LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO STEV. (No.) 72. O LOGIKI NAŠIH SOCIALISTOV. [ (Za Edinost napisal A. Tomec.) Johnstown, Pa. — Tu se je mudil zastopnik <€Proletarca", agitiral je za ta list in rekel, da ta list zastopa socializem, kateri se bori izključno za delavske koristi, da njemu gre samo zato, da se izboljša delavski položaj, 7 vero in zasebnim prepričanjem pa, da nima nič opraviti. Zato pa mora biti za socializem vsak delavec, naj bo kakoršnega koli prepričanja, naj bo katolik, protestant, žid ali brezverec, saj je tudi socializem za vse delavce enako dober in potreben .ker nikogar ne zaničuje in pusti vsakemu svoje in spoštuje vsako prepričanje, kajti socializem skuša brez izjeme priboriti delavstvu boljše življenje, priti delavstvu do boljšega kruha, katerega si pa mora služiti vsak delavec enakos, kajti vsak delavec ima želodec, za katerega mora brezpogojno skrbeti, ker želodec od vseh enako zahteva kruha in nikogar ne vpraša kake vere ali prepričanja je; on hoče svoje, z vero in prepričanjem pa on nima nič opraviti. Samo ob sebi je umevno, da kakor želodec nima nič opraviti z vero, ravno tako tudi nima .skrb in delo za kruh, za želodec, nič opraviti s skrbjo in delom za vero. Kruh in vera, skrb in delo za "kruh in vera, to so tako različne stvari, da so prav lahko ena brez druge, da si človek lahko skrbi in dela za kruh. ne da hi bil pri tem ne za vem, ne proti veri. Kajti vera je stvar srca, katera ne je in ne pije in si malto lahko veren ali neveren bodi sit ali lačen, r.ajsi ti dobro ali hudo godi."" Da. ko bi "Proletarec" res zastopal tak socializem, potem bi pa socializem ne imel nasprotnikov med delavstvom samim : vsi delavci brez izjeme bi bili zanj. In kako mogočna delavska organizacija bi bila to! Kolike vspehe bi bili že davno lahko dosegli! Ne bilo bi se treba socializmu boriti proti drugemu, kakor proti brezvestnemu in krivičnemu kapitalizmu. imel bi potem samo enega nasprotnika, proti kateremu bi se mu bilo lahko boriti. Xe bilo bi se danes delavstvu tako težko boriti s kapitalizmom z raznimi pogostimi in največkrat brezvspešnimi štrajki ; ne bilo bi mu treba trpeti tolike škode, prenašati toliko ogromnih žrtev — ker pa ie socializem ,za kakoršnega propagira "Proletarec", nekaj vse drugačnega. zato se pa nobeden pameten človek ne more ogrevati za socializem, temveč mora biti odločno proti njemu, ker tak socijalizem ne le, da nikdar delavstvu ne bo koristil. Temveč mu še silno škoduje in je največja ovira v boju za delavske pravice. Socializem je samo zato, da delavstvu meša pojme, da ga cepi, da -eje med delavske vrste neslogo in medsebojno sovraštvo, radi katerega delavstvo nikdar zmagati ne more. Namen socializma je delati med delavstvom razdor, zmešnjavo, spravljati ubogo delavstvo v nesrečo, iz katere si gotovi ljudje kujejo dobičke. Kakor oni brezvestneži, ki ob času vojske obogatijo m naberejo milijone, žele, da bi bila vedno vojska, tako -ocijalistični voditelji žele. da bi se delavstvu vedno godilo slabo, da bi se 1 ilo delavstvu vedno treba boriti proti kapitalizmu in bi vedno potrebovalo vod.teljev, katero bi mastno plačevalo. Da, delavstvo je socializmu samo molzna krava. Proti kapitalizmu jc socializem samo toliko, kolikor mora biti za stran lepšega, da s tem prikrije — pri nezavednih seveda — svoj pravi namen ! Isti "Proletarec", ki pravi, da socializem ni proti veri, piše v štev. 765 med drugimi: "... Zdi se mi, da naše ženstvo preveč duše spone verske zablode . . " Nadalje trdi: "Za dobro vzagajanje otrok so potrebne dobro vzgojene matere. N« tiste matere, ki se Tcrižajo in zatekajo k molitvam, ki samo trpe in garajo in vse prenašajo tiho, s ponižno udanostjo, ampak matere, ki razumejo boj, matere, ki se zavedajo, da bo bolje na svetu, kadar bodo prišli bolje vzgojeni namreč talco, da bodo spoštovali drug drugega in pomagali drug drugemu. Danes še nismo tako vzgojeni, oziroma večina ljudi še ne vi? ničesar o taki vzgoji . - Tako torej! One matere, ki se križajo in molijo, ki imajo vero, ki žive po Božjih in cerkvenih zapovedih ,niso prav vzgojene in ne morejo svojih otrok prav vzgojiti. Samo one matere, ki ne molijo, ki nimajo nobene vere in obenem tudi nobene vesti, ki Božjim in cerkvenim zapove-ciim nasproti ravnajo, ki jim ni nič ne za greh ne za čednost, so dobro vzgojene in Ie take morejo dohre otroke vzgojiti in dati bodoči družbi dobro podlago. Kajne, samo oni ljudje so slabi, ki imajo vero in dobri pa so samo oni, ki nimajo vere. Sleparji, goljufi, tatje, prešestniki, pijanci, morilci, lopovi in hudobneži so samo oni, ki imajo vero. Policija, žandarmarija in sodnije imajo opraviti samo z onimi, ki molijo, obiskujejo cerkev, prejemajo zakramente in sploh spolnujejo verske dolžnosti. Ječe so prenapolnjene f-amo z onimi, ki se ravnajo po Božjih zapovedih, zato, ker so pošteni in pravični, ker ne sleparijo, ne goljufajo, ne kradejo, ne ubijajo in sploh nobene lumparije ne naredijo. Oni pa, ki nimajo vere, so dobri, pošteni, pravični, čisti ljudje, da sami angelčki so, s temi pa nima opravka policija, žandarmarija in ne sodnija, pa če prav so sleparji, goljufi, tatje, morilci itd., ti so pa kar prosti! CHICAGO, ILL., TOREK, 20. JUNIJA (TUESDAY, JUNE 20), 1922. LETO (VoL) VTTX. RAZNE NOVICE. I IZ DELAVSKIH KROGOV. IZ JUGOSLAVIJE. ^ FRANCIJA PRIPRAVLJENA ŽELEZNIŠKI MAGNATJE HO-ZMANJŠATI VOJNI DOLG. ; ČEJO NA UMETEN NAČIN RAZDELITI DELAVSKE VRSTE. London, 19. junija. — Iz verodostojnih francoskih političnih krogov prihajajo vesti, da francoski državniki pripravljajo posebne načrte, za lezniških unij je danes na konferen- zmanjšanje vojnega dolga, ki ji ga mora plačati premagana Nemčija. Te načrte bo Francija predložila na prihodnji haški konferenci. V zameno pa bo zahtevala gotovih ga- Kralj odklanja poročna darila pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja. Iz Belgrada nam poročajo, da ie kralj odklonil podaritev Win-Predsednik Jewell združenih že- dischgraetzove vile na Bledu, ki jo bo kralj sam kupil. Glasilo g. pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, oziroma pokrajinske vlade, "Slov. Narod", danes sam potrjuje to vest in objavlja sklep ministrskega sveta, o katerem smo mi poročali, "Slov. ci Ameriške Delavske Federacije v Cincinnati, O., imel daljši govor, kjer je temeljito dokazoval, kaj je prav zaprav glavni namen železniških magnatov pri sedajnemu zniža-rancij od strani zaveznikov za o- nju plač železniškim delavcem. Med Narod" ga je pa hotel zatajiti. Ta hrambo njenega teritorija od strani j drugimi je dejal: "Napovedano zni- sklep se glasi: 1. Vsa poročila o da-nemcev. S tem, prerokujejo raznij žanje plač po železniških magnatih. rilih naj se pošiljajo izključno upra-politicni strokovnjaki, se bo odprlo je ustrojeno tako premišljeno in u- vi kraljevega dvora (torej ne pokr. metno, da navadno delavstvo tega, namestniku), od koder se edino lah- glavno pot, po kateri bo stara Evropa možna priti na tir, ki vodi nazaj k predvojni normalnosti. ni vidi. V glavnem je namen želez-! niških magnatov. da se razdeli edi-; nost železniških delavcev na dva de- ko dobe vsa potrebna navodila (torej ne od g. pokr. namestnika.) Darila so lahko ali a) narodnega,. AMTERIKANSKA GONJA PROTI la. Kakor hitro bi to dosegli je nji-j zgodovinskega ali narodopisnega LIKERJEM POVZROČA VE- j hova zmaga gotova stvar. Tako n. značaja; ali b) prispevki za splošna-SELJE V ANGLEŠKIH pr. je napovedano znižanje zadelo; koristne ustanove ali fondacije iste- | gotove delavce, kot navadne težake ga značaja. Ako se želi tem ustano- KROGIH. Zadnje čase se je v kongresu inj ,n razne delavce po kurilnicah itd. senatu dvignilo mnogo prahu radi' n°^iTn se P,ac strojevodnikov niso likerjev in drugih* opojnih pijač, ki dotaknili sedaj, ker s tem hočejo i- so jih imeli v zalogi razni dohajajo- meti pri njih zavarovan svoj hrbet. vam dati ime Nj. Veličanstva kralja ali Njegove zaročenke, se mora iz-poslovati odobrenje uprave kraljevega dvora (ne Iv. Hribarja), ki bo t.> či parniki v ameriška pristanišča. ^ terr|i bodo obračunali pozneje, ko' željo predložila Nj. Vel. kralju (n< Tako naprimer angleški in francoski zopet pomirili duhove prvih.j Iv. Hribarju). Izjeme so dovoljene parniki in drugi so servirali likerje,' ako ne bodo sedaj strojevod-j samo po predhodnem pristanku u- pivo in vino svojim potnikom. Na-j i" kurjači stali rama ob rami z prave kraljevega dvora (ne pa Hri-šini ameriškim prohibicistom se zdi navadnimi delavci po kurilnicah in barjeve uprave). Hribarjevo glasilo to seveda velik greh in vsledtega so! drugod, je železniško delavstvo raz- dostavlja, da se bo za Windischraet-napovedali vojsko, s katero skušajo beljeno in tudi že premagano." zo\vo vilo nabrani denar porabil v priboriti postavo, ki bo zabranjeva- ^z navedenih besedi predsednika sporazumu z upravo kraljevega dvo-la dohod vsakega parnika. ki bi imel Je\vell-a je razvidno, da železniški ra in z ministrskim svetom v kak na krovu kako božjo kapljico, ki bi niagnatje so temeljito pripravljeni iz-j narodni namen. — Mi pa dostavlja- vsebovala več. kakor pol odstotka alkohola. Se jim li bo to posrečilo izvesti ali ne. Še ni znano. Vendar v krogih angleških in francoskih pa-robrodnih družb pa vlada veliko veselje. Anglija si bo takoj zgradila posebno postajo v Kanadi poleg a-meriške meje. kjer bodo vsi parniki, ki bodo namenjeni v ameriška pristanišča izložili likerje itd. Vsak parnik iz New Yorka in drugih a-meriŠkih pristanišč pa se bo zopet tam vstavil in se založil z dobro kapljico, tako da bodo lahko potniki na angleških parnikih žingali, kaj pa nam morejo, morejo . . . Vse to bo pa povzročilo, da bodo potniki ravno radi pijače vedno rajši potovali po tujih linijah, kakor domačih ameriških, kjer je prepovedana vsaka močnejša pijača. \ršiti svoj načrt. Le skrajna previd- mo : 1. Narodnoobrambni denar naj nost vseh železniških unij vseh stroki se vrne ustanovi, oziroma organiza-zna. izmanevrirati nakano magna-j ciji, ki ji je bil odvzet, 2. Ostali na-tov. S tem, da zagovarjamo in socu-i brani (ne vzeti) denar naj dobi na stvujemo z železničarji, ne mislimo j razpolago v nacionalne namene namreč, da smo zato, da se ne b; svet nikdar povrnil nazaj k normalnosti. Ne nismo, ampak, ako gremo nazaj k normalnosti, naj se to zavr-ši na enakopravni podlagi in soglasno v skladu zaslužka delavcev in kdorkoli, samo g. pokrajinski namestnik Ivan Hribar ne. Od teh zahtev ne bomo odnehali. Nacionalna obramba nam je preresna stvar, da bi dovolili z narodnoobrambnim denarjem še enkrat tako samoliubno dohotkov. ki jih prejemajo lastniki šariti, kakor se je to zgodilo enkrat. železnic. Razumemo in soglašamo. O, — saj vidimo — kako "izvrstni" in 4'dobri" ljudje so oni, ki nimajo vere in vero sovražijo in tudi dobro — vemo, s kom ima opraviti policija in sodnije. (Konec prihodnjič.) DENARNA KRIZA NA POLJSKEM. Paris, 19. junija. — Poljska, je do spela na rob popolne bankrupcije. Dosedaj, dokler je pretila od strani Rusije nevarnost, da bi slednja podjarmila Poljsko in se združila z Nemčijo, so pariški bankirji zalagali poljsko državo. Sedaj pa, ko se je posojevanje ustavilo, preti poljski državi popolni državni bankerot. da čimpreje bomo dospeli nazaj v teritorij normalnosti, tem preje bo prišla v našo sredo boljša doba, toda odločno pa smo in mora tudi biti vsak pravicoljubni človek proti temu, da bi se povrat v normalnosti završil samo na račun trpina ubogega delavca. Pravica naj vlada vsepovsod ! LETO ŽELEZNIH KOBILIC. V državi Wisconsin se pojavljajo v velikem številu železne, kobilice. Pojav tako naglo narašča, da so farmarji v resnih skrbeh, kako in s čem naj nastopijo proti tej golazni. CRNEC ZABODEL SOPOTNIKA Neki Henry C. Blane lekar po poklicu, je včeraj na poulični železnici radi velikega drenja po neprevidnosti stopil na nogo nekemu črncu, kateri je to vzel za tako razžaljivo, da je potegnil iz žepa nož in zabodel Blana v prsa. Črnec je planil s kare in utekel brez sledu. LAKOTA NA RUSKEM. London, 16. junija. — Glasom poročil iz Moskve ogroža lakota baje nad 40. milijonov ruskega prebivalstva. Velika panika vlada po celi * Rusiji, Takojšna pomoč je nujna. ''Škandal g. Hribara". Pod tem naslovom objavlja "Beogradski Dnevnik" z dne 23. maja: Iz Ljubljane nam pišejo, da se tam mnogo govori in da tudi "klerikalni" listi pišejo o tem. kako je namestnik g. Hribar napravil dvoru še eno novo blamažo^ Stvar je sledeča: Ko je bil Nj. VeL kralj decembra meseca p. 1. na lovu na divje koze v kamniških planinah v Sloveniji, so najeli na kraljev račun okoli 26 kmečkih konj za uslužbence in gonjače. Ko je po končanem lovu hotel adjutant Nj. Vel. kralja voznike izplačati, je pristopiT g. Hribar in rekel, da je že vse v redu in da dvoru ni treba nič plačati. Vozniki pa niso bili plačani niti prej niti sedaj. Kmetje so se neko-likrat obrnili na g. Hribarja, hodili so od pisarne do pisarne, a nihče jim ni plačal. Sedaj pa se govori po vaseh v Sloveniji, kako je dvor ostal dolžan in da bodo kmetje tožili. Tako se zaradi nesposobnosti človeka, ki že zdavnaj več ne spada na me- (Nadaljevanje na 4. strani.) EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Slovenian Franciscan Press 1849 W. 22nd Street, Telephone: Canal 98. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Chicago, 111. SLOVENIAN Published Three Times a Week by FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. Odgovor na odgovor Dr. Kern-a. (Dalje.) Steelton, Pa. — Kako verni so še Steeltonski Slovenci se je pokazalo v nedeljo, 11. junija, ko so bili pri prvi sv. maši. Prva sv. maša je bila ob pol 9. uri (peta), katero je daroval naš č. g. župnik Rev. Gladek. Pri tej sv. maši je pristopilo prvikrat k mizi Gospodovi 65. otrok in prejelo prvikrat Gospoda Zveličarja v svoje srce. Že dolgo pred pol deveto uro so zvonovi pritrkavali in veselo vabili verne Slovence v cerkev. Knu-lu zatem se je pričela naša farni cerkev polniti z vernim občinstvom in napolnila se je do zadnjega kotička. da še vsi niso mogli v cerkev. Popoldne isti dan pa smo imeli drugo veliko cerkveno slavnost sve- b) O dopustnosti porodne kontrole je ljudstvo splošno prepričano, ker jo splošno prakticira. Tako trdite Vi, gospod doktor. A trditev še ni nikak dokaz, tudi trditev drugačne kapacitete, kot ste Yi, ne. Sigurno se je neomalthuzi-anska praksa silno razpasla, posebno mej takozvanimi boljšimi in delavskimi sloji po mestih ter industrijskih krajih. A ti vendar ne reprezenti- ^^HH rajo splošnosti, ki je potrebna za common sense. Imajo premočno opozi- |to ,i,rmo- katcri zakrament je prečijo v podeželskem ljudstvu, ki je v tem ozira v celoti še zdravo. In to ^1*.1?6 otrok in tlldi Pri tei 1 judstvo je pred vsem jedro naroda in termometer njegove morale, ne pa ln?stl ,e h,la cerkev natl*čena do zad-vedno bolj degenerirana gospoda in tista delavska masa, ki maršira p<»d!nJeKa kotlcka z tukajšnimi verniki. ' dečo zastavo. Sicer pa ni res, da bi bila kontrola porodov po mestih ta- kl S(> Pnhlte1' pogledat t«, redko slo-ko splošno v navadi, kakor se Vam zdi. Tudi po mestih in industrijskih vesnost l)n katen so niih malčki 111. Rev. Ažbe, kakor znano je bil župnik naše fare 13. let, dokler ni vzel v svojo pastirsko oskrbo naše župnije naš sedajni marljivi in na-udušeni Rev. Father Gladek, ki je zelo priljuben med svojimi farani v mši župniji. Steeltonski Amer. Slovenec. Pueblo, Colo. — V cerkvi Marije Pi •mrigaj smo imeli od do 21. maja sv. misijon, katerega so vodili nreč. g. Dr. Srečko Zamjen. salezi-anec i*z Ljubljane. Pri tem so do-Vi Puehličnnje za njih mladinske domove darovali $572.31. Preč. g. misijonar ie nam marsikaj zanimivega povedal o stari domovini. kako ie bilo tam med vojno. Kir.se tiče sv. misijona, se je isti završil z velikim vspehom. Preč. g. je imel vsaki dan po 3. dolge govore^' krajih so še pošteni zakonski, ki se ne boje obilega blagoslova božjega. sprejeli zakrament sv. Birme. P.ir- izvrstiti niso mogla, sedaj pa je vse mirno in klaverno in človek ne ve. kaj bi počel samega dolgega časa v prostih urah. Dne 2. julija namerava prirediti tukajšni odbor veliki letni farni piknik, v korist naše cerkve. Zabava •obeta biti obilna na ta dan, ker odbor se že pridno pripravlja za to prireditev. Vsled tega prosimo vsa društva in druge rojake, da na ta dan ne priredijo nikakih zabav, ker mi priredimo nekaj sličniga le enkrat v letu. H. Svetlin, tajnik. New York, N. Y. — Pred odhodom v staro domovino pozdravljamo vse prijatelje in znance v Chi-cagi, posebno tiste, kateri so nas prišli obiskati predno smo šli iz Chica-ge. Pozdravljamo družino Piber, družino Kovačič, družino Osterman, prijatelja John Eržena. George-a Golja. Heleno Lavtan in posebno pa družino Umek, družino Primožič družino Horžen .družino Ahčan ter Uršulo Križišnik. Math in Mike Ko-ker, družino Oblak in Lavričevo dni- ni zadnji dan jih je imel celo pet. tžino in posebno pa družino Stare. Zato smo Puebličanje dolžni g. mi- Prisrčna hvala še posebej Mr. Obla-siji»nariu iskrene zahvale za njih ku, ki je nas zapeljal na postajo v četudi je delovna moč njih edini kapital. Da bi bil ravno Cleveland, to- ,no Je (iel11 Rt' Rev' I>lllhP R; Mc tru(I> ki so ga imeli z nami o priliki Chicagi s svojim automobilom. -išče Vašega zdravniškega delovanja, taka Sodoma, ne verjamem, tem- 1 )ev,tt Harnsburgške škofije ob zadnjega sv. misijona v naši župniji. Obenem se najlepše zahvalj več menim, da se Vam bo pošteno elevelandsko ljudstvo za to čast pri-jaz,ste^cl »t^vilne duhovščine. Druš- Dal Hog. da bi tukajšni Slovenci vsi tluli tvrdki Zakrajšek in Cesar zahvalilo. tvo Xajsv. Imena je naredilo ob tej tisti, ki so se zopet vrnili v naročje j jzborno •priliki prevz. škofu špalir. ko ie šel|matere Cerkve ne bili samo poslu- merno Pa recimo še to. da ie kontrola porodov res splošna. Menite, da ste ,.. . . . , . . , . *. ........... iz zupnisca v cerkev. \ ec, kakor ti- salci krasnih naukov mUIi.»mnVvih \i v tem slučaju, ki pa v resnici ni dan, upravičeni, iz njega kapital ue- ...... . . . . " "auKo\ misijonarjevin, J 1 1 soc ljudi drugih narodnosti in ver ie 1 * '* ' ...... Po domače povedano, če ljudstvo kako reč splošno prakticira, s tem še 1 " v ^t,,||llllM -,t* l)U SK,L'P sv- ni3~ iz lastne skušnje priporočamo vsem, , , 1 - 1 • j , • , / v cerkev, da jih je tamkaj mati Ka- sijona. Cerkev je bila natlačena do i- zdaleka 111 rečeno, da je o dopustnosti svoje prakse tudi prepričano. Do- t .... ■ au,lLcnd uu ki se 11:1 , . . . . , ... 1 .. ... . .. tojiska Cerkev se bolj potrdda v zadnjega kotička in nreč misiionar ' n- • kler pa o dopustnosti svoje prakse ni splosno prepričano, toliko časa.tudi . ' 1 . . - 1 pite. misijonar v i>i lzn, da ie njegova praksa v nasprotju z naravno-božjo postavo. Ko bi sama materialna splošnost prakse zadostovala bi Vi upravičeno lahko trdili, da ;e greh delati v skladu z naravno-božjo postavo, da je glas božji. Greh se nedvomno bolj splošno prakticira. kot kontrola porodov, on je skoraj bi rekel nekaj matematično splošnega. Torej po Vašem glas božji, še bolj glasan in razločen, kot glede kontrole porodov. Po mojem ne in sicer zato ne, ker manjka formalne splošnosti, manjka prepričanja, da je greh delati nekaj dobrega. Pač pa obstoja splošno prepričanje, da je grehH .. '..,.' 1 i • 1 1 «•■ j stij. gre pa v prvi vrsti zahvala c.elati nekaj slabega, proti naravno-bozji postavi. In t«, je glas božji. Iz tega menda tudi \ i vidite. da je formalna splošnost prakse, splošnost prepričanja o njeni "dopustnosti, merodajna. ne pa materialna splošnost prakse, pa bodi tudi matematična, brez katerekoli izjeme. -■e je poslavljal od nas s prisrčno za valo za vse. kar so puebliški rojaki ♦ orili V'J 'a o mladino misijon in postrežbo in sprejem, ko smo dospeli v New York. Ta tvrdka je v ^H resnici najpripravnejša za potovanje lati za svoje trditve? Nikakor ne! Ko bi bila kontrola porodov tudi mate- " " , .................'e amPak tu<1' vneti posnemalci dobrih v star() domovino in tudi najbolj skr- 1 - . • 1 1 • 11 i- .... stalo pred cerkvijo, in so gledali naukov, ki jih ie misiionar nasp- t •> 1 - , V matično splosna, to je do zadnjega zakonskega para, bi a prori se ničesar l .. • ■» fe* l.|un,,r nasc bna za potnike, ki dospe v New , - j • , 1 . • r , j procesijo nedolžnih otrok, ki so se ial v naša srca .. , ' .. . ne sleoilo v \ as prilog. Kajti materialna splosnost. ni eo ipso formalna. .. , , ... .. ' York. Zato 10 tudi prav iz srca «n pomikali kakor angeljska procesija Velezanimiv je bil sklep ' v cerkev, da jili je tamkaj mati Ka-! sijona. Cerkev je bila natlačena do t- • 1 * • 1 iiciLi.iccna uu^, se nameravajo podati v stari kraj bodočnosti. 11 koncu mojega skromnega dopisa ^e enkrat najprisrčneje pozdravljam vse chicaske r««jake in jim želim obilnega vspeha pri zidanju nove sole. 7a katero se s svojim č. er. župnikom toliko trudi i". Vam urednik ICdinosti r>a želim obilo P»ožjega blagoslova in vspeha. da bi že skc»raj dobili toliko novih naročnikov na krasni list. katerega zvest naročnik sem bil ves m<>i čas, da bi skoraj pričel izhajati dnevno. Ker sem jaz vse treh Yaših listov naročnikom zato upam. da mi boste tiste tudi pnšilj:i!i v -t«ar<. dom« vino. \"seni skupaj še en pozdrav! Družina Frank Roblek. .. * . „ / * . ■ a , svom veri. Da. smelo trdimo, da na matematično splosna praksa sama 111 vox Dei, glas božji, ampak vox sa-,. ... . . ' , ..... , . - ..... .. *a naselbina ne i)omni se tako veh- tanae. . kakor pa ie na ta flan. Ta 'an i.o ostal zapisan z večnim spominom z zlatimi črkami v zgodovini naše župnije sv. Petra. i );> pa je naša zadnja slavnost dosegla višek vseh dosedajnih slavnt - našemu naudušenemu č. g. Fathru Cila-deku. ki se v resnici toliko trudijo. I za napredek župnije in slov. naroda i v tej naselbini. Zatem smo pa dolžni .zahvale našim marljivim š »lskim s.- (»sirote v stari domovini. Da. sv. -nomin na te zveličavne dneve bo ostal za vedno v srcih tukajšnih ro-n' ov. Dal r.t g. da bi prelej>i nauki • ->tali za vedno priraŠčetii v naši srdi. 'ci jih slišali mc' časom sv. misijona. ^ Pozdravljam vse nar čnike in 'ate' e katoli-kih listov, \"am pa :rc Inik želim •»! ilt» vspeha .1, ci- 11- po nem aeiu. t ri va- J. M- Če bi tedaj \'i hoteli iz splošne prakse kontrole porodov kak kapital zase delati, bi morali pred vsem dokazati, da je kontrola porodov formalno splošna, da so zakonski prepričani o njeni dopustnosti. Tega pa \ i .sploh ne morete dokazati, kajti tisti, ki se v tej zadevi na vas zdravnike obračajo za pomoč, hočejo vedeti le. kako preprečiti koncepcijo, ali se koncepiranega znebiti. J e -1 i je to dovoljeno ali ne. za to vas malokedo. rli nihče ne vpraša. A če vas ne vpraša, ne smete misliti, da se mu to ■ _ 1 , .. , . .... •, • 1 1 1 r vega dne naslikati lepše, kakor so to duši. O tem l»i vam dušni zdravniki lahko zapeli , . , , , svojem Sheboycran, Wis. Delavske raz- stram. za njih trud. ki so tako kras- mere v naši naselbini so približno n<» izvežbali našo deco. za to slav- fednake razmeram ]>o drugih nasel-nost. za Birmo. prvo sv. Obhajilo in s\. storili naš Father Gladek vprašanje ne poraja v pesem, seveda brez imen. ki bi vam tako temeljito'zavezala jezik, o for- I . _ 1 . . , , , , - mi - i- * govoru i>ri prvi sv. masi. \ krasnih malm splosnosti neomalthuzianizma, da bi ga nikoli vec ne upali stegniti. ' 1 . , , . . , . . . . ... zbranih besedah so slikah p T'a ko bi \ i tudi mogli dokazati formalno splosnost. splosno prepričanje o ' , , ......... , t- - + - tega dne prvo obhajancem. A cVopustnosti porodne kontrole, bi bila bitka za \ as zgubljena. Kajti s tem 1 1 le dokazali, da je ljudska vest glede tega popolnoma in splošno otope- ^ ?a. nikakor j>a ne. da je kontrola porodov v skladu z naravno-božjo po HH • la.a. Razlikujejo se le v tem, da i nas delamo vsaki dan in da tu ni Nihče bi ne mogel tega pomenlji- :' *rt7 posel nih. za-lužek pa je tak. da|st le s t žavo preživimo. posebno de-' Walley, Wash. Iz naše nasel- bine je Ie redkokdaj kje 1 kak d< pis. Ne vem spanje pravičnega ali se ka :em ali vsi 1, stavo, glas božji. Sicer si je pa tako splošno otopelost vesti, ki jo je ke-daj razsvetljevala luč vere in krščanske etike, skoraj nemogoče misliti. Pri posameznem je pač mogoče, da ga navidezno tehtni vzroki glede tega za nekaj časa zazibljejo v sigurnost, da prav dela. Trajno prepričanje o dopustnosti neomalthuzianske prakse, je pa tudi pri posameznih, če že ne izključeno, pa gotovo zadolženo (ignorantia vincibilis), ki jih ne opravičuje. Iz tega sledi, da ne le Vam, temveč sploh nobenemu ni mogoče dokazati formalne spJošnosti. splošnega prepričanja o dopustnosti porodne kontrole. In ko bi jo mogel dokazati, bi s tem ne dokazal, da je v skladu z naravno-božjo postavo, da je glas božji, ampak bi le dokaz da je to ljudstvo moralno tako propadlo, da je zrelo za grob. ki bi si ga s tem itak samo izkopalo. c) Tedaj je kontrola porodov v skladu z naravno-božjo postavo. To je formalno pravilen zaključek iz postavljenih premis. Da je stvarno nevzdržljiv je, tako mislim, iz povedanega zadosti jasno. Ako ni res, da je tisto v skladu z naravno-božjo postavo, kar ljudstvo splošno prakticira, ako ni res, da je ljudstvo splošno prepričano o skladnosti porodne kontrole z naravno-božjo postavo, in da ni res, sem ljudem zdrave pameti dokazal, potem ne more biti res, da je kontrola porodov v skladu z naravno-božjo postavo, glas božji. Res pa je, kakor sem v začetku rekel, da je temelj, ki ste ga Vi. gospod doktor položili neomalthuzianiz- smrti.^ Pokopan je bil s peto iiooenemu a vec z vec jo družino. I * t ' • 1 * - ne 1'ubi pisati dopisov m poročati Dnevno vidimo v listih Laborer {z nage naselbine. Z delavskimi raz-omen W anted at 45c a hour. Taka plača merami se ne moremo posebno hva-prvo oonajatieem. Menda -n* kak or n«> odgovarie današni dra-'bti, kakor se tudi po drugih nase!-očesa, ki bi ne solzilo med innii. vrhu tega pa je delo iz tako binah ne morejo, kakor se vidi iz raz-sno pridigo, kf> je č. Father na- olač«. zelo naporno. Tako plačo da- nih dopisov iz raznih naselbin. Sicer bogatini kapitalisti že vedno He- uduševal mlade Kristusove vt>jake i-> le pri graflni cest in raznih stavb, za sveto vero in jim razlagal njen •eon so plače po tukajšnih tovar- pomen. nah od 25 do 40c na uro, kedt^r pre- Po pol d an j>ri sv. Birmi, pa je imel ;li še niso prepovedali pristnega sv. P>irme. potom katere takorekoč ječmenovega soka. ie bilo v našej na- j uri liopoT 'nf. katoličan še le postane pravi Kristu- >elbini vedno vse polno zabav. \"sa '"unija s črno s\ dajo, da delavcu iz njihovih miz ne pade prevelika skorja. Pred kratkim se je zopet oglasila v naši naselbini Ida smrt in nam n-grabila uglednega r«»;aka Antona Justina. Umrl ie dne 30. maia ob 5. ■greh se je \TŠil r. mašo katero ie da- sov vojak. j društva so prirejala veselice in za- roval Father Rev. Moffat. K z?A- Tisti dan smo imeli tudi sprejem have v "poletnem času tako. da se k:;;* (Nadaljevanje na 3. strani.") novih članov v društvo Najsvetejše- ga Imena, h kateremu je pristopilo devet novih članov. Upamo, da v kratkem .bo vsak fant in mož član te%ra krasnega društva. — Umrl ie rojak John Matjašič iz Rakovice pri Metliki. Bil je 36. let star. Pokojni je bolehal že dalj ča- mu. ter ga smatrali za granitno skalo, v resnici le sipa, sviž, ki se melje pod nogami. S tem, da sem Vam to dokazal, je moje delo v bistvu zvr-šeno. Zakaj če se razruši temelj, se sesuje tudi tisto, kar je na njem pozidanega. Kljub temu pa hočem prerešetati še Vaše postranske dokaze, tim bolj, ker bo njih zavračanju ljudstvo malo lažje sledilo. (Dalje.) Rev. Hugo Bren, O. F. M. Za govornika je glavna stvar, da srečno skonča in se vsede. * * * Povej stare resnice v novi obliki in med ljudi bodo šle, kakor "original." ♦ * « Pokriti hinavski prijatelji, so hujši in veliko slabši, kakor poznani odkriti sovražniki. * * * Vsakikrat ko si mož*dopusti srečo napovedovati, jo ob istem času tudi gotovi del izgubi. sa. dokler ira ni kruta bolezen izro- cr- no sv. mašo. katero je opravil za pokojnim Rev. Father Gladek. Zapušča 8. otrok izmed kateri je najmlajši star 2. leti in najstarši 18. let. Pred nekaj meseci je umrla ravno njemu 17. letna hčer vsled jetike. Pokojna dekle je bila zelo priljubljeno in marljivo dekle. Oba sta pokopana na Calvary pokopališču v Har-risburgu. Hudo prizadeti Matjaše-čevi družini naše globoko sožalje! Pokojnima pa mir in pokoj in sveti jima naj večna luč! Obiskal nas je med potjo v staro domovino Rev. Ažbe iz Waukegana, S! DENARNE POŠIUATVE. Ysem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo de^ -r \ Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tndi v ameriških dolarjih De nar se dostavlja na najhližnio domačo pošto prejemnika in sicer t'*1 izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilu? listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Včerajšne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram: 500 kron ......•........$ 2.10 1000 kron ............... 4.15 5000 kron . • •............ 20.00 10000 kron ............... 39.00 50 lir ..................$ 3.3s 100 lir .......... .. • •____ 6.25 500 lir .................. . 29 00 1000 lir .................. 57.00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 00 računamo $1.00. Od $75 00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadalina nakazila računamo po le in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 22nd Street Chicago, I1L & s ' --j ? r -n- 11 I! vN I f 11 zgg TB ■' • v -w ■ w»PuW- mm V NEDELJO POPOLDNE. TEDENSKI KOLEDAR. 25. Nedelja. — Viljem, op., Prosper, škof. 26. Pondieljek. — Janez in Pavel, muc. 27. Torek. — Ladislav, škof. 28. Sreda. — Leon II., papež. 29. Četrtek. — Peter in Pavel, apostola. 30. Petek. — Spomin sv. Pavla, a-postola. Julij: 1. Sobota. Presv. Kri Jezusova. ČETRTA BOŽJA ZAPOVED: DOLŽNOSTI OTROK. "Spoštuj svojega očeta in svojo mater, da boš dolgo živel na zemlji." Ta zapoved je prva zapoved na drugi kameniti plošči: prve tri zapovedi se nanašajo na dolžnosti proti Rogu. drugih sedem na dolžnosti, ki jih imamo proti našemu bližnjemu. Med temi pa, ki jih moramo smatrati naše bližnje, so v prvi vrsti naši stariši. Poz izrazom "oče"in "mati" nam ni razumeti samo naših telesnih sta-rišev, ampak vse naše predstojnike, duhovne in svetne. Besede "'da boš dolgo živel na zemlji" vsebujejo obljubo dolgega, srečnega življenja tu na svetu, kateremu bo potem sledila večna sreča. Ta obljuba se pogosto izpolnjuje na tem svetu, dasi ne vedno, ker Bog vzame pogosto k sebi otroke v nji-h vi zgodnji mladosti, da jih svet ne p V>nča in zapelje. Prejmejo pa ti t tri ci plačilo v nebesih. Ni li to ve--''■' tolažba za stariŠe. katerim umro » ci v zgodnji mladosti? Na vsak način pa blagoslovi ia Pog. ali že na tem svetu, gotovo pa v večnosti, otroško pokorščino. Nasprotno pa zadene otroke, ki svojih sta-rišev ne sp< »štuicjo. kazen pogosto že na tem svetu, gotovo pa ne bodo ušli ; n v večnosti. K*.t svarilen zglecl ~ ■ ie dal Absaloma v Stari Navezi. * Ker četrta zapoved ukazuje otrokom spoštovati stariše in podložnim "Vofe predpostavljene, sledi iz tega, . morajo hiti stariši in predstojniki tej -p< šlovanja vredni, to je. da si era morajo zaslužiti z izpolnjevanjem -v« jih dolžnosti napram otrokom in -. « iim podložnim. !> Ižnosti. ki jih nalaga četrta za- • .t*', so trojne: (1) dolžnosti sta-rišev. ( 1 1 dolžnosti otrok iti (3) medsebojne dolžnosti med predstojniki in podložnimi. Daj Bog, da l>i se četrta zapoved povsod vestno izpolnjevala! Kak red. kak sladak mir bi vladal v dru- • 't1 .,'1 ih med svetom! Otroci, ljubite svoje stariše: in vi stariši. ljubite sv''je otroke v Gospodu, s tem, da nh 1 >ste krščansko vzgojili. Rekel sem. da je dolžnost te za-; ^ edi takozvana otroška pokorščina. ki ; - sega ljubezen, spoštovanje, ]j 1; rščino. pomoč in podporo, kate-r s otroci dolžni svojim starišem. Ko bi vas, otroci, vprašal, kaj je vaša dolžnost do starišev, bi mi vi \>i takoj odgovorili: "Mi jih mora-• liubiti, spoštovati, ubogati in jim pomagati v njihovih potrebah." i.—Ljubiti stariše pomenja, da jih moramo imeti radi, ne glede na to. kaj so: imeti jih moramo radi celo HIŠA M PRODAJ! Zidana za dve družine, zraven rodovitne zemlje 36. johov, s kozolcem topler-jem in dva hleva zidana s skednjem. Je pripravna kmetija z vsem, kar potrebuje kmetovalec. Lepa prilika za Slovenca, ki se želi še povrniti v staro domovino. Domačija se nahaja na Dolenjskem blizu Zatične. Proda se za ugodno ceno vse skupaj ali pa posamezno. Za vse se obrnite na naslov: Mr. Joe Mehle, 222 W- Maple St., Chisholm, Minn. njihovo življenje resnično in hvaležno, skrbeti za to, da jim ustrežemo v vseh stvareh. Ta otroška ljubezen ne pozna nikake izjeme; če so naši stariši revni in bolehni, toliko bolj in moramo ljubiti; če imajo svoje napake, svoje posebnosti, stariše moramo vseeno ljubiti. Slične obveznosti, dasi ne tako stroge, obstoje glede ljubezni med brati in sestrami. 2.—Spoštovanje. Spoštovati moramo svoje stariše na znotraj in na zvunaj; pomisliti moramo, da so božji namestniki; kot takim jim treba skazovati naše spoštovanje, v govoru z njimi moramo biti ljubeznji-vi, če nas grajajo, moramo tako grajanje in svarjenje, ako smo je zaslužili, pokorno sprejeti; če opazimo na njih kake napake ali slabosti, moramo te napake potrpežljivo prenašati in jih zakrivati. 3.—Pokorščina. Ubogati stariše je, da storimo to, kar nam ttkažejo; ubogati jih moramo z veseljem in brez obotavljanja, kakor bi ubogali Boga samega, ako bi nam kaj ukazal. Naša sv. vera nas uči, da imajo naši stariši in naši predstojniki vso oblast od Boga, in če smo pokorni starišem in predstojnikom v vseh pravičnih in poštenih stvareh, poslušni smo Bogu. Otroci morajo biti pokorni svojim starišem v vseh stvareh, ki ne nasprotujejo Božjim zapovedim; posebno pa, kakor pravi sv. Tomaž Ak-vinski, v vsem. kar se tiče njihove vzgoje, izobrazbe njihovega n ravnega značaja, v vsem kar se tiče domačega reda v družini. 4.—Pomoč. Otroci morajo poma-igati svojim starišem v vseh njihovih potrebah, telesnih in duševnih, posebno na njihova stara leta, v njihovi bolezni in posebno na smrtni postelji. Posebno pa morajo skrbeti I otroci, da stariši ne bodo umrli brez sv. zakramentov. Bila bi res grda j nehvaležnost. če ne bi poklicali pravočasno duhovna, ki bi jih pripravil za f>ot v večnost. Moliti moramo za stariše, dokler so pri življenju, m >-liti za nje po njihovi smrti in vestno j izpolniti njihove poslednje želje. Kako srečna je krščanska družina, kjer vlada otroška ljubezen in pokorščina! Prava podoba je neba. kjer ljubijo angeli svojega Boga in izpolnjujejo njegovo sveto voljo! Prava podoba je Nazareta. kjer so živeli Jezus, Marija in Tožet kljub vsemu svojemu uboštvu v največji sreči in zadovoljnosti in skrbeli samo. da bodo dopadli svojemu nebeškemu •Očetu. Ravno tako srečni so stariši, ki posnemajo Mariio in Tožefa in otroci, ki posnemajo Jezusa. Prijatelji, imejmo vedno pred očmi Jezusa Kristusa, ta popolen zgled ! otroške pokorščine in sinovske ljubezni. ki celo v svojih mukah na !križu ni pozabil svoje Matere: "Sin! rdej Tvoja mati!" Ljubimo svoje ^tnriše za časa njihovega življenja, ljubimo jih. ko bodo umirali, ljubimo in ne pozabimo jih. ko bodo že 'v večnosti. Bog nam potem gotovo ine bo odrekel svojega blagoslova. PRODA SE 2. LOTE na lepem kraju, na "business ulici" j na Lake St. Proda se jih po jako zmerni ceni. Ako bi katerega roja-jka veselilo kupiti eno ali pa obe lote se na i obrne za pojasnila na sle-jdeči naslov: Mr. Frank Globočnik, 309 Central ave., Chisholm, Minn. IZ SLOVENSKIH NASELBIN (Nadaljevanje 2. strani.) njemu počitku ga je spremilo društvo Sv. Imena, katerega član je bil dolgo vrsto let. Pokojni je rodom Gorenje doma iz fare Zagorje, vas Grabče pri Bledu. V Ameriki je bil okoli 40. let. Žalujoči družini Justi-novi izražamo globo sožalje! Pokojnemu Antonu pa mir in pokoj! Pozdrav vsem rojakom širom A-merike! Naročnik Edinosti. Cleveland^ O. — Menda ne boste hudi g. urednik, ako je že zopet pred vami dopis iz Clevelanda, O. Če pa boste, pa prej pomislite, da naša naselbina ni navadna kranjska vas, ampak slovenska metropola v Ameriki. ki bo kmalu ako že ni prekosilo celo belo Ljubljano dolgo vas. Zato pa je tudi v naši dolgi vasi vedno kaj novega med Slovenci. O delavskih razmerah to pot ne bom pisal, ker so take, da se nad njimi vse jezi. Jezo povečavati pa ni moj namen, zato bom o tem t*» pot molčal. Sedaj v teh vročih poletnih dnevih. se človeku skoro vsako noč sanja.—ko žejen požira "suhe" sline, o nekdajnem "blaženem ječmenovčku/ In ko se prebudi ves jezen zamrmra, "da bi jih škrat pocitral,", ko so šli ti sovražniki mokrote odvzeti nam sladki ječmenovček. Sedaj, ko ni ne vina, ne poštenega piva. si Kranjc v resnici v tej novi domovini še pošteno svoje duše ne more privezati, ko pride ves utrujen od napornega KRASEN VSPEH. Prol. piše: "Sedemnajst let vbija Proletarec slovenskemu delavstvu v glavo socijalistične nauke. Poleg tega je na stotine drugih, ki vrše enak posel. Imamo na tisoče agitatorjev, številne knjige in brošure, ljudje pa še zelo malo vedo o socijalizmu!" Častitamo Proletarcu na tem krasnem vspehu! Vendar pa vprašamo samo urednika Mr. Fr. Zajca, ali pa ON ve, kaj je socijalizem? Toliko ve o njem, ko zaje o bobnu. In enako vprašajte vse učene rdečkarje, pa enako ne bodo vedeli. "Delavska Slovenija" v Milwaukee je rdeča kakor purman. Pa kaj je nji socijalizem? Popolnoma ne TO IN ONO. Kdo se meni sedaj, ko naša barči-ca veselo plava skozi gorke dneve poletja, za črni premog. jZima se bo sama preskrbela s premogom in kdo ga bo prodajal bo že znal postaviti primerno ceno premogu. Toda zapomnimo si. da vse to bo prišlo na naš račun. Zanikrnost gotovih ljudi v tem oziru. bo napravila marsikatero grenko nepriliko publiki. * * * Junijske neveste in junijski gra-duantje so enako veseli, ko se približujejo novi dobi njihovega življenja. Dal Bog. da bi bili srečni in da bi jih življenje ne prevarilo v njih novi dobi. , . Nekateri žurnalisti se jeze nad ka druzega kakor Proletarcu". Francijo, da je pretrda v svojih zah-\ prasajte sto rdec.h delavslch vo- tevah napram Nemčij; J raZ" simpatizirajo z Nemci. Prav je. da nih državah, kaj je socijalizem, pa Vam dva enako ne bosta odgovorila. Vsakemu je socijalizem nekaj druzega. Z božjo voljo, Mr. Zaje, kako naj Vaši čitatelji vedo, kaj je socijalizem. ko pa Vi sami tega ne veste in ga zato vaš list vsako leto drugače "mala." Pač. samo eno lahko vsakdo ve in vidi. samo če ni udarjen z deveto slepoto, namreč to-le: Kaj je socijalizem? Socijalizem je rdeč pesek za rdeče tovarniškega dela domov. Pa kaj se Koritarje, katerega se lahko nasuje bomo jezdi, ko pa n,č ne pomaga. v delavčeve oči da je slep, da potem ..........s. Krt vFi«* „Jcguv Suhaci imajo v tem oziru trse srce, Lvojc žulje mesto v lastni žep vsipa sosed? "Zakaj, igral bi golf in se le-kakor-kamen. Mi lahko jaoikujemo v rdeče korito, kjer se z njimi maste po zabaval!" Mož še nima tako ne 1 IPi-mcnrilVPIll _ 1 niom rvn ... ! se simpatizira s človekom — toda zločinov in vnebovpijočih krivic, ki jih je Nemčija napravila Franciji, se pa med Francozi tudi ne da pozabiti čez noč! Grozovita razdejanja. pomorjeni nedolžni o-troci in njih matere po nemških razbojnikih v severni Franciji še vedno kličejo po maščevanju. Nemčija naj to škodo popravi, ki jo je tako hladnokrvno izvrševala in Francija ji bo rada odpustila! * * * Neki družinski oče je te dni rekel, ko bi jaz mogel biti predsednik Združenih Držav, bi bil srečen, kakor Hardin sr. Zakaj ga vpraša njegov za lecmenovcem. nikoder ni . . .! a njega pa odirazne rdeče kreature. 4 Kje ^e pa skriva znani "Nace iz-nod Klanca"? Najbrže se tudi kje oošteno jezi in protestira proti Yol-steadovemu 18. amendmentu. Oe pa ^ to zadnje ne bo, pa morebiti dečko kuie kake načrte. No. pa kai mu bom vest izpraševal. Nace že ve kaj dela — ampak če dela kake. načrte, naj me ne pozabi povabiti — kadar bo svoje načrte izpeljal . . . Naš Francelj se tudi nekaj jezi. da so tovarnarji pričeli izdelavati premočno usnje. No. to mu rad pri-znam, pred letom sem kupil pri njem par močnih črevljev in kakor kaže jih 1 >m nosil še eno leto. Franceljnu zato vsa čast! Naš Janez iz 60-desetega se ie pa zndnie čase mnogo izpremenil. Zadnjič sem ga srečal na cesti sv. Klare in me še pogledal ni. Kaj sem ti naredil Janez? Nič. nič. mi pošepe-če. Zakaj se pa tako kislt» držiš? "To je moja stvar, ki ti jo ne povem, pojdi raje z mano pa pustiva to." Pes. krenil sem za njim in obiskala sva njegovega in mojega prijatelja ki ea oba rada imava, ako sva v njegovi bližini. Potem j>a se ie nama iezik pošteno razvozljal, da sva govorila že tako na glas. da so morali *ickflo drugi. ki imajo glavno besedo pri Janezovih poseči vmes in zaključiti naiino debato, ki ie segala globoko v pomen 18. amendmenta. Da sva z Janezom temeljito dokazala eden drugemu, da ie ta zakon po-nohioma krivičen vsa i nama. mi lahko vsak vriame, kdor hoče. Se natančnejše bomo to vprašanje obdelala z Janezom pa prihodnjič. Končujem in vse lušne ljudi v cle-velandski dolgi vasi prijazno pozdravljam do zopetnega svidenja pod "lipco domačo" . . . "Fantič iz dolge vasi." a recite, če ni res? umnih misli kaj? Well, mogoče pa Harding potrebuje kakega konkurenta? " ; ^ŠIFKARTE ZA VSE LINIJE! Smo zastopniki vseh praobrodnih črt za osrednji in za-padni del Združenih Držav. Potnike odpravljamo iz Chicage m v New Yorku jih sprejme naš zastopnik, ki jim preskrbi u- dobna in zanesljiva prenočišča. Sedaj se lahko pošlje karto svojim domačim tudi v stari kraj. ZA NOTARSKA DELA IN ZA POTNE LISTE se vedno obrnite na nas. ako.hočete biti v tem oziru dobro postrežem. Mi izdelujemo vsa notarska dela. kupne pogodbe za tu in stari kraj, prošnje za dobavo svojih domačih iz starega kraja, kadar potrebujete tolmača na sodniji se zglasite na našem uradu in postregli vam bomo vse kar v naši moči. Za vse pojasnila se obrnite osebno ali pa pismeno na: LINCOLN REALTY CO. 1901 West 22nd Street, Chicago, 111. Telephone: Canal 4918. Michael Železnikar JAVNI NOTAR V URADU "EDINOSTI". Izdeluje vsa NOTARSKA DELA kakor "affidavite", pooblastila, kupne pogodbe za tu in stari kraj. Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo naikrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmerneiših cenah. Vsem se priporočam. Me m e c 1849 West 22nd Street, Chicago, III. FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. Phone: Canal 2534. . i** - . ■ Sfc . - - .WM.:.^. . ■■■■..... ...... ' „ , ' . itoWHl'-fr.- J. M. Dovič: KOVAČ IN NJEGOV SIN. POVEST. (Dalje.) Rezika pogleda skozi kuhinjsko okno tja črez Rožni log in debele solze se ji vdero po licih. v "Moj Bog! Kako sem jaz nesrečna!" Izjokala se je kakor otrok, mislila na levo in desno, naposled pa sklenila, da piše v mesto svoji edini sestri, naj ona prevzame Kolenčevo posestvo. Same pa se je polaščala misel, da bi dala slovo domači hiši pa odšla v samostan. Toda stariše pustiti kar tako? In ali bode Ivana sprejela njeno ponudbo? Ali bo hotela iz mesta zopet na kmete? Ali bode Ivana tako skrbna za očeta in mater kakor ona? Brez odločitve je skuhala kosilo. Bilo je po južini. Rupert, hlapec Kolenčev, daljni sorodnik njegov, je sedel na sodu, ležečem na dvokolesnih garah. Žvižgal je nalahkoma in brezskrbno zrl tja po travnikih. Velik vol je vlekel vodo po klancu navzgor, vprežen v ojnice. Vol je zavil okrog vogla in se ustavil pred hišo v hruškini senci. Bil je navajen, ker je že tolikokrat pripeljal vodo iz Re-berce. Pred hišo na klopi je Rezika razkladala v zavitkih spravljena razna semena. "Rezika, ali boš sejala?" "Posejati mislim nekaj semen po vrtu. Pa zdi se mi še malo prezgodaj." "Ne bo prezgodaj, ne, saj že drevje tako brsti in videl sem včeraj v gorah že črešnjo cveteti." Rupert je izpregel vola, nato pa je sede! na klop poleg Rezike. Bil je zal mladenič. "No, Rezika, kako je že kaj?" "Tako, tako, Rupert. Kdaj bo že prišel dan, da bi mogla enkrat zopet tako veselo peti, kakor si ti ravnokar žalostno žvižgal ?" "Ali veš, katero sem žvižgal?" "Kako bi ne vedela? Saj se mojemu srcu tako prilega." Rupert je umolknil. Nato je zopet zažvižgal tisto, ki pravi: "Ko ptičica sem pevala, sem sladke sanje sanjala ; oh, zdaj pa nikdar, nikdar več, veselje preč je, preč . . . Rezika in Rupert sta se dobro razumela. Rupert je bil že več let pri hiši in je veljal za velikega hlapca. Zato se je Rezika v vseh gospodarskih zadevah z njim posvetovala, dasi je bil Rupert bolj potreben šole. kakor Rezika. Mati se je za gospodinjstvo malo brigala zadnja leta, pa tudi Ko-lenec je ostajal dostikrat od doma ter se je največ mudil pri delavcih gori v gorah, kjer je že par let bukve in hraste sekal in vozil na žago. |Za kmetijstvo se ni dosti menil. Le prodajal je in kupoval. Obdelovanje polja pa je prepuščal Rupertu. "Rezika, ali bodeš še dolgo časa taka?" popraša zopet Rupert deklico in se poredno nasmeja. "Eh, Rupert, tisto me je malo mar. Mati bi radi videli, da bi se omo-žila. Tudi oče bi mi ne branili. Pa —" ^ "Pa —" poprime Rupert, "pa — kaj je?" "Pisati sem že mislila sestri Ivani, na ona pride domov, jaz bi pa "Pa — no kam?" Rezika se je nasmehnila, pa ni odgovorila. "Kai skrivaš pred mano, Rezika, saj veš, da ti dobro želim." fi "Ne upam se ti povedati. Hud boš." " "Ali morda misliš zopet na samostan?" i Rezika zardi, pa potrdi. "Ne vem, če bode kaj kruha iz te moke. bolj užalilo, ker Jožek ni več to, kar je bil." "Jožka imam rada, kakor sem ga imela, tudi ko bi bil res prišel ob pamet, kakor pravijo. Toda na Jožka ne mislim, ker veš, da stariši moji tega ne bi nikdar dovolili. Pač pa mi nekega drugega nasvetujejo, ki ga ne poznam niti jaz, niti stariši. Čmok ga menda pozna." Rupert skoči po koncu in nevoljen zakliče: "Že zopet je ta Čmok vmes! Čudno ie vender to, da brez tega človeka ne more nič miniti." Pa se zamisli, mladi Rupert, zroč v tla. Nato sede poleg Rezike. jo poboža po licih, in pravi: "Ne boj se, Rezika! Jaz bodem že zvedel zanj." "Nikar, Rupert! Pusti Cmoka pri miru. To je nevaren človek. Ne poznaš ga še. Četudi zna biti hudoben, toda dobrega srca je pa vendarle, za kogar je. Morda dobro misli. Poprašaj Barbo in ta ti bo več vedeli povedati." Rezika je odšla za voglom na vrt, koder je Baroa še z lopato rezala zemljo. "Oh, Rezika ,tako dolgo te ni! Mati so že prašali za te." Deklica se ozre in zagleda mater na klopi pred uljnjakom. "Ali vam je hladno, mama? Pojdite rajši v hišo, da se ne prehladite. To solnce je še premalo toplo za vas." "Dobro mi dene, Rezika! Samo slabosti me obhajalo. Prinesp mi malo vode." "Ali vam prinesem tudi Marijaceljskih kapljic " "Pa jih prinesi." In deklica je stekla v hišo, pa prinesla materi vvode in kapljic. Nato je Rezika mater odpeljala v hišo. Rupert pa je prišel s škarjami v roki na vrt. Namenil se je obrezati trte ob brajdnikih na koncu vrta. "Vroče je, Barba, vroče, kajneda?" "Pa še kako, Rupert! Mislim pa, da je bilo tudi tebi vroče, ko si sedel pred hišo na klopi." ! Rupert postane rdeč kakor kuhan rak, pa se zadere nad deklo: "Molči, baba, kaj je bilo kaj napačnega?" "Jaz nisem baba, ampak Barba." "Ti imaš res povsod svoj nos. 'Zato si tako malo prekopala." "No, Rupert, le potolaži se, saj razumeš šale. Prav je, da potolažiš Reziko. Ona je revica." "Torej si poslušala za voglom, ko sva se midva pogovarjala?" "Ne za voglom, čemu neki? V hiši sem bila in pri odprtem oknu sem vaj'.% gledala in poslušala." "No, kaj je bilo kaj posebnega? Po licih sem jo pobožal. Ali je to pregrešno?" "Nič hudega, Rupert! Samo to mi povej, kdo neki je ta ženin Rezi-kin, ki ga tako skrivajo?" "To bodeš ti boljše vedela kakor jaz, ker se s Čmokom razumeta." "Midva se s Cmokom toliko razumeva, kakor vidva. , Povem ti pa, da bodem že zvedela, kako in kaj je s to stvarjo." "No. le pozvedi, Barba! Hvaležen ti bom za to." In Rupert je Šel na delo. Tiho je bilo po logu, le iz kovačnice so se culi udarci kladiva, ka je je Cmok vrtel nad razbeljenim železom. (Nadaljevanje i. strani.) sto, katero zavzema, kraljevo ime vlači pred sodišče na zadovoljstvo nemških grofov, prijateljev g. Hribarja, in na sramoto cele države. To ni prva "smola", v katero je g. Hribar spravil dvor in vlado, in zadnji čas je, da se država reši "ludih prijatelja." (Slov. št. 119.) J> --z. Mislim pa, cia te je to naj- NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom v Clevelan-du in državi Ohio, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Zupančič, ki je pooblaščen pobirati naročnino za vse naše tri liste, oglase m vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom, ga najtopleje priporočamo in prosimo, da grejo Mr. Frank Zupančiču na roke v vseh ozirih pri njegovem delu za katoliški tisk. Pomagajte mu širiti naše liste! - - — Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J. Smrdljivi utrinki. Medtem ko se je vsa žurnalistika, naj bo že kateregakoli mišljenja, izčistila vsaj najbolj žaljivih oblik žaljenja verskega čustva, je "Naprej" pod svojim sedanjim duševnim vodstvom zašel v tak ton, kakršen ni danes več niti v najbolj nizko kvalificirani družbi v navadi. Tozadevne svoje duhovitosti odlaga "Naprej" pod zaglavjerrt "utrinki", ki bi se morali pravilnej-še zvati "odpadki." V enem teh "u-trrnkov" v številki 23. maja označuje "Najprej" alkohol za Boga krščanske vere, ker da dogma o pričujoč-, nosti sinu Božjega v svetem zakramentu pod podobami kruha in vina pomeni, da je alkohol Bog! Vsled tega, pravi, kristjani časte alkohol kot svojega Odrešenika in zaključu-. je to brezprimerno podlo žalitev krščanske vere s pozivom, da se ima ta zakrament vreči z naših oltarjev! — Doslovno tega bogokletnega mesta niti ne moremo navesti, ker se naš čut temu upira. Taka pisava ni samo skrajno nekvalificirana, ampak naravnost bogokletna in bi jo v vsaki civilizirani državi, n. pr. v socialistični Nemčiji, sodišče tudi kaznovalo. Ti ljudje pa bodo ob volitvah seveda trdili, da je vera privatna stvar, da oni niso proti veri. da so business, ga v kratkem doleti sre-!oni Pravzaprav resnični kristjani itd. ča, da nima za zanemarjati nikake-iTakrat iim bo treha pomoliti pred Business-man, ki zanemarja svoj ga businessa. nos te njihove odpadke. VSO ODPRAVO OD GLAYE DO NOG si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke. najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke ,spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse. kar rabijo. Mi Vam obljubljamo .da v naši trgovini, dobite vedno naj-boljšo vrednost za "VAŠ DENAR"! I POZOR! >: ' ___ KNJIGA ' O LEPEM VEDENJU" JE ZLATA VREDNA. Knjiga Vam pokaže, kako se niorete vesti v različnih družbah, da dosežete spoštovanje in ugled. Ker smo jih prejeli le nekaj izvodov zato pišite še danes po njo predno poide iz zaloge. Cena $1.00. "AVE MARIA", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. & & & & & & BENJ. EICHHOLZER FOREST CITY, PA. Se priporoča vsem Slovencem v Forest City in okolici pri nakupovanju razne železnine in kuhinjskega pohištva. Imamo največjo zalogo razne železnine, kuhinjskega pohištva in raznovrstnega orodja. Ker naročamo blago v veliki množini, zato smo tudi v stanu nuditi občinstvu najnižje cene pri našem blagu. Zato, kadar potrebujete razne železnine, kuhinjskega pohištva in drugih raznih stvari, pridite in izberite si tako blago v naši trgovini, kjer se lahko pomenite v vašem lastnem materinskem jeziku, z našim Mr. Joseph Kamen-om, kateri bo vam postregel po svoji najboljši moči. BENJ. EICHHOLZER Trgovina razne železnine in pohištva 527 Main Street, Forest City, Pa. tr & & ir §r & & & & & & & šf SLOVENSKI FANTJE V CHICAGO! Telovadno in izobraževalno društvo "OREL" Vas uljudno vabi v svoj krog! Če hočete imeti veliko zabave in telovadbe, pridružite se nam! "Orel" telovadi vsaki pondelek in vsako sredo večer v cerkveni dvorani Sv. Štefana. Pridite nas obiskat! HraStif, načelnik. Ant. Bogolin, podnačelnik. SLOVENSKA DEKLETA V CHICAGO! Telovadno in izobraževalno in tam-buraško društvo "ORLICE'* vas uljudno vabijo v svoj krog. Tu boste našle veliko zabave in razvedrila. Učimo se telovadbe in godbe! Pridite nas obiskat! Telovadbo imamo vsaki četrtek zvečer v cerkveni dvorani sejo vsaki prvi in tretji torek. Julia Kochevar, predsednica; Mary Kochevar, podpredsednica; Cirila Kušar, tajnica; Ana Toraazin, blagajnica. -*■* ■ J J. DVORAK & CO. 1853-1855 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. / fee and h t«.S J. KOSMACH. X8O4 W. aand St., Chicago. UL Rojakom »e priporočam pri nakup* raznih 8ARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA. Pre-rramam barvanje hiš zunaj in trti, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite »e vaelej na »voje** rojaka 1 PO POSEBNI CENI si sedaj lahko kupiti črevlje v naši črevljarski trgovini. 7 j * ■ [ Ravnokar smo prejeli veliko svežo zalogo vsakovrstnih po-\ letnih črevljev za može, žene, dekleta, fante in otroke. Ima-j mo v zalogi najboljše nizke "Oxford" črevlje za može in fante vsakovrstnega tipa, Isto-tako za dekleta in žene se dobi v naši trgovini najboljše vsakovrstne "slippers-e." /. ^Jj&r^ Posebno za Vaše dekleta in fante dobite pri nas izvrstne močne poletne takozvane "TENNIS SHOES", ki so narejene nalašč za poletni čas. Te prodajamo sedaj za posebno nizko ceno. "TENNIS SHOES" prodajamo sedaj za može in od-rastle fante od $1.25 do $3.00. £a mlade fante in dečke od $1.- 25 do $2.25. Pridite in oglejte si našo poletno zalogo vsakovrstnih črevljev, ki smo jo pravkar prejeli. Prepričani smo, da boste zadovoljni z blagom in cenami. Pridite po črevlje v našo trgovino in videli boste, da bo to samo v Vašo korist, ker kupili si boste za Vaš denar dobre in trpežne črevlje s katerimi boste zadovoljni. JOSEPH PERKO SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 2101 West 22nd Street, Chicago, 111.