E 1985 ^ Ikadmmlm občin Ormož in Ptuj YU ISSN 0042-0778 Leto: XXI Ptuj, dne 21. marca 1985 Številka: 8 VSEBINA SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ o rasti osebnih dohodkov in skupno porabo za obdobje januar—marec 1985 s 50. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Ormož za obdobje 1981-1985 v letu 1985 SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 51. Smernice za družbeni plan občine Ormož za obdobje 1986—1990 53. Odlok o priznavalninah udeležencem NOV IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 52. Podatki o rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v gospodarstvu občine Ormož v obdobju januar—december 1984 ter ocena 54. Sklep o valorizaciji preživnin v letu 1985 50. RESOLUCIJA O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ORMOŽ ZA OBDOBJE 1981—1985 V LETU 1985 I. UVOD Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ormož za obdobje 1981 — 1985vletul 985 določa politiko in naloge, ki bodo v zadnjem letu tega srednjeročnega obdobja omogočile čim popolnejšo izpolnitev zastavljenih srednjeročnih ciljev in nalog, dosledno uresničevanje programa dolgoročne gospodarske stabilizacije ter ustvarjanje pogojev za nadaljno krepitev ekonomskega in družbenega položaja delavcev, delovnih ljudi in občanov. Pri izdelavi resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ormož v letu 1985 so upoštevna določila in usmeritve zapisane v: 1. predlogu sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine Ormož za obdobje 1981-1985, 2. družbenem planu občine Ormož za obdobje 1981-1985, 3. osnutku resolucije o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 —1985 v letu 1985, 4. dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije občine Ormož. H. DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ OBČ1NEORMOŽ V OBDOBJU 1981-1984 Zakon o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije zavezuje vse nosilce planiranja, da sproti spremljajo izvajanje sprejetih aktov. Razvojni pogoji in pogoji gospodarjenja so se v zadnjih letih korenito spremenili. Zaradi zaostrenih gospodarskih pogojev je v teh štirih letih dosežena skromnejša stopnja razvoja od načrtovane za obdobje 1981 — 1985. Rast družbenega proizvoda celotnega gospodarstva je v obdobju prvih štirih let tekočega srednjeročnega obdobja letno dosegla 7,9 % realno rast, kar je manj od načrtovane za celotno srednjeročno obdobje (9,8 %). Fizični obseg industrijske proizvodnjeje kljub težavam zaradi oskrbe z repromaterialom iz uvoza, občasnem trganju domačih reprodukcijskih verig in drugih, zlasti finančnih težav, dosegel dokaj ugodne letne rasti, ki varirajo od 11,7 % v letu 1981 do 15,9 % v letu 1984. Kmetijska proizvodnja zaradi vpliva podnebnih razmer ni enakomerna. V letu 1982 je bila dosežena 14,2 % rast kmetijske proizvodnje, ker je bila letina ugodna, v letu 1983 pa je bila za 3.2% nižja. V letu 1984 je rast dosegla 12,0 %. Kljub težavam, ki jih povzročajo oskrba z repromateriali, umetnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi, gorivom, cenovna nesorazmerja, visoke obresti, smo dosegli določen napredek, ki je rezultat zastavljene politike vzpodbujanja proizvodnje hrane. Zaposlenost se je v letih 1981—1984 povečala poprečno letno za 2,4 %, od tega v družbenem sektorju za 2,2 %, kar je za 1 % manj od načrtovane rasti za srednjeročno obdobje. Omejene finančne možnosti gospodarstva se odražajo tudi na naložbah v osnovna sredstva. Investicije v gospodarstvu so se v letih 1981 — 1984 povečale nominalno za 21,3 % poprečno letno, negospodarske pa; so se poprečno letno znižale za 4,4 %. Znižanje investicijskih naložb kaže tudi delež investicij (gospodarskih in negospodarskih), ki Seje od 23,5 % v letu 1981 znižal na 14,6 % v letu 1984. Na področju zunanjetrgovinske menjave ormoško gospodarstvo dosega ugodne rezultate tako v rasti kot tudi deležu pokritja uvoza z izvozom. V strukturi izvoza so dosežena ugodna razmerja med konvertibilnim in klirinškim deviznim prilivom. V preteklih štirih letih je 93.0 % deviznega priliva doseženega na konvertibilnem področju. Pokritje uvoza z ivzozom je 229.7 %. Sredstva za splošno, skupno in osebno porabo so se v štirih letih tega srednjeročnega obdobja oblikovala v skladu združbenimi usmeritvami in so zaostajala za rastjo dohodka v gospodarstvu. To je povzročilo zmanjšanje strukturnega deleža v družbenem proizvodu :n slabšanje materialnega položaja dejavnostim, ki so zajete v teh oblikah porabe. Delež skupne porabe v družbenem proizvodu seje znižal od 10,3 % v letu 1980 na 7,6 % v letu 1984, delež splošne porabe pa od 4,4 % v letu 1980 na 2,5 % v letu 1984. III. REALIZACIJA PLANIRANEGA RAZVOJA V LETU 1984 Po podatkih, ki so jih posredovali nosilci planiranja, je izdelana globalna ocena razvoja občine Ormož v letu 1984, ki služi kot izhodišče za pripravo družbenoekonomskega razvoja občine Ormož v letu 1985. Ocenjeno gospodarsko rast kažejo naslednji ekonomski kazalci razvoja: « tekoče cene v 000 din ^p- Element realizacija 1983 ocena 1984 plan 1984 realizacija plana v % 1984 1. DRUŽBENI PROIZVOD — skupaj 2.845.667 4.067.005 3.257.474 124,8 — družbeni sektor 2.148.849 3.003.414 2.387.255 125.8 2. ZAPOSLENI V DRUŽ- BENEM SEKTORJU 3.597 3.688 3.653 100,9 3. IZVOZ 278.134 1.889.737 290.208 651,2 4. UVOZ 131.551 820.717 112.821 727.4 5. Delež pokritja uvo- za z izvozom 211,4 230,2 268,6 85,7 6. INVESTICIJE 510.482 595.110 783.440 76,0 — gospodarske 513.015 513.915 707.683 72,6 — negospodarske 170.340 81.195 75.757 107,2 Globalni kazalci uresničevanja družbenega plana v letu 1084 so, razen pri investicijskih vlaganjih in deležu pokritja uvoza z izvozom, nad planom, kar je v veliki eri povzročila visoka rast cen. Z analizo posameznih podatkov ugotavljamo, da se izhodišča in naloge, ki smo jih opredelili v resoluciji za leto 1984. le delno uresničujejo. Pogoje gospodarjenja in poslovanja v letu 1984 je opredeljevalo snovanje in izpeljava ukrepov, ki izhajajo iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, visoka stopnja infla- eije. pa tuči nekateri premiki v materialnih tokovih. ki bi lahko pomenili postopno Oživljanje gospodarske aktivnosti. Ugotavljamo, da se planirani družbeni proizvod realizira s' 124,8 %, od tega v družbenem sektorju 125.8%. Prav takoje ugodna realizacija pri številu zaposlenih, ki znaša 100.9 %. Izredno visok'odstotek realizacije nad planom je na področju zunanjetrgovinske menjave. Po podatkih OZD sta na take rezultate vplivala TOZD Optyl Ormož in TOZD Predelava plastičnih mas Ormož, ki predstavljata v strukturi 71.6% izvoza celotnega gospodarstva, pri uvozu pa je njun strukturni delež 91,8%. Omejene materialne možnosti in restriktivna investicijska politika se odražata pri investicijskih naložbah gospodarstva in negospodarstva, , kjer je’ dosežena le 76,0 % realizacija postavljenega plana. Nerealizirane so bile naslednje investicije: INTES Pekarna Ormož Tovarna sladkorja Ormož SLOVIN TOZD Vinogradništvo Ormož — silosti pri pekami, — plinovod z razvodom po TSO, — izgradnja skladišča Miklavž, '— adaptacija skladišča Miklavž, — bencinska črpalka, — tanki za vino, SLOVIN TOK Kooperacija Ormož — vlaganja v zasebni sektor — kunčereja — vzgoja samic, — skladišče v Ivanjkovcih, — nakup zemlje, — kmečki turizem. — simterični kabel Cvetkovci—Podgorci, — izgradnja skladišča Ormož, PTT enota Ormož TIMA TOZD Koloniale Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ormož — izgradnja bloka v Ivanjkovcih (9 stanovanj in v Središču 12 stanovanj). / V resoluciji za leto 1984 smo planirali, da bodo realni osebni dohodki na zaposlenega v primerjavi z letom 1983 padli za 2 %, vendar ocenjujemo padec realnih osebnih dohodkov za 6,7 %, kar je posledica rasti cen in življenjskih stroškov med letom. Ocenjujemo, daje bil na področju materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti v letu 1984 dosežen določen napredek, vendar nekatere naloge (investicije, realni osebni dohodki na zaposlenega), opredeljene z resolucijskimi izhodišči, zaradi sedanjih gospodarskih razmer niso bile v celoti realizirane. Zaostrene gospodarske razmere v letošnjem letu in usmeritve, ki izhajajo iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, predstavljajo osnovno izhodišče ekonomske politike in razvojnih možnosti tudi v letu 1985. Tak položaj zahteva povečanje naporov vseh nosilcev gospodarskega in družbenega razvoja za dosledno upoštevanje vseh družbenih usmeritev, ki so dane v družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in drugih planskih aktih. IV. OSNOVNI CILJI IN NALOGE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE V LETU 1985 Na osnovi analize uresničevanja družbenega plana občine Ormož v letih 1981 — 1984, dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in usmeritev republiške ter zvezne resolucije o politiki družbenega in ekonomskega razvoja za leto 1985, opredeljujemo v občini naslednje temeljne cilje in naloge za leto 1984: — povečanje obsega in kakovosti proizvodnje blaga in storitev ter povečanje proizvodnje hrane, — povečanje izvoza in deviznega priliva s konvertibilnega področja ter varčevanja pri vseh oblikah devizne porabe, 1 — učinkovitejše gospodarjenje na podlagi večje produktivnosti in izboljšanje organizacije v proizvodnih in poslovnih procesih ter večjo uveljavljanje domačega znanja ob uvajanju sodobnih tehnologij, — zagotavljanje osnovne preskrbe prebivalstva ter preskrbe organizacij združenega dela s surovinami in repromaterialom, — usklajevanje vseh oblik porabe z razpoložljivimi sredstvi in nadaljevanje krepitve akumulativne sposobnosti združenega dela, — nadaljevanje produktivnega zaposlovanja mladih strokovno usposobljenih kadrov, pripravnikov ter izboljšanje strokovne usposobljenosti zaposlenih, — nadaljnja krepitev sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite na vseh področjih družbenih in gospodarskih dejavnosti ob upoštevanju matenalnih možnosti. V letu 1985 bomo nadaljevali z uresničevanjem prve etape dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Zato si bomo prizadevali za povečanje vključevanja v mednarodno delitev, gospodarnejše upravljanje z družbenimi sredstvi, uresničevanje delitve po delu, pospešeno samoupravno združevanje in krepitev enotnega jugoslovanskega trga, pridobivanje hrane ter napredek drobnega gospodarstva, boljše izkoriščanje kapacitet v turizmu in gostinstvu, razvoj stanovanjskega gospodarstva in uresničevanje nalog na področju socialne politike. Z uresničevanjem ciljev in nalog iz te resolucije bo v letu 1985 mogoče doseči naslednje materialne okvire: — nominalna rast družbenega proizvoda za 52.8 % ob upoštevanju 50 % rasti cen, realna rast družbenega proizvoda 3,6 %; — v okviru politike produktivnega zaposlovanja povečanje zaposlenih za 268 delavcev oziroma 6,9 %; — fizični obseg industrijske proizvodnje za 6.4 %; — fizični obseg kmetijske proizvodnje za 3.9 %; — realni osebni dohodki na zaposlenega bi naj ob še intenzivnejši rasti proizvodnje od načrtovane obdržali raven leta 1984; — produktivnost (realni družbeni proizvod na zaposlenega) bo porasla za 1,2 %; — izvoz se bo povečal za 26,7 %, uvoz pa za 8,6 %. INVESTICIJSKA VLAGANJA Investicijska politika bo v letu 1985 usmerjena predvsem v zagotavljanje večje proizvodnje hrane in v tiste proizvodne programe, ki zagotavljajo večji izvoz oziroma nadomestitev uvoza. Razen tega bodo investicije usmetjene tudi v boljše izkoriščanje obstoječih proizvodnih programov. Skupne investicijske naložbe v gospodarstvu se predvidevajo v višini 1.219,5 milijonov din, od česar predstavljajo investicije v gospodarsko infrastrukturo 19,5 %. Na področju negospodarstva bo obseg investicij znašal 130,2 milijonov din, tako da znaša indeks povečanja skupnih investicij v letu 1985 226.8 %. Od vseh načrtovanih investicij zajemajo 81,5 % nove investicije. IZVOZNO-UVOZNA DEJAVNOST Ena izmed glavnih nalog organizacij združenega dela občine v letu 1985 je večji izvoz na konvertibilno področje. Uresničevanju s plani predvidene obveznosti izvoza in deviznega priliva bodo podrejene tudi usmeritve in naloge na drugih področjih ekonomske politike. Načrtujemo, da se bo izvoz povečal nominalno za 21,4%, uvoz pa za 29,2%. Prednost pri uvozu bodo imele surovine in repromaterial za potrebe proizvodnježa uvoz na konvertibilno področje. Uvoz opreme bo možen v primeru zamenjave izrabljene opreme za izvozno proizvodnjo oz. opreme, ki bo dajala velike neto devizne učinke. Predvidevanja za leto 1985 kažejo, da bo izvoz znašal 2.394 tisoč din, uvoz pa 891 tisoč din, tako da bo znašal delež pokrivanja uvoza z izvozom 268,6 %. Na konvertibilno področje bo odpadlo 69,1 % celotnega izvoza. • ZAPOSLOVANJE IN KADROVSKA POLITIKA Politiko produktivnega zaposlovanja bomo uresničevali z boljšim izkoriščanjem obstoječih tehničnih in delovnih zmogljivosti ter z aktiviranjem novih zmogljivosti. Organizacije združenega dela s področja gospodarstva bodo zagotovile pogoje za dodatno zaposlovanje z uvajanjem večizmenskega dela, dopolnilnih proizvodnih programov ter zniževanjem pogodbenega in nadurnega dela. Zaposlenost v združenem delu se bo povečala za 8,2%. S tem bo omogočena zaposlitev 221 delavcem na novih delovnih mestih, 33 delavcem pa na izpraznjenih delovnih mestih. V samostojnem osebnem delu se bo zaposlenost povečala za 3,3 %. V družbenih dejavnostih načrtujemo 1,3 % rast zaposlenosti. Posebno pozornost bodo v organizacijah združenega dela namenili prezaposlovanju oz. prekvalifikaciji delavcev, kjer je zaradi spremembe proizvodnih programov ali morebitnih drugih gospodarskih težav to potrebno. Odločneje moramo uveljaviti vlogo kadrovske politike in z njo povezano štipendiranje, poklicno usmerjanje in usmerjeno izobraževanje. RAZPOREJANJE DOHODKA IN OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA ZADOVOLJEVANJE OSEBNIH. SKUPNIH IN SPLOŠNIH POTREB Politika delitve dohodka v letu 1985 je glede na zaostrene gospodarske razmere usmerjena v povečanje deleža sredstev za razširitev mate-rjalne osnove združenega dela. Povečati je potrebno tudi učinkovitost izkoriščanja razpoložljivih zmogljivosti in s tem ustvarjanje višjega realnega donodka. Rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v posamezni organizaciji bo odvisna od rezultatov gospodarjenja in rasti izločenih sredstev za akumulacijo, od dosežene proizvodnje, storilnosti živega in minulega dela ter gospodarnosti. Sredstva za splošno porabo bodo oblikovana na nespremenjenih virih sredstev in davčnih stopnjah iz leta 1984 in v skladu z dogovorom o izvajanju politike splošne porabe na ravni občin. V skladu z osnovnimi izhodišči za oblikovanje posameznih oblik porabe bodo sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb rasla v višini 90 % celotne nominalne rasti dohodka. V razpoložljivih materialnih okvirih bo treba nameniti prednost osnovnemu izobraževanju, zdravstvu ter valorizaciji denarnih pomoči za otroke in nadomestilu osebnih dohodkov med porodniškim dopustom. V. NALOGE NA PODROČJU GOSPODARSKEGA RAZVOJA L Industrija Poglavitni nosilec gospodarskega razvoja bo tudi v letu 1985 industrija. V obstoječih proizvodnih organizacijah združenega dela bomo povečali proizvodnjo, dvignili ekonomičnost in donosnost z boljšo organizacijo dela, večanjem serij in širitvijo proizvodnih programov. Inv’esticijska vlaganja industrijskih organizacij združenega dela bodo usmerjena v nabavo opreme, ki bo ali nadomestila že izrabljeno opremo ali pa bo namenjena uvedbi novih oz. širjenju obstoječih proizvodnih programov. Dokaj skromne bodo naložbe v gradbene objekte. TOZD Predelava plastičnih mas Ormož bo s preureditvijo prostorov omogočil prenos proizvodnje izpušnih cevi iz Tovarne avtomobilov Maribor. Proizvodnja bo stekla v letu 1986. TOZD Notranja oprema Središče načrtuje širitev proizvodnih prostorov za cca 350 m2. Pomembna pridobitev za razvoj ormoškega gospodarstva bo obrat za proizvodnjo zgornjih delov obutve in montažo za direktno brizgano obutev, ki bo posloval v okviru TOZD Obutev DO Peko Tržič. Tudi ta naložba ni vezana na gradnjo objektov, saj bo proizvodnja v nekdanjem skladišču Tovarne sladkotja, ki ga bo treba preurediti. Predračunska vrednost investicije je 227 milijonov din. V obratu bo do konca leta 1985 zaposlenih 292 delavcev, od tega 247 v neposredni proizvodnji. Proizvodni program je v pretežni meri namenjen za izvoz na konvertibilno tržišče. 2. Kmetijstvo V kmetijstvu bomo enakopravno razvijali zasebni in družbeni sektor. Osnovna skrb bo namenjena nadaljnjemu intenziviranju proizvodnje in smotrnejšemu izkoriščanju kmetijskih zemljišč ter bolj usklajenemu razvoju primarne kmetijske proizvodnje in živilske industrije. Kmetijska proizvodnja bo povečana za 3,9 % in sicer v družbenem sektorju za okrog 4,8 %, v zasebnem pa za okrog 3,5 %. Za predvideno povečanje kmetijske proizvodnje bo v letu 1985 potrebno: — pripraviti program setve in odkupa pomembnejših poljščin; — pravočasno zagotoviti proizvodni reprodukcijski material, zaščitna sredstva, gnojila, gorivo ter rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo; — v družbeno organizirano proizvodnjo vključiti neobdelane in slabo obdelane površine; — pospešeno nadaljevati z izvajanjem programa melioracij, komasacij in odkupa zemljišč; — preprečevati drobljenje kmetijskih površin. Nosilka kmetijske proizvodnje v občini Ormož, delovna organizacija SLOVIN KK Jeruzalem Ormož, si bo skupaj z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci ob sodelovanju pospeševalne službe prizadevala za povečanje proizvodnje kmetijskih pridelkov za potrebe prebivalstva in predelovalne industrije. Setveni plan ža leto 1985 zajema naslednje površine: 290 ha družbenega in 1060 ha zasebnega sektorja pšenice, 30 ha družbenega in 50 ha zasebnega sektorja ječmena, 300 ha družbenega in 280 ha zasebnega sektorja sladkorne pese, 570 ha družbenega in 2100 ha zasebnega sektorja koruze ter v zasebnem sektorju še 760 ha silažne koruze, 700 ha krompirja in 220 ha vrtnin. Podatki zasebnega sektorja zajemajo družbeno organizirani in neorganizirani zasebni sektor. Investicijska vlaganja v kmetijsko proizvodnjo bodo v letu 1985 nominalno za 31,9 % večja kot v letu 1984 in bodo znašala 289 milijonov din. TOZD Kmetijstvo Ormož bo v letu 1985 namenil sredstva za nakup zemlje (50 ha), nabavo opreme, nadaljevanje komasacijskih in melioracijskih del v Lešniški dolini. TOZD Vinogradništvo Ormož bo povečal skladiščne kapacitete za odprto vino in nabavil opremo za klet. Zraven tega bo vlagal sredstva v obnovo 10 ha sadovnjakov in 20 ha vinogradov, nakup zemlje v sadjarstvu ter nabavil opremo in mehanizacijo za vinogradniško in sadjarsko proizvodnjo. TOK Kooperacija Ormož bo v letu 1985 nadaljeval z obnovo 10 ha vinogradov v zasebnem sektorju, gradnjo hlevov za govedo (500 stojišč) in prašiče (600 stojišč). Financiral bo tudi melioracije in nakup 20 ha zemlje. Kmetijska zemljiška skupnost Ormož bo opravljala naloge s prevzemom zemljišč, ki nimajo imetnika pravice uporabe in iz drugih razlogov. Skupaj s kmetijsko inšpekcijo bo skrbela za vključevanje slabo obdelanih in neobdelanih zemljišč y proizvodnjo. Sredstva v znesku 3,5 milijona din bo namenila za financiranje investicijsko tehnične dokumentacije za H. in III. fazo melioracij v Lešniški dolini. Izvajala bo tudi male melioracije v Frankovcih. 3. Gradbeništvo Celotna gradbena dejavnost bo zaradi omejitev na področju investicijske porabe in ostrejših kriterijev pri kreditiranju tudi v letu 1985 stagnirala. Organizacije združenega dela oz. delovne enote v gradbeništvu bodo morale proučiti možnosti za medsebojno povezovanje. Bolj bodo morale usposabljati kadre ter prilagajati organiziranost, opremljenost in organizacijo dela trenutnim zaostrenim razmeram. ŽTP TOZD za vzdrževanje prog Maribor planira v letu 1985 obnovo železniškega mostu v Trgovišču in propusta v Frankovcih v skupni vrednosti 12,5 milijona din. 4. Promet Potrebe uporabnikov glede poštne dejavnosti, zlasti po telefonskih priključkih so. vse večje. Podjetje za PTT promet načrtuje v letu 1985 naložbe v skupni vrednosti 7,1 milijona din in sicer: izgradnja telefonske mreže v Ivanjkovcih, — dokončanje VF sistema Ormož—Miklavž. — montaža vozliščne avtomatske telefonske centrale v Ormožu,. — dokončanje VF sistema Maribor—Ormož, — priprava postopkov in dokumentacije za gradnjo poštnega poslopja v Ormožu.' V prometu jn zvezah bomo sproti zagotavljali vzdrževanje in varno uporabo zmogljivosti, poudarek pa bo dan tudi varnosti. V ta namen bodo dobavljene in vgrajene nadcestne smerne table na cestnih vpadnicah v mestu Ormož, rumene utripajoče luči pri šoli in na križišču Ljutomerske ter Kolodvorske ceste. 5. Trgovina Z aktivnostjo trgovine bo ohranjena preskrbljenost občanov najmanj na ravni leta 1984. Zustreznimorganiziranjemblagovnegaprometa od proizvodnje do potrošnje in njegovim pospeševanjem bodo trgovinske organizacije prispevale k uresničevanju zagotavljanja oskrbe domačega trga. Mercator—Zarja Ormož bo v letu 1985 vložila sredstva v višini 12,2 milijona din za izgradnjo trgovine-v Knegincu. TIMA TOZD(Koloniale Maribor bo v letu 1985 pričela z izgradnjo skladiščnih prostorov za pijačo, katerih predračunska vrednost je 60,8 milijona din. Trgovinske organizacije se bodo morale bolj povezovati s potrošniškimi sveti kot organiziranimi oblikami združevanja potrošnikov. 6. Gostinstvo in turizem V gostinstvu in turizmu bomo v letu 1985 širili ponudbo blaga in storitev, ter izboljšali kakovost turistične ponudbe. Kljub turistično rekreativnim prvinam in obstoječim materialnim osnovam oziroma ugodnim naravnim pogojem naše občine za razvoj gostinsko-turistične dejavnosti, vseh' možnosti še zdaleč nismo izkoristili. Prioritetna naloga bo še naprej sanacija položaja družbenega gostinstva z boljšim izkoriščanjem kapacitet, utrditev kmečkega turizma in povezovanje tega z nosilcem gostinskoturistične dejavnosti SLOVIN TOK Kooperacija Ormož. SLOVIN TOZD Gostinstvo Ormož bo v letu 1985 vložila 2 milijona v ureditev kletne restavracije na Jeruzalemu. 7. Drobno gospodarstvo Na področju drobnega gospodarstva bodo prizadevanja za krepitev hitrejšega in skladnejšega razvoja samostojnega osebnega dela, k temu bodo prispevali ustrezni ukrepi ekonomske in davčne politike. Razvoj drobnega gospodarstva bo v občini usmerjen v skladu s sprejetim družbenim dogovorom o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Ormož. Za izvajanje tega dogovora bo izdelan program razvoja drobnega gospodarstva v občini Ormož. Zaradi zagotovitve prostorskih pogojev za razvoj drobnega gospodarstva bo izvedeno faz- no komunalno opremljanje obrtne cone v Ormožu. 8. Stanovanjska dejavnost Na področju stanovanjske dejavnosti bomo nadaljevali s stanovanjsko izgradnjo kol je bila dogovorjena s srednjeročnimi planskimi akti. vendar je pri tem treba upoštevati dejanske potrebe. V letu 1985 bomo pričeli z izgradnjo stanovanjskih objektov v Ivanjkovcih. Središču, Tomažu in Miklavžu s skupno 39 stanovanji. Prizadevali si bomo za prehod na takšno stanarino, ki bo omogočala enostavno reprodukcijo v stanovanjskem gospodarstvu. Ob tem bo okrepljen sistem subvencioniranja iz solidarnostnih sredstev za stanovalce z nižjimi dohodki na družinskega člana. 9. Komunalna dejavnost Na nodročiu komunalne infrastrukture bo ' stekla izgradnja vodovoda na trasi Vičanci-Bra-tonečice. Hum—Šalovci in vodovod v Frankovcih ter dokončano vodovodno omrežje na trasi Stanovno—Runeč. Na področju komunalne opreme stavbnih zemljišč bomo sledili planu stanovanjske izgradnje. Financirana bo izdelava študije, projektne dokumentacije in delne izgradnje kolektorja za povezavo obrtne cone z zgrajeno čistilno napravo, s priključitvijo novega dela Hardeka in dokončna ureditev kanalizacije. Cestno omrežje bo modernizirano na relacijah Savci—Vičanci, Ključarovci—Runeč. Bres-nica—Lasigovci; asfaltirana bo cesta v Godenincih ter dokončana modernizacija ceste Krčevina—Šalovci. Krajevne skupnosti bodo znatna sredstva namenile tudi vzdrževanju krajevnih cest. Republiška skupnost za ceste bo financirala modernizacijo ceste Vuzmetinci—Presika. Izvajanje programa cestnokomunalne skupnosti za leto 1985 bo v odvisnosti od uspešnosti gospodatjenja OZD, ki združujejo sredstva za financiranje komunalnih objektov v občini Ormož. Območna vodna skupnost Drava Maribor bo v letu 1985 nadaljevala z investicijsko vzdrževalnimi deli na nižinskih vodotokih. Sofinancirala pa bo tudi vodooskrbo ter varstvo voda. S tem bo na območju občine vloženih 33.9 milijonov din. 10. Energetika DES TOZD Elektro Gornja Radgona in TOZD Elektro Ptuj bosta skupaj s krajevnimi skupnostmi izboljšala elektrifikacijo z izgradnjo transformatorskih postaj in rekonstrukcijo nizkonapetostnega omrežja. Nove transformatorske postaje bodo zgrajene v Spodnjih Ključa-rovcih, Rucmanskem vrhu, Pršetincih,Krčevini. Šalovcih in Veličanah. Nadaljevana bo,izgradnja kablovoda in rekonstrukcije TP Marof in TP Hardek ter urejanje dveh 20 kV celic v razdelilni transformatorski postaji Ormož. Še nadalje si bomo prizadevali za realizacijo oz. pričetek del na plinovodu Savci—Ormož. DO Raziskave nafte in plina v ustanavljanju Lendava bo v letu 1985 opravila raziskave na vrtini nafte in plina v Vičaricih. ki so zanimive za pridobivanje, termalnih vod. za skladiščenje zemeljskega plina in slovenskega plinovoda ter pozneje v fazi vrtanja tudi za ugotavljanje morebitnih zalog premoga. VI. USMERITVE NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ' Družbene dejavnosti bodo tudi v letu 1985 opravljale svoje dejavnosti V'okviru omejenih materialnih možnosti, saj bodo sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb rasla v višini 90 % celotne nominalne rasti dohodka. Kljub temu bomo ohranili obseg pravic na ravni leta 1984. V osnovnem šolstvu bosta prednostni nalogi uvajanje novega programa življenja in dela ter izvajanje zagotovljenega programa osnovne iole. Na področju zdravstvenega varstva bomo ohranili doseženo raven zdravstvene varnosti prebivalstva. Usposabljali in krepili bomo osnovno zdravstveno dejavnost, širili preventivno dejavnost ter zdravljenje in nego bolnikov na domu. Pri naložbah bomo dajali prednost zamenjavi dotrajane medicinske opreme. Nadaljevali bomo z združevanjem v zaravstvu. V vzgoji in varstvu otrok si borno prizadevali, da bo či m več otrok v organiziranem varstvu, zlasti v vrtcih izven Ormoža. Prizadevali si bomo. da združene kmetice pridobijo pravicodo porodniškega dopusta. V socialnem varstvu ne bomo uvajali novih pravic, uresničevanje že dogovorjenih pa bomo usklajevali z materialnimi možnostmi. V kulturi bo v letu 1985 posvečena posebna skrb spoštovanju in izvajanju zakona o naravni in kulturni dediščini ter utijevanju zavesti o pomenu kulturnih vrednot. -1 Kulturna skupnost bo v letu 1985 financirala adaptacijo prostorov za knjižnico ter sofinancirala adaptacijo dvorane v Ivanjkovcih. Vil RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Temeljna naloga krajevnih skupnosti v letu 1985 bo nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov in delegatskega sistema ter solidarno zadovoljevanje interesov in potreb delovnih ljudi in občanov. V letu 1985 bodo krajevne skupnosti za realizacijo svojih programov uporabile naslednje vire sre'dstev: krajevni samoprispevek, sredstva SIS in OZD ter sredstva občanov, zbrana po posebnih pogodbah. Poleg teh sredstev se bodo krajevnim skupnostim za potrebe funkcionalne dejavnosti m delegatskega sistema zagotavljala sredstva iz proračuna občine v okviru možne rasti splošne porabe. Vlil. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Temeljni cilj razvoja SLO in DS v letu 1985 je povečati obrambno in samozaščitno sposobnost delovnih ljudi in občanov, kljub zelo omejenim materialnim možnostim, z usklajenim in povezanim uresničevanjem prednostnih nalog, določenih z obrambno razvojnimi načrti. Poudarek bo na naslednjih nalogah: — dograjevanju obrambnih in varnostnih načrtov v vseh sredinah, — razvoju enot in štabov teritorialne obrambe. strokovni usposobljenosti in materialni opremljenosti, — razvoju enot in štabov civilne zaščite in narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, — zagotavljanju vseh oblik organiziranega obrambnega in samozaščitnega izobraževanja vseh delovnih ljudi in občanov, — dograjevanju in izpolnjevanju sistema vojnih zvez in centra za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, — obrambnemu usposabljanju izvenšolske mladine, — doslednemu uresničevanju predpisov s področja gradnje, uporabe in vzdrževanje zaklonišč v občini kot večnamenskih prostorov, — oblikovanje občinskih blagovnih rezerv — artiklov zagotovljene preskrbe. IX. IZVAJANJE IN SPREMLJANJE RESOLUCIJE Nosilci planiranja bodo v letu 1985 upoštevali pri izvajanju resolucije temeljne razvojne usmeritve, politiko razvoja in ukrepe, ki temeljijo na konkretnih obveznostih glede nalog, ki jih bodo s svojimi planskimi akti sprejeli in v katerih morajo biti vsebovani ukrepi ekonomske stabilizacije na zvezni, republiški in občinski ravni. Izvršni svet SO Ormož bo spremljal izvajanje nalog, določenih s to resolucijo, ukrepal in obveščal občinsko skupščino o uresničevanju in odstopanjih od dogovorjenih opredelitev ter ji predlagal ustrezne ukrepe. Občinska skupščina bo na temelju svoje ustavne vloge spremljala uresničevanje usmeritev in nalog iz te resolucije, uveljavljala v okviru svojih pristojnosti in dolžnosti način delovanja in odgovornosti vseh nosilcev planiranja ter ukrepala v primeru neupoštevanja oz. neizpolnjevanja sprejetih usmeritev, nalog in obveznosti. Številka: 30-28/1984 Datum: 12. 2. 1985 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Tone Luskovič 1. r. 51. SMERNICE ZA DRUŽBENI PLAN OBČINE ORMOŽ ZA OBDOVJE 1986—1990 I. UVOD S smernicami za družbeni plan občine Ormož se določajo izhodišča, skupni cilji in usmeritve družbene politike za srednjeročno obdobje 1986 do 1990. . Smernice so nosilcem planiranja načelna usmeritev in osnova pri oblikovanju in sprejemanju planskih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti. II. TEMELJNA IZHODIŠČA V prihodnjem srednjeročnem obdobju bomo razvijali in poglabljali samoupravne družbenoekonomske odnose tako, da bodo delavci organizirani v temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti vse bolj obvladovali pogoje družbene reprodukcije. Z doslednim uresničevanjem dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in z nadaljnjim razvijanjem in dograjevanjem družbenoekonomskega sistema, spodbujanjem učinkovitosti in kakovosti gospodarjenja ter z odgovornejšim delom, bomo zagotavljali možnosti za hitrejši in skladnejši družbeni razvoj in tako krepili materialno in socialno varnost delovnih ljudi in občanov ter njihov samoupravni položaj. Ekonomski sistem bo v večji meri kot doslej deloval v skladu s tržnimi zakonitostmi in ekonomskimi kriteriji odločanja. S'tem bodo nastale možnosti za realnejšo vrednotenje proizvodnih faktorjev ter skladnejši razvoj med posameznimi dejavnostmi. Nadaljno gospodarsko rast bomo dosegali z večjo izrabo lastnih sil ter boljšo izkoriščenostjo vseh obstoječih zmogljivosti tako proizvodnih, kadrovskih in prostorskih. Stabilna gospodarska rast bo zahtevala nadaljnje povečanje enakopravnega vključevanja v mednarodno menjavo na podlagi povečanja konvertibilnega izvoza in pospeševanja višjih in dolgoročnih oblik mednarodne menjave. III. TEMELJNI CILJI RAZVOJA Po sprejetih zveznih in republiških usmeritvah za socialno varnost delovnega človeka in občana, upoštevajoč interese in možnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov v pogojih družbene in materialne razvitosti, bodo temeljni cilji razvoja naslednji: — ohranjanje in postopna rast življenjskega standarda vseh občanov v odvisnosti od učinkovitega družbenega razvoja, doseženih rezultatov dela in realne rasti dohodka; — večje povezovanje občinskega gospodarstva z regijo in republiko, s ciljem nadaljnjega zmanjšanja razlik v razvitosti, z izenačevanjem razvojnih možnosti na področju gospodarstva, socialnega in prostorskega razvoja; — ohranitev in varovanje zdravega življenjskega okolja in smotrno urejanje in raba prostora, ob doseganju skladnejšega razvoja vseh dejavnosti in ustreznejše namenske rabe prostora, ob upoštevanju naravnih omejitev in možnosti; — nadaljni razvoj in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, kot sestavnega dela družbenoekonomskih odnosov, zlasti v združenem delu, krajevnih skupnosti in enotah teritorialne obrambe. V skladu s temeljnimi usmeritvami so globalni cilji razvoja občine Ormož: 1. Temeljna razvojna usmeritev bo tudi v tem petletnem obdobju nadaljnji razvoj in poglabljanje samoupravnih odnsov pri reševanju vseh ključnih problemov družbene reprodukcije, ob istočasni krepitvi vloge združenega dela in uveljavljanja ekonomskih zakonitosti poslovanja in razvoja. Obrambna in samozaščitna moč družbe bo še v večji meri kot doslej postajala integralni del in naloge celovitega družbenega razvoja ob upošteva-niu realnih materialnih možnosti celotne družbe. Osnovni cilj ekonomskega razvoja v tem planskem obdobju je izboljšanje življenjskih in delovnih razmer občanov na celotnem območju občine Ormož, z zagotavljanjem možnosti za zaposlitev razpoložljive delovne sile in z maksimalnim angažiranjem vseh razpoložljivih potencialov v občini. Da bi dosegli te cilje, bomo morali zagotoviti celovit skladen in stabilen razvoj vseh delov družbenoekonomskega in političnega sistema. Na področju ekonomskega razvoja bomo zagotavljali maksimalno možne stopnje rasti z optimalno izrabo vseh razpoložljivih proizvodnih faktorjev in naravnih danosti. Še naprej si bomo prizadevali za pospešena investicijska vlaganja na osnovi lastne reprodukcijske sposobnosti in na osnovi združevanja sredstev. Pri tem bomo posvečali posebno pozornost naložbam v proizvodno opremo, v odpravljanje; ozkih grl, tehnološko posodobitev, še posebej pa naložbam v razvojno delo, zlasti na področju razvoja novih izdelkov in v izboljšanje kadrovske sestave gospodarstva. 2. Med skupne cilje razvoja bomo uvrstili tudi naloge vezane na povečanje fonda kmetijskih zemljišč. V to bodo usmerjene vse oblike kmetijrko-zemljiških operacij. Zavzemali se bomo za preprečevanje nadaljnjega procesa drobljenja kmetijskih zemljišč. Glede na kategorizacijo zemljišč bomo dosledno izvajali zastavljeno politiko namembnosti rabe zemljišč. 3. Nadaljnje še hitrejše vključevanje v mednarodno delitev dela mora ostati eden od temeljnih ciljev razvoja v tem srednjeročnem obdobju. Zato bomo zagotavljali izvozno usmerjeno ekonomsko politiko gospodarjenja in pretežno opiranje na lastne moči. Takšna usmeritev mora postati bistvena predpostavka nadaljnjega razvoja. Z zagotavljanjem večje odprtosti gospodarstva v občini bomo omogočili večji pretok blaga, storitev, znanja in tehnologije ter na ta način prispevali k nadaljnji rasti gospodarstva ter pospeševali izvoz na konvertibilno področje. V cilju prestrukturiranja gospodarstva bomo posodabljali in širili proizvodne programe, ki zagotavljajo trajnejše možnosti prodaje na tujem trgu in temeljijo na višji stopnji predelave ter kvalitetner,! proizvodnem znanju. Zaradi razvoja višj>h oblik sodelovanje po samoupravnih sporazumih za preskrbo surovin ter reprodukcijskih materialov bomo vsaj delno nadomestili uvožene surovine z domačimi. 4. Obstoječe proizvodne zmogljivosti v občini narekujejo krepitev aktivnosti usmerjenih v vzdrževanje, obnovo in tehnološko dopolnjevanje zlasti proizvodne opreme. Pri tem bo cilj predvsem spremljanje tehnološkega razvoja v svetu z namenom povečanja produktivnosti in s tem tudi konkurenčne sposobnosti za vključevanje v mednarodno delitev dela. Za tak razvoj je potrebno zagotoviti pravočasno in kvalitetno pripravo razvojnih projektov, ki naj omogočijo sprotno vlaganje ustvarjenih sredstev za reprodukcijo, zlasti v opremo in manj v gradnjo proizvodnih objektov. Pri investiranju bodo imele prednost naložbe v gospodarstvo (zlasti v proizvodno opremo), energetske in infrastrukturne objekte neposredno povezane s povečanjem proizvodnje. Gradbena dela bomo izvajali le v okviru najnujnejših potreb, povezanih z montažo in instalacijami novih proizvodnih zmogljivosti. Za potrebe stanovanjske in komunalne izgradnje, si bomo prizadevali ohraniti vsaj enak realni nivo vlaganj kot v obdobju 1981 —1985. 5. Pospeševanje kmetijske proizvodnje, je v povezavi z razpoložljivimi kmetijskimi zemljišži, temeljna razvojna usmeritev v občini. Kmetijsko proizvodnjo bomo razvijali enakomerno v obeh sektorjih lastništva. Razvijali bomo kmetije s sodobnim načinom gospodarjenja, jih organizirali in preusmerjali v tržno proizvodnjo. Posebno pozornost bomo posvetili neobdelanim in slabo obdelanim kmetijskim zemljiščem. 6. V skladu z gospodarskimi potrebami in zahtevami osebnega in družbenega standarda ter realnimi možnostmi, bomo z izgradnjo in rekonstrukcijo komunalne infrastrukture, še izboljšali obstoječi komunalni standard. Na področju oskrbe z vodo bomo namenili pozornost ohranjanju in vzdrževanju vodnih količin. Zagotovili bomo dovolj kakovostne pitne vode ob tem pa varovali zbirna območja podtalnice, ki se bo uporabljala za oskrbo s pitno vodo. Novogradnje bomo izvajali vzporedno z naraščajočimi potrebami stanovanjske, gospodarske in druge gradnje, predvsem na območjih, ki so s pitno vodo še deficitarna. Prometno, energetsko in vodnogospodarsko infrastrukturo širšega in območnega pomena bomo razvijali postopoma po noveliranih dogovorih in programih. Posebno pozornost bomo posvečali modernizaciji lokalnih in krajevnih cest, ki so še neasfaltirane in povečanju zmogljivosti PTT prometa. 7. Z usklajeno in racionalno prostorsko zemljiško in urbanistično politiko bomo dosegli racionalno rabo prostora. Pri tem bomo upoštevali policentrično usmeritev družbenega razvoja in prostorske danosti. Uresničevali bomo usmeritev, da v občini ne sme biti zemljišč, ki bi ne imele svoje funkcije v procesu družbene reprodukcije. Izboljševali in varovali bomo kvalitetna zemljišča, ki omogočajo večjo proizvodnjo hrane. Zagotovili bomo usklajeno namensko rabo površin ter zadostne in ustrezne površine za organizirana naselja v skladu s policentričnim razvojem. Preprečili bomo nastajanje novih virov onesnaževanja in sanirali obstoječe ter aktivno zavarovali območja, kjer je pomembna kulturna dediščina. 8. Temeljna usmeritev drobnega gospodarstva, bo nadaljne razvijanje njegove vloge, kot komplementarne dejavnosti industrijskih in drugih večjih organizacij združenega dela zlasti z vidika zadovoljevanja potreb na trgu, zaposlovanja ter večje specializacije proizvodnje. Poleg proizvodnega dela drobnega gospodarstva bomo posebno pozornost namenili deficitarnim storitvenim dejavnostim s tem, da bomo omogočali pridobivanje ustreznih poslovnih prostorov. Z ukrepi ekonomske politike predvsem kreditne in davčne politike, bomo povečali zanimanje občanov za ustanavljanje novih in širitev enot drobnega gospodarstva na določenih lokacijah. 9. Nadaljevali bomo s prestrukturiranjem družbenih dejavnosti tako, da bomo razvijali tiste programe, ki najbolj vplivajo na ustvarjalno moč družbe in iskali cenejše rešitve za izvajanje dejavnosti. Izvajalske organizacije bodo preverile svojo obstoječo organiziranost ter z vidika racionalizacije poslovanja, učinkovitega gospodarjenja in izrabe zmogljivosti, ustrezno prilagodile samoupravno organiziranost in organizacijo dela. 10. Skladnejši regionalni razvoj bo temeljil na večjem izkoriščanju obstoječih zmogljivosti, zaposlitvenih, naravnih, prostorskih, geografskih in drugih možnostih. Z modernizacijo prometne in vodnogospodarske infrastrukture, z usmerjeno investicijsko politiko in posodabljanjem kmetijske proizvodnje, z ustrezno preskrbo in razvojem družbenih dejavnosti, bomo zmanjševali razliko v razvitosti z ostalimi občinami in preprečevali odseljevanje prebivalstva na druga območja. To pomeni doslednejšo izrabo vseh možnosti, ki bodo z ukrepi uveljavljeni v SRS. Izkoristili bomo prednosti, ki jih ponuja sistem samoupravnega združevanja dela in sredstev za skupna vlaganja na manj razvitih območjih. S tem bodo motivirali delovne organizacije, da bi investirale na našem območju. Lastna prizadevanja za hitrejši in skladnejši regionalni razvoj se morajo odražati v naslonitvi na ustrezne organizacije in organe za pridobitev konkretnih razvojnih programov in za združevanje sredstev v občinskem gospodarstvu. IV. GLOBALNI OKVIRI EKONOMSKEGA RAZVOJA Projekcija možnih globalnih okvirov in proporcev razvoja občine Ormož v obdobju 1986—1990 izhaja od temeljnih ciljev razvoja in nalog za njihovo uresničitev, upošteva dosedanja razvojna gibanja in rezultate ter računa s skupnimi pogoji in značilnostmi v vsej SR Sloveniji. V prohodnjem planskem obdobju bomo politiko ekonomskega razvoja usmerjali v razreševanje perečih problemov na področju investiranja, zaposlovanja in ostalih temeljnih nalog v politiki stabilizacije gospodarstva. Zaradi očitnega presledka na področju investicij v obdobju 1986—1990, ne moremo načrtovati visoko nadpoprečnih stopenj razvoja občine. Ob boljšem izkoriščanju razpoložljivih zmogljivosti z izmenskim delom in nadaljèvanju sedanjih pozitivnih dosežkov pri rasti proizvodnje bo v naslednjem petletnem obdobju mogoče doseči poprečno 5,2 % realno rast družbenega proizvoda celotnega gospodarstva, ob 6,8 % rasti obsega industrijske proizvodnje in 3,9 % rasti kmetijske proizvodnje, ob predhodni zagotovitvi izvajanja vseh ukrepov, ki bodo pogojevali nadaljnji razvoj. Pri povečanju realnega in družbenega proizvoda bodo nadpoprečne stopnje rasti dosegljive v industriji, kmetijstvu, gostinstvu in turizmu ter obrti, nekoliko nižje pa pričakujemo na drugih področjih. Z oživljanjem in stabilizacijo proizvodnje in celotne gospodarske dejavnosti ter usklajevanjem domačega povpraševanja z razpoložljivimi sredstvi bomo ustvarili pogoje za večji izvoz in devizni priliv. Za doseganje predvidene gospodarske rasti, še zlasti industrijske proizvodnje, bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju možno doseči 9,0 realno letno rast izvoza blaga in storitev. Nakazano gospodarsko rast v tem obdobju bomo dosegli z 2,4 % letno rastjo števila zaposlenih, od tega v združenem delu 2,3 %, v samostojnem osebnem delu pa okrog 5,3 % letno. Sredstva za bruto osebne dohodke na zaposlenega se bodo v tem petletnem obdobju gibala skladno z rastjo delovne storilnosti in drugimi kakovostnimi kazalniki gospodarjenja. Pri tem bomo z ustrezno politiko preprečevali nadaljnje padanje realnih osebnih dohodkov v občini. Zaradi omejenih finančnih možnosti gospodarstva bodo sredstva namenjena za investicije precej nizka. To se bo odražalo pri investicijskih vlaganjih, kjer bodo spremenjena razmerja deležev v tehnični strukturi vlaganj. Povečal se bo delež naložb v proizvodno opremo, tehnologijo, razvoj, kadre in posodabljanje; zmanjšala pa vlaganja v izgradnjo objektov in infrastrukturne objekte. Dajali bomo prednost programom za povečanje pridelave hrane in konvertibilnega izvoza. Z ustrezno aktivnostjo bomo solidarno združevali sredstva za skupne gospodarske naložbe na niv< ju občine. V. USMERITVE NA POSAMEZNIH PODROČJIH GOSPODARSTVA 1. Industrija V industriji bomo razvijali tiste proizvodne programe, za katere velja, da so razvojno obetavni, kar pomeni usmeritev v sodobne tehnološko zahtevne, razvojno intenzivne in ekološko čiste programe ob smotrni izrabi energije in prostora. Industrijska proizvodnja se bo razvijala na tistih območjih, kjer so za to že ustvarjeni pogoji. V organizacijah združenega dela bomo pospeševali poslovno in tehnično povezovanje za izvajanje skupnih projektov in s tem zmanjšali tehnološko odvisnost ter si zagotovili osnove za vključevanje v razvitejše oblike mednarodnega ekonomskega sodelovanja. Dejavnosti, ki so bile doslej nosilke razvoja v industriji, bomo tudi v bodoče razvijali. Te so predvsem: kovinsko predelovalna dejavnost,‘predelava plastičnih proizvodov, živilsko predelovalna industrija, lesno predelovalna industrija in proizvodnja gradbenega materiala. Razen tega bomo odpirali in razvijali nove obrate in sicer v proizvodnji usnjene obutve (obrat PEKO), živilsko predelovalni industriji (INTES) in tekstih industgiji (TONOSA). Zaradi precejšnje udeležbe kovinsko predelovalne dejavnosti v industriji občine Ormož bomo ustvarili pogoje za njeno združitev oz. tesnejšo proizvodnjo sodelovanje. 2. Kmetijstvo in ribištvo V kmetijstvu moramo nadaljevati s prizadevanji tako, da bo fizični obseg kmetijske proizvodnje povečan za 3,9 letno. To bomo lahko dosegli z nadaljevanjem del na melioracijah, komasacijah in ostalih oblikah posegov v prostor, s katerimi bomo zagotovili povečanje fonda kmetijskih zemljišč in zmanjševali njihovo razdrobljenost. Z uvajanjem sodobne tehnologije zlasti v rastlinski proizvodnji bomo povečali tudi hektarske donose. Kmetijsko proizvodnjo bomo razvijali enakomerno v družbeni in zasebni lasti in pospeševali predvsem živinorejo, poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. V poljedelski proizvodnji bo povečana proizvodnja krušmh žit, koruze, sladkorne pese, krmnega rastlinja in vrtnin. Velika razdrobljenost obdelovalnih površin v zasebni lasti ne sme predstavljati ovire za izboljšanje, povečanje in tržno usmerjanje proizvodnje. Nadaljevali bomo s sklepanjem dolgoročnih kooperantskih pogodb in programskim usmerjanjem kmetij, s pomočjo kadrovsko okrepljene kmetijsko pospeševalne službe. Do konca tega srednjeročnega obdobja bomo v SR Sloveniji in delu SR Hrvatske zagotovili, take površine zasejane s sladkorno peso, da bo Tovarna sladkorja Ormož v celoti izkoristila svoje zmogljivosti. Razvijali bomo kmetije s sodobnim načinom proizvodnje in jih povezovali z družbenim sektorjem v smislu dopolnjevanja pri organizaciji celotne kmetijske proizvodnje. Nadaljevali bomo s pričetnimi investicijami, nove investicije pa usmerjali predvsem v pridobivanje novih kmetijskih zemljišč, v pospeševanju živinoreje, obnovo sadovnjakov in vinogradov. V ooliedelstvu bomo naložbe usmerjali predvsem v povečanje proizvodnje pšenice, industrijskih rastlin in krmil. Posebno skrb bomo namenili obr navijanju opuščenih kmetij in opuščene obdelovalne zemlje. Na področju ribištva bomo razvijali predvsem športni ribolov in ribolovni turizem. Za te namene bomo koristili ribnike, ki so urejeni na melio-riranih območjih, ter so za kmetijstvo proizvodnje neprimerni. 3. Gozdarstvo in lovstvo Intenzitete izkoriščanja gozdnega prirastka bomo uskladili s proizvodnimi zmogljivostmi gozdov. Pospeševali bomo gozdno gojitvena dela, s čemer bomo povečali lesno zalogo ter vzpostavili dinamično ravnotežje planirane blagovne proizvodnje lesa. Da bo zagotovljena dostopnost in odprtost gozdov, bomo vlagali sredstva v izgradnjo gozdnih cest. Morali bomo tudi pospeševati povezovanje gozdarstva s porabniki lesa, kar bo omogočalo boljše izkoriščanje gozdnih sortimen-tov. Razvojna usmeritev na področju lovstva bo ohranitev posameznih vrst divjadi, pri čemer bo z rajonizacijo določen življenjski prostor divjadi ter usklajeno biološko ravnotežje divjadi. Pri tem bomo upoštevali pogoje kmetijske in gozdarske proizvodnje. Obenem bomo pospeševali razvoj domačega in inozemskega lovskega turizma in združevali dinarska in devizna sredstva za naložbe v tej dejavnosti. 4. Trgovina Trgovina bo za zagotavljanje kakovostne ponudbe in preskrbe še nadalje težila k specializaciji in sodobnejši prodajni obliki. Poglavitna naloga trgovine bo zagotoviti boljšo oskrbo prebivalcev z osnovnimi življenjskimi potrebščinami v vseh delih občine. Za dosego teh usmeritev bomo razširili prodajne kapacitete in izboljašli ponudbi v neka-t terih središčih naselij krajevnih skupnosti (Miklavž, Tomaž, Velika Nedelja). Ena ključnih nalog za dosego navedenih ciljev je združitev trgovskih organizacij v občini Ormož ter njihovo tesnejše povezovanje s proizvodnimi organizacijami. Prav tako bo treba z medsebojnimi dogovori doseči specializacijo ponudbe. Z namenom preprečevanja motenj na tržišču in preskrbo v izrednih razmerah bomo dopolnjevali obstoječe zaloge občinskih blagovnih rezerv. 5. Gostinstvo in turizem Na področju gostinstva in turizma bomo v tem srednjeročnem obdobju posvetili večjo skrb kvaliteti storitev. Ponudbo bomo popestrili in jo približali željam gostov, izboljšali prilagodljivost in elastičnost pri poslovanju ter bolje izkoriščali obstoječe kapacitete. Pospešili bomo razvoj izletniškega, kmečkega in lovnega turizma. Za stabilnejši razvoj gostinsko turistične dejavnosti bomo razvijali tesnejše poslovno sodelovanj- z gostinsko turističnimi organizacijami v SR Sloveniji in iz drugih območij. Investicijska aktivnost bo za to usmerjena predvsem v posodobitve obstoječih gostinsko turističnih objektov, dokončanje oziroma aktiviranje novih v zasebnem sektorju in v objekte, ki bodo dajali hitre učinke ob relativno skromno vloženih sredstvih. 6. Promet in zveze Na področju prometa in zvez moramo zagotoviti varen, hiter kakovosten in učinkovit prevoz potnikov in blaga ter zmanjševati delež stroškov prometa v ceni in tako oblikovati celovit in racionalen prometni sistem. Pri tem je treba upoštevati vse prednosti železniškega prometa pred ostalimi vrstami transporta in njegov nadaljni razvoj. Pri izgradnji in vzdrževanju cestne infrastrukture bomo upoštevali prenešene programe iz tega srednjeročnega .óbdobja, glede na potrebe pa posodobili nekatere cestne odseke ob združevanju potrebnih sredstev. PTT omrežje bomo širili v skladu s potrebam: in možnostmi gospodarstva in občanov. V Ormožu bomo zgradili novo poslopje pošte, s katerim bo omogočeno boli kakovostno nudenje storitev uporabnikom in, dane možnosti za širitev telefonskega omrežja v zunanjih naseljih. 7. Drobno gospodarstvo Bodoči razvoj drobnega gospodarstva bo zaradi izpopolnjevanja-ponudbe izdelkov in storitev v gospodarstvu in osvajanju novih izdelkov in povečevanja izvoza, kakor tudi nadomeščanje uvoza, temeljil na višji ravni tehnologije, organizacije dela in na angažiranju kvalificiranih delavcev. Razvoj drobnega gospodarstva bomo intenzivirali tudi z združevanjem dela in sredstev nosilcev samostojnega osebnega dela z družbenim sektorjem. Posebno skrb bomo namenili razvoju obstoječih proizvodnih obrtnih dejavnosti, ki so perspektivne glede na potrebe gospodarstva in prebivalstva ter razvoju deficitarnih storitvenih dejavnosti. Perspektiva drobnega gospodarstva je v razvoju majhnih, a kvalitetnih in med seboj povezanih proizvodnih celic, v katerih se morajo uveljaviti sodobnejši tehnološki postopki, ki bodo istočasno spodbujali zanimanje mladine in delavcev ,ter zdomcev, ki so na začasnem delu v tujini zadelo v drobnem gospodarstvu. Z razvojem kooperacije in poslovnega sodelovanja med drobnim gospodarstvom ,n industrijo, gradbeništvom, trgovino, turizmom in drugimi dejavnostmi, bo dosežena tudi boljša oskrba tržišča s pe .trcjšim asortimentom ter večjo možnostjo za izvoz. Za boljše vrednotenje drobnega gospodarstva je treba poostriti nadzor nad izvajanjem dejavno- sti, ki poslujejo brez ustreznih dovoljenj, temu primerno pa izvajati kaznovalno politiko. - Z realizacijo navedenih razvojnih usmeritev, bi omogočili predvsem nadaljnjo rast zaposlovanja v občini, naraščanje družbenega proizvoda, prestrukturiranje gospodarstva, stabilnejši razvoj območja in zmanjšali odvisnost gospodarstva od uvoza opreme, reprodukcijskega materiala in znanja. Temu primerno je treba izoblikovati davčno politiko, kreditno politiko in druge ukrepe za pospeševanje razvoja. 8. Stanovanjska komunalna dejavnost Na področju stanovanjskega gospodarstva bomo v skladu z materialnimi možnostmi in prostorskim razvojem, zaradi varovanja kmetijskih zem-Ijišč, nadaljevali z izgradnjo in obnovo stanovanj, s ciljem zmanjševanja stanovanjskega primanjkljaja jp izboljševanja stanovanjskega standarda. Družbena stanovanja bomo gradili pretežno na območjih, kjer že obstaja ali pa se razvija komunalna oprema. V posameznih krajevnih centrih, izven občinskega središča, bomo v skladu z razvojem prizvodnih dejavnosti, možnostmi komunalnega gospodarstva in v skladu z interesi občanov, izvajalci individualne gradnje in gradnje blokov usklajeno s prostorom. » Za racionalnejšo graditev stanovanj, bomo zagotovili dolgoročno zasnovan plan urbanizacije prostora in dosledneje uveljavljali tržna načela pri oddaji gradbenih del. Potrebno bo bolje organizirati gradnjo novih stanovanj in poceniti gradnjo družbenih stanovanj in vseh ostalih dejavnosti, ki so vezane na vzdrževanje stanovanjskega fonda družbenih stanovanj vmbčini. Reševanje stanovanjskih potreb bo moralo temeljiti tudi na večjem deležu vloženih lastnih sredstev. S postopnim prehajanjem na ekonomske stanatine bomo zagotovili enostavno reprodukcijo družbenega stanovanjskega sklada, ob delnem nadomeščanju stanarin in sredstev solidarnosti za družine z nizkimi osebnimi dohodki. Komunalno gospodarstvo bo svoje delo koordiniralo z ostalimi udeleženci graditve in načrtovalci prostorskega razvoja. V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo ohranili nivo vzdrževanja kolektivnih komunalnih objektov in'naprav, ob istočasnem prevzemanju novozgrajenih objektov in naprav v upravljanje. Z ustrezno politiko cen komunalnih storitev bomo omogočili materialno osnovo za nemoteno opavljanje vsaj enostavne reprodukcije. Nerealizirane aktivnosti v komunalnem gospodarstvu iz tekočega srednjeročnega obdobja bomo prenašali po načelu prioritete v to srednjeročno obdobje. VI. USMERITVE NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Na področju družbenih dejavnosti bomo v tem srednjeročnem obdobju, v razmerah zmanjšanih materialnih možnosti, zagotovili ohranitev doseženega družbenega standarda, prioriteto pa bomo dajali razvoju vzgoje in izobraževanja ter zdravstva. 1. Vzgoja in izobraževanje V osnovnošolski vzgoji in izobraževanju bomo zagotovili materialne in kadrovske pogoje za realizacijo programa življenja in dela osnovne šole in hkrati skrbeli za dvig pedagoškega dela. Nadaljevali bomo z izgradnjo nerealiziranih investicij, ki, so bile načrtovane v srednjeročnem obdobju 1981 —1985. Razen skrbi za osnovnošolsko izobraževanje bomo skrbeli za ostale oblike izobraževanja za odrasle in zaposlene delavce ter poklicno usmerjanje po srednjeročnih kadrovskih potrebah združenega dela in razvoja gospodarstva občine. 2. Zdravstvo Pospešiti moramo razvoj zdravstveno informacijskega sistema ter ustvariti pogoje za posodobitev celotnega poslovanja v zdravstvu, za boljšo organizacijo dela, za posodobitev zdravstvenih evidenc, za zmanjšanje administrativnih opravil in za omogočanje hitrega pretoka podatkov, ki bi omogočali učinkovito zdravstveno politiko. Potrebno je nadaljevati z integracijskimi procesi v zdravstvu. V ceni zdravstvenih storitev je treba še nadalje računati na prispevke občanov (participacija) kot pomemben vzgojnousmerjevalni instrument. V tem srednjeročnem obdobju je razviti nov sistem solidarnosti na republiški ravni. 3. Kultura Skrbeli bomo za dosledno izvajanje zakona o naravni in kulturni dediščini. Prioritetna naloga v razvoju kulture bo razvijanje,ljubiteljske kulture. Za kvalitetno izvajanje kulturne dejavnosti bo potrebno zagotoviti ustrezne prostorske in kadrovske pogoje. Na področju investicij borno prvenstveno nadaljevali z realizacijo programa iz srednjeročnega obdobja 1981—1985. 4. Telesna Kultura Skrbeli bomo za povečanje števila udeležencev v športno rekreativni vadbi, še posebej v organizirani redni vadbi in za razvoj kvalitetne športne tekmovalne ustvarjalnosti. V okviru materialnih možnosti bomo nadaljevali z izgradnjo odprtih in zaprtih površin za telesno kulturne aktivnosti. Zagotavljali bomo tudi vzdrževanje obstoječih športnih objektov. Pri razvoju tekmovalnega športa bo dan poudarek tistim aktivnostim, ki imajo realne pogoje za kvalitetne športne dosežke: objekte, organizacijo in kadre. 5. Socialno skrbstvo Temeljna usmeritev skupnosti socialnega skrbstva bo razvoj socialnega dela v vseh okoljih, kjer ljudje živijo in delajo. Poleg preventivne dejavnosti, ki jo bomo prioritetno razvijali bomo širili tudi obseg svetovalnega dela. Za učinkovitejše reševanje socialnoskrbstvenih problemov bomo usposabljali ustrezne strokovne kadre ter razvijali tudi prostovoljne oblike dela. 6. Otroško varstvo V organizirano vzgojo in varstvo bomo vključili čim večji krog otrok. Za otroke, ki ne bodo zajeti v redno obliko vzgoje in varstva bomo razvijali tudi druge oblike vzgojnega programà in s tem omogočili čim bolj enotne pogoje pri vstopu v šolo. V okviru povečane skrbi za razvoj družine se bomo zavzemali za stimulativno politiko denarnih pomoči otrokom in njihovo preraščanje v funkcionalne oblike. 7. Raziskovanje Znanstveno raziskovalno dejavnost v občini bomo usmerili predvsem na tista področja, kjer ima občina komparativne prednosti in najbolj perspektivne možnosti razvoja. Raziskovalna skupnost bo v povezavi z organizacijami združenega dela in široko družbeno skupnostjo pripravila in sofinancirala programe posameznih raziskav, ki bodo predvsem neposredni in uporabni. V Občinski raziskovalni skupnosti si bomo prizadevali za širjenje in stimuliranje množične inventivne in inercije dejavnosti ter sofinanciranje skupno dogovorjemii raziskovalnih programov. VII. USMERITVE PROSTORSKEGA RAZVOJA . ' ' Prostor kot realna kategorija in okvir celotnega družbenoekonomskega razvoja s svojimi elementi in razsežnostmi neposredno vpliva na izbor ciljev in poti za njihovo uresničevanje. Zato je prostorski vidik družbenega načrtovanja enakovreden socialnemu in ekonomskemu razvoju. Prostor kot realna kategorija in okvir celotnegà družbenoekonomskega razvoja s svojimi elementi in razsežnostmi neposredno vpliva na izbor ciljev in poti za njihovo uresničevanje. Zato je prostorski vidik družbenega načrtovanja enakovreden socialnemu in ekonomskemu razvoju. Pri prostorskem planiranju je treba izhajati iz dejanskih družbenoekonomskih danosti v občini ter zahtev varstva okolja, izhodišča za razvoj so: — ohranjanje sedanjega števila prebivalcev na območju občine; — smotrno razmeščanje dejavnosti po prostoru; — skladna in racionalna namenska izraba površin ter intenzivno izkoriščanje naravnih in ustvarjalnih danosti; — ohranjanje in varovanje zdravega okolja; — splošen napredek in rast bivalnega standarda. Vili. USMERITVE RAZVOJA NA DRUGIH PODROČJIH 1. V cilju zmanjšanja velike razlike v stopnji gospodarske razvitosti občine bo skladnejši regionalni razvoj temeljil na večjem izkoriščanju obstoječih zmogljivosti, zaposlitvah, naravnih, prostorskih in drugih danosti. Posebna skrb bo namenjena ohranjanju poselitve in zagotavljanju osnovnih pogojev za življenje in delo prebivalstva, predvsem pa zaposlitvenim možnostim. To bomo dosegli predvsem s posodobitvijo cestne in komunalne infrastrukture, vodnih objektov, elektroenergetskih objektov in naprav, telefonskega omrežja ter razvoja družbenih in oskrbnih dejavnosti. 2. Temeljni cilj razvoja krajevnih skupnosti je razvijanje in poglabljanje samoupravnih socialističnih odnosov in delegatskega sistema z namenom, da se delovnim ljudem in občanom omogoči in zagotovi neposredno reševanje njihovih interesov in sodelovanje pri sprejemanju vseh odločitev, ki so pomembne za nadaljnji razvoj krajevne skupnosti v kateri živijo. ■ Doseženo bo tesnejše sodelovanje med krajevnimi skupnostmi, ki bodo po načelu solidarnosti in vzajemnosti reševale skupne probleme tako, da bodo postopoma odpravljene razlike v stopnji razvitosti in omogočeno zadovoljevanje zahtev čim širšega kroga prebivalstcev. Krajevne skupnosti bodo postale nosilke in pobudnice za vse družbene aktivnosti, ki bodo potekale na njihovem območju. O načinu in obsegu izvajanja nalog se bodo krajevne skupnosti dogovorile med seboj in z drugimi nosilci planiranja. 3. Skupščina občine Ormož bo za splošne družbene potrebe, to je za delo upravnih, pravosodnih, drugih državnih organov in delegatskega sistema krajevnih skupnosti, namenila sredstva v takšnem obsegu, da bo zagotovljeno učinkovito izvrševanje njihovih funkcij. Višina" sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki jih bodo kot dohodek pridobivali delavci delovnih skupnosti državnih organov iz sredstev za delo teh organov, bo odvisna od pravočasnega opravljanja del in nalog v skladu s programom dela posameznega organa. Sredstva za delovanje družbenopolitičnih organizacij bodo zagotovljena v skladu z njihovim delovnim programom na podlagi obsega, narave, vrste in zahtevnosti del in nalog. 4. Sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se mora krepiti in razvijati v skladu z razmerami v svetu in doma. Na vseh nivojih moramo nadaljevati s procesom podružbljanja sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter na vseh nivojih množično vključevati,usposabljati in opremljati delovne ljudi in občane za izvajanje nalog narodne zaščite in ukrepov civilne zaščite. V samoupravnih organizacijah in skupnostih moramo uresničevati razvojne in materialne možnosti ter pogoje za krepitev SLO in DS ter zagotoviti zadostne rezervne zaloge prehrambenih ter drugih artiklov. IX. NADALJNJI POSTOPKI PRI PRIPRAVI SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV Smernice za pripravo družbenega plana občine Ormož naj služijo nosilcem planiranja kot orientacija pri analiziranju njihovih okvirov razvoja občine Ormož. Na ta način bodo zagotovljene bolj usklajene strokovne osnove za oblikovanje ih usklajevanje ciljev in interesov v družbenem planiranju ter za pripravo samo- upravnih sporazumov, dogovorov in planov. Smdinice predstavljajo tudi najpomembnejšo podlago za pripravo družbenega plana občine kot prve faze oblikovanja tega dokumenta. Delavci v TOZD, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih morajo na podlagi teh izhodišč v fazi nastajanja programov voditi skrb o usklajevanju skupnih interesov nadaljnjega razvoja. Tako bo tudi družbeni plan občine najširši dogovor o ciljih in razvojni poti za obdobje 1986—1990. Ce hočemo, da bo imel družbeni plan občine tudi potrebno . zagotovilo ža uresničevanje postavljenih ciljev, morajo biti samoupravni sporazumi in družbeni dogovori vseh nosilcev planiranja njegov sestavni del, praviloma pa sprejeti in družbeno ovrednoteni pred sprejetjem občinskega družbenega plana. Za dosledno uresničevanje tako postavljene verifikacije programskih Usmeritev družbeno ekonomskega razvoja občine se morata prvenstveno zavzemati socialitična zveza delovnih ljudi in zveza sindikatov. Prikazani koncept smernic smatramo kot globalni in ga bo treba pri nadaljnjem oblikovanju dokumentov še dopolnjevati. Vsi nosilci planiranja naj pri izdelavi svojih ismernic in elementov planiranja upoštevajo občinska izhodišča nadaljnjega razvoja, ki je pogojen le z realnim istočasnim in enotnim pristopom vseh udeležencev v procesu planiranja. Številka: 30-24/84 Ormož, 12. 2. 1985 Predsednik Skupščine občine Ormož Tone Luskovič 1. r. 52 Izvršni svet skupščine občine Ormož na osnovi 2. člena Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 1/85) objavlja p o d a t'k e o rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v gospodarstvu občine Ormož v obdobju januar—december 1984, ter oceno o rasti osebnih dohodkov in skupne porabe za obdobje januar—marec 1985. 1. Izvršni svet skupščine občine Ormož ugotavlja, da je bila rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v gospodarstvu občine Ormož v obdobju 1.1. do 31. 12. 1984 v primerjavi z razporejenimi sredstvi za osebne dohodke in skupno porabo v letu 1983, 54,4 %. 2. Rast razporejenih sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na delavca v gospodarstvu je v obdobju januar—december 1984 v primerjavi s povprečnimi osebnimi dohodki in skupno porabo na delavca v letu 1983 bila 52,8%. 3. Izvršni svet SO ocenjuje, da bo rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v gospodarstvu občine Ormož v obdobju januar—marec 1985 v primerjavi s povprečnimi osebnimi dohodki in skupno porabo na delavca v letu 1984, v masi 26,5 in povprečno na delavca 26,5%. 4. Podatki o rasti osebnih dohodkov in skupne porabe v gospodarstvu se objavijo v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 113-22/82 Datum: 7/3-1985 Predsednik Izvršnega sveta SO Ormož Milan Ritonja, 1. r. 53 Na podlagi 18. člena Družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem narodnoosvobo-.dilne vojne (Uradni list, št. 6/85) in na podlagi 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skup- ščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in na seji Zbora krajevnih skupnosti, dne 30. oktobra 1984, sprejela ODLOK o priznavalninah udeležencem narodnoosvobodilne vojne 1. člen S tem odlokom se določa: — upravičence do občinskih priznavalnin, — vrste občinskih priznavalnin, — osnove in merila za podeljevanje občinskih priznavalnin. — financiranje občinskih priznavalnin. 2. člen Do občinskih priznavalnin so upravičeni: 1. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki o vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kme-ta-borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943. 2. Žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 3. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 4. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943oziroma 13.oktobra 1943.do31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 5. Borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918. 3. člen Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine: 1. Aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v časunarodnoosvobodilne vojne posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami. 2. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 3. Aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju. 4. Žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne. 4. člen Občinske priznavalnine po tem odloku so: — stalne, — občasne in — enkratne. 5. člen Udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 2. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine po tem odloku, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih in pokojninskem in invalidskem zavarovanju. ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina). Udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 4. in 5. točke 2. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 80 odstotkov najnižje pokojnine. 6. člen I M^leženci narodnoosvobodilne vojne in žrtve fašističnega nasilja iz 3. člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj iz drugega odstavka 5. člena in če pristojna komisija oceni, da sp do priznavalnine upravičene glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje. , 7. člen Prejemki, ki se upoštevajo pri določanju o pravici do priznavalnine po tem odloku, so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in tistih prejemkov. ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo. Za redni dohodek iz kmetijske dejavncfcti se šteje trikratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, se la dohodek praviloma ne upošteva. 8. člen .Stalna priznavalnina znaša za upravičence iz 1.. 2. in 3. točke 2. člena tega odloka največ do 100 % zneska najnižje pokojnine, za vse druge upravičence pa do 80 % zneska najnižje pokojnine. Izjemoma je najvišja stalna priznavalnina lahko tudi višja. O višini stalne priznavalnine odloča pristojna komisija ob upoštevanju premoženjskih razmer upravičenca in oseb iz 5. člena tega odloka, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, časa udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa tudi starost. 9. člen Če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine. Prejemki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Spremembe v prejemkih in spremembe v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna pravica in višina priznavalnine, se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bile ugotovljene. V primeru, ko bi bilo potrebno zaradi sprememb tega odloka ali spremenjenih socialno ekonomskih razmer upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, izjemoma zadrži priznavalnino v enakem ali zmanjšanem znesku tudi naprej, če bi po presoji pristojne komisije večje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi. Upravičenec dostalne priznavalnine je dolžan sporočiti vsako spremembo, ki bi vplivala na pravico do priznavalnine oziroma na njeno višino Občinskemu komiteju za družbenoekonomski razvoj in planiranje. Upravičencem do stalne priznavalnine, ki jim je zagotovljena oskrba v domovih oskrbovancev, se lahko prizna priznavalnina za osebne potrebe do 10 % najnižje pokojnine na polno pokojninsko dobo. 10. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150% najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev ia 5. člena tega odloka. 11. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 10. člena tega odloka imajo tudi družinski člani padlih in umrlih borcev narodnoosvobodilne vojne iz 2. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. 12. člen O pravici in višini občinske priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev narodnoosvobodilne vojne občinske skupščine, odločbo, na podlagi sklepa komisije, pa izda Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje. O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 3. člena tega odloka odloča komisija potem, ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim komitejem za družbenoekonomski razvoj in planiranje na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtve fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo v smislu 1. odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne. 13. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 14. člen Sredstva za priznavalnine tega odloka se zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v proračunu občine Ptuj. Upravno-strokovna in administrativna dela za komisijo za vprašanja borcev narodnoosvobodilne vojne opravlja Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje. 15. člen Zoper upravno odločbo, ki jo na podlagi sklepa komisije za vprašanja borcev narodnoosvobodilne vojne izda Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje, je možna pritožba na Republiški komite za borce in vojaške invalide Ljubljana. 16. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne ir. drugih vojn ter za njihove družinske člane (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/78) in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/79). 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 191-2/84-2 Datum: 30/10-1984 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič, dipl. sociolog 1. r. 54. , Na osnovi podatkov o rasti življenjskih stroškov in osebnih dohodkov v SR Sloveniji v letu 1984 ter pooblastila, ki ga je sprejela skupščina Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj na skupni seji obeh zborov dne 24/12-1984 je sprejel Odbor za razvojne in splošne zadeve skupnosti na 22. seji dne 22/2-1985 SKLEP O VALORIZACIJI PREŽIVNIN V LETU 1985 L Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1983, ki so bile v letu 1984 že valorizirane, se s 1/3-1985 povišajo za 52,8 %. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1984, pa se povišajo sorazmerno za čas, ko so bile določene in sicer: — do konca januarja 1984 se povečajo za 52,8 % — do konca februarja 1984 se povečajo za 48,4 % — do konca marca 1984 se povečajo za 44,0 % — do konca aprila 1984 se povečajo za 39,6 % — do konca maja 1984 se povečajo za 35,2 % — do konca junija 1984 se povečajo za 30,8 % — do konca julija 1984 se povečajo za 26,4 % — do konca avgusta 1984 se povečajo za 22,0 % — do konca septembra 1984 se povečajo za 17,6 % — do konca oktobra 1984 se povečajo za 13,2 % — do konca novembra 1984 se povečajo za 8,8 % — do konca decembra 1984 se povečajo za 4,4% II. Sklep velja 8 dan od objave v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1/3-1985 dalje. Št.: 58-1/85-7 Datum: 22/2-1985 ODBOR ZA RAZVOJNE IN SPLOŠNE ZADEVE predsednica Marija KUKOVEC, 1. r. Uradni vestnik občin Ormož In Ptuj Izhaja praviloma enkrat | mesečno. in to v četrtak. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznln StevtiK pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Votnjakova 6. Urejuje uredniikl odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. tiska Casooisno grafično podjetje Večer, Tržaika 14, Maribor.