jo lahko kakor koli "udobna s seboj. Spet drugi je nastopil tik p« s "hladilno cigaro," ki ti je pohladiU kem dimu usta. Tobaku je bil prime* tol. Tretji je spet poskusil z "namitr nom na veter za staro in mlado," ne ventilatorjem v podobi tega mlina, ki i stavil na mizo in ga poganjal z roko. 1 namreč na meji med prejšnjim in noti jem, ko se ljudem o električnem pokoi spodinjstvu še ni dosti sanjalo. Odve na dolgo razkladati, da je tudi to stra* je proti vročini, kakor na tisoče drugih lo zasluženemu pozabljenju. I ra u Nič ne škoduje, če vci ., Nekemu ameriškemu učenjaku ji čilo, da je našel v človeškem lasu znaki terih se spozna Človekova starost kakor nih obročih v lesu. Tudi v prerezanem z mikroskopom našel slične obročke; jih je, tem starejši je človek. L»a 20 človeka ima šest takih obročkov. 40 pa 12. Singaporska J« nosil s seboj, je njegove lastniki «tall ščala o kraju, koder se j«' klatil Dvesto ženskih bataljonov imajo \ Rusiji. V primeru vojne Innlo N^li ženske. To je naj vetja /< "-ka svetu. Zanimivo tožbo je vložil m J Aču v Pontiaku v ameriški državi Toži namreč direktorja um«.-i«je ker je pačil ime njegovega fcat> je skrajšal. Ime tožitclja je "»'" ' Papatoaloroki»mundoronik«luk.»t»'^ Koriat ozon* za ze mlj< a***"1 l.i Ti rl trm Ce bi do zem«ke povr*n violetni iarki. ki jih e^«^ linah Mareva prnti zemlj. tivega bitja več ns neetu. vin«, kar je livegs. 7.aka» žarki do nas? Ker jih aadr* iSUiaS * imonom. (taoa p pu^'« _ ^^ »Unr «»b iskri «4rkin« m šku. Po najn»n«jA»b v+n* leži U plašč z osnnoro 1 ananstvenih vrstah ^ dognali, da sta v višini . ^ ske plasti, pri 30 km i« ^ o AVCl-STA^ PtOSTETA Vesti iz Jugoslavije (Isvima poroti!« il Jugoalavije.) Ljubljana. HfAJK V TISKARNAH TBdi štrajk ljubljanskih ti" JJih delavca »e nadaljuje KTkljo vsi stavci in meter-f' h tiskaren. tako da izha- v8i dnevniki v skrčeni ob- £ in precej neredno, knjig in tfnikov i»a tiskarne sploh m* Ufajo D«10 pri ti8kanjU « C opravljajo fimaJo posebno organizacijo I J, T sporu neposredno niso pri- traik je nastal, ker tiskarne •!jo podpisati dogovora ki bi liitl veljavnost dosedanje ie ^ za pet let. Najhujše oUtvo pa je menda med U Narodne tiskarne in last-Kdttrne. Tu je tiskarna na ^ nekaj stavcev od drugod, ki niso člani organizacije, k mm strojem pa je postavila nekaj svojih nameščencev, t ijh je baje tiskarna poslala klini v Beograd in v tujino, da goauče dela na stavnih strojih, r »e tako pripravijo za spor, « vedeli, da bo nastal ob po-itku dosedanje pogodi*. Tem ivkokazom pa je tiskarna mir-_ duše podpisala dogovor (a z Lkim posebej), ki predpisuje uljivnost teh mezd za tri ali Lota pet let. Tem stavkokazom je torej tiskarna priznala tisto, gtavkujočim noče. Tako so Ji v svojih izjavah tudi volji stavke. Gotovo je, da je |bj tiskaren naj>erjen glavno organizaciji tiskarskih de-, ki se imenuje Zveza gra-ih delavcev. Ta organizacija > klo močna, zato je bil polo-\k: tiskarskih delavcev tudi im neprimerno boljši od poji drugih delavcev. S avojo iiacijo so si grafični deli priborili toliko pravic, ka-[k jih drugi poklici nimajo. I-res lepe mezde, v primeri Il MUlimi delavskimi plačami fosposke mezde, tiskarne so prejemati na delo ali v uk od organizacije poslane ali rečene delavce, v vseh 'treh glede osobja so morale iti tiskarne v soglasju z or-lizatijo. Boj ljubljanskih ti-_ mi velja zdaj tej organiza-jji. in če bi v tem boju uspele, to organizacija oslabljena in >j uničena, hkrati pa bi se-tiskame lahko mnogo drz-(jt poitopale s svojimi delavci M mezdami. Oe zmagajo m* v tem boju, potem je Uotovo. da bodo kmalu pla-tiskarskih delavcev mnogo W kakor so zdaj, in tedaj Jbo-Mn, »Uvkokazi deležni bla-ki ga zdaj sami poma-"terjati. Prav tako go-da bodo podjetja po-P* Pritisnila tudi .na druge F* nameščence: na plače pi-»kega osobja, na^lače knji-(ki niso prizadeti s to M t Pa t,l(,i na T)la M"ga sporazuma, Prav hosta moPa|| najbrfe rM'koliko popustiti.. " ^mna/ijo dobi Ljubi ja-J • Prnlm-Mju, ki s, mu pra-^ gradom ter le*i «b l)u. / »n kamniški progi. (l.'" /;i,,'li lani zidati ih>- r .rovn" ^in *« po^iop^ Tm "tanju t? gotovo, '■nančno ministrstvo skrbi za njih uniformo. Tudi so na kongresu razpravljuli, kako milino je paznikom, da tudi na cesto ne smejo iti v civilni obleki. Tako so v svoji službeni obleki izpostavljeni zasmehovanju raznih bivših arestantov. Zato naj država dovoli, da smejo izven službe hoditi v civilni obleki. Kakor vidimo, imajo torej jetniški pazniki — katerih poklic je stražiti zaprte nezado-Voljneže — sami celo kopo želja in zahtev. Smrtna nesreča. — V tovarni na Jesenicah se je dogodila tik pred izbruhom štrajka huda ne-sreča. Kurjač Matevž Tomažin, star 50 let, je čistil v kurilnici stroj. Nenadoma je padel tri metre globoko ter si zlomil tilnik. Naslednji dan je podlegel. Zapustil je vdovo in šest nepreskrbljeni otrok, ki so ostali brez rednika. Na&a emigracija Ljubljana, 17. julija. — Izse-ljeniški komisarijat v Zagrebu objavlja statistične podatke o naši emigraciji v letu 1934. V prekomorske države se je izselilo lani 2,907 naših izseljencev, predlanskim pa 2,221. Iz dravske banovine je šlo 420 izseljencev. Med izseljenci je bilo 815 poljedelcev, 707 kvalificiranih delavcev, 406 nekvalificiranih delavcev, 311 pripadnikov svobodnih poklicev in 668 rodbinskih članov. Naših državljanov je bilo 1805, tujih pa 1,002, od teh večinoma naturalizi ranih Jugoslovanov. V Združene države jih je šlo 1,328, v Kanado 543, v Argentino 442, v Avstralijo 152, v Brazilijo 59 itd. Iz preko-morskih držav se je vrnilo lani 2,309 izseljencev, predlanskim pa 3,385. V dravsko banovino se jih je vrnilo 232. Največ in sicer 1,064 se jih je vrnilo iz Združenih držav. V kontinentalne države so Sli lani iz države 11,004, predlanskim pa 7,508, v Francijo jih je šlo 2,529, v Turčijo 4,123, na je prišla z otoka Oreza vest, da so italijahski ribiči tamkaj našli prevrnjen in razbit zložljiv Čoln. Po opisu sodeč gre za čoln Ude-ta in Tadeja, ki sta pač našla smrt v morju. Njunih trupel pač nikoli ne bodo našli. Samomor. — Pri Sv. B>1, njegov brat Anton pa na 2 leti in pol robi je. Pač res strogo! "Socialistična zveza delovnega ljudstva", tako naj bi se imenovala . obnovljena socialistična stranka, če jo bo režim dovolil. Kakor smo poročali, so se na dan zleta "Svobode" v Celju 7. jul. zbrali tudT Jodje in zaupniki bivše socialistične stranke, da so pogovore o novem |x>izku-su obnoviti stranko. Sklenili so, da takoj začno z organiziranjem istanke, ki se bo imenovala "Socialistična zveza delovnega ljudstva" (srbsko "SocialistIČka zajed niča rad nog naroda".) in katere pravila bodo v kratkem predložena notranjemu ministru v odobritev ali zavrnitev. Vsa pripravljalna dela vodi generalni tajnik delavskih zbornic v državi dr. Zivko Topalovič. skarnah, kar pa v izhajanje dnevnikov ni poseglo oviralno, kajti vsi dnevniki izhajajo nemoteno dalje. Tiskarne si poma-magajo s štrajkbreherji, neorganiziranimi stavci, dalje s svojimi faktorji itd. Pogajanja se nadaljujejo, a do sporazuma še ni prišlo. Pričakovati je, da pride do sporazuma in da delavci zmagajo. Ce bi delavci v tem boju podlegli, bi bila njih organizacija toliko ko uničena. Kajti s porazom bi padle njih plače, ki so zdaj v primeri z drugimi strokami precej lepe, kar pa je le us|>eh njih dobre organizacije. Narodna tiskarna je onim stavcem, ki jih j«- poslala na plačan dopust, poslala pisma, ns nastopijo službo tega in lega dne, sicer naj se smatrajo za rdpusčene. Stavci se pozivu niso odzvali. Dnevniki izhajajo dalje, tedniki in mesečniki pa ne izhajajo. Kolonisti se vrača joiz Alaske Pravijo, da bi ae 80% izseljencev rado vrnilo Duiuth. Minn. — (FP) — "Ne maral bi zamenjati j>et akrov zemlje v Michiganu za vso Ma-tanuskino dolino v Alaski." Tako je Federalizi ranemu tisku povedal Martin Smith, ko se je a svojo ieno in sedmimi otroki vračal iz Alaske v kVen. Mich. Z njim vred ae je vrnilo še sedem drugih družin in en samec, dve is Michigana. ostali pa iz Minnesote. "Mi smo postali žrtve vladne misreprezentacije," j« nadaljeval Smith. "Pred odhodom so nam obljubili domove s tekočo vodo in drugimi navadnimi udobnostmi. Zdaj je šele deset hiš v procesu konstrukcije, dasi bo na jesen treba spraviti pod streho dvesto družin. Nam so mnogo obljubili, dobili pa nismo nič." Smith prsvi, da bi se najmanj 80% kolonistov rado vrnilo is Alaske. ker je semlja nesposobna za obdelovanje. Pozimi nam reč zmrsne dva Čevlja globoko, kar povtroči, da je poleti pre-mokra sa obdelovanje. Krompir bi po Smithovi sodbi dobro obrodil; bil bi pa mehek in voden. Na trg bi ga bilo mogoče postaviti Aele po dvakratnem umetnem sušenju, vsied česar ga trgovci v Alaski ne marajo. Tak kot je, ne obdrži. Za očiščenje enega akra zemlje bi Človek potreboval celo leto, po izjavi Kmitha. Dolina Mata-nuska sploh ni pripravna za kmetijstvo. In čeprav bi kmetijstvo uspevalo, bi |w bilo vprašanje trga, ki je v dotičnem kraju premajhen. V Matanuski stane vreča ameriškega krompirja $8.50. Kolonisti so se vrnili deloma na svoje in deloma na vladne stroške. O "raju" v Matanus-kini dolini imajo vse drugačno mnenje kakor pa so ga slikali meščanski listi ob Času, ko jih je relifna administracija poslala v Alasko. Slovenska Narodni UatenavOraa t. april« 1904 Podporni Jodnoli Inkorp 17 juaUa 1S07 * driari UWi. W57-W Lawndale Ckl.S«e, III. Tal Rochw.U 4M4 GLAVNI ODBOR a N. P. J. UPRAVNI ODSEK: r?]kla: videk. «1. ujnik.........2687 8. Uvrndafe aw <. JOHN TH^lPi i ..............27, Arma, Kana. ^Si:;::::::::;;::::;;: ...............£ FRANK BAltHICH...............V.V.Vm.Vku^" c^a NADZORNI ODSBK« FRANK ZAITZ, pradaadnlk..............saao w m»w h» PRED MAI^Ai.rTT: ;...........ffi* JArnn aumuovi/u......................1,,B, t(#ntf*1 Psm, nt /ACOB AMHROZ1CH......................41« PUrc« 8tn Kv.itth, Mina. roso« i—k VSA riSMA lil ae aa naše le mi peste al VSS DBNAŠNB M Ulj« 11« ia .Iv. rt. ki n »U.j. mL M| m MlHJaJ. aa «1. uj*U<,.. H » ti >Mi. m vrti Ml •• aaaUv« m »riliiifrllt—, la Mm«* vafcfe ' •• »••■tej. I ^^^^____»t*** r>Mk " 11 ^^ « Mllllai. .. JriMi Q„1U. Vil DOPISI 1* iraa« *pM. M.H.nlu, iM, MrUalM te , »IO»S i flHNtHidMN vri«k tU liiiprtu OMta. - - - " ^ CMi«Nalrall*aa «.r Mm MfNMi prmUmt J^UuiddL^ 1 J " —JI Mil k. u ^ ^ _ - — —----—— — r mm, Hsitan »r aiik k. u^mM u u.__ izvoljen vsaj eden ali pa tudi oba delavska kandidata. Hoda-listi in komunisti liodo podpirali drug drugega pri volitvah. Socialisti so v mestni svet nominlrali Willlama Ihiderstad-ta, podpredsednika ključavnU čarske unij«, komunisti pa Jo-sepha Cushmana, teleznlčarja. Mwl obema strankama je te prej prišlo do enotne fronte proti vojni in fašizmu. Socialisti in komunisti v skupni kampanji Cincinnati, ().—£s prihodnje občinske volitve so se tukaj združili komunisti in socialisti, ki so postavili vsak svojega kandidata v mestni svet. Ker so volitve "nestrankarske" in je potrebno sa izvolitev posameznega kandidata okrog 12,(HM) glasov, je dobra prilika, ds bo m« Spolni blazn&i obsojen na smrt Peorla, III, — Gerald Thompson, 26-letni abnormalne*, ki Je posili! 16 deklet In skulsl prsti liti 67 drugih, je bil zadnjo sredo obsojen a smrt zaradi jkisII-stva in umora lS-letne Mlldred Hallmarkove, Njegov državni zagovornik Je zaman dokazoval, da je fant podedoval po očetu znake slaboumnosti, da je spolno abnormalen, ds se ne more kontrolirati In vsled tega ne more bUi odgovoren za svoja zločinska dejanja. Množica, ki je dnevno oblegsls sodnijo In ki je bila vsak trenotek priprav-I jena skočiti ua obtolenca in ga linčatl, če ne bi bil obsojen na »mrt, je dobil« zadoščenje, Unijska konferenca proti "iiMlerjem" • Allentovvn, Pa. — Tukajšnja centralna unija Je sklicala |>o-sobno konferenco vseh unij in drugih delavskih (»rganlzatlj, ua kateri bodo ukrepali o programu za preprečitev poslabšanja delovnih razmer—proti re-dukoljl plač in |x>daljšanju de-lovnlka. Storili bodo korake tudi proti Kooseveltovi "zaščit-ni" plači pri rellfnih delih. Stavb ni ki groze s stavko v »satih d r £ a v a h Boston, — H splošno stavko proti "zaščitnim" plačam pri rellfnih delih so sugrozlle stvbln-ske unije v petih drftavah — Massarhusettsu, New Vorku, O-hln, Michiganu, Illinolsu In Ca-llfornijl. H te stavko sti nekatere stroke v New Vorku te pričele. NA PRODAJ Ali sle naročeni na dnemlk ('roaveio? PodpiraJU svoj IMI kr- -ki banski upra-" bilijonov, s ka-Zidali v betigraj-,u'li gimnazijsko ^ M " prično z deli f.e 'ia bi |,j|a v „arr>. I zimo dogra- J^"4' PH/nik V ftnniiifmlmnh htšnr npru v«, i/1 /MI 11 m 0tt( lirmltijnhuih, /trudit' jitlne trlrtnlUK itt tirttgl Irgnrrt vam, Nm/i/ii molit t ur t>k movr ihildnihr tu inršrc. Splošno znane CROWN Buffet Gas Ranges • Po tej izredno nizki ceni lahko modernizirate vašo kuhinjo Z najnovejšega mislel« štedilnikom, Izdelan In jam^en \*> sl«v-nem IzdelovaUdju. Imajo vse naokrog iKtreelununt flnlS (ix-vzemšl goriJniks) in «e kaj lahko drfti člal, lt**golM:iJ« gorko-te v |>e*i, «vU#m«tičen vtigalM- ns vrhu, 9ulr«kJ "DrolM^' in večkratno duplkiran« varna vfal« .o druge ti|r<»dho.ti. Pmč je po|M»lii•! .I«kt M« M«. •54 50 r/<>•(<« In inthiliiu. Mm *m>. u ur t. -t.k«i r<«tar mm m* |i «m •• t« 7»i /m k^Li M ^ rrrnmJ /amorer Angelo Mrrnrton. ki jr bil o po*elne, n« vini s svojim atlomohilom in terenira javnoNt z« avoj »lučaj. ' jr akuaal ufKanicImli br« IH^nelkorti jetniake reiirr i/ kraja \ kraj. da lake ntin NtjrR n« 20 let zapora. Public Ssrvice Company OP NORTHKRN ILUNOIC Urltint*. ® Zaroka na grobu POVEST Bpiaal Mihevc Nu* "Dobro, Ukoj bom gotova. Kar »podaj me počakaj, pa poglej, kako je t bratcem!" Četrt ure pozneje so že hiteli za ostalimi turisti, ki ao krenili na pot že davno pred zoro. Po kakih treh urah hoje ao uzrli pred seboj visokega in vitkega mladeniča, ki je »premljaJ mlado gospodično. Bila sta pred njimi te kakih petdeset korakov, ko je gospodični nenadoma spodrsnilo, da se je začela kotaliti nizdol po peščenem produ. Po kakih desetih metrih je priletela ob veliko skalo, ki jo je zadržala, in gospodična je obležala brez zavesti. Njen mladi" spremljevalec je obntal kakor vkopan. Bri-kone je bil tako iznenaden in prestrašen, da mu ni prišlo na misel, kaj je treba ukreniti Zato pa je bil Pavle takoj pri njej, jo previdno pobral in ponesel nazaj na stezo. Ada je bila med tem že pripravila zasilno ležišče zanjo. Pavle je ugotovil, da ni težje poškodovana, pač pa samo opraskana, k nezavesti pa je največ pripomogel strah. Odprl je svoj nahrbtnik, v katerem je imel vse potrebno za take primere, in jo skušal spraviti k zavesti. Baš ko ji je Ada z belo rutico brisala čelo, se je gospodična zavedla in par trenutkov začudeno zrla Adi v obraz. "Ada, ti tukaj?!" je še slabotno vzkliknila, a Ada je ni takoj sjKiznala. Ko je neznanka prišla dobro k zavesti, je sedla in se zopet čudila: "Ada, kako, da si ti tu?" "Toda odkod me poznate, draga gospodična? "Iz šole St. Antonio! Kaj me res nič več ne poznaš?" "O Anita," je veselo zaklicala Ada in jo poljubila, "oprosti, res te nisem spoznala." Vsi so jo jell izpraševati, če jo kaj boli, če se je hudo udarila, če bo lahko nadaljevala pot Itd. Praske, ki jih je dobila, so hitro obvezali in jo spravili na noge. Anita se Pavletu ni mogla dovolj zahvaliti za njegovo pomoč. Po skoro enoumem odmoru so nadaljevali pot proti Kredarici, kamor so dospeli pozno popoldne. / in Anita se nikakor nista mogli dovolj pomeniti; vse sta si povedali, vse svoje doživljaje in tajnosti. Zvečer »o posedli na klop pred kodo in opazovali sonce, ki se je kakor ognjena krogla potapljalo v krvavo morje. Vse nebo proti za-padu Je bilo škrlatno rdeče. Ta prekrasni prizor jt bil povod za nenavaden prepir med njimi. "Pravijo, da rdeče nebo pomeni vojno," se je zavzela Anita. ki je udobno naslonjena ob steno zamišljeno zrla v nebo. "Neumnost," jo zavrne Turato, njen spremljevalec, "saj je komaj minila!" "Ce bi šlo vse po Mussolinijevi volji, bi se kar lahko nadaljevala," je pikro vpadla Ada. "Zakaj pa ne, gospodična Ada, zakaj bi se ne nadaljevala, če to zahtevajo koristi naše domovine," se Je razvnel Turato. "Nimate prav, gospod Turato," Je nepričakovano posegel vmes Pavle, "vsi pravijo, da branijo koristi domovine. Dobro, naj so te koristi take ali take in končno tudi res koristi domovine, vendar jih nikakor nI mogoče primerjati z žrtvami, ki jih zahtevajo. Morje krvi, ki je bilo prelito v vojni, Je bilo prav gotovo večje kakor pa je to-le pred našimi očmi. In prepričani bodite, da ljudstvo še od nobene vojne ni imelo koristi. Kaj sem sam dosti videl, kaj je ljudstvo imelo od vojne. Vojna je nekaj negativnega, ustvarjajoč«« delo pa je pozitivno. Veste, dragi gospod, včasih domovina in ljudstvo ni eno in isto. Ce pa pravim, da ljubim svojo domovino, tedaj poleg na zemljo, kjer živi narod, ki mu pripadam, mislim tudi in predvsem na ljudstvo, ki na tej zemlji živi tliL" tfU<*°m oM^uJc. Lahko, da ima domo- Prank lleller: vina koristi od vojne, to ljudstvo pa nima nikoli nobenih. Da, tako je." "Da, tako je!" se je navdušila Ada. "Ne zanikam domovine, vem, da vsi ljubimo svojo domovino, toda to, kar se je godilo v imenu domovine in kar se še zdaj godi, to Je nekaj čisto drugega. O, saj vem, koliko svobode in sreče je prinesel fašizem italijanskemu ljudstvu! Ne samo, da je zdaj, odkar je fašizem osrečil našo domovino, narod dobesedno zasužnjen, ne samo to, pravim, ampak mora sedaj celo z navdušenjem pozdravljati vsak ukrep fašizma proti njegovi lastni svobodi, mora taisti narod ploskati svoji sužnjosti in trpljenju. To pa je najhujše. No, saj vemo," se je okrenila proti Turatiju, ki je bil po tem sodeč očividno fašist, "saj vsi vemo, kako je. Gre le za to kakšen je človek in kako stvari pojmuje." "Pustimo rajši to, Ada; vidim, da si še vedno taka upornica, kakor si bila vedno." "Nič upornica," je ta trmasto nadaljevala, "le laži ne trpim, vse to pa so fraze in laž! In kjerkoli je laž, tam se prikriva resnica, tam je gotovo nekaj gnilega in trhlega, kar je treba skriti, Fašizem pa je velikanska, največja laž.". "Pojdimo k večerji," je zmedeno vpadel Turato; "čas je žel" Pavletu je bil kar vfteč ta predlog, kajti sam Je že premišljal, kako bi telil položaj. Bilo bi mu neprijetno, če bi njihova raznolikost v nazorih prikipela do vrhunca, do odkritega prepira. Vedel je, da ni prijetno, če se V taki samoti kalijo medsebojni odnošaji, zlasti ker so bili tako rekoč prisiljeni, biti drug poleg drugega. Glede Ade pa je bil prav iznenaden, in sicer prijetno iznenaden. Prav do tega trenutka je bil prepričan, do je to Še otrok, brez svojih misli, zdaj pa je nenadoma odkril še drugo potezo v njenem značaju. Seveda, sicer bi me ne mogla ljubiti, če bi ne bila taka, je mislil sam pri sebi. Gotovo ima že prav trdne nazore, da je premostila socialni prepad, ki zija med nama. Nova radost mu je ob tej misli prešinila srce in izpodrinila še zadnji dvom v njem. Med večerjo Je še dalje premišljeval o tem in prišel do zaključka, da mora imeti to dekle izreden dar opazovanja in da marsikaj tudi razume. A to Še ni vse, si je mislil, ni samo bistroumna, marveč tudi poštena in nepokvarjena, ker ostane pri tem, kar opazi, in pogumna, da svoje mnenje glasno pove in ne podleže tujim vplivom. Med tem premišljevanjem je zamišljeno motril njen obraz, dočim se je ona veselo zabavala z ostalo družbo. Akoravno je bil doslej trdno prepričan, da je to sentimentalno, za kakršnokoli romantiko stremeče dekle—saj tako si je tudi razlagal njeno ljubezen do njega—je sedaj presenečen zapazil, da se je motil. Imel je občutek, da se pred tem dekletom ni mogoče pretvarjati ne lagati; izrazita poteza okrog njenih ust je razodevala neko prikrito ironijo, ki lahko—tako se mu je zdelo —preide v odkrito zaničevanje, zaničevanje, ki boli bolj ko psovka, In ki vselej zadene v živo ter povzroči težko sramovanje. In da me tako dekle ljubi? Kako to, da to zaničevanje ni doletelo tudi mene, ko sem delal poklone In blebete! vljudnostne fraze, ki—res, da—meni samemu niso bile po volji. Kako to, kaj sem jaz, kakšen sem navsezadnje jaz, da me neglede na socialno razliko smstra vrednega, da me celo tako ljubi, se je zopet spraševal Pavle. "Kaj tako molčite, gospod Urnik?" ga je zbodla Anita, ki se je bogve zakaj spomnila nanj. (Dalj« prihodnji*.) SIBIRSKI BRZOVLAK (Nadaljevanja.) Malo pomirjen je odšel v ru-l letno dvorano, da bi gledal, je polnil njegovo dušo samo en občutek — zaničevanje. Ali je bilo še kaj smešnejšoga od tega prizora? Tu so «< gnetli kakor mravlje v mravljišču in ne |>e-hali za Itore marke, vsi iz sebe razburjenja, če so izgubljali. S hrapavimi glasovi so krhali: To je moja »tava! Jaz sem dobil' Ponižujoče, ponižujoče, smešno! Tak Je človek! Kmalu se je ustavil njegov jh» gled na možu, ki je igral obrn-Jem k njemu s hrbtom. Videl je samo njeg<»\«. |a*e in obleko, pa že to je zadostovalo, da je obrnil na*e njegovo potornoMt. I*, se je imel dolge in čudno pristrižene, obleka je bila brezhibnega kroja. Končno vaaj en dobro o-blečen človek, je pomiftlil (ierdt Lyman In gentleman. ki »i noCe umazati prstov s tem. da bi nam •tavljal v tej smešni igri, tem več ima sužnja, ki dela to zanj Prav za prav je bil mol pla-vth las v družbi zelo lepe eU-gant ne damo. ki jo je tdaj pa c«laj Ogovoril. In plrAaatega mola te mno polti. PI«*Arr Je inwt v roki Ulcimco in igral Je po nekaki« nem sistemu, toda ne zase, temveč za plavolaaega moža. Pred-no je krogla |>adla. je vedno nervozno zastoplcal. Kadar je dobil, je široko odprl oči. Bilo je jasno. da je računal tudi z Igbubo. Bilo j«> jasno, da mu sreča ni bila vodno naklonjena Tu pa tam, kadar je dobil večjo vsoto, Je s hripavim glasom nekaj zamr-mral. PlAvolasi mož Je impeto gledAl, k Ako igrA. Puatil je plešca stav-tja ti. kakor je hotel. In določil je haiho, koliko naj vsakokrat stavi. (Jerdt Lyman je z največjim zanimanjem opazoval t a prizor. Tu Je.Wl končno mož, ki Je •»hranil hladno kri, ki je igral to smešno igro. kakor je bik) tr«ba. in ki je puatil odločati ve like možgane. Arijer ne |*a Can dala &rl je okrog mize, da bi (togUviAl. kAkšen Je tA moi spredaj. Hil je blazne«! Presenečenje OJerdta l.ym«ni je bilo tAko veliko, da je potisnilo v ozadje vse druge občut* ko. Hil je blaznež. kakrAen Je , brf. ko ai je obril brado. Blat-tie> j«« atal tu In igral, njegtiv Mamei. blatnei, ki je vlomil v I njegovo sobo pred dvema dnevo- ma, ki gA je mučil in skorsj u-bil. Gerdt Lyman ga je bil še istegA dne ovAdil policiji. Imel j« rAzlog domnevati, da nu skriva nekje is strahu prod odkritjem in kaznijo — namestu tega pa hodi ovAdeni mož po igralni-cAh v Zoppotu s tAjnikom in ljubico — s spremstvom, kakor da je vladajoči knez. To je bilo nečuveno, TodA to še ni bilo vse. S kakšnim denarjem je igral? Gerdtu LymAnu ni bilo trebA dolgo rAzmišljAti o tem. Spomnil se je usodnegA trenutkA pred pičlimi štiriindvajsetimi urAmi. Spomnil se je sence, ki se je bila priplasila skoti okno ns strehi, spomnil se Je. ksko gA je stisnil za vrAt in mu tA*e|M*tAl nekAj na ušesa. Ti torej zvoniš sobarici, hotel si me izdati, hotel si mi ukrasti milijon — norec, te n<»či ti bo vietA polovica tega, kar imaš ssm. Njegova denarnica je izgubila |M>lovico svoje vsebine, nJaguVA obleka je bila vzeta is omar«-. njegova obleka. NJegA samegA Je pa stlačil v omAro, ne. to je bilo že od sile! Tu je »tAl t a mol v obleki OerdtA I.ymana Zato ni bilo ču-da. da ga je prvi hip od zadAj Občudoval. Igral je t njegovim denarjem in dobival, dočim je on Izgubljal. Premoč velikih mož-g»iK>v, llahaha! To jt bilo gro- flOITlTš teskno, toda blaznež ne bo imel prilike veseliti se tega srečanja. Prej je triumfiral, zakaj se je moral zahvaliti svoji telesni sili, zdaj ni mogel računati z njo. Tu je stala inteligenca proti inteli genci, njegovi zbegani možgani proti močnejšim možganom. Tu se nauči spoznavati svojo manjvrednost. Gerdt Lyman je potrepljal višjega krupiera po rami in mu dejal kolikor mogoče mirno: t— Gospod krupier! Tale gospod me je okradel. Zahtevam --- Višji krupier je odgovoril brezbrižno: — Gospod, tu nismo na sejmu I — Pravim vam, — je dejal Gerdt Lyman s povišanim glasom, — ta nesramnež tu mi je ukradel denar, zahtevam pravico. Zahtevam, da . . . — Gospod, — je dejal krupier z izčrpanim glasom, — opozoriti vas moram še enkrat, da tu nismo na sejmu. Gerdt Lyman je zardel. — Predvčerajšnjim ponoči,— je zaklical, — je vlomil ta nesramnež v mojo sobo, ukradel mi ni samo deparja* temveč tudi obleko. To je čisto navaden vlomilec. Zdaj sedi tu v moji obleki in z mojim denarjem . . . — Gospod, — je dejal višji krupier zdehaje, — ponavljam, da tu ni sejem — vrzite krupier. Gerdt Lyman ga je prijel za ramo; od jeze je bil kar aelen. — Evo moje vizitke. Sem doktor medicine. Sem zdravnik za duševne bolezni in — prijatelj profesorja Oskarja Freudentha-la, ki ga morda poznate. Onile tam pa ni samo navaden vlomilec, temveč tudi nevaren blaznež, ki je pobegnil in ga ni bil zaprl nihče drugi, kakor profesor Freudenthal. Vprašam vas zadnjikrat: Ali nameravate kaj storiti ali ne? Ali mislite naročiti straži, naj aretira tega capina ali ne? Glas Geriita Lymana je postal naenkrat osoren in strog, kakor takrat, ko je na univerzi branil strpnost in skeptično na-ziranje o življenju. Vsa miza je poslušala. Igrači so ga z občudovanjem gledali. Bili so vajeni obdolževati I te medsebojno tatvine in priataojenosti, toda nihče izmed njih bi ne mogel podpreti te trditve z doktorskim naslovom ali imenom profesorja doktorja Freudenthala. Mož, ki ga je bil Gerdt Ly-man obdolžil, se je ozrl na svojega tožltolja z modrimi očmi, iz katerih je odsevalo presenečenje in zbeganost. Plešasti mož v njegovi družbi je poslušal široko odprtih ust, lepa dama pa široko odprtih oči. Minilo je nekaj minut. Krupier je bil tako presenečen, da je pozabil vreči kroglo. Gerdt Lyman je bil ves srečen, da so zmagali veliki možgani. Slednjič si je višji krupier opomogel od silnega presenečenja. • — Gospod, — je dejal dolgolasemu motu, — legitimirajte M. Dolgolasi mož ga je začudeno pogledal. — Kako naj se legitimiram? — Pokažite svojo vstopnico. — Vstopnice nimam, — je odgovoril plavolasi mož še bolj začudeno, — nisem hotel nobene vstopnice. Povem vam: inkogni-to sem tu. Višji krupier jc stopil s stola. — Inkognito ste tu? Kaj takega še svoj živ dan nisem slišal! Kako ste pa prišli sem? r I Oči dolgolasega moža so žarele od radosti, da je našel nekoga. ki mu lahko nekaj pojasni. Njegov obraz je bil nedolžnejši od otrokovega obrAZA. Ta mož tu, — je dejAl in pokazal na svojega plešastega spremljevalca, — ta me je pripeljal sem. SrečalA sva se v kopeli! Obedovala sva, potem mi je pa predlagAl. da mi pokaže svoj sistem. Nič nisem imel proti temu. Vstopil sem skozi zad-njA vrAtA. ker sem hotel ostati nepoznan, In igrala sva njegov sistem. Gospod Isocki, aH ni tAko, kAkor prAvim? Gospod Iso-cklcki, povejte jim, d« govor i na resnico. PleŠAsti možic se je pnČAsi od-mikAl od svojegA goapodArjA. ZdAj je pA bruhnil it njega potok rAiburjenih besed. — Hrr — jas. jaz. Jaz nAj r*-čem. da govorite reanico? Mar nAj jamčim za vas? Kaj vem o vas? Dejali ste. da ste milijo- nar, toda kaj vem o vas ? Kaj pa vem, kaj pa vem? Ustnice so se mu tresle, njegov glas se je dvigal in dvigal kakor škrjanček spomladi. Dolgolasi mož ga je proseče pogledal. — Saj sem vam vendar dal denar, gospod Isocki, da bi % njim igrali . . . — Jaz sem vas pa povabil na obed, —- je zakričal Jakob Isocki. Tega vendar ne boste tajili. Mar vas nisem povabil na obed, mar vas nisem našel v kopeli in vas povabil na obed? O-prostite, prosim, mislim, da i-mam opraviti z dostojnim človekom. Ker sem vas povabil na obed, naj pa še jamčim za vas, odgovarjam naj za to, kar počenjate? Kaj vem o vsem tem, kar ste počeli? Ničesar ne vem, ničesar. Vedno bolj se je odmikal, da je bilo vedno več ljudi med njim in jegovim dolgolasim gospodarjem. Oči so se mu od razburjenja iskrile. Njegova na pol odprta usta so kazala velik nedo-statek podočnikov, žepe je imel natlačene z bankovci, ki jih je bil priigral. Dolgolasi mož je pemo zrl za njim. Vei v dvorani so smatrali'besede plešastega možica za odločilne. Ko pa niti on, ki je z dolgolasim možem igral, ni hotel Jamčiti zanj, je bilo vse jasno. Grozeči pogledi so se obračali na dolgolasega mož* Od vseh strani se je slišalo šepetanje: — Slepar! Tat! Ven z njim! Gerdt Lyman je v polnih du- ških požiral zmago velikih možganov. Dolgolasi mož je vzdihnil, sklonil se je k lepi plavolaski in dejal: — Madame, nepričakovano moram urediti nekatere zadeve. Upam, da se bova zopet videla, ko bo to opravljeno. Napravili ste name vtis, ki ga ne morem popisati — na svidenje, če dovolite, madame. In globoko se je priklonil. Od vseh strani so se začuli razburjeni klici: — Tat, slepar! Ven z jim! In razburjenje je postajalo vedno večje. Kar se je dolgolasi mož obrnil na petah, se vzravnal, izbočil prsa, dvignil ponosno glavo in zaklical eno samo besedo: — Tiho! Vse omizje je kakor na povelje utihnilo. Polne ustnice so molčale, upognjeni hrbti so se tresli, temne oči so zrle nepremično na dolgolasega moža. Dolgolasi mož je zrl mimo vseh drugih na Gerdta Lymana. Gerdt Lyman je čutil, kako ga sprele-tava mraz. Obraz dolgolasega moža je bil izpremenjen. — Torej vi dobri mož ste začeli to nevarno igro, — je dejal in njegove besede so odmevale kakor pokanje biča. — To boste še bridko obžalovali. Osramotili ste me, človeka mojega položaja pa ne sme nihče nekaznovano sramotiti. Vrgli ste name naj-podlejšo obdolžitev. Pravico i-mam ustreliti vas na mestu, toda tega nočem storiti. Bodite tako prijazni in pojdite z menoj v ravnateljevo pisarno. Po dvorani so je začulo šepetanje, prestrašeno šepetanje. Ta nastop so poznali vsi, ta glas je bil vsem znan. To je bil nastop nemškega častsnika, to je bil glas nemškega častnika. Dolgolasi mož ni potreboval monokla na očesu, da bi jih prestrašil. Zadostovalo je že samo njegovo oko.C Podedovano spoštovanje generaciji se je prikazalo iz kota. kamor je bilo potisnjeno leta 1919 in znova je prišlo do moči. V pičli minuti si je podvrgel dolgolasi mož igrače, kupiere in višje kupiere. E. W. (>'Brien (levoj in R. ciated Gas & Electric Co., ki sta odsekom, ki preiskuje zakulisne Gledalci, ki so se bili zbrali okrog njega, so hitro opustili roke. Gerdt Lyman je prebledel kot zid. Mar se je zmotil? Mar ga je zapeljala čudovita podobnost? To je bila njegova ukradena obleka, to je bil norcev obraz, to se pravi, poprej je bil to norčev obraz. Zdaj je bil ta obraz drugačen. Bil je ostuden . .. — Pojdite z menoj na ravnateljstvo! — je zarjul dolgolasi mož. — Kaj ne slišite? Gotovo se vam ne mudi tako, kadar se je treba postaviti za svojo obdolžitev, kakor ste se požurili izgovoriti jo. Zenice so mu žarele kakor o-genj. Višji krupier se je nervozno nasmehnil. — Vrzi kroglo, — je zaklical krupieru. — Gospoda, stavite, prosim. Gospod, — je dejal s slabo prikritim posmehom Gerd-tu Lymanu, bodite tako prijazni in pojdite z gospodom, ki ste ga razžalili, v ravnateljevo pisarno. — Zdaj je bilo Gerdtu Lyma-nu vse jasno. Gorje, zmotil se je, premotilo ga je podobno blago in zdaj bo to vse drago plačal. Veliki možgani so dočakali tistega dne že drug poraz. Ni hotel iti ž njim, vse bi bil sto- —FvdcrttH P t« tur« P. Herron, reprezentaata nedavno nastopila pred sej aktivnosti trusta elektriki ril, samo ž njim ni hotel i bi bil izginil, toda krepk so ga potisnile tja, kjer sovražnik čakal. Hotel je ti odpuščanja, pa se mu j hotel premakniti. Od vse ni so se čuli porogljivi k se mu je kar v glavi zi (Dalje prihodnji*.) Najzanesljivejše dnevni ske vesti so v dnevniku " ti." Ali jih čitate vsak FRESH PASTEURIZ MILK IS BEST FOR COOKING BETTER FLAVOR ALL FOODS Tbarc m no aubatitute for pure natural flavor of freah | teurized milk—becauie it u | duced under thc higheit qui standarda. Thafa why wa prefer it for every purpi MUK rOUKDATlON -Chlc* TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča deli Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovašk češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih • ■ ■ ■ ' VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Via pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene zmerne, unijsko delo P' Pišite po informacije na naslov: S. N. P. J. PRINTER 2657-59 SO. LAWNDALE AVENIJE Telefon RockweII 4904 CHICAGO, ILL. Tam sa doba na željo tudi vsa ustmens pojsanila. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO FROM COW TO DOORSTEP No city in the world, perhapa, is so fortunata as Chicago m the hiffh quality of tha freah pasteuriled milk whirh t* availahle U> Chtcagoland residenta. The hiffh ■tandards sat hy bo t h pmdueers and dntributors of thia araa are eonstantly upheld by testing and inspeetinff dairy farma, eattla, Harna, tank cars, ulmsils, paateunta-t»on planta, bottlaa, »'•*• Pvileieae pešillaa aaro/a»ee ea Hal Proeve* 1 1) to. . ......................................Cl šrašle.* Naalee .......................................... Vet a vite tednik ia ga pripiiite k aiojl aarWnmi «J dratla*: IN 'IM I).......... J).......... 4) .......... I) .......... Maote ....... Nev aaretalk, ft ireAt»« Cl. dm*** * to dre** * Cl dr«**« * Država