Izhaja vsak četrtek. Cena: Letno Din 52'—, polietoP Din 16'—, četrtletno Din 8-—, inozemstvo Din 64'-
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
UredniStvo in upravništvo: Maribor, Koroika c. 3
Telefon interarban 113
Ceaa tnseratom: cela stran Din 14M —. pol strani Di* 7fli" -, četrt strani Din 35»--. Mali oglasi be-seda Din 1'-, stalnim popust
V ulogi volka spokornika.
V tej ulogi nastopajo v Sloveniji združeni samostalni demokratje ter nekdanji samostojni kmetijcl. Uloga pravega spokornika je težka. Treba je svoje grehe spoznati, jih priznati in se jih spovedati ter obljubiti resno poboljšanje. Kdor pa je volk, kdor je zakrknjen, nepoboljšljiv grešnik, ta pokoro samo gluml, in ko se mu nudi prva prilika za greh, jo z veseljem pograbi.
Trkati bi se morali na prsi.
Gosposki in kmetski liberalci: demokrati in samostojneži, hodijo zdaj skupaj na shode. Skupno nastopajo, ker drug drugemu ne zaupajo. Drug hoče drugega kontrolirati, da ne bi kateri kaj črhnil proti stranki, s katero je v »prijateljski« zvezi. Naše ljudstvo na shode združenih liberalcev ne gre, kakor ni prej hotelo poslušati ločenih liberalcev. Združena laž je podvojena, pomnožena in ode-beljena laž, In tako laž pošten človek še težje posluša. Vsled tega pa je na shodih združenih liberalcev nekaj mestne in trške frakarije in prav malo radovednežev iz podeželskih krogov. Politično pošten človek noče biti prisoten tamkaj, kjer se šopiri in se širokousti politična laž in hinav-ščina.
Demokratje in samostojneži bi se morali pred našim ljudstvom trkati na prsi ter izpovedati: »Mi smo krivi!« Združeni gosposki in kmetski liberalci so krivi vsega tega, o čemer se sedaj pritožujejo. Če zabavljajo zoper srbsko, ali, kakor oni pravijo, srbijansko nadoblast, so oni tega krivi, ker so glasovali za vidovdansko ustavo, ki je v naši državi ustanovila strogi centralizem. Do vidovdanske ustave so bile deželne vlade, naslednice nekdanjih narodnih vlad, po vi-dovdanski ustavi so vse izginile. Izginil je hrvatski ban, za kojim sedaj po komandi Radičeve stranke prelivajo krokodilske solze slovenski ra-dičevci in njihovi zavezniki. Izginila je nekdanja avtonomija, ki sta jo imeli Hrvatska in Slovenija in kojo so pomagali ugonobiti in porušiti demokratje in samostojneži. Da, vi ste to zakrivili, vi, gosposki in kmetski liberalci, in če bi bilo v vas le iskra resnicoljubnosti in politične poštenosti, bi morali to priznati ter moliti pred našim ljudstvom javno pokoro. In če zabavljate zoper gospodarsko izkoriščanje hrvatskega in sloven-
skega ljudstva, kdo je to zakrivil, če ne vi, ki ste glasovali za vsa mogoča davčna povišanja: za povišani zemljiški davek, za povišanje dohodninskega davka, za prometni davek, za davek na ročno delo, za zakon o taksah in pristojbinah itd. Če govorite sedaj o »plačkanju« (ropanju), ki mu je ljudstvo postalo žrtev, ali vas ne zadeva po pravici očitek, da ste »so-plačkaši«?!
Mesto tega pa zavijajo, lažejo in huj-skajo.
Volk nikdar ne dela iskrene pokore, ker je po svoji naravi zanjo nepri-stopen. Tako tudi liberalec, dokler je in ostane liberalec. Združeni liberalci so tako drzni, da nastopajo v ulogi obtoževalca, ne pa obtoženca. Na dru ge hočejo zvaliti krivdo, katera nje same obtežuje. »Držite tatu!«: tako sedaj kričijo po Sloveniji, da bi pozornost ljudstva odvrnili od lastne krivde. Zoper Srbijance rohnijo, ker niso več z njimi na vladi. Proti Beogradu zabavljajo, ker ne morejo več z njegovo pomočjo vladati nad hrvat-kim in slovenskim ljudstvom. Za Ra-diča in njegovo politiko se zavzemajo, prejšnja leta pa so ga psovali kot zmešanega človeka, kot strašljivca,
kot sebičneža, ki mu je politika prinesla milijone, kot norega človeka, ki spada v norišnico, Trot političnega zločinca, ki ga je iz državnih razlogov treba zapreti in obsoditi.
Nekdaj so stali v vrstah Srbijancev in zagrizenih centralistov, sedaj pa hočejo skovati prečansko fronto zoper Srbijance. Komandant te fronte bi naj bil Srb Svetozar Pribičevič, — katerega je svoj čas Radič žigosal kot »oberbatlnaša« Hrvatov. Nekdaj so goreli za formulo o narodnem edin-stvu ter so vsak pojav hrvatstva in slovenstva obsojali kot separatizem, sedaj pa so počeli govoriti o pravicah Hrvatov in Slovencev, o tistih pravicah, ki so jih s svojo sebično politiko sami pokopali. Njihova sedanja agitacija je taka, da se„ponekod obrača celo proti državi. Njihovi voditelji in voditeljice pošiljajo pisma in proteste zoper državo v inozemstvo, njihovi agitatorji pa rabijo v nekaterih krajih zoper Srbijance in Srbe take izraze, ki so proti edinstvu države. Čuditi se je, in priprosto ljud stvo, katero ima o državi višje in boljše pojme, se temu čudi, ako vidi, da so državni uradniki in učitelji obiskovalci shodov kmetsko demokratske koalicije in priganjači za take shode. Utiša na ljudstvo pa ti nastopi združenih liberalcev ne storijo nobenega, ker naše ljudstvo ve dobro proceniti volka v ulogi spokornika.
Kje so morilci?
Vsak uboj je — obsojanja vreden! Vsak uboj vpije po kazni, kakor je vpila kri prvega ubitega človeka Abe la. Posebno pa Je obsojanja vreden preračunan, po načrtu pripravljen politični uboj. Zgodovina jih navaja veliko vrsto, zadnji čas se jih je pridružilo tudi več v Jugoslaviji. Vedno bolj pa se odkriva zavesa zločinskih načrtov, ki so jih imeli pripravljene oni ljudje, ki danes najbolj kričijo, da se naj maščuje političen umor ra-dičevcev. V srbskih listih razkriva dr. Mogorovič v odgovor Pribičeviče-vemu sinu Stojanu te zločinske načrte.
Kdo Je najpreje hotel Radiča nblti?
Imenovani dr. Mogorovič popisuje v srbskih listih, da je bil pred tremi leti že popolnoma pripravljen načrt, kako naj bi se Radiča ubilo. Dr. Mogorovič Je bil tedaj še član Orjune. On izrecno pove, da pri teh načrtih
ni sodeloval noben srbski politik ali javni delavec. Nasprotno je res! Ko se je za ta načrt izvedelo, so bili ravno srbski politiki tisti, ki so to preprečili.
I
Dr. Korošca so hoteli ubiti!
Nič več ni prikrito, da so imeli isti ljudje pripravljen načrt, kako bi u-morili dr. Korošca ob priliki evhari-stičnega kongresa v Novem Sadu. — Istočasno bi »aj bil umorjen dr. Spa-ho v Sarajevu. Tudi ti umori so se preprečili po zaslugi Beograda in na posredovanje srbskih javnih delavcev!
Davidovlč — mora umreti!
Ko je Davidovič odšel na shod v mesto Subotico, ga Je čakala tolpa ljudi, pristašev Pribičeviča, ki so ga napadli z jajci, krompirjem in palicami. Tudi v drugih mestih se je Da-vidoviču podobno zgodilo. V Zagrebu
pa je pristopil k njemu mladenič, ki mu je povedal: »Jaz sem eden od o-nih sedmih, ki smo bili določeni, da vas na potu v Djakovo — umorimo!«
Kje so morilci?
Na vsa ta izvajanja srbskih listov se moramo vsi vprašati, kdo so ti ljudje, od koga so bili najeti, da bi izvršili vse te umore? Nam ni dovolj, da se reče »neki ljudje«, mi hočemo vedeti natančno, kdo je tisti! Zdi se pa nam, da je gotov krog brezvestnih ljudi namenoma ustvarjal tako ozračje, ki je rodilo take zločinske načrte, znan dovolj, in da je čas, da se jih javno imenuje! Zdaj, ko bo razprava o umoru v Beogradu, naj pride na dan, kdo je vse te politične umore na meraval, pa se mu niso posrečili! Naj pride na dan, kdo je namenoma dražil vroči južni značaj srbskih članov parlamenta, da bi jih pripravil do zlo čina. Ne le tisti, ki je udaril, tudi ti-
»No, kje si pa zadnjič bil?«, so nagovorili znanci gospodarja. Gospodar pa jim je povedal: »Sem bil doma, pa sem mislil, da se mi možje ne bomo nič več pečali s politiko, ampak jo bodo odslej vodile ženske in otroci.«
»Kaj«, je dejal šaljivec, »zdaj pridemo pravi ljudje na vrsto za politiko!«
»Pa ni šala«, je dejal gospodar, »je res, da se je Maček že precej utrudil in Pribičeviču se je jezik skrivil, da ne moreta vsak dan dajati novih izjav in povzročati novih škandalov. In zato so poklicali na pomoč ženske in otroke! Maček je poklical na po-mož Radičevo vdovo, Pribičevič pa svojega mladega sina. In ta dva danes govorita v imenu — cele opozicije!«
»Ali sta se kaj dobro izkazala?« je vprašal šaljivec.
»To je pa drugo vprašanje. Radiče-va vdova je že enkrat pred mesecem objavila v francoskih listih neko pismo, kjer je pa bila tako nerodna, da celo Maček in Pribičevič nista bila zadovoljna s tisto izjavo. Ako bi sedanja vlada hotela uporabiti vsa sredstva, ki jih zakon za take neumne izjave predvideva notem bi Radi-čeva vdova že — sedela! Prizaneslo se ji je, ker je pač — ženska. Zdaj je pa drugič nastopila na političnem po lju. Naprosila je nekega francoskega advokata, da bo nastopal zoper Ra-čiča, češ, da je morilec njenega moža. Ob tej priliki je poslala brzojav v tujino, ki je veleizdajalski, kot si hujšega ni mogoče misliti. Časopisi, ki so objavili to, so bili konfiscirani!«
»Kaj pa Pribičevičev sin?«
»Na to vprašanje tudi takoj odgovorim. Ta človek, mlad študent, je napisal — bogve, če mu oče ni kaj pomagal — nek članek v srbske liste, kjer očita prejšnji vladi, posebno pa radikalom, da so oni ustvarili tisto ozračje, v katerem je potem — padel strel! S tem je fant zelo nerodno na-
sti, ki je mislil udariti, ki je vedno aufbiksal, je obsojenja vreden!
Proč s takimi zločini!
Med res kulturnimi ljudmi bi taki politični zločini ne smeli biti politično orožje! Posebno ne med ljudmi, ki jim je uboj — greh, ki vedo, da bodo za zločin, če tudi ga niso izvršili, dajali odgovor Bogu sodniku. — Vsa jugoslovanska javnost hoče imeti politično ozračje — razčiščeno! — Vsi, ki so se omadeževali s političnimi uboji — izvršenimi in neizvršeni-mi — morajo s političnega polja! Pošteni ljudje, ljudje čistih rok naj vodijo usodo države in narodov! To hoče kralj, ki je dal zato vodstvo države v roke enega najpoštenejših politikov — dr. Korošca. To hoče pa tudi narod, ki bo sodnik nad vsemi onimi, katerih ni bilo sram političnih umorov nad delavcem ali ministrom!
čel eno vprašanje, ki bo končno razkrinkalo ravno njegovega lastnega očeta kot tistega, ki je s svojimi vsestranskimi hujskarijami povzročil razpor med narodi v državi od začetka do danes. Zdaj v tem smislu že odgovarjajo razni listi Pribičevičeve-mu sinu.«
»To bo še politična ohcet iz tega nastala«, se je zopet vtaknil vmes šaljivec, ki mu ne da jezik miru.
»Politično gostijo imamo itak tu v Sloveniji. Izgubljen sin se je zopet našel — Janez Pucelj, ki je bil nekaj časa sam pod radičevsko komando, pa se mu je hudo godilo, kakor izgub ljenemu sinu, ki je svinje pasel. Zdaj pa se je vrnil na dom — v Žerjavovo hišo. In to je gostija! Janez Pucelj je zopet najboljši politik, vreden političen otrok očeta Žerjava. Zakaj je bilo toliko boja med njimi? Zakaj je moral ubogi Urek toliko prestati, češ, da je »uskok«, ko so zdaj vsi za njim priskakljali? Vse to se godi, da se — kmeta lovi in vodi za nos!«
»To so »skakači«, kakor jih popisuje povest »Črni križ pri Hrastovcu« — je moral seveda šaljivec zopet nekaj vmes povedati.
»Res je to žalostna usoda teh voditeljev. Ali pa naj naši tovariši, ki so mislili dobro in pošteno za našo kmečko stvar, pa so samo nasedli tem političnim skakačem, ali naj ti nepoučeni — sledijo v stranko najhujših sovražnikov kmetskega ljudstva in stanu, v stranko mestnih liberalcev? Poglejte, kako je dandanes v Avstriji kmet složen in močno organiziran v krščanski kmetski organizaciji, kakor je naša SLS, pa so se hotela mesta postaviti nad njega, in ni šlo! Ne odobravamo boja med mestom in deželo, med meščanskimi stanovi in delavci ter kmeti. Ne pustimo pa tudi ne, da bi nas liberalci iz mest koman dirali, kot so nas svoj čas poskušali! Mi hočemo »slovensko slogo«! Složno vsi na delo, da bo naš narod enotno organiziran, da bomo vsi kmetje, saj smo si radi dobri sosedje, enih misli. Onih pa, ki so nas skušali speljati najpreje pod vpliv hrvaške radičev-
ske komande, zdaj pa pod liberalno, ne bo poslušal več niti najbolj trdovraten možakar, ki dosedaj še ni bil v naših vrstah.«
»Prav je tako, da bomo vsi skup, liberalci pa naj sami ostanejo«, so pritrdili možakarji.
»Da bo lažje šlo, bosta pa še moja žena in tvoj sin začela politizirati«, je zaključil šaljivec s svojim špi-castim jezikom političen razgovor.
«SMlTIKL
V NAŠI DRŽAVI.
Proslava prebitja solunske fronte
se je vršila pretekli pondeljek po celi državi. Preboj solunske fronte 8. X. 1918 je takorekoč končal svetovno vojno na Balkanu, prinesel konec Av strije in početek novih narodnih držav. Tedaj je bilo na tej fronti 185 ti-čov Francozov, 175.000 Angležev, 130 tisoč Srbov in še več drugih čet. Njihova fronta je segala od Ohridskega jezera do Strume. Poveljeval ji je francoski maršal Franchet d'Espe-rey. Začetek bojev za preboj fronte, na kateri so bili postavljeni nemški in bolgarski polki, je bil na dan 14. septembra. Po večdnevnem neprestanem bombardiranju se je posrečilo prisiliti nasprotnika, da je popustil nekatere postojanke. To popuščanje je bilo zanj usodepolno, kajti srbska vojska je šla sedaj nevzdržno dalje, in je dan za dnevom osvajala nazaj svojo domovino. — Da se ta veliki do godek primerno proslavi, so prišli v Beograd vojaški dostojanstveniki iz Francije, Anglije, Češke, tudi Italije, Rumunije in Grčije. Na stotisočev na roda je ta dan pohitelo v Beograd. Tud Slovenci so bili zastopani po svo jih organizacijah. Zastonj sta se trudila dr. Maček in Pribičevič, da bi Hrvate odvrnila od te proslave. Hrvatje so šli v Beograd, šli v svojih narodnih nošah in so dejali radičev-cem: »Gremo na narodno proslavo v Beograd, a vi greste le še — po dnevnice!«
Spremembo vlade napovednjejo že dolgo časa. Kakor poroča Davidovič, bodo lahko še dolgo napovedovali.
Narodna skupščina je sklicana na dan 12. oktobra. Zasedanje bo trajalo do 20. oktobra. Ta dan ^a se po ustavi otvori zopet redno zasedanje narodne skupščine. Radičevci in pribičevi-čevci ne bodo šli na te seje.
Zemljevide rišejo hrvaški listi in jih širijo po svetu, češ, takole nas hočejo obrezati! Z zemljevidi pa so ti časopisi doživeli blamažo, ker se je izkazalo, da so potvarjeni. Tudi razna pisma zbirajo in narejajo, saj so v tem mojstri. Svoj čas so »napravili« celo — papeževo pismo. Borba radi-čevskih voditeljev je postala tako — smešna, da se ji Hrvatje sami že smejijo, zunanji svet pa na vse to nič več ne da.
Zunanji svet o dr. Koroščevi vladi.
Te dni se je mudil v Jugoslaviji češki minister dr. Tisa. Ta je izjavil, da se
je sedaj sam prepričal, da se je usoda države zaupala v prave roke__Podpredsednik rumunske narodne skup ščine Valzan je bil te dni v Beogradu, nakar je podal o dr. Korošcu svoje mnenje, da osredočuje vso svojo energijo za napredek naše države in da se je ravno njemu moglo posrečiti prepeljati državo iz zagat v red. Zastopniki Češke, Francije, Angleške in Grčije ob priliki solunske proslave so se tudi podobno izjavili. Slovenski narod je lahko zato ponosen na svojega voditelja.
*
V DRUGIH DRŽAVAH.
Grška sklepa pogodbe na vse strani. Po sklenjeni pogodbi v Italiji je šel Venizelos v Pariš in London. V Parizu, kamor se je iz Londona zopet vrnil,je prišel skupaj z dr. Maririko-vičem. Ce in kdaj pride Venizelos v Beograd, še ni določeno. Med tem je Venizelos že pripravil novo pogodbo med Grško in Turčijo.
Da bi se Italija in Francija sporazumeli, bi bilo sicer zelo dobro, ker bi potem morala Italija tudi, kar zadeva Jugoslovane, biti bolj pravična. Vendar kljub temu, da se sklene poseben sporazum «a francosko in italijansko severno Afriko, ni verjetno, da bi prišlo do kake znamenitejše prjateljske pogodbe.
Kako so se v Avstriji pomerili? Za dan 7. oktobra sta bili napovedani dve veliki zborovanji v Dunajskem Novem mestu, Heimwehr in Volks-bund. Zadnji je socijalistična, oni prvi narodna organizacija,, a obe oboroženi. Vlada je izvršila velikanske predpriprave, Skoro tretjino Vsega vojaštva, kar ga itna, je poslala v to mesto. Vojaki, kakor za fronto oboroženi, so delali vmesni nevtralni I prostor med obema zboroma. Na vseh oglih ulic so stale strojnice ili okrog mesta — kanoni. Že v soboto, dne 6. Oktobra, se je vozilo polne vlake udeležencev. Za nedeljo pa je bilo pripravljenih še do 40 posebnih vlakov. Heimwehrovcev je bilo do 15.000, so-cijalistov in Schutzbunda do 25.000. Na obeh straneh so govorili, vzklikali, godbe so igrale, sprevodi so se vili s kolodvora na zborovališče in nazaj, spopadov pa ni bilo nobenih. Samo komunisti, ki so istočasno hoteli nenapovedano javno zborovati kar na trgu, so bili aretirani. Veliko grmenja, pa malo dežja, bi rekel naš človek.
špansko čaka težka ura. Nasilnik Primo de Rivera je hotel prisiliti kralja Alfonza, da mu podpiše ukaz, s katerim se vsi oni generali in višji častniki odpustijo, ki so zoper nasil-nika, pa so pristaši kralja. Kralj Alfonz tega ni podpisal. Zdaj se bliža Španija odločilnemu trenutku, ali bo kralj ali Primo — močnejši.
Bo kaj z razorožitvijo? To je v danem položaju skoroda izključeno. Zdaj, ko je znan dogovor med Francijo in Anglijo, so tudi druge države začele opuščati misel na — razorožitev. Zanimivo Je to, da je danes Amerika najbolj proti temu in da Rusija, ki povsod zahteva, da se druge drža-
ve razorožijo, pa sama zbira milijonske armade, s katerimi — straši Evropo.
Mednarodni gospodarski zbor v Pragi se bo vršil v kratkem. Ta bode znova povdaril, da je ena največjih gospodarskih zaprek v Evropi ta tako zapletena Carinska meja. Po tej carinski politiki, kot je bila dosedaj, Evropa sama sebe ovira v napredku, med tem pa države izven Evrope — uvažajo svoje blago. Ako bo na tem zboru prišlo do nove carinske politike v Evropi, potem je ta zbor rešil Evropo gospodarskega propada.
Ddmača hiša.
Ali si že mislil kedaj, zakaj je povzdignil Kristus zakon v zakrament, da iz te zveze tečejo nebeške milosti, ki jih je zaslužil s svojo smrtjo na križu? Zato, ker ima družina tudi za versko Življenje velik pomen in velike dolžnosti.
Ko so prišli leta 1840 po presledku 200 let katoliški misijonarji zopet na Japonsko, so, kljub temu, da ni bilo tam že 200 let nobenega katoliškega duhovnika, našli tam še okoli 2500 ljudi, ki so imeli še neke pojme o krščanski veri, ki so še znali nekatere molitve in razne Marijine pesmi. V družinah se je vera ohranila. To nalogo ima vsaka krščanska družina: naj bi se ohranilo v njej krščansko prepričanje in krščansko življenje, da vsi rodovi, ki prihajajo iz družine, pijejo iz nje žive vode Kristusove vere. Res, da je za razširjanje in ohranitev krščanske vere ustanovljena katoliška .Cerkev in je Kristus zato postavil zakrament mašniškega po-svečenja. Res je tudi, da Cerkev presadi otroka v božje kraljestvo, ko ga po naročilu Kristusovem krsti v imenu presv. Trojice. Potem se pa začne sodelovanje družine s Cerkvijo. Ko se začne otrok zavedati pameti, ima pred seboj najprej očeta in mater. In v tem času sta ona za otroka zastopnika Cerkve, da začneta otrokovo pamet in srce naravnavati k Bogu, da se otrok s svojo dušo vraste in vko-renini v sveto zemljo krščanske vere. V poznejših letih, ko začne otrok obiskovati šolo, pride Cerkev z njim sicer v neposreden stik in polaga on v njegovo srce seme, ki naj bi se raz-rastlo v božje kraljestvo in obrodilo obilen sad, a kaj bi izdalo vse delo Cerkve, ko bi v domači hiši bile take razmere, da bi se zadušilo v otrokovi duši seme, vsejano od Cerkve, če bi v domači hiši ne bilo ozračja, v katerem bi moglo božje seme vzkliti in se razrasti. In ko otrok odraste šoli, pa pride v najnevarnejša in najusodnejša leta, ima poleg Cerkve in raznih krščanskih mladinskih organizacij zopet domača hiša veliko nalogo, da je mlademu človeku velika opora in mu pomaga rešiti iz mladostnih viharjev zaklad krščanske vere. V teh letih ima domača hiša ravno to nalogo, da ohrani mladega človeka v
zvezi z fiogom in Cerkvijo, da mora Cerkev pri njem rešiti svojo nalogo. Če domača hiša pri tem delu odpove, tudi Cerkev le zato težko reši svojo nalogo.
Ali tvoja hiša reši to veliko nalogo f V hiši, ki hoče izpolnjevati to svojo veliko dolžnost, mora biti vsaki dan skupna družinska molitev zjutraj in zvečer. Kako lep in blagoslovljen je trenutek, ko je zbrana vsa družina č-koli domačega oltarčka ali pred sveto podobo, in se duše vseh kakor eno dvigujejo k Bogu! Kako se vtisnejo ti trenutki globoko v srca doraščajo-čih otrok, kako jih molitve, ki so se jih naučili in navadili v domači hiši, spremljajo po življenski poti in so jim včasih pravi angeli varuhi, ki jih obvarujejo propada. Žalibog danes včasih vidimo, da oče in mati vsled prevelike skrbi za posvetno ne najdeta več časa, da bi molila z otroci zjutraj in zvečer. Morebiti zapustita otrokom precej zemeljskega premoženja, a morebiti bi bila za otroke veliko večja sreča, ko bi jih bila naučila ih riavadila moliti,
V	krščanski hiši se gleda strogo na to, da se obhaja v njej prava krščanska nedelja, krščanska nedelja s sv. mašo, z besedo božjo, z nedeljskim počitkom. Če je res: »Kakšna nedelja, tako življenje«, potem imajo krščanske hiše v tej zadevi veliko dolžnost, posebno še danes.
V	pravo krščansko hišo spada tudi krščansko berilo. Danes je težko najti kako hišo, kjer ne bi imeli raznih knjig, časnikov in drugega berila. Razume se, da v krščanski hiši ni prostora za čtivo, ki izpodkopuje vero, ki blati Cerkev, ki spravlja v mlada srca strup nečistosti in razuzdanosti. Hiša s takim berilom ni več krščanska hiša ali vsaj dolgo ne bo o-stala. A v pravi krščanski hiši tudi niso zadovoljni, da imajo berilo, s katerim se izobražujejo in ki jim je v razvedrilo, v krščanski hiši mora biti tudi versko berilo. Žalibog, da vidimo danes take knjige velikokrat zavržene in vse zaprašene kje na podstrešju. Naj bi te knjige dobile zopet časten prostor v naših hišah. Pod kri žem v hiši naj bi vedno tudi bilo sv. pismo, Hoja za Kristusom, Življenje svetnikov, nabožni listi kakor Glasnik presv. Srca Jezusovega, Bogoljub in drugi, in večkrat, posebno v zimskih večerih, naj bi se prečital vsej dru žini počasi in s premislekom kak odlomek iz teh knjig. Kako bi se ob tem berilu dvigale duše, koliko žarkov božje luči bi padlo vanje.
Posebno izdaten pripomoček, da bi vršile družine svojo veliko dolžnost, je pobožnost, ki se širi posebno danes, namreč posvečenje družin presv. Srcu Jezusovemu. Ta pobožnost, prav izpolnjena, ni nič drugega, kakor do zadnjih posledic izpeljano resnično krščanstvo. Vsaki dan okoli Srca Jezusovega zbrana družina naj bi se vsaki dan na novo zavedla, da je — zadnjo svojo misel, zadnjo svojo besedo, zadnje svoje dejanje posvetila presv. Srcu Jezusovemu, da naj bode zato res vsaki dan vsaka misel, vsa-
ka beseda, vse življenje po volji in po duhu Kristusovi. To pa je ravno pravo krščanstvo, da postajamo vedno bolj duha Kristusovega, po Sinu božjem sami tudi otroci božji.
O kraljevem uradniku, ki mu je Kristus ozdravil sina, pravi evangelij: »Veroval je on in vsa njegova hiša.« Daj Bog, da bi tudi o vsaki naši hiši veljale besede: »Ta hiša veruje, dejansko veruje.« Z živo, dejansko vero bodete čutili tudi njen blagoslov.
*
Rak-rana našega časa. Ko so dne
15. avgusta v slovesni seji ugotovili izredne čednosti kapucinskega brata Konrada Parehamskega iz Nemčije, je imel sv. Oče nagovor, v katerem je povdarjal, da naj bi bil ta skromni brat, ki je toliko let vestno vršil svoje dolžnosti, zgled današnjemu svetu, pred vsem zoper njegovo glavno napako, uživaželjnost, ki je tolika, da se ne ozira ne na božjo postavo, ne na blaginjo drugih in nazadnje še sama sebe uniči.
Važna skrb sv. Očeta. Dne 15. avg. je bila tudi ugotovljena izredna svetost redovnice Pavle Frasineti. V spo minu na njo pa je papež posebno povdarjal današnjo veliko dolžnost krščanskih žen, da pomagajo ohraniti današnjemu ženstvu največje bogast vo: pravo žensko dostojanstvo. Isto je papež povdarjal, ko je sprejel odposlanstvo ženske mladinske zveze, in jim je toplo polagal na srce, naj bo vsako krščansko dekle zgled z resno in dostojno obleko.
Delo katoličanov za vzgojo mladine. Na Angleškem so imeli katoličani veliko zborovanje, pri katerem so se posvetovali o raznih vprašanjih verske vzgoje mladine. Sklenili so, da bodo po celi Angliji prirejali predavanja, ki naj bi širše sloje navduševala in seznanjala s temi vprašanji. Izdajali bodo tudi take spise. Na tem zborovanju so zopet posebno povda-rili zahtevo angleških katoličanov po lastnih verskih šolah, v katerih se bodo otroci vzgajali čisto v katoliškem duhu in so zahtevali za te svoje šole od države isto podporo, kakor jo dobivajo druge šole. Pred kratkim so v delavskem okraju mesta Man-chester položili temeljni kamen za novo šolo, ki naj bi imela prostora za 1000 otrok. Stroški so veliki, pa jih bodo pokrili delavci sami, ki znajo ceniti blagoslov prave verske vzgoje. —Na Dunaju so otvorili dveletni tečaj za svetne katehete. Ker duhovniki vsega dela več ne zmorejo, se je oglasila cela vrsta ljudi apostolskega duha, da bi jim pomagala pri njihovem delu. Ti imajo prej poseben pouk, da bodo pozneje poučevali otro ke, take, ki bi radi prestopili v katol. Cerkev, da bodo imeli predavanja po raznih krščanskih društvih.
Za slovensko slogo zoper razdiralno politiko slovenskih radičevskih sužnjev!
Zboljšanje vinskega pridelka leta 1928.
Vsled hladne spomladi, vsled hladne in deževne jeseni, deloma pa tudi vsled toče, je letos vinska trta v razvoju zaostala. Lepi jesenski dnevi sicer pospešujejo zorenje grozdja, toda z ozirom na bližajočo se trgatev je le malo upanja na kvalitativno dobro trgatev.
Da se omogoči vinogradnikom izboljšanje za potrošnjo in trgovino najsposobnejšega letošnjega vinskega pridelka in s tem v zvezi dosega boljših cen za vinski mošt in vino, dovoljujem vinogradnikom mariborske oblasti na temelju § 5 zakona o prometu z vinom, vinskim moštom in brozgo z dne 12. IV. 1907, drž. zak. štev. 210, obče zboljšanje vinskega mošta z zmerno uporabo sladkorja. Sladiti se sme v smislu člena II min. odredbe z dne 18. III. 1914, št. 12264, le vinski mošt od začetka trgatve do 15. novembra 1928 v okraju pridelovanja, oziroma v njega neposredni bližini. Za zboljšanje vinskega mošta se sme uporabiti samo čisti konzum-ni sladkor v kristalih ali kockah raztopljen v moštu samem, ne pa v vodi. Uporaba vsakega drugega sladkorja je v smislu zakona zabranjena. Slad-
korja se sme dodati moitu le toliko, da se doseže koncentracija mošta srednjih vinskih let. Sladijo naj se torej le mošti navadnega namiznega vina izpod 14 odstotkov sladkorja in mošti boljših kvalitetnih vin izpod 17 odstotkov sladkorja. Največ se pa sme dodati do i kg sladkorja na 100 litrov mošta.
Vsled splošne dovolitve zboljšanja mošta vinogradnikom, odpadejo tozadevne prošnje za dovoljenje slaje-nja in naznanila o izvršenem slaje-nju.
Ako nameravajo zboljšati mošt vinski trgovci, morajo imeti za to dovoljenje v smislu vinskega zakona od pristojne oblasti in jim je postopati v smislu odredbe z dne 18. III. 1914, štev. 12264.
Vina samorodnih trt (šmarnice i. t. d.) ni smatrati kot vina v smislu vinskega zakona, zato je rezanje mošta, šmarnice itd. z vinskim moštom in zboljšanje takih mešanic v smislu tega razglasa strogo zabranjeno. — Proti kršiteljem te zabrane se bo postopalo po zakonu.
Veliki župan: dr. Schaubach.
Profesor dr. Franc P. Kovačič — prelat. Sveti oče Pij XI. je z apostolskim pismom od 28. septembra t. 1. imenoval svojim hišnim prelatom preč. g. bogoslovnega profesorja dr. Franca P. Kovačiča v Mariboru. Na mnoga srečna leta!
Promet z drobižem. Vse drž. blagajne in poedinci so dolžni vzeti kovanega drobiža pr obračunu: po 5 par do 5 Din, po 10 par do 10 Din, po 25 par do 20 Din ,po 50 par do 100 D, po 1 Din do 200 Din, po 2 Din do 500 Din.
Nepreviden deček. Na neko žago v Zagrebu je prišel 161etni deček Va-njurek. Gledal je, kako dela transmi-sija, pa je stopil preblizu. Transmisi-ja ga je prijela, ga vrtela, konečno . vrgla na kamenita tla, kjer je deček z razbito glavo — mrtev obležal.
V Hercegovini zopet pomanjkanje hrane! Ker je bila v Hercegovini huda suša, ni bilo pridelka in kmet že sedaj strada, kaj bo počel šele čez zimo? Vlada je odredila, da se takoj sporoči natančne podatke o pomanjkanju hrane.
Še ne dajo miru! V južnih krajih naše države se potepajo posamezne tolpe roparjev- ki pridejo ali iz Bolgarske ali iz Albanije. Vodi jih neki Salkovič, ki ima svoje skrivališče na albanski meji. Naši orožniki so imeli z njimi pretekli teden pravo bitko.
Surov zločin, da je groza! Pretekli teden se je odkril grozen zločin v bližini Bleda. Na potu, ki pelje v jamo pod Babjim zobom, so našli — nekaj človeših kosti. Poleg kosti pa so na-811 tudi kosce ženske obleke. Po teh
koscih je spoznati, da je bila ženska elegantna. Zločin se je najbrž Izvršil v poletju in to na ta način, da je neznani zločinec umoril žensko, jo raz-rezal, zakuril grmado in zmetal kosce na ogenj. Kdo je izvršil ta zločin, seveda še ni znano. Vsa okolica je preplašena nad tem dogodkom, ki nima zlepa primere v surovosti in zdivjanosti.
Z jelenom se je tepel v Krmi pri Jesenicah kmet Franc Pavlin. Šel je na delo v gozd. Nenadoma se je zakadil jelen v njega in ga z rogovi vrgel kvišku. Pavlin si je poškodoval roko. Njegovega hlapca Jakoba, ki se je hotel tepsti z jelenom, pa je jelen sunil v trebuh ter mu prizadjal težke poškodbe.
Ta se je pa vjel! Prav mu! Te dni
se je vrnil iz Nemčije in to celo s pod poro našega konsula v Diisseldorfu, neki Mejavšek, ki ga je naša policija že dolgo iskala. Ta človek je bil predrzen dovolj, da je v Diisseldorfu celo naš konzulat prosil potnih stroškov za domov in jih je res tudi dobil. Konzulat pa je kmalu nato izvedel, kdo je ta človek, da je namreč tat in kompanjon znanih že zaprtih goljufov in da gre sedaj, ko so drugi v ječi, po denar, ki je nekje zakopan. No, pa v ječi menda ni zakopan! Tam naj si izkoplje modrost, da bo pametnejši in boljši!
Ne igraj za denar! Te dni je prišel v Subotico trgovec Friedman. Imel je 30.000 Din. Sedel je z igralci za mizo in — vse zaigral. V obupu je končal življenje. Usoda igralcev za denar!
Ne prodajaj bolne svinje! Preteklo soboto so nekemu špeharju v Mariboru zaplenili meso svinje, ker je bila bolna. Poleg te Škode ima še kazen.
železniških in avtomobilskih zvez Slovenije, veljaven od 7. oktobra 1928, se dobi v obeh prodajalnah tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
^ Cena Din 2.—. -■ -
VOZNI
Velik požar na Gorenjskem. V Pod
korenu pri Kranjski gori je nastal v nedeljo ponoči požar, ki je upepelil hiše in vsa gospodarska poslopja 3 kmetom. Ogenj je bil najbrže podtak njen. Požari se na Gorenjskem zadnji čas množe in nikdar ni mogoče izslediti krivcev. Tekom enega dobrega meseca je bilo do pet požarov v teh krajih.
Ljubljanska Glasbena Matica na Poljskem, Glasbena Matica iz Ljubljane je letos že bila na Češkem, da je Čehom zapela našo lepo slovensko pesem. Zdaj je odšla tudi na Poljsko. Vsi koncerti so sijajno obiskani, Poljaki navdušeni za lepoglasje naših pesmi. Da bi pač mi doma tudi ljubili in gojili lepo in dostojno petje!
Fantek se je izgubil. Preteklo soboto je izginil osemletni sinček vdove viničarke Smode v Jarenini. Fantek je šel v šolo, v šoli je bil, a po šoli se ni več vrnil domov. Ker fantka le ni bilo domov, je šla mati v Jarenino, pa nihče ni ničesar vedel o otroku. Tudi v nedeljo ni izvedela ničesar, na kar je javila celo stvar orožnikom. Fantek je majhne postave, bledega ica, oblečen v temno, preprosto obleko, obut, z žutim klobukom. Ako bi kdo kje videl takega dečka, naj to sporoči ali orožnikom, ali občini, ali šoli v Jarenini.
Zveza organistov za Slovenijo je poslala vlogi na mariborski in ljubljanski oblastni odbor, da bi oba odbora prredila v svojem področju pod-učne tečaje za organiste, na katerih bi se organisti izobraževali za občinske tajnike. Oba oblastna odbora sta o tem že odgovorila in ob enem tudi naznanila, da bosta na orglarskih šolah v Celju in Ljubljani upeljala pouk o občinskem tajništvu, in kateri predmet bo obvezen. Tozadevne predavatelje bosta preskrbela in plačala oblastna odbora. Kedaj in kje se bodo vršili tečaji za občinsko tajništvo za organiste, ki so še izven šole, bomo naznanili v časopisih. S tem bo organistom precej pomagano, ker smo prepričani, da bodo županstva službe tajnikov rada oddala organistom in njim s tem zboljšala njihove prejemke.
Kako vleče KDK Slovence za nos! V predzadnjem »Slov. Gospodarju« smo opisali, kako demokrati vlečejo svoje somišljenike v celjskem okraju za nos s svojim velikim zborovanjem. Rekli smo takrat, da bodo najbrž svoje za 14. oktobra napovedano zborovanje v Celju prestavili. In točno! Prestavili so ga na 18. oktober. Pač vedo, da so celjska tla za demokratsko in radičevsko gospodo kaj vroča in zato je bolje počakati hladnejšega vremena. Povemo pa že danes, da smatramo prireditev takega zborovanja v Celju za nesramno izzivanje slovenske potrpežljivosti in da na tako izzivanje ne bomo molčali.
O uredniku »Slov. Gospodarja«, g. Janušu Golecu, ki se nahaja na svojem rednem dopustu, zadnji čas precej na široko pišejo nasprotni listi in vpijejo, kakor da se jim godi bogve kaka krivica. Mi pa bomo stvar prav na kratko pojasnili: »Slovenski Gospodar« je bil tožen zaradi neke notice. Uredništvo je izdalo pisca in pred ložilo sodniji pismen odgovor in rokopis pisca. Prejelo je potrdilo sodišča, da se je vložil odgovor in rokopis pisca. Pismeni odgovor pa je — izginil. Januš Goleč je bil obsojen. A ker pa je imel pismeno potrdilo, da je pravilno vložil odgovor, je bil pri dru gi inštanci oproščen. — Bila je druga tožba. Januš Goleč je storil podobno kot prvokrat. Na potrdilu sodišča se izrecno izjavlja, kdo da je pisec omenjene notice. Januš Goleč je bil zopet obsojen, da ni bilo poleg pismenega odgovora. Ker tega dobesedno v potrdilu ni, je bila obsodba na deset dni zapora potrjena. Januš Goleč se je pritožil. — Med tem je prišla tretja tožba. Januš Goleč je predložil po advokatu pismen odgovor in rokopis, bil je kljub temu obsojen in v drugi inštanci oproščen. — Med tem je prišla rešitev njegove pritožbe v drugi tožbi. Obtožba je bila potrjena. Sedaj je prosil za amnestijo, ker je isto storil tudi gospod Eržen, ki je obsojen na mesec dni zapora, ker je storil krivico mariborskim duhovnikom. Obe prošnji sta bili istočasno zavrnjeni. Ko pa se je v ministrstvu razložilo, da je Januš Goleč obsojen le radi neke formelne napake in pomanjkljivega potrdila ter da je bil sodišču pravočasno dostavljen rokopis pravega pisca, se je telegrafično naročilo poslati ves akt v Beograd in ta čas pustiti urednika »Slovenskega Gospodarja« prostega. Na ta brzojav pa je mariborska sodnija gospodu odvet niku izjavila, da brzojav ni podpisan in da ga ne more izvajati. Službenim potom pa je šla tudi pismena zahteva, da se akt pošlje v Beograd. Dokler Beograd te stvari ne reši, tudi mi ne vemo, kaj bi še dalje o tem pisali. Ne bomo pa odgovarjali nasprotnim listom, ki očitajo korupcijo SLS, če se kak njen član upravičeno brani. Vemo, da jih jezi, ko Eržen sedi, čeprav so mu radio napeljali na ušesa, da ga troštajo. Gospod Januš Goleč pa bo dobil nalogo, da popiše te svoje dogodljaje, kako potuje po Parizu in ne vemo kje vse, pa so ga zopet videli na ulicah v Mariboru — za prvo prilogo »Slovenskemu Gospodarju«. To bo h_!
Viničarska knjižica,
kakor jo zakon predpisuje, je izšla v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Stane 4.50 D. Poleg običajnih vpisov ima celotno viničar-sko uredbo. Občine, ki namesto delavskih knjižic morajo sedaj te uporabljati, naj jih čimpreje naročijo.
G. Ivanu Pucelj, ministru v p., Velike Lašče.
Poročalo se mi je, da ste v »Kmets-kem listu« — lista, ki po vsebini in tonu spominja na ptujskega »Štajerca«, ne berem — posvetili moji malenkosti cel uvodnik, kakor tudi, da ste na shodih v okraju Gornjigrad velik del Vašega govora posvetili meni. Priporočam Vam, da si oskrbite predlog, predložen 19. junija predsed niku narodne skupščine, da bodete mogli čitatelje Vašega lista in Vaše pristaše resnično in točno informirati. Da ne bodete prisiljeni, delati še nadalje reklamo za mene, za kar sem Vam zelo hvaležen, Vam priporočam da pojasnite zborovalcem na shodih, kdo je postal minister, ko je glasoval za centralistično ustavo, kako je cen tralizem ustvaril sedanje razmere, koliko let ste sedeli Vi in Vaši zavezniki (samostojni demokrati in radi-čevci) v vladi in povzročili neznosne razmere, kakor tudi, da obsodite centralizem in zahtevate odkrito in možato ureditev države na podlagi avtonomije ali federalizma.
Maribor, dne 8. oktobra 1928.
Vlad. Pušenjak, nar. posl.
Poročila SLS
Sestanek pristašev SLS v Ealobju.
Občina Kalobje je vse do novejšega časa bila edina občina v celjsko-vran skem okraju, v kateri slovenski ljudje še niso spregledali, da je ¿hrvatska radičevska politika za slovensko ljudstvo grobokop. Tako je vsaj bilo videti. Nedelja, dne 7. oktobra, pa je pokazala, da Kalobčani ne le niso samo zvesti Slovenci, temveč da hočejo odločno in z ljubeznijo sodelovati za boljšo bodočnost Slovenije z edino resnično slovensko stranko, s Slov. ljudsko stranko. Ta dan sta namreč posetila Kalobje tajnik SLS iz Celja g. Ivo Peršuh in odvetniški kandidat g. Marjan Marolt. Po sv. maši se je vršil v mežnariji nad vse lepo uspeli sestanek pristašev SLS. Sicer prav prostorna soba je bila zdaleka premajhna in vneti poslušalci so morali stati še v veži in celo pred hišo. Tajnik SLS g. Peršuh je v daljšem govoru obrazložil veliki pomen politične organizacije katoliškega slovenskega ljudstva. Njegovemu pozivu so se zborovalci takoj odzvali in ustanovili krajevno organizacijo SLS. Po vo-litvi odbora je v lepem govoru obrazložil g. Marolt vprašanje slovenske avtonomije in kazal med občim priznanjem na dejstvo, da je edina resnična pobornica slovenske samostojnosti le SLS, dočim izrabljajo vse druge stranke avtonomijo le samo v agitatorične svrhe in bodo iz strahu pred »klerikalnim bičem« takoj proti, čim se bo to vprašanje reševalo. Vsi zaključki sestanka so bili sprejeti soglasno in celo na ponovni poziv tajnika SLS ni nihče glasoval proti. Sestanek je pokazal, da smejo Kalobčani od svoje nove politične organizacije pričakovati mnogo. Potre bno pa je seveda, da se organizacije
RED
oklenejo vsi, tudi oni, ki so morda doslej bili zapeljani in so podpirali razdiralno politiko KDK.
Shod SLS v Ljutomeru bo v nedeljo, dne 14. oktobra, po rani sv. maši. Govorita oblastna poslanca Rajh in Hrastelj.
Shod SLS pri Kapeli je preteklo nedeljo prav lepo uspel. Kapeljski možje in naši somišljeniki so odobrili velikopomembno delo naših ljudskih zastopnikov v Beogradu in v oblastni skupščini. Zastonj bo trud nekaterih liberalcev, da bi mešali vrste SLS. Kot odgovor za to dobijo — agitacijo za naše časopisje.
Šmartno ob Paki. Kipar gospod I. Sojč v Mariboru je izklesal za našo župnijsko cerkev dva lesena kipa: Srce Jezusovo in Srce Marijino. Da je v svoji stroki res mojster, spričujeta tudi ta dva kipa. — Poslednje dni so zvonili tukajšnji zvonovi naenkrat kar trem mrličem: v daljnji Srbiji je umrl tukajšnji rojak Franc Korent, v Rečici po-sestnica Ana Kumar, rodom iz Letuša, v Podgori pa je zaspala Pavlnova mama, vdova Marija Klančnik v 80. letu. Bila je vzorno pobožna žena, marljiva kot čebelica, še v zadnjih mesecih svoje bolezni si je delala težko vest, češ, kaj bo, ker premalo dela. Ugledni hiši in vsem sorodnikom naše so-žalje! — Velika prireditev Zveze slovenskih vojakov in Gasilnega društva v Paški vasi za desetletnico končane svetovne vozne in za desetletnico nastanka naše države se je sijajno izvršila. Cerkvena slovesnost pri župnijski cerkvi, kakor tudi zborovanje v Paški vasi z vprizoritvijo bojne igre »Kal-varije« je zadovoljila mnogobrojne množice, ki so prihitele skoraj iz vseh sosednjih župnij. Posebno privlačno silo ima »Kalva-rija«, ki učinkuje s svojo krvavo tragiko. Navzoč je bil pisatelj-avtor igre g. Matečič. Kakor vedno, so tudi to pot igralci izborno rešili svojo nalogo. Javno zahvalo zaslužijo za svojo požrtvovalnost, kakor tudi pripravo dobri šmartinski cerkveni pevci ter godba rudarjev iz Velenja, ki vidno napreduje ter je priporočljiva za vse slične prireditve. Pretresljiva pridiga slovenskega »misijonarja« g. Fr. Bonača zunaj cerkve ob vojnem spomeniku, ki je dobil krasno novo o-grajo, je silno vplivala na množice. Vse je ganil poslani prisrčni pozdrav obolelega g. predsednika ZSV. majorja Colariča in brzo-jav g. generala Majstra. Vsa čast in priznanje tukajšnjemu podjetniku g. Drago Korošcu, ki je zasnoval in vodil celo veliko slavnost!
Sv. Marjeta ob Pesnici. Jesen kaže, da smo glede letine v naši župniji letos deljeni; v dolini celoletna suša ni škodovala, pač pa na višje ležečih zemljiščih, kjer je zlasti zelo hudo pomanjkanje živinske krme. Zelo hudo občutimo tudi sedanje nestalno, večinoma deževno vreme, ki nam je v septembru povzročilo že nekoliko povodnji ter dela mnogo škode zlasti v sicer bogato obloženih vinogradih in nas zadržuje tudi pri spravljanju poljskih pridelkov. Iz ust naših kmetovalcev slišiš neprenehoma vzdihe: Bog nam daj lepega vremena! Letošnje suho poletje pa nam kaže tudi, kako silno potrebna je regulacija Pesnice, s katero oblastni odbor namerava začeti baje že v prihod nji spomladi; to mu bodo neprecenljivo hva ležni vsi Marječanl.
Sv. Lovrenc na Pohorja. V pondeljek, 1. oktobra, je pri nas pridrvela strašna nevihta, da je voda nesla plazove in ceste pokva-
rila, da je bil promet z vozovi popolnoma ustavljen. — Med vojno so se tukaj živinski sejmi ukinila, a zdaj so se zopet otvorili, in sicer prvi v pondeljek po Križevim, drugi v pondeljek po Sv. Lovrencu, in tretji bo na dan sv. Terezije dne 15. oktobra in sicer za konje, govedo in drobnico. Vabijo se kupci in prodajalci!
Črna. V Žerjavu med Peco in Urško, kjer ni ne duha in ne sluha o trti, je bila vinska trgatev. Ni čisto nič drugega kot izžemanje delavcev in zapeljevanje k popivanju in plesanju. Če bode »Rudniški dom« za take zadeve služil, ne bo služil svojemu namenu. Delavci imajo le škodo od njega, če pa gg. uradniki mislijo, da je za to tukaj, da se bodo iz ubogih delavcev norca brili, je res žalostno! Ob državni meji bi od slovenske inteligence pričakovali več resnosti in res kulturnega dela. Razni bali, na katere navle-čejo vso gospodo iz Maribora, ki je od njih odvisna, ne bodo rešili naroda, k večjemu ga zasužnili JDS podrepnikom kapitala. Primorske in kranjske sokolske metode narodnega dela res ne rabimo tu. So preveč žalostne! Tudi način reklame za to vinsko trgatev je bil naravnost škandalozen. Maš-karada po pol ure oddaljeni Črni netreznih nevednežev in otrok ter nadlegovanje raznih strank za darove in udeležbo. Tu pa ni šel noben gospod zraven, ker jih je bilo gotovo sram. Dajte delavcem kaj boljšega kot je gostilna, dajte mu dovolj kruha, telesnega in duševnega!
Slovenjgradec. Pri nas smo imeli v nedeljo, dne 30. m. m., Puceljev shod. Precej ljudi je prišlo ta dan v naše mesto od vseh vetrov iz okolice. V Gollovo dvorano so šli pristaši vseh znanih strank tukajšnjega o-kraja. Poslanec Pucelj je pravil o g. dr. Korošcu, g. Pušenjaku, o zločinu v narodni skupščini. Govor je bil tudi o davku in drugih stvareh. Sicer pa ni bilo nikake nesreče opaziti v mestu. Ljudje so ga poslušali, a verjel pa mu niso! Vedo, kdo je kriv umora. — Mizarski mojster iz okolice je izgubil denar, ki ga je prejel v mestu za opravljeno delo, baje nad 1400 Din. Bodite trezni!
Rečica ob Savinji. Naš okraj so v nedeljo počastili gg. dr. Pivko, Pucelj in večkrat propadli kandidat dr. Novačan. Da bi ne bilo treba samim sebi govoriti, so si pripeljali poslušalce iz Ljubnega in Gornjegrada seboj. O državni politiki, o gospodarskem delu niso vedeli ničesar povedati, opisovali so le na dolgo in široko zločin v skupščini ter napadali dr. Korošca in poslanca Vlad. Pušenjaka. Zapomnili si bomo, da je g. dr. Pivko, ki je po poklicu vzgojitelj mladine, igral vlogo vunbacitelja. Kaj bodo rekli njegovi pristaši, ako se bodo po njegovi želji vsi »klerikalci« ogibali gostiln in trgovin, katerih lastniki so slabostojni demokrati ali Pucljevci? Mi smo pričakovali, da bo Pucelj razodel zborovalcem dobrote, katere je Slovenija dobila od Radiča in njegove stranke, one dobrote in ugodnosti, katere so povzročile, da ležeta Pucelj in Pivko, ki govorita proti srbskemu gospodstvu, pod hrvaško gospodstvo. Nič nismo slišali, da se hočejo slabostojni demokrati in Pucelje-vci odreči centralizmu, da se hočejo z SLS vred boriti za dosego avtonomije, zvedeli le smo, da hočejo zopet imeti volitve, ki bi pa desetkrat več stale kot proslava preboja solunske fronte, a bi nič ne spremenile razmerja v narodni skupščini. Liberalci so slabi »dohtarji«, samo eno edino zdravilo za ozdravljenje razmer v državi poznajo, in to so volitve, smotreno delo in stabilnost v državni upravi pa zametujejo.
Velenje. Dne 14. t. m. bode v Velenju blagoslovitev prenovljene velenjske podružnice in zvonov.
Vitanje. Kakor svetilniki na morju življenja so naše lepe cerkvice po naših gričih in dolinah, pa tudi naše lepe kapelice so kakor neka nebeška znamenja, ki nas spomi-
njajo na drugo boljše življenje. Tako smo v vitanjski fari letos kar dve kapelici nove pozidali. Prvo je postavil ugledni posestnik Kokljič v Ljubnici, posvečena je bila dne 16. 9. na čast Srcu Jezusovemu, katerega kip se v naravni velikosti nahaja v njej. Naslednjo nedeljo, dne 23. 9. so pa blagoslovili vlč. g. župnik in č. g. kaplan lično kapelico pri Vrisku na Paki. Pozidana je na čast sv. Križu, sv. Mali Tereziki in sv. Frančišku. Tukaj so takoj nato imeli tudi lepo družinsko posvetitev na čast presv. Srcu Jezusovemu. Ni pa zadosti, da se zidajo kapelice Bogu in svetnikom v čast, marveč da se tudi spodobno krasijo in popravljajo, če je to treba. Velikokrat vidimo razdrte in zanemarjene kapelice, ki so le Bogu v nečast, da človek ne ve, ali bi se odkril ali ne. Vse prizadete v imenu božje časti iskreno prosimo, da čim prej popravijo in olepšajo ta v božjo.čast postavljena znamenja. Mnoge družine pa, ki se še niste posvetile presv. Srcu Jezusovemu, izberite si vendar vsaj to zimo tega ljubeznivega nebeškega kralja za svojega vladarja in kmalu boste začutile njegov ljubki in milosti poln prihod. — Dne 23. m. m. smo imeli tudi otvoritev telefonske zveze Vitanje—Celje.
Tepanje pri Konjicah. V naši doslej dokaj zdravi vasi se je pojavil tifus ali legar. Na novo sta oboleli dve osebi, štiri so pa že na potu okrevanja. Smrtnih slučajev še doslej ni bilo. Oblasti sta bila prijavljena samo 2 slučaja. Nekateri prikrivajo pravo bolezen iz nevednosti, pa tudi iz strahu pred zdravstvenimi ukrepi, zato se je bati še novih slučajev obolenja. V konjiški bolnici Rdeč. križa je bilo doslej osem bolnikov, obolelih na imenovani bolezni.
Grajena pri Ptuju. Dne 26. m. m., zjutraj ob pol osmih, je mirno v Gospodu zaspala, sprevidena s sv. zakramenti za umirajoče, pridna in dobra mati ter usmiljena gospodinja do revežev Marija Ribič, stara 73 let. Pred enim tednom jo je zadela kap. Hudo smrtno bolezen je mirno in potrpežljivo prenašala. Da je bila vsem sosedom in tudi drugim daleč na okoli priljubljena, je dokazal njen pogreb, kateri se je vršil od doma z dvema čč. gospodoma duhovnikoma, ob veliki in obilni udeležbi ljudstva. Blaga po-kojnica je rada brala »Slovenskega Gospodarja« in tudi druge katoliške liste, za katere je vedno skrbela, da so bili stalno že več let naročeni za njeno vzorno hišo. Po-kojnica je bila večletna zgledna in goreča tretjerednica sv. Frančiška, vsem drugim v dober zgled. Žalujoči rodbini Ribič naše iskreno sožalje, pokojna pa naj v miru počiva in večni raj uživa!
Ormož. V tukajšnji bolnici je umrl 231etni mladenič Janez Kocuvan iz Lahoncev pri Sv. Tomažu. Pri kožuhanju (ličkanju koruze) je nastal med fanti pretep, katerega konec je bila razbita lobanja Kocuvanova in njegova nagla in neprevidena smrt. V bolnici se ni več zavedel. Vzrok pretepa bode menda iskati kot navadno v kakšnem nespametnem ljubosumju zaradi deklet. — Posestnik Jožef Keček si je sezidal novo hišo poleg stare. Že pred vojsko je začel zbirati gradbeno gradivo, pa je vojska preprečila načrte. Sedaj se mu je le posrečilo postaviti prav lično stavbo. — Tvrdka brata Štuhec, ki je postavila novo opekarno, za-posljuje večje število delavcev in daje tako mnogim priliko zaslužka. Baje se Štuhec pogaja z mestno občino za nakup nekaj par cel, da bo mogel svoj obrat še razširiti. — Tukajšnji graščak Wurmbrand-Georgievits namerava prodati takoimenovano »občinsko bolnico« trgovcu Kuhariču. Na tem poslopju pa je vknjiženih nekaj ustanov za občinske siromake, ki nikakor ne smejo biti prikrajšani v svojih pravicah. Zato se opozarja mestna občina, da, predno se prodaja izvrši, previdno in skrbno brani koristi svojih siromakov! — Veletrgovee z vi-
sko grobnico lep spomenik, delo tvrdke g. nom g. Brodar bo dal postaviti nad rodbin-Vodnik iz Ljubljane. — Zadnjič ste pisali o neki zadregi na sodniji, ker da ni novih »restantov« in izrazili upanje, da se bo že vlovil kak ptič. No, sedaj se ptiči selijo in ni čudno, če se kateri izgubi tudi v našem zaporu. — Zivinozdravnik Šerbec se je preselil z družino v Mursko Soboto, kjer je nastavljen. Bojimo se, da Ormoža, ali bolje: nekaterih zelo delavnih Ormožancev ne bo ohranil v najboljšem spominu, ker je moral po njihovem »človekoljubnem« prizadevanju pod PP-režimom pustiti svojo družino ter iti v Macedonijo. Želimo mu na novem mestu več miru in zadovoljnosti! — Spevoigra »Kovačev študent« je gledalce in poslušalce tako zadovoljila, da so bili kar na-dušeni. Ker mnogi niso mogli priti, se čuje, da se bo predstava enkrat v sredi novembra ponovila, spored pa bo še večji. — Mnogo vinogradnikov se je ojunačilo in bodo imeli trgatev šele po Terezijinem. Naj bi bila njihova potrpežljivost poplačana z večjo množino sladkorja v moštu!
Sv. Miklavž pri Ormožu. Pretekli teden se je v naši župniji dvakrat ustavila smrt. V sredo je bil pokopan V. Križanič, viničar gospoda župnika pri Jeruzalemu. Bil je dolgo časa bolan. Bolezen ga je strašno mučila, a vse bolečine je prenašal zelo vdano. Sploh je bil rajni dober krščanski mož in radi dobrosrčnosti ga je vse spoštovalo. Naslednjega dne smo spremili k zadnjemu počitku Katarino Vinkler, rodom Dunajčanko. Podlegla je raku, ki se ji je zajedel v prsi. Pri operaciji so ji vzeli levo stran prsi. S tem ji ni bilo pomagano, ker je rak začel razjedati levo stran. Na vse strani je iskala pomoči, toda zastonj. Nazadnje je bila na Sušaku, kjer ji je zdravnik povedal, da ima pred seboj samo še nekaj dni. Nato je izrazila željo, da bi rada umrla v svojem vinogradu v Vinskem vrhu. Zelja se ji je izpolnila. Bolezen se je bližala h koncu. V torek zjutraj je bila sprevidena, popoldan pa so že zapeli zvonovi in v četrtek popoldan je bila izročena materi zemlji. Na zadnji poti jo je spremljalo veliko število prijateljev in znancev od daleč in blizu. Pevski zbor ji je zapel žalostinke. Pred krsto je korakalo domače gasilno društvo, katerega je rajnica podpirala. — Desetletnico prebitja solunske fronte smo obhajali z zahvalno službo božjo, kateri je prisostvovala šolska mladina z učiteljstvom in ostala inteligenca pri Sv. Miklavžu. Med sv. mašo je pela šolska mladina in sicer tako lepo, da so se navzoči kar čudili. — V vinogradih je zadonela pesem. Začela se je trgatev, ki je za v.so okolico najbolj vesel čas. Vreme je ugodno in to še v mnogo večji meri pripomore k dobremu razpoloženju. Veliko veselje imajo s trgatvijo zlasti otroci, ki so smeli grozdje do sedaj samo gledati, sedaj pa ga smejo tudi zobati!
Velika Nedelja. Naša zastava dekliške Ma rijine družbe je zopet pogrnjena z žalnim pajčolanom ter nam naznanja, da nas je zapustila ena najboljših družbenic, nam zelo priljubljena Kristina Šoštarič. Blaga Kristina je po kratki štiridnevni, mukapolni bolezni dne 1. oktobra mirno izdihnila svojo dušo.Kakor smo opazile, je njeno blago srce zelo hrepenelo po Bogu in po tihem samostanskem življenju. Pa neizprosna smrt njene matere, katero smo pokopali dne 19. III. t.l., je preprečila njen vzvišen namen. Storil pa je Gospod po svoji najsvetejši volji in poslal svojega angelja, da popelje njeno dušo v rajske višave! Blago Kristino ohranimo v trajnem spominu in v goreči molitvi, domačim pa naše iskreno sožalje!
Plšece pri Brežicah. Pompozni in raznobarvni plakati so nam sicer mirnim Piše-čanom naznanjali zadnje dneve preteklega tedna, da bo v nedeljo, dne 7. oktobra, imela Slovenska Kmetska Stranka pri nas v
Pišecah svoj političen shod, na katerem bo govoril veliki kmet gospod Mravlje. In res, veliki zagovornik kmetsko-delavskega pro-letarijata se je pripeljal v nedeljo nobel med nas v avtomobilu. A čudo čudom, na mesto kmeta Mravljeta se je prikazal neki nam nepoznani advokat. Po prvi sv. maši smo ga videli pred verando g. Kostevca, kjer je čakal, da se zberemo okoli njega, advokata, tega odrešenika pišečkega kmečkega ljudstva. Po polurnem čakanju je otvoril 25 poslušalcem raznih strank svoj veliki shod in je v senci poskritih bajonetov začel takoj po uvodu udrihati po SLS in si tudi v precejšnji meri privoščil g. dr. Korošca in celotno sedanjo vlado. Premleval je razne fraze, ki je menda čital v liberalnih listih. Pri tem je obljubljal kmetom nebesa na zemlji, hitro ko bo SKS imela v vladi odločilno moč. Napadal je duhovščino in ji pred-bacival, da se vmešava v politiko in slepi nevedno kmečko ljudstvo s Srcem Jezusovem ter da ima duhovščina samo one za katoličane, ki volijo z SLS. Celoten govor tega gospoda advokata, zastopnika velike kmečke ideje, je bila ena sama hujskarija, naperjena proti vsem, kar ne piha in trobi v rogovje nam dobro poznate SKS in KDK. Reševanje SKS prihaja prepozno. Mi iz Pi-šec jim svetujemo, da naj v bodoče puščajo gospode odvetnike v njih pisarnah pri svojem poklicu, ker reševanje po tem receptu ni v okviru kmečkih koristi. Mogotci okoli SKS že skoro do cela posušenega, vedno manj zelenega drevesa so imeli vedno na svojem programu edini cilj: pribasati se do vladnih jasli, med tem ko so se reševali interesi in koristi kmečkega ljudstva samo na političnih shodih in v »Kmetijskem listu«. Stranka, ki pošilja naprošene advokate kot govornike med kmečko ljudstvo na shode, je stranka poslanskih mandatov, ne pa stranka in zastopnica bednega kmečkega ljudstva. Proč torej s stranko kapitalistov, v Pišecah vas ne rabimo in ostanemo kukr sm bli!
Loka pri Zidanem mostu. Pri županski volitvi, ki se je vršila dne 7. t. m., smo imeli priliko videti, da se materijalisti različnega svetovnega naziranja vsikdar znajdejo v popolnem soglasju, kadarkoli je treba iti v boj proti SLS. Zvezali so se nekdanji najhujši nasprotniki marksisti in samostalni demokrati. Bomo videli, ako se bodo nade, katere so stavili volilci v može nasprotnih strank in jim dali zaupanje, izpolnile. Naši odborniki bodo pazili, da ta nova zveza socijali-stov in liberalcev ne bo izkoriščala občine po svojih načrtih!
Šmarje pri Jelšah. Prav čedna in ponosna j« dogolovljena hiša okrajnega zastopa z novo ograjenim vrtom. Nova streha na novo obeljene stene in s čednim vhodom stoji sredi trga in pove vsakomur, da je last okr. zastopa in da v njej uraduje sresko poglavarstvo šmarsko. Precej je stalo popravilo hiše, a skrbno vodstvo okrajnega zastopa zna brez kakih novih davkov napraviti kaj lepega. Volitve v okrajne zastope se bodo vršile v kratkem, za kar smo prepričani, da bodo občinski odborniki in sploh ljudje vpoštevali dobro in marljivo gospodarstvo pod vodstvom pristašev SLS.
Lemberg—Sladkagora. Minuli četrtek je sklical gerent in oblastni poslanec g. Turk pohod pogleda ceSte Lemberg—Sladkagora, za katero so zaprosile občine, da bi se prevzela med okrajne ceste. Gerent okrajnega zastopa nam je razložil zahteve okrajnega zastopa glede popravila te ceste in nam obljubil tudi podporo od strani okrajnega zastopa in da bo pri oblastnem odboru posredoval za prispevek. Da bi se občine razbremenile imenovane ceste, je veliko storjeno za te dve občini. V občinski pisarni v Slad-kigori se je izvolil nazadnje pripravljalni odbor. Prepričani smo, da bo delo imelo us-
peh pod dobrim odborom, kar najprtsrčneje pozdravljamo.
£iblka-Belo. Cesta Zibika—Belo dobro napreduje na obeh straneh. Delavci so hvalevredni, izjema je seveda pri nekaterih. Veselo je, da so vsi delavci naročeni na »Slov. Gospodarja«, čeravno jih je nad sto, nič ne škoduje, ako se skrahirana »Domovina« zaganja tu pa tam nad predsednika g. Turka in njegovo klerikalno komando, kar pa seveda morajo priznati, da je dobra. Le naprej po začrtani poti! Za dobrobit okraja je tudi mariborski oblastni odbor zelo naklonjen.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. V soboto, dne 6. oktobra, smo ob obilni udeležbi pokopali Matija Tikvič, posestnika v Oblačaku. Dolgo vrsto let je bil cerkveni ključar. Ko se je ustanovilo pred približno 20 leti v tukajšnji fari Slov. kat. izobraževalno društvo, je bil rajni med prvimi delavnimi člani. Več let je bil tudi predsednik društva. Njegova hiša je bila stalno naročena na številne naše katoliške liste. Vrlemu možu blag ^pomin!
Krščanska ženska zveza za Maribor in za okolico obhaja v nedeljo, dne 14. t. m., petletnico obstoja pogrebnega sklada. Ob 6. uri zjutraj sv. maša s skupnim sv. obhajilom v cerkvi Matere Marije Milosti. Popoldne ob treh sv. blagoslov z darovanjem. Ob petih v veliki dvorani Narodnega doma poučno predavanje (prof. Zivortnik), deklamacije, petje itd. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. V nedeljo, dne 30. m. m., se je vršil pri nas popoldne po večer-nicah v stari šoli občni zbor našega Katol. prosvetnega društva in smo izvolili novi odbor, ki bi naj delal in o katerem smo pre pričani, da tudi bo delal v dobrobit in kulturni napredek naše lovrenške fare. Po občnem zboru pa nam je naš gospod bogoslo-vec J. Rojht v zanimivih besedah povedal nekaj o postanku in razvoju naše lovrenške fare in naše lovrenčke cerkve. Ravno sedaj v teh letih nekako obhajamo mi 4001etnico naše lovrenčke cerkve, ki spada gotovo med najstarejše v naši ptujski dekaniji in zato je bilo potrebno, da so naši Lovrenčani slišali enkrat kaj o usodi naše fare in cerkve. Po tem predavanju pa sta bili še dve igri. »Zakleta zaroka«, igra z misijonsko vsebino, ki so jo vprizorila dekleta. Bilo je videti premalo živahnosti. Se pač vidi, kadar ni na odru zraven moških oseb. Nekaj za smeh pa so poskrbeli naši fantje Orli z igro »Dva gluha«, ki je pač bila precej bolj živahna, kakor prva!
Vojnik. Sosednji drameljski orlovski odsek, ki je šele pred kratkim dopolnil prvo leto svojega obstoja, vprizori pri nas v Voj-niku v nedeljo, dne 14. t. m., v posojilnični dvorani popoldne po večernicah krasno tro-dejansko igro »Učiteljica«. Kdor* se hoče od srca nasmejati in najokati, naj pride in pod pre bratski odsek!

sno-:


Iffl^iOSOlffiSlTO
Vinarska zadrnga v Ljutomeru
priredi v nedeljo, dne 14. t. m., takoj po rani službi božji, to je okrog pol 8. ure dopoldne, v Katoliškem domu strokovno predavanje o vinarstvu in raznih potrebnih panogah za pospeševanje umnega vinarstva. Predaval bo oblastni vinarski referent marib. oblasti. Vinogradarji, ki Vam je za napredek našega vinarstva, ki je tako važna panoga našega kmetijskega gospodarstva, pridite v obilnem številu in pripeljite tudi s seboj vse prijatelje, kateri se zanimajo za vsesplošen napredek naših vinogradov.
Vinski trg. Početna trgatev je dala slabo blago in so vsi, ki so prehitro trgali, zelo oškodovani. Mošt je imel 12—15% sladkorja, prodajal se je po 3 Din. Lepo vreme bo onim, ki niso še trgali, napravilo dober mošt. Zato so se sedaj kupčije s slabim moštom ustavile. Cene moštu so: 16° — 16 K (4 Din), 17° — 18 K (4.50 Din), 18° — 21 K )5.25 Din), 19° — 24 K (6 Din). Sortirana vina 0.50 Din več. Sladka-nje mošta je od velikega župana dovoljeno.
Staro vino in novi mošt kupuje Osr. štaj. vinarska zadruga v Mariboru, Meljska 10.
Sadni trg ]e še vedno zelo živahen.
Cena obranemu sadju je 4 Din 1 kg. Dnevno se izvozi iz okolice Maribora 20 do 25 vagonov sadja. Vsa sadna trgovina je v rokah prekupcev. —
Lesni trg je zelo živahen, ker je sedaj vagonov dovolj na razpolago. Prodanih je mnogo bukovih pragov za Holandijo. Kupčija z drvami je po večini že končana. — Za trame je veliko povpraševanje. Cena 230 do 250 Din franko nakl. postaja. — Vedno je znatno povpraševanje po brzojavnih drogih, ki se plačujejo franko Sušak po 330 Din.
Žitni trg. Cene se splošno dvigajo. Pšenica baška (v vrečah po 80 kg) 295 Din, ječmen 300 Din, koruza do 350 Din, ajda 305 Din, vse samo ponudbe franko Ljubljana.
Fižol je precej drag, ker je bila slaba letina. Nakupna cena se suče za koks, mandalon in ribničana po 7.50 do 8.25 Din 1 kg.
Seno in slama: sladno seno D 130 cent, kislo seno 75 do 100 Din, slama 60 do 65 Din. Lani so bile cene za eno tretinjo nižje.
Mleko: Nakupna cena mleka 2 do 2.50 Din, na drobno po 1 liter do 2.50 Din, dobava na dom 3 Din.
Letošnje leto so posebno bogato ob rodile bukve ter se najde mnogo sadeža od bukve, takozvane »bukevce«, ki se nakupuje do 1.50 Din za 1 kg. "Priporoča se odraslim nabiranje, kakor tudi da navajajo otroke k nabiranju »bukevce«, ki se prav lahko proda.
Pojavila se je zopet rast gob. Nabiralci gob se naj varujejo pred izkoriščevalci, ki okrog po hišah nakupujejo suhe gobe, obečajo navadno zelo visoke cene, a imajo napačne tehtnice ter tako z visoko ceno preslepijo nevedne ljudi. Zato je najbolje, suhe gobe prodati v trgovinah, kjer se lah ko iztehta in plača vsaka deka, ki znese pri sedanji visoki ceni prav lepe zneske I
Razstava in premovanje ovac v Ljubnem. Pri nas se v kratkem vrši razstava in premovanje ovac, za katero je kmetijsko ministrstvo na predlog našega narodnega poslanca nakazalo podporo. Pričakuje se, da bodo naši kmetje iz Solčave, Luč, in Ljubna itd. pripeljali na razstavo veliko število lepih ovc, ki uživajo svetovni sloves.
Vrednost denarja: 1 nemška marka 13.56 Din, 1 švicarski frank 10.95, 1 avstrijski šiling 8.01, 1 angleški funt 276.08, 1 češka krona 1.68 Din, 1 italijanska lira 2.98 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo z dno 9. okt. 1928. Prignanih je bilo: 7 konj, 8 bikov, 136 volov, 242 krav in 5 telet, skupaj 398 komadov: Povprečne cene za različne živalske vr ste so bile: debeli voli 1 kg žive teže od 8 do 8.50 Din, poldebeli voli od 7.25 do 7.75 D, plemenski voli od 6 do 6.75 Din, biki za klanje od 6.75 do 7.50 Din, klavne krave debele od 6.75 do 7.75 Din, plemenske krave od 6 dq 6.25 Din, krave za klobasarje od 4.25 do 5 D, molzne krave od 5.75 do 6.50 Din, breje krave od 5.75 do do 6.50 Din, mlada živina od 6.75 do 7.50 Din. Prodalo se je 262 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 41 komadov.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso in meso od bikov, krav in telic 10 do 18 Din, telečje meso od 15 do 22. 50 Din, svinjsko meso od 15 do 30 Din 1 kg.
Predvajanje plugov.
Tekom meseca oktobra bo priredila znana tovarna plugov Bratje Eberhardt v Ul-mu n. D. s svojimi jeklenimi vprežnimi plugi poskusno oranje v raznih krajih Sp. Štajerske, Koroške in Prekmurja.
Tvrdka Bratje Eberhardt in njeni izdelki uživajo kar najboljši sloves, katerega si ni samo pridobila radi številnih odlikovanj o priliki zadnjih poljedelskih razstav in strokovnih predvajanj, spojenih s tekmovanjem, ampak še bolj radi izvrstnega in praktičnega delovanja njenih plugov. Že preko 70 let izdelujejo v ulmski tovarni jeklene pluge in v vseh deželah sveta se lahko najde plug z zaščitno znamko »Merjasec«. Vsestranske izkušnje že toliko časa špecijalizirane industrije so omogočile izdelovanje plugov, ki kar najbolje odgovarjajo za vsakovrstno zemljo in za vsakoršno vprego, in vsak gospodar, ki je enkrat delal z Eberhardtovimi plugi, ostane istimzvest za vedno.
Poskusno oranje bode jako poučljivo in zanimivo za vse kmetovalce, ki ullmskega pluga še ne poznajo; pa tudi dosedanji prijatelji tovarne bodo doznali za celo vrsto novotarij in si pridobili mnogo novega znanja. To pa tembolj, ker bode predvajal in razlagal pluge strokovnjak od tovarne same.
Zastopstvo- in samoprodajo za Slovenijo tovarne plugov Bratje Eberhardt ima veletrgovina z železnino B. Rakusch v Celju.
1246
Pomoč Prekmurju.
RAZDELITEV SEMENSKEGA ŽITA PO
TOČI POŠKODOVANIM KMETOVALCEM V PREKMURJU.
Dne 5. junija 1928 je divjalo nad 23 celimi in nad manjšimi deli drugih občin v Slov. Krajini strašno neurje s točo, ki je po uradnih ugotovitvah sreskega poglavarja v M. Soboti povzročilo okroglo 26 milijonov Din škode.
Da s.e težko prizadetemu prebivalstvu da prva pomoč, je oblastni odbor v Mariboru takoj razdelil med prizadete občine brezplačno en vagon semenske ajde in pol vagona prosa.
Nadalje je sklenila oblastna skupščina na svoji seji z dne 21. julija 1928 soglasno na predlog oblastnega odbora in na samostojni predlog oblastnih poslancev gospodov Petra Osterca, Geze Horvata, Štefana Litropa, Iv. Matjašeca in tovarišev ter na samostojni predlog oblastnih poslancev gg. Franca Ho-doščeka, Štefana Godine, Ivana Kuharja in tovarišev pod točko osem dnevnega reda sledeče:
Sklep oblastne skupščine.
»Prebivalcem, prizadetim po elementarni nezgodi v Slovenski Krajini v občinah: Novi Bezno.vci, Stari Beznovci, Brezovci,
Cankova, Domanjinci, Gerlinci, Gor. Črnci, Gorica, Krašče, Lemerje, Markišavci, Mart-janci, Moravci, Nemčavci, Puconci, Preda-novci, Strukovci, Skakovci, Sebeborci, To-polovci, Pužavci, Vadarci in Zenkovci, naj se da možnost, da kupijo semensko žito in sicer pšenico in rž.
Oblastni odbor naj nakupi za to potrebno seme in naj ga da prizadetim na razpolago in sicer na ta način, da bodo oni posestniki, ki ne morejo plačati semena v gotovini, pod pisali zadolžnico, s katero se zavezujejo pla čati kupnino za semensko žito v petletnih obrokih, med tem časom pa plačevati največ 6 odstotkov obresti. Razliko med obrestno mero naj trpi mariborska oblast.«
Na podlagi tega sklepa je oblastni odbor zbral vse podatke o potrebi semenskega žita in ugotovil, da je po došlih izjavah potreben nakup 28 vagonov pšenice in 22 vagonov rži za seme.
Nabava semenskega žita.
Za dobavo tega žita je oblastni odbor naj-preje pozval veleposestva iz Prekmurja, potem veleposestva na Hrvaškem, v Bački in v Vojvodini ter veletrgovce z žitom v Mariboru in v Ljubljani. Zahteval je prvovrstno semensko, trierirano blago z vzorci. Na ta vprašanja sta odgovorili le dve veleposestvi iz Prekmurja in kmetijska šola v Rnkiča-
nu. Vsi ti ponudniki so ponudili skupno le komaj devet vagonov blaga, veleposestvo v Dolnji Lendavi je odgovorilo, da semenskega žita sploh nima na razpolago.
Radi tega je bil oblastni odbor prisiljen, da nabavi seme od tvrdk izven Prekmurja, in sicer pri okrajnem zastopu v Ljutomeru, pri tvrdkah Rosenberg in Scherbaum v Mariboru ter pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. Oblastni odbor se je pri sprejemu ponudb oziral na kakovost poslanih vzorcev in na primernost cen.
Ponudbe veleposestev na Hrvaškem in v Bački ter Vojvodini se niso mogle vpošte-vati, ker so nudila semensko pšenico po ceni 400 Din-za 100 kg loko nakladalna postaja, a rži sploh niso ponudila.
Tvrdke, od katerih so se ponudbe sprejele, so nudile pšenico po 330—315 D, a rž po 310 Din za 100 kg, franko Prekmurje. Poslani vzorci so odgovarjali zahtevam, ker sta se tudi dva oblastna poslanca iz Prekmurja o njih pred nakupom pozitivno izrazila.
Ker se je moral vpoštevati čas setve, se je določil termin dobave od 1. do 10. sept.
Sklenilo se je, da se bo delilo na treh mestih naenkrat:
a)	na veleposestvih za pet občin,
b)	na postaji Murska Sobota za 9 občin,
c)	na postaji Puconci za 10 občin.
^^OSKMiJSTVO
IZ KUHARSKE IN GOSPODINJSKE UMETNOSTI.
Ni sicer v navadi, da bi smatrali kuharico za umetnico in kuhanje za umetnost, vendar trdimo, da je marsikaj v gospodinjstvu čisto preprostega, pa se smatra, da je umetnost. Nekatere take reči hočemo navesti za naše dobre gospodinje.
Kako ohraniš grozdje za Božič? Če hočeš grozdje dolgo, do Božiča in še dalje ohraniti, izberi lepe in zdrave grozde. Pecelj grozda, ki si ga s trte odrezal, zapečati s pečatnim voskom. Take grozde obesi na zračno in suho, a ne premrzlo mesto!
Jabolčna gorčica se takole naredi: 4 litre sladkega mošta vkuhaj na 2 1, nakar primešaj 200 gramov zelene (Sellerie) ter 300 gramov rumene gor čične moke. Ko je zmes dobro zmešana, jo ohladi, napolni steklenice in posode, ki se dajo dobro zapreti. Ako si moštu pridjala košček kutne, dobi gorčica zelo prijeten okus.
Jabolčna strd. V ta namen je od-brati sladka jabolka, ki se razrežejo na več majhnih koščkov in se kuhajo v loncu tako dolgo, da postanejo popolnoma mehka. Da se med kuhanjem ne prismodijo, je treba dolivati toliko vode, da se v njej jabolka skrijejo. Tudi premešati se jih večkrat mora. Ko se je brozga razkuhala, se vlije v platnen prt, ki je privezan tako, da se sok odcedi. Po ohlajenju se ta gošča še z rokami izcedi. Ta sok se naj pusti v posodi pod platnom toliko časa, da se gošča vsede, nakar se ga prelije v posodo, ki je vsaj za polovico večja kot je soka. Vsakemu litru soka se doda K do V* kg sladkorja. To mešanico je treba skupaj vku-hati tako, da se kaplja soka, če se kane na krožnik, kmalu strdi in od kro-
Cena se je določila na 320 Din za pšenico 100 kg, in 310 Din za rž 100 kg.
V istem času je bila cena trgovski pšenici na ljubljanski borzi 300 Din, a rži 305 D.
Razdelitev semenskega žita.
Dne 4. septembra 1928 se je začelo deliti na veleposestvih in se je v teku treh dni razdelilo okrog 10 vagonov prvovrstnega semenskega blaga.
Istega dne bi se morala na postaji Murska Sobota razdeliti dva vagona pšenice. A ker blago ni odgovarjalo naročbi, so ga zastopniki oblastnega odbora zavrnili in stavili tvrdki Rosenberg na razpolago, ki ga je prevzela brez ugovora in nadalje poslala 11 vagonov pšenice in 8 vagonov rži prvovrstne kakovosti.
Nadalje so se zavrnili v Murski. Soboti še 3 vagoni rži in v Puconcih en vagon pšenice. Iz tega se vidi, da se je prevzemalo samo dobro blago. Skupno je bilo razdeljenih 27 vagonov pšenice in 19 vagonov rži. V splošnem je bilo opaziti, da so ljudje uvideli dobroto akcije.
Oblastni odbor ima v rokah tudi dokaze, da so ljudje, ki so spočetka pokrenili umeten odpor proti pomožni akciji in celo neupravičeno nastopali v imenu cele občine, sami vzeli večje množine, kakor 80 jih na-
žnika lahko odloči. Med vkuhava-njem je treba sok večkrat premešati in pene, ki se na vrhu naberejo, posneti s kuhalnico. Ko je strd dovolj kuhana, se jo spravi v primerne steklenice in posode ter se iste zapre s cellofan ali pergamentnim papirjem. To je zdrava in dobra domača slaščica za odrasle in otroke. — Kakor iz jabolk, tako se isto lahko naprav iz kutin, hrušk in celo iz grozdnega soka.
Jabolka olupiš kakor kuhan krom-pir, če jih eno minuto namakaš v vreli vodi, nato pa takoj olupiš. Drugo sadje enako.
Ali hočeš imeti po zimi dosti jajc? Gotovo! Potem poslušaj! Znano je, da stare kokoši po zimi ne nesejo. Pač pa so jajčarice tudi po zimi one kokoši, ki so se izvalile v času od začetka marca do konca aprila. Če hočeš torej imeti prihodnjo zimo dosti jajc, podloži svojim kokošim vsaj že v februarju ali marcu. Stare kokoši nadomesti z mladim, stare pa dobro skuhaj, da ne boš trdih prinesla na mizo, kadar bo praznik!
Jajca brez lupine znesejo kokoši, katerim primanjkuje apna, ali pa so bolne. Tako kokoš opitaj in zakolji.
Kako ohraniš jajca? Jajca imajo lastnost, da se navzamejo duha onih predmetov, ki so jim v bližini, posebno še česna, petroleja itd. Zato jih ne shranjuj skupaj z dišečimi predmeti. — Za dalje časa pa ohraniš jajca, ako jih položiš v vodo, v kateri si preje izkuhala 10% tekočega stekla, ki se dobi v lekarnah in drogerijah. Jajca, ki si jih dobro obrisala, zloži v lončeno posodo tako, da ima spodnja vrsta šilasti konec navzgor, druga navzdol itd. Tako zložena zalij z vodo. Vse to skupaj postavi v klet. Ako raztopina izhlapi, jo je nadomestiti. — Jajca se razmeroma dobro ohranijo tudi v u-gašenem apnu.
Zmrzla jajca — zopet uporabna napraviš na ta način, da jih otajaš v
ročili. Namen takih ljudi je torej popolnoma prozoren.
Razni špekulanti in demagogi so hoteli izrabiti tudi to akcijo v svoje nečedne namene, toda niso uspeli. Začetkoma umetno napravljeno razburjenje ljudstva, češ, da so cene previsoke in blago slabo, se je kmalu poleglo in moremo ugotoviti, da so ljudje zahtevali celo več blaga, kakor so ga prvotno naročili. Prišli so celo ljudje, ki so v gotovini kupili seme, čeprav ga niso naročili. To je najboljši dokaz za popoln uspeh cele akcije.
Namen akcije je bil: preskrbeti kmetoval cem semensko žito po dosegljivo nizki ceni in proti plačilu kupnine v petih obrokih s 6odstotnimi obrestmi in pri tem izključiti vsako izkoriščanje od strani raznih prekup cev. In ta namen je bil dosežen v polni meri, posebno, ako se pomisli, da znaša v Prekmurju navadna obrestna mera 20 in več odstotkov, in nadalje upošteva, da bi se bile cene žitu zvišale v Prekmurju do neverjetne višine, ako bi bili morali posamezniki kupovati pri trgovcih žito.
*
Pozabljeno. Dotični, ki je v trgovini Lah Jakob kupljeno blago pozabil v vlaku, ko je izstopil v Framu, dobi svoje blago v gornji trgovini.
slani vodi. Treba pa jih je kmalu u-porabiti, ker se ne držijo dolgo.
Kako ohraniš kruh svež? Kruh in
drugo pecivo ohraniš sveže, če ga hra niš v pločevinastih posodah. Enako ohraniš kvas svež, če ga zaviješ v mo kro platno in ga postaviš na srednje topel prostor.
Kako napraviš kvas doma? Kvas narediš, če razgreješ pšenične otrobe na 24° R, jih zmešaš s 30° gorko vodo v kašo in to shraniš v zaprto posodo. Čez 24 ur imaš kvas.
Da čebula ne gnije, jo je treba hraniti v suhem, zračnem prostoru, ki pa naj bo tudi hladen, da ne začne čebula poganjati. — Prerezana čebula pa ti ne bo plesnela, če se obesi odrezan konec tako, da je prerez obrnjen navzdol.
Mariborski tržni dan dne 6. oktobra 1928.
Špeharji 33 vozov z mesom 1 kg po 15 do 30 Din, 86 zaklanih svinj 1 kg po 16 do 18 Din, 18 vozov krompirja 1 kg po 1.25 do 1.50 Din, 6 vozov čebula venec po 2 do 7 Din, 2 voza glavnatega zelja komad po 50 para do 6 D, kumarce po 50 para do 2 Din, pšenica 3 Din 1 liter, ječmen od 1.50 do 1.75 Din, oves 1.50 Din, koruza 3 Din, ajda 2 Din, proso od 2.75 do 3 Din, fižol od 2.50 do 3.50 Din, fižol v stročju 1 Din, grah luščen 16 Din. — Kokoši komad 40 do 45 Din, piščanci par 40 do 60 Din, race 35 do 37.50 Din, gosi 60 do 70 Din, purani 60 do 80 Din, morske ribe 20 Din, domači zajci od 10 do 25 Din, seno 150 do 160 Din, slama 70 do 80 Din, kostanj surovi 6 Din, pečeni 8 Din, karfijol 8 do 16 Din, česen 16 do 18 Din, ohrovt 1 do 5 Din, sveže zelje 1.25 Din, kislo zelje 5 Din, kisla repa
3	Din, buče 1 do 5 Din, paradižniki 3.50 do
4	Din, šopek peteržilja 50 para, endivija komad 25 para do 2 Din, glavnata solata 50 para do 1.50 Din, repa komad 50 para do T Din, špinača kupček 1 Din, gobe kupček 2.50 Din, jabolka 4 do Din 1 kg, hruške 5 do 8 Din, slive sveže 10 do 12 Din, breskve 4 do 8 Din, grozdje 5 do 8 Din, mleko liter 3 Din, smetana 14 do 16 Din, maslo surovo 1 kg 40 do 44 Din, maslo čajno 50 do 60 Din, maslo kuhano 44 do 48 Din, sir komad 5 do 7 Din, jajca komad 1.50 do 1.75 Din, med kg 20 do 25 Din.
Listnica uredništva.
Dravograd, K:: Napoved za prireditev dne 7. oktobra je došla prepozno, da bi jo mogli objaviti. — Št. Pavel pri Preboldu, S. P.- Taka zahvala je inserat, ki ga je treba plačati. Ako želite, pišite še enkrat! — Polzela, J. K.: Kritik posameznih naših prireditev ne priobčujemo. Povejte zborom na sestanku, kar je treba! — Hoče, kmet-ski dan: Prvi dopis priobčili, drugi je došel prepozno in bil odveč! — Št. Peter pri Mariboru, M. K.: Ker itak ne bo zamere, zato se bomo ognili še oni zameri! Bogu je vse mogoče storiti, nam pa ne. Na svidenje! — Laški okraj: Pustimo demokrate, naj govoričijo o svoji »moči«, mi pa delajmo za svojo stranko! V laškem okraju je treba iztrebiti nasprotno časopisje! Vsaka hiša, ki nasprotni časopis opusti, pa našega naroči, je nova postojanka! Na to podrobno delo! Bog živi! — Cerovce pri Ormožu, I. K.: Dopis došel od drugod. Za zdaj hvala lepa! — Sv. Lenart v Slov. gor.: Ako imate dokaze za svoje trditve o tehtanju na občinski tehtnici, pritožite se na okrajno glavarstvo. Dotične listke obeh tehtnic dobro shranite in navedite še zanesljive priče, ki bodo potrdile razliko v teži. — J. C., Makole: O lovu smo zadnjič dovolj povedali. Tak kot je vaš slučaj, jih je na stotine! Pozdravi —
Zanimivosti
Tatovi v medsebojnem boju. Pretekli teden so se spoprijeli člani dveh tatinskih band med seboj kar na ulici Newyorka. V spopadu je obležalo več mrtvih. Boj je za kake pol ure u-stavil ves živahni newyorški promet. Vzrok spopada — konkurenca.
Moraš — kaditi I Ta zapoved je na rumunskih vlakih. Tu se strogo gleda na to, da se potniki na vlakih razvrstijo po oddelkih za kadilce in nekadilce. Če pride sprevodnik v odde-lek za kadilce, pa najde potnika, ki a ekadi, mora iz tega oddelka ali pa mora kaditi!
40.600 kg jabolk — brezplačno so
Srejeli šolski otroci v gorskih krajih
vice, kjer sadje ne raste. To so bili šolarji veseli! Nihče ni zamudil v šolo! V šoli je bilo jabolko in to vsaki dan na razpolago!
Čebel» je spustil na — pijance. V Nemčiji si je neki krčmar takole pomagal, ko ni mogel na noben način pomiriti pijanih gostov — pretepa-čev. Skočil je v čebelnjak in prinesel od tam panj čebel, ki jih je izsul na pretepače. Ti so seveda iz hiše zbežali, a tudi zunaj se niso mogli več dolgo prepirati, ker je vsak imel o-praviti samo s seboj in s čebelami, ki so ga pikale.
Dežela brez krompirja. To je pač čudna dežela in bogve kje da je! Tako si mislite! Toda ni daleč! Naša soseda je to: Albanija. Albanci krompirja ne marajo saditi in tudi ne jesti. Sedanji kralj Zogu I. pa bo Albance prisilil, da bodo krompir sadili in tudi jedli, če ne zlepa, pa — zgrda!
Medvedi so s« pojavili na Hrvaškem v kraju Delnice in so kmetom napravili precejšnjo škodo. Medvedi so bili zelo številni in imajo lepo dru žino mladega naraščaja.
Pa so ga vjeli, tatu onega milijona, ki je ukradel denarno vrečico iz pošt nega železniškega voza. Imel je še skoro ves denar seboj. Zdaj bo v ječi premišljeval svoj greh!
Oni teden 300.100, zdaj pa milijon! Oni teden smo poročali, da se je zgo-
dila na vlaku Zagreb—Beograd velika tatvina za 300.000 Din. Ta teden pa je bila na somborskem vlaku še hujša tatvina. V poštnem vozu je bila vreča z milijon dinarji. Pa je prišel eden, ki je za to vedel in si ni nič pomišljal zadeti to vrečo z milijonom, skočiti iz drvečega vlaka in od-kuriti — na Madžarsko.
Pozno spoznanje I V Berlinu so u-gotovili strašno propadanje mladine. To se kaže ne le v tem, da je polno mladinskih zločincev, ampak tudi v tem, da je zelo visoko število mladih samomorilcev. V Berlinu je vsak 7. samomorilec mladoleten. Zdaj so začeli premišljevati, kaj je temu vzrok in dognali, da je mladina prepuščena preveč sama sebi, da je podivjana, ker nima — verske vzgoje, starši pa ne vrše svojih dolžnosti. Pa če bi jo tudi, brez verske vzgoje tudi njihovo delo ne bi imelo stalne podlage. Tako pravijo sedaj, ko gledajo sadove brez verske vzgoje!
Napoleonovo pismo — prodajajo! In dobili so zanj celih 10.000 Din. On pa je živel na koncu svojega življenja v — pomanjkanju! Tedaj seveda njegovih pisem nihče ni kupoval.
Če morje poplavi . . . Posledica svetovne vojne! Nemčija je udrla v Belgijo. Belgijci so razdrli nasip, da je morje poplavilo doline in Nemce v njih. Po vojni so napravili le zasilne nasipe, največ z vrečami, polnimi peska. Pa je morje pritisnilo, vreče so se raztrgale in voda se je razlila v doline. Nevarnost je bila tolika, da so le potom zvonenja bili ljudje še pravočasno opozorjeni, da so si rešili — svoje golo življenje. Na tisoče hiš je voda razdrla, polje je uničeno tako, da bodo leta minila, predno bodo zopet rodila, živina je skoroda vsa potonila, ker je bila privezana.
Maček — policist. Vlomilec Guido je v Milanu izvršil drzno tatvino pri trgovcu Crispi in bil zasačen. Vendar se mu je posrečilo še v vrtu zakopati dragulje. Policija je hotela izvedeti od vlomilca, kam jih je zakopal, vendar tega ni mogla doseči. Peljali so ga po vrtu in pazili nanj, če bi iz tega kaj spoznali. Zastonj. Že so odhajali.
Tedaj pa zagledajo mačka, ki je dostojanstveno vlekel — dragulje, ki jih je slučajno izkopal in se z njimi igral. Vlomilec je ves divji brcnil ubo gega mačka, ki je bil hujši kot — policist.
Pljunk — pomočnik roparja. Po
velikih mestih so razni roparji iznašli novo zvijačo, da osupnejo tujce in jih lahkim potom oropajo. Ti ustavijo tujca, ki nosi kovček, na cesti in ga ljubeznivo opozorijo na to, da mu je nekdo pljunil na rokav ali klobuk. Seveda so to sami storili. Ko se tujec snaži, pa ropar hop po kovčku in — izgine!
200.000 dolarjev za izgubljenega o-troka je morala plačati neka bolnica, ki je bolnega otroka izročila enemu drugemu in ne pravemu očetu, ki pa je bolnico tožil in iztožil 200.000 dolarjev! No, in sedaj se je dokazalo, da tudi oče ni bil pravi in da je vse skupaj bila — velikanska, dobro organizirana goljufija! Ko bi ljudje raje pošteno delali, kakor pa, da uganjajo take reči!
Cigan na naboru. Cigan je stal pred naborno komisijo in kazal dva zvita prsta. »Koliko časa sta prsta že zvita«, vpraša vojaški zdravnik. — »O, že deset let«, reče cigan. — »Kaka pa sta bila preje?«, je dalje vprašal vojaški zdravnik. — »Takale«, je dejal cigan in jih je stegnil. Naroda!
Race imajo šest nog. Učitelj: »No^ Jurček, koliko nog imajo race?« — Jurček: »Race imajo šest nog.« — Učitelj je bil hud in je pojasnil, da imajo race po dve nogi, a Jurček je ugovarjal: »Ne, gospod učitelj! Tri race imajo šest nog!«
Razloček med žlvljensko in smrtno nevarnostjo. Nekdo je vprašal zdravnika, kakšen je razloček med živ-ljensko in smrtno nevarnostjo: Zdravnik je odgovoril: »Če kdo težko zboli, je v življenski nevarnost, če pa pokličejo zdravnika, je v smrtni nevarnosti!«
:	Zdravnica dr. Klara Kukovec s
i	.........■■m ■■■iiiumm»^ n
■	sprejema od 1. oktobra t. 1. naprej j
!	v Maribora, Krekova ulica štev. 18 j
!	I. nadstropje (blizu gimnazije). 1194 j
200 Din stanejo pletene obleke iz fine volne v ple-tarni Vezjak, Vetrinjska ulica 17, Maribor. 1217
Bnkeveo, suhe gobe, fižol vee Trste, krompir in vse g»ljske pridelke kupuje; <*- zamenjuje bučnice in eolnčnice na bučno olje. trgovina Fr. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. 1245
Zeljnate glave kupi Lov-rec, Maribor, predpoldne Glavni trg, vrsta olja, popoldan Slomškov trg 16. 1239
Vinske sode prodaja Gnil-šek, trgovec z vinom, Maribor, Razlagova 25. 1249
Dekla se sprejme, Kram-berger Anton, Gradiška
18, Pesnica.	1250
Majer In vinlčar, najmanj 4 delavne moči, se sprejme. Mohorko, trgovin?» Lajtersberg 250, Maribor 1240
Kršč. drnžins z dvema o-trokoma (6 let, pol leta), sprejme snažno, zdravo, starejše dekle, ljubiteljico otrok, najraje Marijino družbenico, za vsa hišna dela. Plača 200 Din. Nastop 1. novembra. Iv. Le-bič, učitelj, Prevalje. 1244
Vajenec močan se sprejme za umetno mizarstvo. Naslov: Ciril Razboršek. Maribor, Strossmajerjeva ulica 5.	1237
Gospodinja kuharica, dobra in poštena, primernih let, se takoj sprejme v župnjišče. Naslov v upravi lista.	1232
Učenca pridnega in poštenega, s primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje za trgovino, sprejme takoj trgovina z mešanim blagom na deželi. Kje, pove uprava lista. 1181
Vajenca za železnino, močnega, s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem. Ko-ražija, Maribor. 1235
Pridno, pošteno in krepko deklo, pravo kmečko korenino, 25 do 35 let staro, ki ima veselje do živine (svinj), sprejme takoj: Uprava kn.-šk. posestev Betnava pri Mariboru.
1236
Sprejmem pridnega vajenca takoj: Ciril Lovec, čevljarski mojster, Maribor, Glavni trg 4. 1238
Učenca kmetskih staršev, zdravega in krepkega, z najmanj 6 razredi osnov, šole, sprejme E. Zdolšek, trgovina z mešanim blagom, Sv. Jurij ob južni žel. Pogoj: Sposobnost in veselje do trgovine. 1251
Sprejmem mizarskega u-čenca. Keuc Marko, Za-markova 1, Sv. Lenart v Slov. gor.	1228
Vinlčar z 5 delavci se vza me. Vprašati v trgovini: Maribor, Grajski trg št. 2. 1247
Kdo želi kupiti ali prodati posestvo? Naslov: Grošl, Slivnica pri Mariboru. 1243
Proda se malo posestvo z gostilno ali pa se da tudi v najem. Ponudbe na u-pravo lista.	1248
Opr. itav. Ne V 1420-28 i
Prostovoljna dražba nepremičnin.
Na predlog lastni Nassimbeni Ubalda, Berg Hermana, Doliček Karla in Worsche Karla, se prodajo na javni dražbi spodaj zapisane nepremičnine za pristavljeno izklicno ceno dne 19. oktobra 1928, dopoldne ob 10. uri kot celota. Dražba se vrši pri okrajnem sodišču v Mariboru v sobi št. 6.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Zastavne pravice na zemljišču zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Od kupnine se plača samo tisti del v gotovini, ki ostane od cele vsote po odra-čunanju prevzetih bremen.
Izkupilo prodaje je položiti v roke g. dr. Blanke, odvetniku v Mariboru, v roku od 8 dni po dražbi.
Ostali pogoji prodaje in plačevanja se smejo vpo-gledati v pisarni okrajnega sodišča v Mariboru, soba št. 6.
Vložna številka 109 k. o. Bresternica, obstoječa iz
parcel:
pare. štev. 746/1 gozd, 29 a 48 m8
pare. štev. 748/1 in 749 travnika, 49 a 20 ms
pare. štev. 750 in 751/1 njivi, 56 a 32 m2
pare. štev. 828 in 830 pašnika, 14.304 m5
pare. štev. 829 vrt, 68 m8
pare. štev. 831/1 gozd, 85.803 m8
pare. štev. 832 in 833 njivi 2204 m2
pare. štev. 834 in 835 pašnika, 7042 m2
pare. štev. 838 gozd, sedaj pašnik, 10.038 ms
pare. štev. 839/1 in 840 gozd, 7 ha 96 a 65 m'
pare. štev. 841 travnik, 1176 m2
pare. štev. 842/1 njiva 11.700 m'
pare. štev. 844 pašnik, 1413 m2
pare. štev. 846 vrt, 500 m2
pare. štev. 847 in 850/1 pašnik, 1014 ms
pare. štev. 831/3, 831/4 in 831/5 pašnik, 9822 m2 in
pare. štev. 831/6 pašnik, sedaj šuma, 31 ha, 43 m2
Izklicna cena znaša 20.000 Din manj kakor cenilna vrednost, torej 50.086.85 Din, beri: petdesettisočšest-inosemdeset dinarjev 85 para,	1234
Okrajno sodišče Maribor, dne 10. 9. 1928.
Izvanredni ± zb
POSOJILNICE pri SV. LENARTU V SLOV. GOR. se vrši dne 21. oktobra 1928, v slučaju nesklepčnosti pa dne IS. novembra 1928, ob eni url popoldne v zadružni pisarni s sledečim dnevnim redom:
1.	Sprememba pravil po čl. 262, fin. zak. za leto 1922-23.
2.	Slučajnosti.	1224
SubepjjE
plačuje najvišje
M. GerSak & Co.
Ljubljana, Prečna ul.4 (pslef mesti« ljudski kepnli). Tiieftn 2329. 1236
Jetlko ozdravi tudi pozimi strokovnjak (strokovne knjige!) dr. Pečnik, zavod, Sečevo, železniška po staja Bogaška Slatina. _1197_
Dvokolo zastonj dobi kdor se odvadi tobaka, samo v trgovini dvokoles Milko Škerlec, Sv. Tomaž pri Ormožu. Zahtevajte prospekte I	1223
Predivo kupuje po najvišji ceni F. Kučanda, Sv. Jurij ob juž. žel. 1230
Dobro ldoča pekarija takoj na prodaj. Oglasite se pri vodstvu posojilnice v Mali Nedelji.	1202
Kuhano maslo, sveže, ne
sol j eno in ne žarko, kupi po najboljši ceni Jos. Ja-godič, Celje, Glavni trg 15 in priporoča ob enem: cement, razno železnino, po cinkano pločevino, špece-rijo, osobito fini čaj, prist no domačo slivovko in rum, malinovec. 1193
Vozniki za nagramozanje ceste Sv. Peter—Ložane se takoj sprejmejo, nadalje tudi zidarji in težaki. — Vpraša se pri stavbenem podjetju U. Nassimbeni v Mariboru, Vrtna 12. 1222
Tel« 5 tednov staro, ma-rijadvorske pasme, se proda. Martinzhof, Kam-nica pri Mariboru. 1233
Dakla se sprejme pri Fr. Kramberger, Dragučova, Sv. Marjeta ob Pes. 1231
Občinstvu v znanje!
Podpisana si usojam slavnemu občinstvu naznanjati, da bodem nadaljevala po smrti svojega moža Ferdinanda Graha (po domače: Dominik) v Braslovčah št. 35
strojarsko obrt (usnjarno) in detajlno prodajo usnja.
Pri tej priliki se zahvaljujem za obilno zaupanje, ki ga je užival moj pokojni mož v času svojega obrtovanja, ter prosim, da ohranite to zaupanje tudi meni, ki bom izvrševala naročena dela točno in okusno.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
1229
Franja Grah ▼ Braslovčah.
Oglas!
V nedeljo, dne 14. oktobra t. 1. se bo prodalo na javni dražbi na Strnišču pri Ptuju nekaj barak in nekaj zidne opeke. Pričetek ob pol dveh popoldne pred gradom. 1226
Zahvala.
Podpisana se zahvaljujem tem ijotom podpornemu društvu
„LJUDSKA SAMOPOMOČ" f Mariboru
za v polni meri izplačano znatno podporo iz vseh treh oddelkov po smrti mojega moža gospoda Antona Vaupotiča najiskrenej«. Moja dolžnost je, da priporočam to človekoljubno društvo vsakomur najbolje v takojšnji pristop. Ptuj, dne 5. oktobra 1928.
Razlka Vaapotie.
Pevski Zbori! Ali ie imate Pevčevo
______„___ pesmarico? V Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroika in Aleksandrova cesta, jih dobite. Vs&la snopič po Din !•.—.
Dr. O. I.;
21
ČRNI KRIŽ PRI HRAST0VCU.
Zgodovinska povest.
V gradu Štraleku se ni dosti spremenilo. Gospodar ni bil posebno razpoložen, čutil je že težo let in mučile so ga skrbi, kajti videl je, da Agata žaluje po Herbersteinu, od katerega ni bilo nobenega glasu, da, tu in tam se je že celo slišalo, da je bil težko ranjen in ujet. Da, celo o njegovi smrti so že krožile govorice.
Da vse to ni dobrodejno vplivalo na Agato, je bilo razumljivo, to tem manj, ko je nosila pod srcem sad z mladim Herbersteinom sklenjenega zakona.
Stefan Nürnberger od tega časa, kar se je udeležil tiste mlade sobote zvečer skakaškega shoda, ni bil nikjer. Prav nič mu niso ugajale te spakedrije, uvidel je, da ljudje vse pretiravajo in je krenilo nazadnje že vse na smešno stran. Zdelo se mu je, da so ti zamaknjenci ali štiftarji, kakor so se sami imenovali, le neka verska zabloda, kateri pojav je vpoštevati kot odpor preprostega ljudstva proti razdirajočemu protestantstvu.
Posebno ga je belelo, da mu je njegov brat
Caharija to udeležbo zelo zameril. Ko ga je na dan njegovega goda obiskal, sta se ločila v najlepšem sporazumu, po tem shodu pa je zvedel, da je brat kaj nevoljen, še bolj pa je rentačila njegova žena Katarina.
Bližal se je njen god. Vsako leto je šla Agata ir trg, da je nesla svoji teti kako posebno darilo in jo s tem razveselila. In tudi letos bi se naj to zgodilo. Agata je pripravila različne stvari, ki bi ugajale izbirčni in občutljivi teti najbolj.
Nič posebno ni bila letos Agata vesela tega pota v trg, saj so jo trle skrbi zaradi bolehnega očeta, še bolj pa zaradi negotove usode njenega soproga, po katerem je toliko hrepenela.
Nek notranji glas ji je rekel, naj ostane doma, a zopet jo je vznemirila misel, kaj reče teta, če je na ta dan nikdo ne obišče iz Straleka; če jih ima že sedaj za prikrite luterance, bo pozneje še slabše.
Tako je napočil dan sv. Katarine. Agata je že prejšnji večer pripravila vsa darila. Pred odhodom je stopila še k svojemu očetu, ki se ravno ta dan ni počutil dobro.
»Nekako me skrbi,« meni oče, »bojim se za te, ko se podaš na pot, pa še sama moraš iti, ko je Anka bolna.«
Najceneje in najboljše izvršuje
kotle in posodo za si-	__	-
ramo,različne aparate, kotle za barvanje, kotličke za štedilnike, rezervarje, cevi, hladilne kače, kopalne peči i. t. d. i. t. d.
Za vsa Izdelke najmanj 10 lat garancija.
Naročila tudi pismena.
Velika zaloga kotlov za žganjekuho, kotle za pranje, alie, najboljše brizgalnice za vinograde, prevzame v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah, ter pocinjuje vsakršno posodo.
Demetrij Glumac, bakrarstvo in kotlarsivo, Maribor, «"S
Prepričajte^se I
Prepričajte se! 1242
Listina iz hiše koroškega Slovenca.
Ob obletnici plebiscita na Koroškem dne 10. oktobra 1920.
Blizu Borovelj leži južno ca Drave na njenem desnem bregu v Rožu na dolgo raztegnjena vas Rcs-nik, ki je še pred nekaj desetletij daleč naokoli slovela po svoji lepo razviti lončarski obrti. K tej vasi spadata tudi dve kmetiji, ki tvorita se-lišče zase in sta pravzaprav bliže vasi Goričane, ki se razprostira ob cesti, ki pelje iz Borovelj proti humper-škemu gradu po Spodnjem Rožu navzgor, nego pa Resniku samemu. Terasa, ki se na njej nahajata oni dve kmetiji, nosi ime »Na Turčah«. Oba posestnika se pišeta Turk. Eden izmed njiju, imovitejši in uglednejši, je vrli, med koroškimi Slovenci dobro znani narodnjak Miha Turk.
Od njegove hiše je krasen razgled na lično vasico Žihpolje, ki leže že severno od Drave, visoko gori na ta-kozvanih »Huarah« z znamenito, dvo stolpno romarsko cerkvijo Matere bo žje, pa tudi na velezanimivi, popolnoma ohranjeni srednjeveški grad Humperk, odkoder so nekdaj gospodovali nemški grofje preko Drave nad celim Spodnjim Rožem.
K »Turkovemu Mihi«, kakor smo navadno imenovali vrlega moža, sem
že kot dijak v počitnicah ob vsaki pri liki kaj rad zahajal. Pred njegovim strokovnjaško urejenim čebelnjakom sva v senci košate in dehteče lipe če-stokrat sedela in, uživajoč krasen po gled na žihpoljsko cerkev in humper-ški grad, razmotrivala o perečih vpra šanjih koroških Slovencev, zlasti še onih v Spodnjem Rožu.
Po nesrečnem plebiscitu, ki je tudi njemu zadal skoro nezaceljive rane, tako da je le malokedaj zapustil svoj dom, mi je nekoč pokazal svoj »arhiv«. V precej debelem zavoju je imel zbrane vse, celo nad 200 let stare listine, tičoče se njegovih prednikov, njegovega posestva, pa tudi njega samega. V majhni knjižici tega zavoja je imel sestavljen še posebej »Seznam družinskih in hišnih listin družine Turk v Resniku št. 18« s tekočo številko na levem robu vsakega lista, z letnico in jedrnato kratko povedano vsebino vsake, v zavoju shranjene listine; razen tega »Zgodovino Turko-ve rodbine«, spisano skrbno in natančno po priloženih listinah, pa tudi na podlagi ustnega izročila in po lastnih spominih in doživljajih. Na prvih straneh knjižice pa si je bil za-
pisal sledeči »Uvod«, ki je po svoji vsebini pač vreden, da zanj izve tudi širša slovenska javnost, in bi brez-dvomno zaslužil, da najde primeren kotiček tudi v slovenskih čitankah.
Tako-le se glasi:
»Povod temu, da sem se namenil spisati zgodovino naše rodbine, je v prvi vrsti ta, da bi naši nasledniki vedeli ceniti in v časti imeti po svojih prednikih njim izročeno posest, ker je ta vsa po malem vkup spravljena, kakor so pač razmere dopustile. Za nakup potreben denar je ves z žulji pridelan in pet rodov ga je držalo vkup, ali ga po možnosti pomnoževalo.
Skozi vseh pet rodov je bila družina, ako ravno ne bogata, pa vendar vselej poštena, ugledna in spoštovana. Najsibodi naslednik kdorkoli — vedno imej pred očmi zapoved: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in Ti dobro pojde na zemlji! — Koliko jih je, ki so imeli bogate in lepe domove, pa so jih zapravili; koliko pa takih, kateri so imeli veliko denarja in tudi niso skrbeli, da bi pridobili sebi in svojim potomcem lastno streho in je nimajo. Tukaj pa si tesar kupi od prislužka zemljišče, si postavi z lastno roko in s pomočjo soseščine dom, svoj lastni dom. To je bil Ivan Turk. Franc, moj dragi oče, je bil hrom in je moral hoditi po bergljah; časi so bili hudi, zaslužka pa nič; a on je držal vkup, kar je dobil po svojih prednikih, in izročil isto nezmanjšano in brez dolga meni. Ali nam radi tega ne bo naš dom svet in dragocen!
Posnemajmo torej svoje prednike, bodimo pridni in štedljivi in Bog bo naš trud blagoslovil, kakor je blagoslovil delo naših prednikov.
Oni pa niso nam zapustili samo le svojega doma, zapustili so nam tudi svojo vero in svoje narodno prepričanje. Zopet si vzemimo za vzgled očeta Franca. Hodil je po bergljah in bil je tudi še star; ali nikoli ni opustil svojih krščanskih dolžnosti;
»Nič se ne skrbite, oče, kmalu se vrnem,« tolaži Agata, »spremljal me bo pa pastir Fran-ček, ki gre prav rad z menoj, drugi posli pa naj opravljajo naročena jim dela, ker marsikaj je še zgotoviti.«
»To mi je všeč,« odvrne oče z vidnim zadovoljstvom, »sem vsaj manj v skrbeh za te, le hitro opravi vse in se srečno vrni.«
»Da, da, dragi oče, to je tudi moj namen,« pritrdi Agata nekako veselo, se skloni k očetu in ga spoštljivo poljubi na čelo.
Z rosnim očesom ji seže oče v roko, za trenutek se pogledata oba, kakor bi jima obema rekel neki notranji glas: Vtisnita si ta pogled v spomin, ločita se za vedno!
Še enkrat se je obrnila Agata s pogledom na očeta, predno da je zapustila sobo, vzela pripravljene stvari in šla s pastirjem po najbližji poti proti Šent Lenartu. Urno sta stopala, že sta bila na zadnjem hribčeku Spodnje Voličine ter se bližala po obče rabljeni poti vasi Lormanje. Dospela sta do malega gozdiča, mimo katerega vodi pot. Mladi spremljevalec je šel z določenimi darili nekoliko naprej od samega veselja, da pride zopet v trg, kjer vidi zopet kaj novega; vedel je, da odpade od bogato obložene mize tudi zanj kak
košček, saj kot mlad fant je kaj rad jedel in je bil vedno lačen, če mu tudi v gradiču Štralek nič ni manjkalo.
Agati se je zdelo, kakor bi slišala v neposredni bližini nek šum, zato obstoji ter hoče poslušati.
A v tem trenutku se razgrne grmovje tik ob gozdu, iz njega planejo štirje krepki možje z zamazanimi obrazi ter zagrabijo Agato, ki se od samega strahu ni mogla ganiti.
Slišal se je obupen klic: »Hrastovški roparji« — nato pa je Agata utihnila, kajti eden od teh mož ji je zamašil usta z ruto. Urno so vzdignili polnezavestno žrtev in zginili ž njo v temnem gozdu.
Mladi Franček, ki je videl celi prizor, od strahu ni mogel kričati, a se nazadnje tudi ni upal, kajti eden od teh črnih mož se je obrnil proti njemu z namenom, da ga ulovi, a Franček je bil urnih nog in je letel, kar je mogel, pustivši vsa darila na licu mesta. Srečno je odnesel pete. Letel je naravnost nazaj v Štralek, da pove, kaj je slišal in videl. —
Oskrbniku Trenak se je njegov načrt popolnoma posrečil. Še tisti večer, ko mu je lovec Lo-vro n%vede izdal Agato, je poklical k sebi štiri
	
	• ■
	=.5
>	43 1
	■S*
00	
	~B ai
C	.5 « -t->
	£> 03
•O	C (O •S.2>
O a	g* 0
	__«
0	cd — c *
«or	
>	£ > m i- — •a ® N
a> tpBy	rt II
"d	«V c
ed	® > "O®
Cfl	«±: tn a.

vsako Veliko noč je opravil svojo spoved in v nedeljah, ko ni mogel v cerkev, je opravljal svojo pobožnost doma, posebno ko so se tako lepo slišali zvonovi z Žihpolj.
In narod!
Naši predniki so bili Slovenci. — Ostanimo tudi mi njih nasledniki! Naj pridejo še tako hudi časi, a nobeden iz naše hiše in našega rodu ne zataji svojega naroda. Spomnite se, koliko sem jaz prestal! Obetali so mi nasprotniki razne ugodnosti, čast in marsikaj: rajši sem trpel in bil preganjan; gnali so me radi tega od doma in družine orožniki in bil sem interniran v Litzelhofu pri Špi-talu na Zgornjem Koroškem. Dalje, koliko sem pretrpel in kako mi je krvavelo srce po glasovanju, to ste še videli Vi, moji otroci, sami; ostal pa sem stanoviten, zato ker nočem izdati sebe, Vas in svojih prednikov. In še nekaj! Varujte tudi svoje poštenje! Pet rodov je bilo na hiši, od teh pa niti eden član ni bil nikoli radi kakega nepoštenega dejanja — kaznovan ali tožen, in upam, da tudi ne bo!
To naj bi bil uvod, ob enem pa tudi izročilo, katero Vam zapuščam jaz in moji predniki; Vas pa prosim, da si ga vzamete k srcu in ga izvršujete, kakor smo ga dosihdob mi!
V	skušnjavi pa sezite po teh buk-vicah in si izročilo pokličite v spomin in jo boste dobro prestali!
V	Resnici, dne 24. januarja 1922.
Miha Turk.«
Med zadnjimi listinami v zavoju »arhiva« je ležala plebiscitna legitimacija, s katero v roki je Turkov Miha dne 10. oktobra 1920 na glaso-vališču na Trati pri Glin j ah oddal celo, neraztrgano belo glasovnico za Jugoslavijo.
Dokler bo takih mož in družinskih očetov še kaj ob Dravi in Žili, slovenski rod tam ne bo izumrl, slovenska pese mne bo utihnila, pa naj sovražni viharji še tako bučijo.
Izšla Je
Blasnikova
zi navadno leto 19Z9,
ki ima 865 dni.
„VELIKA PRATIKA"
je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših prade-dov najbolj vpoštevaa in je že danes najbolj
obrajtan. Letošnja obširna izdaja m odlikuj« po bogati vsebini
in slikah. »VELIKA PRATIKA« je najboljši in najcenejši družinski
koledar. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri:
1 Blasniha naslednikih
tiskarno in Htografični zavod
L3!iBL3!f!fl, BREG ŠTEV. IZ
1218
ŠIRITE »SLOV. GOSPODARJA«!
Zanimivosti o naši državi.
Površina naše zemlje. Naša država je kmetijska država, zato je najbolj važno, kako kaj izgleda naša površina. Cela površina naše kraljevine meri 248.987 km2 ali 24,898.700 ha. Od tega odpade okoli 7,658.500 ha na gozdove, okoli 6,965.068 ha pa je nerodovitne zemlje. Obdelane zemlje je bilo leta 1920 — 10,725.160 ha, a leta 1924 že 11,351.250 ha. Slovenija ima
836.358 ha obdelane zemlje, 690.633 ha je gozdov, 92.721 ha pa je še neobdelanega. Najbolj obdelana je Vojvodina, ki ima samo ravnino, za njo pa takoj pride Slovenija, ki je razmeroma zelo dobro obdelana.
Kako imamo obdelano zemljo? Od
zgorajšnjih 11 milijonv hektarjev obdelane zemlje odpade 6,172.800 ha na njive, 145.520 na vrtove, 1,561.416 ha na travnike, 2,650.000 ha na pašnike, 168.543 ha na vinograde, 245.570 ha na sadovnjake, 189.200 ha na barja.
Kaj pridelamo na svojih njivah? Zrna pridelujemo na 4,638.380 ha, stročnice na 80.000 ha, krompir na 251 tisoč 523 ha, zelišča za krmilo na 230 tisoč ha, ledine je do 800.000 ha..
Koliko pridelamo kmetskih pridelkov? Leta 1924 smo pridelali pšenice 15,229.925 centov, j are pšenice še posebej do pol milijona centov; ječmena ozimnega 2,827.047 centov, jarega pa 1,107.530 centov; rži ozimne je bilo
I,174.826	centov jare rži 232.682 centov; ovsa se je pridelalo 3,018.477 cen tov; prosa 168.866 centov, ajde 31.279 centov, riža 19.944 centov, koruze pa 37,949.376 centov.
Koliko Imamo živine? Konjev je bilo leta 1924 v naši državi 1,053.875, govede 3,784.267, prašičev 2,517.955, ovc 7,618.708, koz 1,718.368, oslov 103 tisoč 969, perutnine 14,931.850, čebel-nih panjev 573.384.
Ali imamo kaj poljedelskih strojev? Lesenih plugov je 314.890, napol in čisto železnih 874.330, parnih in motornih 822, bran 645.671, valjarjev 63.311, sejalnih strojev 78.755, okopal-nikov 219.399, nosilnic za žito 9804, kosilnic za travo 5967, mlatilnic ročnih 13.856, viteljnov (ali gepeljnov)
II,981,	parnih mlatilnic 7965, čistilnikov 117.438, trijerjev 18,334, robkalni kov 58.130, slamoreznic 90.449, sušilnic za slive 55.446, kotlov za kuhanje žganja 70.588, stiskalnic za grozdje 79.103, grozdnih mlinov 28.206, škropilnic 187.960, žvepljalnikov 36.384, poljedelskih vozov je okrog 1,000.000.
najmočnejše može, med temi grajskega biriča, ter jim naročil, da čakajo na dan sv. Katarine na glavnem potu iz Šent Ruperta v Šent Lenart na prihod Agate iz Štraleka, jo zagrabijo ter privedejo v grad.
Grajski birič je bil tedaj Ivan Strotz, ki je bil prej za kuharja, pozneje pa je to službo pustil, ker mu je bolj ugajal posel biriča. V tej službi je mogel priti prej iz grada ter hoditi po okolici, vabiti stranke k sodniji v grad, iztirjavati davke ter loviti hudodelce s pomočjo drugih grajskih hlapcev. Pri tem ni živel slabo, kajti vsak je gledal, da je z biričem kolikor mogoče dobro opravil in tako je sprejel marsikateri dar, ki mu je prišel prav dobro.
Že po svojem poklicu je bil manj rahločuten, usmiljenega srca ni poznal. Oskrbniku Trenak je bil zvesto udan, ker mu je ta preskrbel to službo in mu tudi spregledal marsikatero nerednost.
Birič Strotz se je odpravil tedaj določeni dan na mesto, kjer so navadno hodili ljudje iz Šent Ruperta v trg. In ni se varal. Ko se je bližala Agata mestu, kjer so stali vsi štirje skriti, je dal svojim pomočnikom navodila, kako se imajo vesti. In izpolnili so, kakor smo slifiali, točno njegovo povelje.
Ugrabljeni plen ni bil ravno težak, a kljub temu so bili hlapci vsi potni v obrazu, ker hiteti so morali na biričev ukaz s svojo žrtvijo kolikor mogoče hitro, da pridejo prej na varno. Če je enkrat gospodična Agata med temnimi zidovi hra-stovških zaporov, potem se ni bati nobene nevarnosti več.
Došli so do grajskih vrat. Birič je šel naprej, da je vratar takoj odprl dveri, hitro so nesli trije hlapci nesrečno Agato proti zaporom, tako, da vratar niti ni prav videl, kaj in koga so nesli.
Birič je odprl takoj celico, določeno za ženske. Bila je ozka, precej temna, ker je segala precej v zemljo, z vlažnimi stenami; skoz malo okno je prihajalo od zgoraj le malo svetlobe. V sredi celice je stala na pol trhla miza, nc\ njej skrhan vrč, ob mizi polomljen stol, v kotu pa nekaj slame kot ležišče. Mrzla, ob enem vlažna sapa je navdajala celi prostor. —
V	času, ko se vrši ta povest, so bile pravde zoper čarovnice na dnevnem redu.
V	prejšnjih stoletjih se beseda čarovnica sploh omenila ni, ali pa le redko kdaj. Zločinstvo čarovništva, če se je kdaj ugotovilo, se je kaznovalo milo. Tako se je določilo v konciliju v An-
	
	1 2 ■a o
J*	
o	o ga m
-4-»	
O	00 >
	5 S
>55	_o 05 -
a	•o £
s I	4-> C co C« = ¿C
1	
	
^	K/J > O
o	
	o e N -H*
C	c a.
■ pa^	
<D	¿c 1
S	<U ¿5
n	i> e 03.5 oaa
Zakaj kupite v Celju aSJfSL.1^ Franc Dobovičnik, Celje, Go>oo»ka»115
Km Ima veliko tovarniške skladišče vsakovrstnega blaga. Kar ima trgovin« v lastni hlil in ne plačajo najemnine.
Ker Ima veliki premet, vsled tega sveže blaga. Ker ima lastno tovarna edej (keltrev). Ker Ima lastno Izdelovanje različnega perila. Kar Ima polteno mero, dobra blage ln nizke cene.
Ker Ima zamisel »mali zaslužek, a veliki premet«.	961
Vsakomur se Izplača, da obišče pa če tndi od daleč strogo solidno ln pošteno trgovino
Franc Dobovičnik, Celje, G°8P08kaui 15
KT Za trgovce poseben oddelek na debelo.
Mor oglašuje, la napredujel
Krekova posojilnica v Mariboru
482 rog. zadr. z neom. zav.
Meljska cesta št. 10
sprejema vloge po najugodnejših obrestih,
vezane vloge obrestuje po dogovoru, posojila daje proti sigurnemu dvakratnemu osebnemu poroštvu in na vknjižbo. Somišljeniki, nalagajmo svoje prihranke le v svojih hranilnicah, ki nam nudijo najboljšo varnost.
1051
Pletene resie
iz lepe in trpežne volne za ženske 75 Din, za moške 95 Din, 85 cm dolge jopice 135 Din, veste rožaste s svi lo 100 Din, bluze za zve-zati 55 Din, debeli in topli leibi 60 Din, kakor vse druge pletenine kupite najceneje v pletarni M. Vezjak, Maribor, Vetrinj-ska ulica 17.	1025
Kuhano kravje maslo, jajca, suhe gobe, kupuje po najvišji ceni Franc Sen-čar, trgovina, Mala Nedelja in Ljutomer. 1186
Žaga s polnojarmenikom
v Mariboru prevzame 400 do 600 m* mehkega okroglega lesa za žaganje. Plačilo od m* po dogovoru. Naslov v upravi lista. 1176
Žagarja, spretnega, ki se popolnoma razume na mo tor za plin iz lesnega oglja (Hag), sprejmem. Ponudbe na upravo lista pod označbo: Pohorje. 1190
mim innnnnrrinriririrr-ini umi inrri-ririnnni 11 i rinnnnnnnnnnnnnnr
Denar naložite najboljše in najsigurnejše
Prt
Južnoštajerski hranilnici v Celju
v lastni hlil Cankarjeva nI. It. 11, nasproti pošto — popularna varni zavod. Ustanevljen leta 1SSS ad okrajev Gernjlgrad, Sevnica, Šmarja pri Jelšah, Šoštanj ln Vranske, kateri jamčijo za palme varnost vlog. Znaten rezervni zaklad. Vsakovrstna posojila ped zelo ugodnimi pogoji.	8
i m ii i u ii imnnmnmnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnrnnnmnnnnr
Na drobno!
Na HebeloT
Železni na
Anton Brenčič
v Ptuj-u
priporoča svojo bogato zalogo potrebščin za jesen in zimo in sicer: razne kotle, brzoparilnike, lito-železno, pločevinasto postekleno in pocinkano po< sodo, štedilnike, peči, plužno blago, podkove, vsake vrste žreblje za obutalo, nagrobne križe, stroje za meso in slanino rezati, slamorezne kose, sekire in žage vsake vrste ter sploh vse v železnino spadajoče predmete. " Zastopstvo «LUTZ-ovlh* peči za šole, urade, gostilne itd.	806
Postrežba točna 1	Znižane cene I
i
m
CIBILOVA KNJIŽNICA
OBSEGA SLEDEČE ZVEZKE:
1.	Dr. Kari Capuder: Naša država. (Razprodano.)
2.	Dr. Leopold Lenard: Jugoslovanski Piemont.
Din 7.—.
S. Dr. Leopold Lenard: Slovenska žena v dobi narodnega preporoda. Din 10.—. 1. MoJ strle ln moj župnik. Din 4.—.
5.	G. J. Why te Meloille: Gladiatorji, I. del Din 8.=.
6.	G. J. Why te Meloille: Gladiatorji, II. del D 10.—.
7.	H. G. Wells: Zgodba o nevidnem človeku.
Din 7.—.
8.	B. Orczy: Dušica, I. del broš. Din 10.=, vezan Din
SO.—, II. del broš. Din 25.—, vezan Din 40.—, III. del broš. Din 32.—, vezan Din 44,—'.
9.	A. Conan Doyle: V libijski puščavi. Din 12."».
10.	Arnold Bennett: Živ pokopan. Din 8.—.
11.	Illamo Camelli: Izpovedi socialista. Din 16.—.
12.	S. R. Borroughs: Džungla, I. del Din 18.—", II. del
Din 14.—.
13.	Elza Lešnik: Sumi, šumi Drava . . . Din 5.—.
14.	Matija Ljubša: Slovenske goriee. (Razprodano.)
15.	Erckmann-Chatrian: Zgodbe napoleonskega vo-
jaka. Din 12.—.
16.	Antonio Fogazzara: Mali avet naših ečetov.
Din 2S.	i
17.	Anton Kosi: Iz atroškik ust. Din
18.	Dr. J. Jeraj: Kadar reže cvete. (Razprodano.)
19.	J. F- Cooper: Zadnji Mohikanec. Din 11.—.
20.	Pavel Keller: Dom. Broš. Din 22.—vezan
Din 35.—.
21.	Gabriel Majcen: Zgodovina Maribora. Din 20.=.
22.	H. R. Savage: Snubitev kneza Samlla. (Še ni
izšla.)
23.	Kazimir Przerwa-Tetmajer: Rokovnjačl Izpod
Tatra ln druga povesti. Broš. Din 16.—s vezan Din 28.—.	5
24.	Arthur Sills: Smrtna pait. Din 9.—.
25.	Anton Kosi: Iz atroškik ust, II. del Din 16.—,
cyri leta 314 p. Kr., da se morajo izobčiti take ženske iz krščanske družbe.
Zapadni Gotje so poznali edino to kazen, da so take ženske pretepli, Karol Veliki je dal čarovnice vsled nasveta svojih škofov tako dolgo zapreti, da so se očitno spokorile. Še le kratko pred začetkom reformacije toži papež Inocenc VIII., da prihaja iz katoliških krogov toliko pritožb zaradi tega, kar počenjajo ženske, da se mora na vsak način nekaj ukreniti; vsled tega je dal sestaviti glasoviti Malleus maleficarum; na podlagi tega navodila postopanja zoper čarovnice niso samo katoličani, ampak tudi protestantje, ki so prve v tem oziru še prekosili, zasledovali ta zločinstva s tako vnemo, ki ne najde nobene primere.
Vsaka mogoče še tako nedolžna, brezpomembna beseda ali kako čisto navadno ravnanje, noša ali kretanje, nepričakovana vremenska nezgoda so že zadostovali, da se je osumilo ženske in tudi moške čarodejstva.
Nekatere osebe so bile že samo ob sebi označene kot čarovnice, tako tiste, ki so imele rdeče lase. Tudi berači in drugi reveži, ki so imeli kako posebno hibo, so bili vedno v nevarnosti, da jih osumijo čarodejstva.
Obče je bilo mnenje, da morejo čarovniki škodovati ljudem, živini, premoženju.
Kipi, napravljeni iz ilovice, lasi od dotičnega človeka, katerega so hoteli začarati, ter kos njegove obleke in starih jermenov njegovih čevljev so bili predmeti, nad katerimi je izrekel čarovnik čarodejstvo z učinkom, da je namenjena oseba zbolela ali celo umrla.
Neurje in točo so delale čarovnice na ta način, da so se kopale ter se trikrat polile z vodo in zakopale človeške kosti, ali pa so kuhale lase od človeka ali živine ter ovčjo volno, ščetine od prašiča in dlako od koze.
Poletno vročino so napravili čarodejci s tem, da so vrteli novopečeni kruh na kolu in ga vrgli nato v potok, ali pa sežgali mrtvaško glavo.
Da so mogle čarovnice začarati domačo živino, da ni dala mleka, so smatrali ljudje že kot nekaj navadnega.
Čarovnice so se tudi mogle spremeniti v različne živali, tako v jastreba, vrano, krokarja, celo volka, ki je potem raztrgal živino.
Čarodejstva osumljeni so priznali vsled trpinčenja neverjetne stvari in imenovali tudi druge osebe, ki so se zapisale zlodeju, da jim da čarov-niško moč.
«O
•o Si
cd
«> ® j
— <n O.
¿s
v
.»—i ma: C -2 -
cd n ©
„s 2 12 « Se
> U
v
a> "i-š
(D
o II
"C BU
£

Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu ki obstoja že 64 let
CE
MESTNA
llllU
v Celju, Krekov trg
(v lastni palači pri kolodvoru)
Prlkrankam raj okov » Ameriki, denarju ntdoletnlh, ki ga vlagaj* sedliia, tar naložbam eerkvenega In občinskega denarja posveča posebne pažnje.
Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice
še mesto Celje
Hranilnica daje posojila na zamljiiča po najnižji obrestni meri. — Vse prošnje re-inje brezplačno.
vsem premoženjem in vso davčno močjo. BJtuiiuiiuiuiiiuuiiiiiiiniuutiiiiuiiuiiiiiiiiiiuiuuinHira

«eni 1
Cevtfe
R. 8termeokt, Celje, it. 24. Slor. Podkovani Is kravine Din 150... močni iz teletine Din ITI.-, fini iz boksa Din 190.—, nizki U bolaa Din 175-, damski ievre Dia 170.—, modni b«i aU sivi elegantno ladeUni Dia 198.-, iini lak Din 199-, iantcvski Dia 165-, dekliški boks Dia 84-, otrolP boks Din «4-, in koaiaa Dia 30-.	227
PndM kaptt* čsy !j« nhtersjte sastoaj, bogato Butronju ceatk i ni tU.i ilfkn oi
fnnatir»»» priatno ločno Ido, kmpite f» «ajniiji ' ' Im t uj&sl^i ktidiuu tiiM pri iudiur.teT|j«r
Naro«a
m.
«•M, r«u«
Di» W- pa&aine prosto. Kar m «gai* «amsnja aH mi« 4«tar.

Izredna urila
Sprejmem ge nekoliko za stopnikov za prodajo srečk vojne škode (ratne štete). Zaslužek je izredno velik. Ponudbe na tvr-dko M. S, Serdarušič, Beograd.	1173
Strojna stiskalnica
za sadje in grozdje s košom za 300 litrov se poceni proda. Maribor, Trubarjeva ulica 9. 1003
UIUfiUaLiSLJiLBLHLSLSLJiLJBUSLHLlI !^0»L*DaLJSLJILaijaLJiLaLBLaUai_n
Zadružna gospodarska banka d.d.
JU
Podružnica Maribor
v lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta B, pred irančlikansko cerkvijo. — Izvršuje vse bančne posle najkulantnejo. — Najvišje obresto-vanje vlog ne vknjižbo ln v tekočem začnnn.	12
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije.


Ovčjo volno
cunje, staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše. A. Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. Iščem stalne nabiralce in nakupoval-ce.	566
Največja izbira
vsakovrstne svilo
Za Jeseni in zimo oblačilno blago, vse potrebščine, ki jih rabite, si oglejte in prepričajte o najnižjih cenah v trgovinah Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.	1185
Na najlepii točki tik cerkve v večjem kraju pri Ptuju se proda radi rodbinskih razmer lepa hiša, z staro, vpeljano gostilno in trgovino. Tik poleg je vzorno gospodarsko pošlo pje, vinograd, sadovnjaki in nekaj oralov orane zemlje. Dobra eksistenca je sigurna. Cena po dogovoru. Ponudbe na upravo lista.	1171
že od Din 24-- naprej 84 se dobi pri
L TRPINU
Maribor, Glavni trg 17
Sodo vseh velikosti ima
vedno v zalogi po najnižjih cenah Fran Repič, so-darsko podjetje, Ljubljana, Trnovo. — Pomočnike sprejme v stalno delo. 691
IIIIIIIIBBIBII1IIIIHIIIIBHIIIIHIIHIIIIIIH1
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
LJUDSKI POSOJILNICI UM
REGISTROVANI ZADRUGI Z NEOMEJENO ZAVEZO
v lastni hiši, Cankarjeva ul.št.4 poleg davkarije
^tffiiiaoiniiniiiniiiniiiiniiimiiiiiniiiiinuiiiiiiiik	^iiiiiniiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiinininminniniinniioiu.
stanje hranilnih vlog nad	Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-	vmetcUi nn<5R<;tniki
Din 80,000.000. - Posojila	-TT--1-tLTT-:-:-77T7Z—	KmetsKi posesiniKi,
na vknjižbo, poroštvo ter	posestnikov z vsem svojim premoženjem. Vsled tega	Ljudska posojilnica jeVas
zastavo^pod^najugodnej- ]amstva so hranilne vloge pri tem zavodu najbolj varno naložene zavod. Poslužujte se ga I
^uiiiuuiuiiamuuuunuiuiuuinuitiuuinuiuuiiu^	" 0 ^mmumuuiiitiBinnmBBBBmimniBiBMBr
B BaflBBiBIBIBElIBBBBBrigifllOlBIIHIIIBIBlBIIIBBBBi
08252336
t
Vaš Thurpil je kot edino obstoječe odvračajoče sredstvo pri driski telet celo v najtežjih slučajih čudeže delal. O Thurpilu se ahko samo ugodno pove.
L. D. ekonoim in U.
Thurpil se dobi pri živinozdravnikih in lekarnarjih. Zahtevajte pristen Thurpil in odklanjajte nadomestilo.
Edini izdelovatelj: CL. LAGEMAN, CHEM. FABRIK AACHEN.
Zastopstvo:
>Lykos< Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 3.
Češko sukno k,"te
©
pri tvrdkl
najceneje
je
samo Glavni trg 9 OSTANKI ZA POLOVIČNO CENO
557
0[ a
a
in
iimfiiiFfflmf^iriifiifFijiiriirFiiii^iiifgr^riimrFifiimii
Denar naložite
«S* najboljša ln najvarnejše pri
SpodnjeStdjerski ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica >■■«■• n.». Ulica 10. oktobri
Obrestnja hranilna vlog« br«z odpovedi po
na trimesečne odpovedi po
7V2
]®®EEEEESEEEEEEEEEEE®®®B®S
I
668
morata Vala petrobičlno v oblekah, paril«, platnu pri meni kriti
bodete kakor vse meje stranke zadovoljni ln stranka ostali
ioblte pri meni najboljlo blago po najnižji coni in si s tem prihranite donar
si lahko pri veliki izbiri Izvolite po svojem okusu
sto zavarovani prod lzkor!š£eva-njom, kor so pri meni stalne ceno
FRANC KOLERIČ
trgovina Apače
Tudi	Vi
Tudi	Vi
Tudi	Vi
Tudi	Vi
Tudi	Vi
F			
	1	KSHMnMHHi	
¿rt^ZcLcUsrv AT/CUIAOL
s	_
je votrebtM^voVsod ker nt električne svetlobe, kajti otta je edbta petrolej ska svetilka, ki oori * močno snežno belo dnevno svetlobo od iako-sti 80 sveč, te fo ramiiria brem saj duha in dima, daje vedno tenakomerno in stalno svetlobo. Gori bre* ¡uma in tmmvati ni votrebno. ALADDIN SVETILKA ie varna protiv vofaru, ne eksplodira, in se jo lahko uvotrebi hren v*ake nevarnosti. Njena svetloba i* trikrat močnejša »n trikrat bolria. od druaih svetilk.
BrczvLain-e croevekte Vam na i-l j o vofilja
Generalno juistopitvo: ALADDIN, Barzel d. d. Subotica
Varujte »e vred slabim imitacijam
	v;
	
	- - '
	
	
	m
	•¿Ufe ■:
	
1
Tiskar: Tiskarna sy, Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. Urednik: Franc Hrastelj, novinar v Mariboru. »»• Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Franc Hrastelj, novinar v Mariboru