Izhaja vsak četrtek, Velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom
na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k. '/, „ . -11.80 k. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 11.30 k.
- /« .»,. : -fl-7,0*-Posamezni listi so dobijo
pri knjigaru Novaku na
velikem trgu za 5 k.
SLOVENSKI
Podučiven list za slovensko ljudstvo.
„Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Oznanila se prijemajo in plača se za navadno vrstico če se oznanilo natisne enkrat, 10 kr., če dvakrat, 15 kr., če trikrat 20 kr., in vsakokrat za kolek 30 k.
Stv. 18.
V Mariboru. 5. maja 1870.
Teéaj IV.
Okrajnim komisijam za novo cenitev zemljiškega davka.
„Slovenski Gospodar", kterega glavna in najlepša naloga je, da skrbi sploh za boljše stanje predragega našega naroda, posebno pa za naše kmetovalce, hoče še enkrat govoriti o novi zemljiški postavi, po kteri se bode predrugačil zemljiški (gruntnij davek , in podučiti še dalje o tej za vsakega kmetovalca prevažni postavi.
Čas je že pred durmi, da se bode začela nova cenitev zemljišč in se bode napravil kataster, na podlagi kterega se bode vpeljala nova zemljiška dača.
Ta važna stvar je položena v roke okrajnih komisij in pa deželne komisije.
Najbolj pa je v rokah dobro ali slabo za vsak okraj in celo deželo zarad bolj ali manj pravičnega davka okrajnim komisijam, tim so zato še te kratke vrstice namenjene, tim še hočemo enkrat naveti neke poglavitne točke nove zemljiške davkarske postave.
Razdelek I. odločuje, da je zemljiškemu davku podvr ženo vsako zemljišče, ki je za kmetijsko obdelovanje pripravno. To si je treba prav dobro zapomniti, da je že zemljišče davku podvrženo, če se tudi ne obdeluje, čc se le za obdelovanje da porabiti (beniltzbar) in če se tako zetn ljišče za kaj drugega takega rabi, kar ga ne oprostuje zemljiškega davka.
Cenilna komisija bo razsodila, v ktero vrsto se ima postaviti kako zemljišče, če ga tudi posestnik iz kteregakoli vzroka za kaj drugega rabi. Tako n. pr. se bode za zem ljišče, ktero bo komisija za senokošo (travnik) pripravnega spoznala, senokošni davek plačeval, čeravno posestnik tega zemljišča ne rabi za senokošo, temoč morebiti samo za pašnik, ker od pašnika se tudi mora plačevati davek. Le takrat, ko bi gospodar te zemljišče rabil za kaj takega, kar je po §. 2 davka prosto, kakor postavimo, za kako javno, sploh rabljivo pot, stezo, pokopališče itd., le takrat je tako zemljišče davka prosto in se ne sme v vrsto senokoš raj tati.
Po razdelku 2. je nerodovitno zemljišče davka prosto. Da pa komisija more po tem paragrafu kako zemljišče za nerodovito priznati, mora taka zemlja že v svojem prvotnem stanu za nič biti. Če je le samo zato nerodovitna, ker je zanemarjena ali popolnoma zapuščena, takrat gospodar ni prost zemljiškega davka. V novi postavi za prenaredbo zemljiškega davka je najbolj važno to, kar razdelek 4. odločuje, namreč, da državni zbor odločuje iznesek zemljiškega davka, ki mora po tem priti v državno^blagajnico (kaso) in da se potem določi, koliko tega davka se ima po razmeri prizvedenega čistega dohodka razdeliti na vsako deželo, v deželi na vsak okraj, v okraju na vsako občino in v občini na vsako posamezno zemljišče.
Kako se bode ta davek razdelil, hočemo našim bralcem še nekoliko bolj po domače razločiti in sicer v izgledu po majhnih številkah.
Zemljišče kmeta Kol ara v Hrastju, ktero meri 1 oral (plug), postavi komisija v vrsto s 5 gld. čistega dohodka, drugo njegovo slabejše zemljišče ravno tako veliko pa ceni na 3 gold. čistega dohodka. Ravno tako so tudi zemljišča drugih kmetov v tej soseski po 3, 5, 8 ali morebiti tudi po 12 gold. in še više v čistem dohodku cenjena, — skupaj bi
tedaj, na primer čisti dohodek vseh zemljišč te občine znesel 500 gold.
Tako se ceni čisti dohodek zemljišč vseh drugih občin enega okraja, in čisti dohodek vseh okrajev ene dežele, in čisti dohodek vseh dežel v cesarstvu, in tako se dobi čisti dohodek zemljiškega davka cele države.
Če zdaj državni zbor odloči, koliko se ima pobrati zemljiškega davka, se lahko izvč koliko od tega skupnega davka se bode odmerilo na vsako deželo, na vsak okraj, na vsako občino na vsako zemljišče.
Reklo se bode potem: Toliko in toliko goldinarjev iznaša čisti dohodek celega cesarstva, toliko goldinarjev zemljiškega davka je plačati, — tedaj pride na vsak goldinar čistega dohodka toliko in toliko krajcarjev davka.
Recimo na primer, skupni čisti dohodek vseh zemljišč cesarstva iznaša 100 milijonov gold., in če državni zbor odloči, da je za državne stroške potrebno, da se pobere 36 milijonov gold. zemljiškega davka, tedaj ima vsaka dežela, vsak okraj, vsaka soseska, vsak gospodar od vsakega goldinarja čistega dohodka, po kterem so njegova zemljišča vcenjena, 36 kr. zemljiškega dava plačati, po tem takem gori imenovana soseska v Hrastju 180 gold., in kmet Kolar od orali svojega zemljišča, kterega čisti dohodek je bil cenjen na 5 gold., plača 1 gold. 8 kr. Ker se bode po tej novi postavi čisti dohodek samo vsakih 15 let le samo enkrat cenil (§. 41) tedaj ostane iznesek čistega dohodka stalen skoz 15 let. Iz tega se razvidi važnost cenitve čistega dohodka, in zato še hočemo o tej nekaj več povedati.
(Dalje.)
Ukaz
zastran pošiljanja-denarja in drugih stvari kake vrednosti po posti.
Ta ukaz je veljaven od 1. maja 1870, njegove najvažnejše točke so te-le:
1.	Pisma, v kterih se pošilja denar do 100 gold., se prijemljejo na pošti samo zapečatena in se mora na nje zapisati „po napovedu" (Nach Angabe).
Kdor noče na ta način denar pošiljati, ga lehko pošlje do 100 gold. po poštnih „nakaznicah" (Postanweisungen), ktere se dobivajo po vseh poštnih uradih avstrijsko-ogerske države.
2.	Zavitek pisma denarnega mora biti četverošpi-cast in vsi četirje špici morajo v sredini pisma skupaj priti. 5oštna pečat se ne pritiskava več na taka pisma.
3.	Odprta pisma se na poštah prijemljejo samo : a) g četverošpicnimi zavitki , b) če se v njih više od 100 gold. banknih ali državnih not (bankovcev) nahaja; c) če pismo ne teži (vaga) više 15 lotov.
Taka pisma se vendar morajo vsikdar naprej plačati — frankirati — in plača za nje je mnogo viša.
4.	Če denarno pismo više teži kakor 15 lotov, se mora popolnoma zapečateno dati na pošto.
5.	Denarna pisma, ktera više od 15 lotov težijo, se tudi lehko pošiljajo s zaklopnim zavitkom, morajo se vendar vsikdar s špago zvezati in po podobi zaklopa tako zapečatiti, kakor je prepisano, posebno pa se morajo špagini konci dobro zapečatiti.
6. Vsakemu denarnemu pismu, ki teži više od 15 lotov, se mora pridati „vožno pismou (Frachtbrief), ktero mora imeti kolek od 5 kr. Na vsakem vožnem pismu mora biti ona pečat, s ktero je zapečaten zavitek pisma. To velja tudi o vseh pismih, ktera se pridevajo takim stvarem, ki se pošiljajo po vožni pošti.
Zavitek mora biti ali iz močnega papira ali platna ali kužna, in denar in denarna pisma se morajo večkrat dobro zamotati.
itT" Pred vsem drugim priporočamo pošiljanje denarja po poštnih nakaznicah do 100 gold. Za poštne nakaznice se ne plačuje samo najmanje poštnine, temnč tudi onemu ki denar dobi, ni treba plačati za avizo iu zvun tega gre taki denar tudi po železnicah z nekimi vlaki, s kterimi vožna pisma ne grejo, postavimo, na južni železnici z brzo-in zloženim vlakom.
Pošiljanje naročnine za časnike
do 10 gold. pa pride celo dober kup, ker se ne plača več kakor samo 5 kr. Če pase pošlje naročnina v pismu, mora. ki pošilja, že plačati 18 kr., in ki denar prejme, tudi 3 kr., tedaj skupej 21 kr.; razlike je tedaj tukaj za 17 kr.
Gospodarske stvari.
Gospodarska dela mesca maja.
V	hiši in dvoru. Skednji in žitnice se morajo dobro zesnažiti in prevetriti, zrnje premetati, sirovo maslo (buter) se mora marljivo delati in iz njega maslo.
V	kleti. Opazovati se mora vino, ker začne drugo-krat vreti. Kletna okna se morajo zadelati in s trato obložiti.
V	hlevu. Hlevi se morajo marljivo snažiti, gnoj vsak dan izmetati (zarad zelene klaje), konji in goveda se morajo večkrat skopati in ovce ostrici. — Konec tega mesca vrženi prasci se puščajo na pleme; svinje se po veliki vročini ne smejo ven goniti in se morajo večkrat kopati, kar jim zlo koristi. Mladi petelini se morajo skopiti in gosem večje perje izpipati.
V	vrtu za zelenje. Zeljine sadike se morajo presaditi, k fajžolom se postavlja kolje, poletna indivija se veže in kodrasto zelje se seje. Konec tega mesca se šparga ne sme več rezati, vse se na vrtu mora marljivo okopati in pleti in gosenice in drugi mrčesi pobirati.
V	sadovnjakih. V drevesni sadišnici se morajo odstraniti obveze na požlabtnjenih drevescih in postranske vejice pri mladih drevescih odtrgati. Drevesa se še lahko cepijo in okulirajo in sicer vsikdar na izhodnih in večernih straneh dreves; prestavljena drevesa se morajo marljivo zalivati ; živi ploti obrezati.
V	vinogradih. Dokler trs cvete, se ga ne smeš dotikati, ko pa je cvel se začne vezanje in druga kop; tudi vlačenci še se ta mesec lehko vsadijo.
V	hmelnikih. Hmel se mora k drogom napeljevati, okopati če se kaže veliko dračja.
Na polju in senokošah. Kesui lan in vodena repa se naj seje, zeljine sadike, če so ktere izostale se morajo spet posaditi, sladko korenje in krompir se mora okopati in prahe tretjokrat preorati. Seno se pokosi in na senokoše taki voda napelja.
Pri ribnikih. Karpi in lini mečejo ikre. Iz žlem-natih ribnikov se naj odstranijo žleme.
Pri ulnjaku. Rojenje se mora marljivo opazovati in roji loviti. Ta mesec tčele posebno mnogo strdi nanosijo, zato je mnogokrat potreba, da se panji podložijo.
V	logu. Drevesnice se morajo dobro varovati, brestovo seme nabirati, če je kaj posekanega drevja zaostalo, se mora odstraniti, paziti na šumni požar.
Lov. Ptice roparice in mlade divje race strelaj in zanjke nastavi.
Umni sadjorejec.
Žlalmi cepiči.
Žlahni, dobri cepiči so duša prihodnjega drevesa. — Zato se morajo vselej od zdravega, rodovitnega in žlahnega drevesa jemati. Cepiči se imenujejo leta stare mladike z vrhov sadnega drevesa. Na mladikah pa so trojni popki
ipeškenega sadja; cvetni, lesni in listni. Cvetni so debeli in [okrogli in se najdejo bolj na postranskih vejah, leseni so tudi precej debeli, pa bolj podolgovati; poleg tih so pa majhni popki, in ti so listni. Cvetni cvetijo, leseni mladike poženejo, listni pa perje ali listje storijo. Samo lesni popki so za cepljenje, ki so v sredi vršnih mladik nastavljeni in najlepši.
Jemati se morajo iz žlahnih in rodovitnih dreves od tistih vej, ki kviško in na solučni strani drevesa rastejo, ne pa iz postranskih vej, ki so bolj k tlam nagnjene, in torej bolj doli, kakor pa kviško silijo, ker s takimi cepiči požlah-njeno drevo bo le proti tlam, ne pa kviško rastlo. Iz senčne strani drevesa vzeti cepiči ne veljajo, ker so sla-beji in po vetrovih bolj odrgnjeni; s takimi cepiči pocepljene drevesa bi bolj naravnost k višku silila, ne pa narazen rastla. Cepiči morajo biti zdravega luba, ki imajo čverste, okljene lesne , na lanskem lesu pa cvetne popke, pa lep stržen, ki ni ne črn ne rujav. Žlahni cepiči se morajo vsikdar jemati od zdravih dreves, ki nimajo nobene bolezni ali oskrumbe.
Cepiči se nabirajo od svečnice do sv. Gregorja, ali dokler muzga v drevo ne prihaja, nikdar pa ne pozneje, kadar je drevo že muževno in brst poganja. Tudi pozno v jeseni se smejo narezati, ko je že mraz sok ali muzgo v drevesu strdil. Po zimi se cepiči ne smejo z golo roke prijemati, ki je gorka, ampak z ruto ali rokavico, kedar so nabirajo in je tudi mraz. Tudi jih ne gre brž na toplo prinesti , ampak se poprej pol ure v mrzlo vodo denejo , da zmrzlino iz njih potegne, in potem se hranijo. Ako so ce-pičeve mladike dolge, se odrežejo pri starem lesu; če so pa kratke, naj se za en palec starega lesa ž njimi vred odreže.
Cepiči se tako hranijo: V kaki gredi na senčni strani, ko so v šopke rahlo povezani in po sorti zaznamnjeni , se vtaknejo z debelimi konci en palc globoko v mokro prst in pokrijejo, da dež in sneg na nje ne gre. Če zmrznejo , jih je treba prej, ko se ž njimi cepi, v vodo djati, da zmrzlino zgube. Tudi je prav dobro, če se posoda s prstjo napolni, in cepiči vanjo potaknejo in v kak hladen kraj postavi in tako hranijo v jami ali zaduhljivi kleti, in kder je zelje, krompir itd. niso dobri. Spomladi, ko topleje pričenja prihajati, se denejo na mrzleji kraj, da ne odganjajo, ker potlej niso pripravni za cepljenje. Tako se dajo več mesecev obdržati za rabo, in se cepiti zna od vsih svetnikov skozi celo zimo, dokler drevje ne zeleni; koščeno drevje o pustu, jabelka in hruške pa pozneje.
Če bi pa shranjeni cepiči zlo zveneli, naj se v vodo postavijo, kakor so prej v prst vtaknjeni bili, ali pa jih je v krompir ali jabelko povtakniti, da se spet oživijo. Kolikor cepa je bilo v zemlji, v vodi ali krompirju, se pri cepljenju odreže in zavrže. Ž nekoliko zvenelimi cepiči se bolj mu-ževni, in z muževnimi cepiči se bolj medli divjaki cepijo. Cep ne sme več ko 3 popke, k večemu pri debelejših divjakih, 4 imeti, zakaj divjak ne more cele mladike rediti in rane celiti; v sredi mladike so najboljši cepiči, in debelejši pridejo na debeleje, drobnejši pa na drobnejše divjake.
Pri breskvah in marelicah se vsaka mladika za cepiče lahko vzame, ker na tih ni razločiti popkov lesnih od cvetnih.
Za cepljenje s popkom se poprek iz žlahne mladike na soinčni strani drevesa vzame, tudi iz njegovega vrha, ko je drevo popolnoma muževno, poprek pa mora imeti dozoreli in trden les, ki ga je najboljše zjutraj ali na večer, ali pa za prejšnim toplim dežjem vrezati, in se mu brž list do receljna prereže, da ne izhlapi in se hitro ne posuši.
O pošiljatvi cepičev.
Kadar se cepiči kamor pošljejo, jih je treba z debelejšimi konci v krastovce ali murke, jabelka, repo, ali krompir vteknoti, ali pa se rane z drevesnim voskom zamažejo in v vlažni mah zavijejo in povežejo. Pravijo, da se cepiči v medu najdalje za rabo obdržijo, ko bi jih kamo poslali. Ako bi odposlani cepiči suhi na svoj kraj prišli, se naj hitro v zemljo vtaknejo, da se oživijo; potem se ž njimi muževni divjaki cepijo in se raje primejo, ko na novo vrezani cepiči.
Popki pa se v oplaknjeno steklenico ali flaško spravijo, ko so se jim listi do receljnov odrezali, steklenica se dobro
zadela, v zaboj dene in tako popki daleč lahko pošljejo. --
Razne gospodarske stvari za domačo rabo.
Do dobrega se mora izraolzti krava. To je zapoved umnega gospodarstva, ktero naše gospodinje še večkrat preveč zanemarjajo. Koliko pintov mleka je treba za funt sirovega masla (putra), to odvisi večkrat samo od tega, kako dekla kravo molze. Zvedelo se je, da ista krava, zjutraj molzena, je pri začetku molze 5 procentov, b koncu molze pa 35 procentov smetene dala — tedaj je za 31 procentov razloček. Če dekla pred molžo dobro ne „presuče" vimena, to je, da ga močno ne pognete, teče iz prva redko, vodeno mleko prav hitro iz vimena, smetena pa ostane gori ; tedaj se res molža hitro opravi, ali ta hitrica stane veliko denarja; zraven tega pa se dobra mlekarica popači s nečimerno molžo. To je resnica z žebljem pribita, ktero vsak gospodar in vsaka gospodinja lahko uganeta; tudi v latvici je zgorej na vrhu smetena , spodej pa manj mastno mleko. In kaj nam kaže tele, kedar zesa? — pogostoma suje z gobcem v vime, da tako — česar ga nihče ni učil, dobiva boljega mleka. Naj bi tedaj naše dekle saj tako pametne bile, kakor teleta, ki sicer za neumne imamo.
Da zajci mladih dreves ne oglodajo, priporoča „Rein. G." da se naj po zimi, kedar zajci druge hrane ne dobivajo in po vrtih škodujejo, drevesca s petro-leumom namažejo. Ako se po nekoliko tednih spet opazi, da je skorja oglodana, se mora mazanje ponoviti.
Miši in podgane se lehko preženejo, kakor priporoča neki Francoz, če se tamo, kder se ta mrčes zdr-žava, potrosi klorovo apno. Smrad tega apna je podganam in mišim tako oduren, da taka mesta gotovo zapustijo.
Hranjenje krompirja vjamah. Med drugimi načini, kako se more varovati krompir do pomladi, zasluži tudi pozornost to, po kteri se krompir brani v jamah v zemljo skopanih. Ni potrebno, da bi jame bile zlo globoke, izkopajo se po množini krompirja po 1 — 2 sežnja dolge, in 3—4 čevlje široke in samo po 2 čevlja globoke. Take jame se napolnijo s krompirjem, se pokrijejo na dva palca s slamo in potem 6—8 palcev s zemljo. Po tem se počaka, dokler zemlja, s ktero se je pokrilo, zmrzne in se potem spet pokrije s slamo, da solčni žari zmerznjene zemlje ne morejo otopiti. Zmrznjena zemlja na krompirju namreč ne pusti zraka v jamo in tako krompir niti ne more gniti, niti se cimiti.
-r Tmra ;-
Dopisi.
Od sv. Lovrenca. Z radostjo Ti dragi „Slov. Gospodar", nektere vrstice iz uaše mile doline priobčim, blagovoli jih v svoj predalček vvrstiti. S prelepim zelenjem je spet okinčana naša dolina, dolgo spajoča pod belo odejo debelega snega, čez hudo zimo ; ali lepše, kot narave kinč, jo zaljša krasno ponovljena naša cerkev. Dolgo je bila reva oblečena s slabo obleko, skorej ni bila več podobna in pristojna za svetišče Najvišjega, a sadaj: „kak lepa si preljuba moja!"
V krasno obleko jo je g. čuček zlatar zavil s svojo neutrudljivo roko, ter s tem pokazal, da je izvrsten mojster ja umetnik v svojem zlatarskem poslu, jako okusno in umetno je vse dovršil. Živel g. Čuček!
Prva in naj vekša hvala pa se spodobi č. g. župniku J. M. Od prvega dne Vašega prihoda k nam č. gosp., ste se neutrudljivo potegovali, Najvišemu lepo hišico postaviti, v kinč in veselje farmanom. Kar ste začeli ste tudi dosegli.
Vaš trud se je v kratkem času v čast božjo, kinč naše cerkve in v veliko veselje farmanov spremenil. Zatorej Vam vsi gorečo zahvalo kličemo: Hvala Vam č. gosp^ župnik , Bog Vas prav zdravega mnogo let pri nas ohrani. Živeli! Živeli!
Eden v imenu vsih farmanov.
Od Vranskega 28. aprila 1870. Naša narodna čitalnica napravi letos še te-le veselice: 8. in 29. maja, beseda in tombola. 26. maja, izlet v št. Jur. 19. junija, beseda in tombola. 10. julija, beseda in tombola. 18. avgusta, beseda, tombola in veliki ples. 28. avgusta, izlet v Braslovče. 11. in 25. septembra, beseda in tombola. 9. in 23. oktobra, beseda in tombola. 6. novembra, beseda in tombola. 20. novembra, beseda v spomin Fr. Prešernu in tombola. 26. decembra, beseda in tombola. — Začetek vsikdar ob 8. uri zvečer do oktobra, potem ob 7. uri. — 8. novembra t. 1. začenši bode vsak torek streljanje s pušicami na tarčo. — Glediščine igre se bodo v posebnih listih oznanovale. — Vsako
nedeljo je podučljivo prednašanje. — Na Vsanskem stanujoči ki niso v čitalnico vpisani, naj se po §. 4 čit. pravil ne vpeljujejo.	Odbor.
—O -^g^g^-
Zgodovinsko im6 „Krstovščak".
(Spisal A. Božič.)
Kakih 400 korakov od sedanje cerkve male Nedelje, se v mali šumici nahaja prirodni vir ali studenček, kteri ima to lepo in gotovo zgodovinsko gori zapisano ime. Ako se pomisli, da je tukaj že pred tisoči leti bila majhna kapelica (glej Krempl. zgod.), bi sploh bilo vrjetno , da je tukaj sv. Metud na svojem potu v Rim se nekoliko mudil, krščavai, ter opravljal druga blagovestna opravila. Sploh pa je to bolj vrjetno, ker še živi tudi narodna pravlica o tem. Tako mi je pred nekimi leti pravil osemdesetletni starček, da so mu njegov dedek pravili, in ta slišali svojega deda govoriti, da so tukaj nekdaj davno davno krsčavali. Pristavili pa pre so, „ali je res ali ne, tega ne vem". Nevedno ljudstvo pa še sploh misli, da ta voda ima kakšno čarobno moč , ker mnogi bolnik si zmisli in zvoli še zadnji trenutek svojega življenja na njo, misleči, da mu bo polajšala njegovo bolezen, ali pa, da ga bo milejše bela žena sprevodila v tihi grob.
Takošnjih starih in zgodovinskih imen se med ljudstvom nahaja dovolj, toda nikdo ali le malekdo se zmeni zanje.
Prigovori v poduk.
ii.
Pri delu roke, Pri Bogu srce.
Kdor po pravem potu hodi, Ta nikakor ne zablodi.
Kakor Ti za me, Tako jaz za Te.
Kar čuti srce, To jezik pove.
Kdor ne dela rad, Krivec je ali tat.
Kder glad mori lenuha, Delaven najde kruha.
Pravičen mirno spi, Naj treska al' grmi.
Kako silje, taki klas, Kaki človek, taki glas.
Kako drevo, taki sad, Kaka senca, taki hlad.
Kako železo, taki meč, Kaki jezik, taka reč.
Velikonedeljski.
--
Politični ogled.
O tem, kar novo ministerstvo namerjava, še se zmirom nič gotovega ne vč. V ministerskem posvetovanju, kterema je predsedoval cesar sam, se je sicer napravil neki program, posamesne točke tega programa so vendar celo odvisne od nasledka, kteri bode sledil iz pogajanja iz narodnjaki. Zastran pogajanja so prišli na Dunaj Čehi, gg. dr. Bielski, dr. Klaudy, Zeithamer iz Prage; dr. Pražak in Schram iz Brna, dalje tudi gg. Rieger in Sladkovsky, ki sta bila izvoljena v nekem narodnem zboru v Pragi. S tema se posebno pogaja grof Potočki. Tudi dr. Toman iz Ljubljane in baron Petrino iz Bukovine sta zato prišla na Dunaj. Pravi se,v da se bode vlada z Poljaki gotovo pogodila, če pa se s Čehi nikakor ne bi mogla, bo razpustila državni zbor in tudi vse deželne zbore, in v prvega bode razpisala neposredne volitve po nekem celo novem volilnem redu.
Prej ko se vendar to poganjanje z narodnimi moži ne bo končalo, se ne bo nič posebnega storilo.
Poljski listi pišejo vsi soper direktne volitve.
Minister pravosodja g. Tschabuschnig je zauka zal, da se sme, ako je treba, pri n a j v i š i s o d n i j i na Dunaju tudi v drugih jezikih ne samo v nemškem uradovati.
C e s k i listi trdijo, da Cehi ne morejo odstopiti od svoje deklaracije. Dalje, da so imeli mladi in stari Čehi med seboj posvetovanje v pričo dr. Palackega. Dogovarjali 80 se o programu , po kterern hočejo postopati proti mini-sterstvu.
V	Lvovu snuje Groholsky centralen volilen odbor za vso Galicijo.
V	O g e r s k i je državni zbor spet 25. aprila zače! svoje zborovanje. Grof Miko je stopil iz ministerstva in mesto njega oskrbuje za čas ministerske posle g. G(.rove.
Iz Hrvaške se piše, da bodo narodnjaki, kteri se od dana do dana bolj in bolj glasijo, spet začeli tirjati, naj se Dalmacija spet združi s Hrvaško. — Rauchovo banstvo se tudi zlo maja in pravi se, da bode b. Bedekovič postal hrvaški ban.
Nemško zjedinjenje tudi prav ne napreduje, ker pri colnem parlamentu so komej toliko poslancev skupej spravili, da so mogli glasovati.
V	Francoski gre vse v križ, ker demokrati in re publikanci delajo na vse kriplje, da bi podkopali Napoleonov prestol.
V	Italiji je ministerska kriza spet na dnevnem redu in rogoviljenje republikancev se kaže po vseh kotih, celo vojaštvo je v to zapleteno.
V	Rumuniji se bodo morebiti v kratkem godile prav važne stvari, prestol kneza Karla se zlo maja, ker vse je soper njega in v celi državi ne najde več ministra.
Š p a n j o 1 c i hočejo Espartera za kralja izklicati.
Novičar.
(Prvi letošnji slov. tabor) je bil 1. t. m. v
Tominu, pri kterem se je zbralo blizo 8000 ljudi, navdušenost je bila velika, posebno za zedinjeno Slovenijo. Predsedoval je g. M. Lavrič iz Gorice. Vreme je bilo lepo.
(Podpora učiteljem mariborskega okraja.) Mariborsko učiteljsko društvo je prosilo tukajšni odbor okrajnega zastopa za podporo onim učiteljem, ki se letos hočejo udeležiti občnega učiteljskega zbora na Dunaju ; na to prošnjo je odbor okrajnega zastopa sklenol, da se naj podelijo podpore od 25 gl. š e ste r i m učiteljem za imenovano potovanje. — Vsi učitelji mariborskega okraju imajo pravico za to podporo prositi.
(Častno mestjanstvo.) Mestno zastopništvu v Črnemblu je podelilo gg. dr. Janezu Bleiweisu, dr. Tomanu in dr. Costa-tu, in sodnijskemu svetovalcu g. Logar-ju častno mestjanstvo mesta Črnembel.
(„Nova zaloga kranjskih bčel") se pravi naprava, ki se bo 1. marca tega leta začela na grajšini pl. Fr. Langerja v Pogančah blizo Novega mesta na Dolenskem, pod vodstvom g. Portman-a, ki je poprej skoz 18 mesecev bil v službi pri baronu Rotschiitz-u v Višnjigori. Namen te naprave je, s kranjskimi bčelami, ktere Nemci zlo čislajo, kupčevati po svetu. G. Portman razglaša v posebnih pismih ceno kranjskih bčel od meseca aprila do konca oktobra. Prodava pa tudi panjeve po svoji iznajdbi s satovjem, medom in bčelami po 16 gold.
(„Pavliha,") šaljiv list je na Dunaju že prišel na svetlo, ker ga še vendar nismo videli, ne moremo nič o njem povedati.
(Stare papirnate in srebrne desetice) se bodo še prijemale po polni ceni t. j. za 10 kr. a. v. pri vseh kasah do zadnjega julija t. 1.
(Posebne številke) so se pokazale pri popisovanju ljudstva v vasi Heiden na Solnograškem. Vas ima skupaj 242 stanovnikov, med temi je 121 moškega spola, 121 pa ženskega; neoženjenih je 90 moškega spola, 90 pa ženskega; oženjenih je 26 možev in 26 žensk; udovcev je 5 in udov 5, in mlajših otrok od 14 let je 31 možkega in 31 ženskega spola.
(Razsodba.) Naj viša sodni ja na Dunaju je potrdila razsodbo proti kapelanu Koprivnikarju, ki je bil obtožen zarad neke pridige, in je znižala kazen na dva meseca ječe.
(Baron Kiibek), koroški deželni poglavar pride za de-želnega poglavarja v Tirolsko na mesto Lasarja.
(Narodni dom) se bo v Ljubljani skoraj napravil, ker odbor je že pravila ministerstvu predložil. Bog daj srečo!
(„Petelinček"), nov ilustriran list, je prišel prvikrat na svetlo v nedeljo 1. t. m. in je zapel kaj lepo več lepih pesmic, povesti in smešnic. Okinčan je z osmimi lepimi podobami in pisan v lahko razumljivim jeziku. Ker je prinesel mnogo ne samo šaljivih, temoč tudi prav podučivnih stvari, ga vsem rodoljubom priporočamo in jih prosimo, da mu po-šiliajo zadost zrnic v Trst, da bo lože peval in slovensko ljudstvo dramil. — Izhajal bo vsak mesec zadnjo nedeljo in velja za Trst in Vse avstrijske kronovine za celo leto 1 gld. 20 kr., za tri mesece pa 30 kr. Naročnino prijema G. H. Martelanc, izdate!j in vrednik v Trstu. — G. Martelanc je razpisal tudi 10 gold. sr. darila za najboljšo humoristično izvirno nove leto, ki se natisne v „Petelinčeku."
(„Vendijau.) Na graški tehniki se je ustanovilo slovstveno jugoslovansko društvo „Vendija" ki ima namen društ-venike izobraževati v slovauščini in slovanskem slovstvu sploh, do česar jim drugje ni nobene priložnosti, potem pa zadeve jugoslovanskih tehnikarjev sploh zastopati. Društvu je voščiti najboljšega vspeha, da vzredi tudi na polji tehnične stroke prave narodnjake.
(Cigan ostane Cigan.) V ogerskem kraju N. Engyed je letos poredoma neizmerno mnogo pitani h svinj pocrkalo, brez da bi bili gospodarji mogli najti vzrok; po ostrem opazovanju so vendar prišli do tega, da tamošni cigani , ki so bili konjederci (šintarji), davali svinjam skrivoma neko kašo, med ktero so zmešali fosfor, od kterega so svinje pocrkale. Cigani so tedaj na ta način dobili mnogo pečenke in slanine, zdaj je vendar ne morejo vživati, ker so v ječi.
Tržna cena	>N 03 U a	3 a	>	a h o -o	>	a	i	3 'j?
pretekli teden.	> >	'S		'5 s		o		S
	fl.	k.	fl.	8.	fl.	k.	i A-	1 k.
Pšenice vagan (drevenka	4	25	5	35	5	"20	4	50
Rži „...'.	8	35	3	50	3	40	3	35
Ječmena „	3	_	0	00	3	60	3	75
Ovsa „ ... .	2	5	o	40	2	50	2	45
Turšice (koruze) vagan .	3	63	3	50	3	20	3	—
Ajde „	3	_	0	00	3	45	2	30
Prosa „	2	90	2	40	3	50	2	30
Krompirja „	2	10	1	80	1	60	1	45
Govedine funt . .	—	21	—	26	—	24	—	25
Teletnine ....	_	24	—	26	—	24	—	26
Svinjetine črstve funt Drv 36" trdih seženj (Klafter) .	—	26	—	26	—	24	_	26
	9	—	—	—	8	50	10	—
» -18" „ „	—	—	5	50	0	00	—	—
„ 36" mehkih „.:,,..	4	—	—	—	6	20	7	—
T) 18" „ „	—	—	4	—	—	—	—	—
Oglenja iz trdega lesa vagan .	—	80	—	60	—	50	—	70
„ „ mehkega „ „		50	—	50	—	45	—	60
Sena cent ....	"Š	30	2	50	1	80	2	40
Slame cent v šopah	2	—	1	80	0	95	1	30
„ „ za steljo	1	80	1	40	0	85	1	15
Slanine (špeha) cent	38	—	42	00	46	—	40	—
Jajec šest za	—	10	—	10	—	10	—	10
Cesarski zlat velja 7 fl. 84 kr. a. v. lžijo srebra 121.—. \arodno drž. posojilo 95.80.
■joterijne srečke.
V Trstu 23. aprila 1870: 75 47 29 17 Prihodno srečkanje je 14. maja 1870.
74
Br„ Janko S©»©©,
advokat,
dosihmal in odsihmal v Mariboru, prosi, naj se razločuje od g. dr. Jož. $ei-netz-a, advokata v Frohnl eiten-u nad Gradcem.
Denašnjemu listu je priložena „primerjajoča sestava nekterih avstr. zavar. društev."