RAZGLABLJANJA
Božidar Jezernik
UDK 54:397
deklica in črni moz
1
Primerilo se je* letá 1995, da ena od glavnih zmotili v .slovenskili medijih ni bita politične provenience. Glavno vlogo v njej sta odigrala dva Cigana. Njuna zgodba je ha kratko takale: On (22 let) je kupil Njo (12 let) na Kosovu in jo potem imel zaprlo v svojem bednem doimi v Mariboru kjer jo je pretepal in spolno zlorabljal. Zgodba se konča z njeno nosečnostjo.
(Slovenska) javnost je bila zgrožena in ogorčena. V hipu so ga prepoznali vsi: temnopolt agresiven možakar s črnimi lasmi :n črnimi očmi in še bolj črno dušo. Skoraj prava zver. Tega ni mogoče tolerirati v civilizirani državi, kakršna je Slovenija. Na .sodišče z Njim! Tako je javna tožilka vložila zoper Njega obtožnico zaradi nezakonitega odvzema prostosti, tel&snih poškodb in spolnega občevanja Z osebo, mlajšo od 14 let. Vsi so vedeli, kako se bo glasila sodba: On ho spoznan za krivega in zaprt in pomirjena Slovenija se bo spet predala običajnim opravilom.
Toda, glej presenečenje! Sodišče je razsodilo, da "ni kriv", z obrazložitvijo, da ni bilo podanih nobenih dokazov proti Njemu, razen spolnega občevanja z osebo, mlajšo od 14 let, kar pa je spet običaj znotraj Njegove e in i je. Tako je sodba, ki naj bi pomenila happy end tragične zgodile, postala njen tragični vrh. Glasni protesti so Od* inevali po javnili občilih: "Kako je tO mogoče!" In sodnik je bil enodušno prepoznan za drugorazrednega kulturnega antropologa, ki je izgubil kompas! (Resnična) zgodba ni samo se ena tragična zgodba s humornimi učinki, temveč odpira tudi mnogo vprašanj, ki so predmet obravnave v članku, o hierarhiji norm in vrednot, o neškodljivi drugačnosti v času, ko mul tik Lil t urnost postaja norma, in o šovinizmu v kulturni konstrukciji Drugačnosti.
Članek obravnava vprašanje šovinizma v kulturni konstrukciji Drugačnosti na primeru analize medijskega poročanja o dogodku, ki je konec leta !99> vznemiril slovensko javnost. V čustveni razpravi, ki jo je sprožila zgodba in njen sodni epilog, se je sprožila kopica vprašanj o hierarhiji norm in vrednot, o nemoteči drugačnosti v dobi, ko je multikulturnost postala univerzalna norma, vprašanj, usmerjenih predvsem v ugotavljanje, kje so tiste meje 'nemoteče drugačnosti", ko naj država s svojo zakonodajo ne bi vplivala na običaje neke skupnosti, in vprašanje razmerja med ohranjanjem tradicije in načelom varovanja človekovih pravic.
Leta 1995 se je primerilo, da ena izmed "velikih" zgodb v slovenskih medijih ni bita s področja politike. Glavno vlogo
v tej zgodbi sla imela dva Cigana in se. na kratko, glasi takole: On je kupil Njo na Kosovu za svojo ženo. jo pri vede I v Svoj skromni dom v Mariboru (severovzhodna Slovenija), kjer Jo je trpinčil. Ji po telesu povzročil ožganine, tako da je na Njej ugašal cigarete, in nreznine, takodaj« je poškodoval z nožem in izvijačem in Ji z zlomljeno pivsko steklenico poškodoval obraz. Poleg tega Jo je zvezano zapiral. Zdravnik iz mariborske porodnišnice, ki je sestavil puškodbeni list, je celo menil, tla bi lahko bilo njeno življenje v nevarnosti, da je bil del Njenega telesa začasno okvarjen in oslabljen, da je bilo Njeno zdravje začasno okvarjeno. Njena zmožnost za delo pa začasno zmanjšana, da je bila prizadeta Njena zunanjost in cla je imela še lažjo poškodbo. Vse skupaj je. seveda, prijavil policiji.
Grozljiva zgodba je hitro prišla v javnost. Ženska revija Jana jo je predstavila takole:
" Dvaindvajset letnik jo je od njenih staršev kupil, kot naj hi bil običaj, in zato menil, tla lahko s svojo lastnino počne, karkoli se mu zahoče*
Deklici je njegovo ravnanje sprva ugajalo, postajal pa je vse Itolj nasilen, njeno življenje pa vse bolj podobno tragediji. Zgodba se je prevesila na drugo stran. Starši so jo večkrat otl]>eIjali domov, tudi sania ]e začela I ležati k domačim, vendar jo je kruti mož vedno znova na silo odpeljal k sebi Majhno in šibko dekletce je bilo pretepeno. n|ena družina in policija pa nemočni in nesposobni, tla bi jo us¡k-Ií zaščititi. Zaprta \ stanovanju je doživljala grozote, ki si jih ne moremo predstavljali Na njenem nelxtgljenem telesu so vidni znaki krutega mučenja, pretepanja Z električnim kablom, na nežni koži zijajo brazgotine, ki so nastale od cigaretnih ogorkov.
t zaklenjenimi v ni ti ji je nesojeni mož grozil, tla jo Ikj ubil, in ji grozil, tla mora bili na voljo vsem moškim." (Kadilnik
1995)
Slovenska javnost je bila Zgrožena in ogorčena V hipu si ga je vsak predstavljal: zagorel agresiven možak s črnimi lasmi in črnimi očmi in še bolj črno dušo. Skoraj prava zver Tega ni mogoče tolerirati v civilizirani državi, kakršna je Slovenija. Na sodišče z Njim!
In res, državna tožilka je proli Njemu vložila obtožnico za kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti, za kaznivo dejanje lažje telesne poškodbe in za kaznivo dejanje spolnega nasilja nad osebo, mlajšo od I-'i let. Očitana kazniva dejanja naj bi storil s tem, da je julija in avgusta 1995 brez vsakršnega pooblastila, torej protipravno, Njej omejil svoboda gibanja tako, da Ji je prepovedal zapustiti stanovanje. Večkrat Ji je tudi zvezal skupaj roke in noge, da stanovanja ni mogla zapustiti. Poleg tega naj bi Jo v natančneje neugolovljenih dneh v času od meseca februarja do avgusta 1995 lažje telesno poškodoval tako, da jo je zbadal z nožem in izvijačem ter Ji s tem povzročil vrezni nt: na hrbtu, desni rami in levem sencu. Jo z vžigalnikom žgai po roki in ha Njej ugašal cigaretne ogorke, s čimer Ji je povzročil ožganine na hrbtu, prsih in rokah. Pretepal Jo je tudi z električnim kablom in Ji povzročil udarnino leve goleni. Obtožba Ga je bremenila tudi spolnega
1 1'risjMvk ju bil pripravljen za Keltu t letno lnm/eivtico C\psy i/irv's<>claty, kije ¡xitekaia ita Nt>w School for Social Reseiuvh v New Yóiliu r času med 28. in ,W. marcem 1996
31	GLASNIK SED 36/1996, št. 2-3

RAZGLABLJANJA
občevanja z otrokom, lorej z osebo. ki še ni bila stara H let. - Na obravnavo je On čakal skoraj tri mesece v pripor«.
Vsem je biki jasno, kakšna bo razsodba: spoznan bo za krivega in zapit, pomirjena Slovenija pa se bo vrnila k vsak danjim poslom, Toda presenečenje, presenečenje!
Del obtožnice v zvezi s povzročitvijo lažje telesne poškodbe je državna tožilka med obravnavo umaknila. Po mnenju sodnega izvedenca Maksa Pena so bile vse Njene poškodbe (brazgotine), razen sledi poškodbe na levi goleni, starejše od njenega znanstva z Njim, torej še iz časov, ko Je starši niso prepustili Njemu Del obtožnice, ki je Njemu očital kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti, je bil prav tako na majavih nogah. Zgodbo si je Ona izmislila zaradi ljubosumnosti, ker naj bi On pogledoval tudi za drugimi ženskami. Njeno izpoved je potrdilo tudi več prodajalk iz bližnje trgovine. Deklica je prihajala v trgovino po nekajkrat na teden, so rekle, zapomnile so si jo po trebuščku in po tem, da je bila nasmejana in simpatična. Ona |e na sodišču povedala tudi, da se imata z Njim rada in da se bosta poročila Njena mati pa je povedala, da je On plača! Njeno nedolžnost in da jo je zato lahko odpeljal na svoj dom, o hčeri pa da se ji je večkrat zlagala in da ne ve, kdaj ji lahko verjame (Ravter IS>95: l T).
lJrvotn« zgodbe ni bilo več. Sodniški presoji je ostala prepuščena le še obtožba o kaznivem dejanju spolnega napada na otroka Ker je bil ta otrok Njegova žena, )e sodni senat Okrožnega sodišča v Mariboru izrekel oprostilno: sodbo, pri čemer je sodišče poudarilo predvsem Vprašanje, ali se je obtoženec sploh zavedal prepovedanosti svojega ravnanja. On se je namreč v zagovoru skliceval na to, da spolni odnosi z mladoletnicami pri Ciganih ne le da niso nič nenavadnega, temveč so nekaj povsem normalnega. Navedel je tudi. da se je sedem Njegovih sester poročilo nekako med dvanajstim in trinajstim letom, saj je najstarejša sestra Serbeza. ki je stara 17 let in ima tri otroke, zanosila še pred svojim štirinajstim letoin.
To prakso med Cigani sta potrdili tudi socialna pedagoginja Metka Vujčic in pedagoška svetovalka za šolstvo Jasna Ko larič Pojasnili sta. da "ni nič posebnega' ali celo 'senzacionalnega', če se zgodi, da rodijo romske deklice že pri 1.1 ali 14. letih", in da Center za socialno delo ni nikoli ovajal Romov, ki so imeli spolne odnose z osebami, mlajšimi od 14 let, "ker jc lo pri Romih pač v navadi". Kolaričeva je pojasnila tudi, da "romski otroci zorijo bistveno hitreje od naših, saj imajo pri svojem šestem letu starosti že popolno vedenje o spolnem aktu".
Sodišče je prisluhnilo tudi Jožetu Horvatu, predstavniku Zveze Romov iz Murske Sobote, ki je povedal, tla je število v Sloveniji Živečih Ciganov, ki so se prilagodili zakonodaji, še vedno zanemarljivo majhno Večina se namreč še vedno ravna po svojih običajih, ki so seveda bistveno drugačni od teh, ki so uveljavljeni pri nas Še najbolj je mogoče neprilagojenost slovenski zakonodaji pripisovati Ciganom, ki so prišli v Slovenijo s Kosova, saj so prav ti s tradicijo še najbolj prežeti.
S pravnega vidika je sodišče tehtalo med dvema pravnima načeloma. Po starem rimskem načelu nepoznavanje prava Škoduje, kar pomeni, tla nepoznavanje zakonov ne izključuje kazenske odgovornosti. Temu nasprotno je načelo pravne zmote, ki izključil je obtoženčevo krivdo, če se sodišče prepriča. da se obtoženec ni zavedal, niti se ni moral in mogel zavedali, da je njegovo ravnanje prepovedano v občcčloveš-kem, moralnem, etičnem, socialnem pomenu. Sodišče je zavzelo stališče, da gre v tem primeru za opravičljivo pravno zmoto in da On ni Vedel, da je spolno občevanje Z oseho, mlajšo od štirinajst let, kaznivo Do takšnega sklepa je sodišče prišlo na temelju Njegove
izpovedi in pričevanja strokovnjakov, ki poznajo cigansko življenje in običaje Na podlagi teh pričevanj se je namreč prepričalo. da je
. "ena od antropoloških značilnosti Romov njihova zgodnja spolna zrelost, na katero se torej Veže rudi njihovo vedenje in razumevanje smisla družbene prepovedi spilnih odnosov z. otroki, se pravi z. osebami, mlajšimi od 1 i let". "Ta njihova kulturna posebnost pa", po utemeljenem prepričanju sodišča,
"nuna za posledico konfliktov tako ne znotraj same romske skupnosti, kakor tudi v odripsu do širše kulture, ki je v bistvu, od kar živijo Homi na področju k Slovenije takšne njihove spolne navade tolerirala in lo prav zato, ker je bilo očitno, da škodljivih posledic ni in da zaradi vrste antropoloških in socialni h posebnosti romske skupnosti takšno dejanje po svoji nevarnosti oziroma po svojem družbenem pomenu ne dosega stopnje tega kaznivega dejanja, kar izključuje žr siimo ¡X) sebi obstoj kaznivega dedinja v smislu 14. člena KZ K SI, Ta namreč določa, da ni kaznivo dejanje tisto dejanje, ki sicer ima z zakonom določene znake kaznivega dejanja, je pa majhnega pomena." Takšno etnično posebnost Ciganov je sodišče razumelo kot listo "nemotečo drugačnost, ki jo demokratično naravnana družba mora tolsti rati". Pri tem se je sklicevalo tudi na ustavo Republike Slovenije, ki določa, da ima vsakdo pravico izražati pripadnost svojemu narodu ali narodni skupnosti, gojiti in izražati svojo kulturo.
"Del kulture so tudi vrednostni sistemi", je pojasnjeval predsednik sodnega senata Zla t ko Dežinan, "del vrednostnih sistemov pa seveda tudi spolna praksa. Demokracija je družbena ureditev, kjer je poudarjeno spoštovanje ne moteče drugačnosti." Kol je povedal sodnik Dcžman, bi lahko razsodil tudi drugače. Njemu bi lahko povsem hladno formalistično rekel, da na območju Republike Slovenije velja kazenski zakonik Republike Slovenije, da je ta za vse enak iu da je On kljub temu tla je albanski Cigan, storil kaznivo dejanje. Toda po sodnikovem mnenju bi se v tem primeru moralo zastaviti vprašanje, ali ne bis tem kršili njegovih človekovih pravic, saj bi s takšno sodbo "poteptali njegovo drugačnost oziroma iz formalističnih razlogov zlorabili kazensko pravo" (Mehle 1995: 42).
Sodnik Dežinan je lucli prepričan, tla je presodil v prid ljubezni;
"Nekateri ne razumejo vloge kazenskega prava. Tojeskraj-no sredstvo družbe liste primere, ki vitalno Ogrožajo sožitje v družbi in (ill ni mogoče preprečiti z drugimi sredstvi kot z. represijo. Jaz pa se sprašujem, ali je kazensko pravo konec dva ¡siega stoletja ustrezen družbeni inštrument za zatiranje ljubezni'" (Mehle 1995: -i3J Oprostilna sodba je doživela silovit odklonilen odmev oziroma je v slovenski javnosti "odjeknila kot bomba". Niname-tlia je 22. novembra 1995 izvedla anketo, v kateri je 395 oseb odgovorilo na vprašanje: "Pred kratkim je sodišče v Mariboru sodilo Romu. ki si je kupil 12-letno deklico za ženo in potem Z njo grdo ravnal. Sodišče je oprostilno sodbo obrazložilo z etnično-kulluinimi značilnostmi romskega življenja. Kakšno ravnanje sodišča je po vašem mnenju pravilno?" Kar 79 % anketiranih je menilo, da "naj sodi izključno po črki zakona" in le 12 %, tla naj "upošteva etnično-kulturne navade in značii-nosli življenja" (Mehle 1995: Í4). Tako je sodba, ki naj bi pomenila happy end tragične zgodbe, postala njen vrhunec. V medijih so se vrstili glasni protesti, kako je kaj takega mogoče. Značilno je, da so se kritiki trdovratno oklepali prvih informacij, čeprav so se v sodnem postopku razkrile kot neresnične. Očitno pa so se toliko bolj s k latíale z njihovimi stereotipi in predsodki o Ciganih
32
GLASNIK 5ED 36/1996, šf. 2-3
RAZGLABLJANJA
Tako so. na primer. Številne nevladne organizacije in vladni Urad za žensko politiko naslovile na javnost "ogorčeno pismo" pod naslovom Ko mučenje ni mučenje. v katerem očitajo sodišču, da dopušča mučenje žensk in otrok. Pismo, objavljeno v Slouenskth novicah IS. novembra 1995, pravi: "Z osuplostjo in vse* več zgroženostjo spremljamo dogodke. ki pravkar potekajo na nianfa trškem sodišču, Sodni senat okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval ZlatkO Dežman, je oprostil 22-letnega Roma. ki je vsaj dve leti mal-tretiral (pretepal, rezal. žgal kožo) in spolno zlorabljat Še ne 13-letno deklico, ki jo je kupil za svojo 'ženo'. Deklica je letos poleti, potem ko jo je obloženi mučil in izoliral v stanovanju, rodila njegovega otroka." Podobno je ignorirala dejstvo, da je državna tožilka umaknila del obtožnice, ker zanjo ni bilo stvarne podlage, tudi Spomenka Hribar. ()na je še nekoliko bolj od pravkar navedenih institucij priredila dejansko stanje stereotipnim predstavam o Ciganih, ki v slovenski folklori nastopajo kol tatovi in mučitelji otrok, Hribarjeva je namreč žitev povsem deseksuali-zirala s tem, da jo je nekoliko pomladila in iz nje naredila "desetletno dekletce":
"Iz časopisov smo izvedeli za izid sojenja albanskemu Romu, ki je kupil desetletno dekletce istega rodu, ga dve leti posiljevali pretepal z električnim kablom, mu rezal kožo, ugašal na njeni cigarete..." (Hribar 1995: .16 >. Ko se je javnost vendarle sprijaznila z dejstvom, da je listi del zgodbe, kjer je govora o nasilju nad "nebogljenim otrokom", brez pravih temeljev, so kritiki začeli iskati druge razloge, s katerimi bi izpodbijali sodbo. Sodišče je bilo torej obtoženo, da je sodbo oprlo "bolj na amatersko ku lturnc>-antropološke argumente kot na na pravno-profesionalne kvalifikacije" (M. Jezernik 1995). Zanimivo in značilno je. da je v tej argumentaciji prišla do izraza nemajhna mera ksenofobije. Prvi je izrekel tako mnenje urednik Slovenskih nomc v svojem rednem uredniškem komentarju 16. novembra 1995:
"Prekrasno! Ko se bo na primer v Sloveniji, ki postaja vamo zatočišče jutrovskih etnij na pohodu na evropski zahod, nabralo dovolj ortodoksnih Ara1>cev. ne IkkIo po mariborski logiki naše sodne oblasti niti s prslom mignile, ko si l*>do muslimanski gospodje zaradi prestopkov v elnijt začeli sekati roke in rezati ušesa Demokratično bomo naravnam tudi, ko m bo kakšen na novo komponirani Slovenec v skladu Z običaji svojega matičnega ljudstva omislil harem In obrezovanje deklic, zamorske zlate rinke v nos, japonsko ]>)vij;tnje nog itd.
Kot miške bodo naša sodišča tiho tudi, ko se bodo pod Alpami razmnožili ljudožerci z otočja l'idži in Sumalre. Če bodo pojedli kakšnega svojega, ne bo ob slovenskem ustavnem spoštovanju etničnega ljudodožerstva nihče ukrepal. težka ¡xi bi bila tudi, če bi v kotlu končal kakšen Slovenček. Ljudem vendar ne moreš odrekati pravice do hrane /.../ Republika Slovenija je dežela, kjer hi oblasti dovolile. da znamenitega pesnika Rushdija došeže etnična posebnost, namreč puščica, izstreljena v Iranu," (L)auer 1995,0
Cez čas mu je pritegnil z novimi, nič manj srhljivimi primeri tudi strokovnjak s področja socialne psihologije:
"V soglasju n to logiko bi morali npr priseljenemu hindujskemu fundamenialistu dovoliti, da z umrlim soprogom sežge tudi vdovo (sati); priseljenemu islamskemu fundamenialistu dovoliti, da opravi cirkumcizijo neodrasle deklice, priseljenemu papuanskemu otočanu. ki se še zmeraj oklepa t rad k ije kanibalizma. da ubije in požre soseda, ki ne sodi k njegovemu plamenu itn., primerov je toliko, da jih ne gre naštevati." (M. Jezernik 1995) Kritiki so oporekali tudi ustreznosti uporabe ustavnega določila o nemoteči drugačnosti in kazenskopravnega instituta pravne zmote:
"Trditev je seveda grozljiva. Najprej nam pove, da je za nekatere sodnike in. kot kaže, tudi menda svetovno znane pravne strokovnjake tako imenovana etnična drugačnost nad zakonom neke suverene države, Čeprav la nemoteča etnična drugačnost kupi otroka kot kravo ali svinjo, potem pa temu otroku naredi otroka, ki je nezaželen Drugo, s čimer se nikakor ni mogoče strinjati, pa je stališče sodnika/da Ciganom, lepo zavitim v vato etnije, sploh ni treba poznati slovenskih zakonov. To, da .se jih ne držijo, je Že dolgo znano." (Bauer 19951» Nič ni pomagalo navajanje, da sodišče ni ravnalo samovoljno. kol so bili prepričani mnogi, ampak je svojo sodbo Oprlo tako na zakonodajo kot na izpoved be prič in sodnih izvedencev. Rdeča nit vseh protestov je bila, da je bilo Njegovo početje nedopustno, čeprav gre za romsko deklico in njihove običaje.
To povsem laični presoji pa hi vendar sklepali* da bi bilo treba dellkt obravnavati po zakonih države, v kateri je bil delikl z:igrešen - mučenje kot sužnje kupljene žene, v bistvu še otroka, v Sloveniji torej po slovenskih zakonih." (Loienz 1995)
"Iz pogovorov s sodniki >mve m, daje prepričan v pravilnost svoje odločitve in da je še posebej zadržan do neznosne lahkotnosti uporabe kazenskega j^rava. Po njegovem mnenju bi v demokratični državi morali tolerirati nemniečo drugačnost na tak način, da se po njej ne udriha s kazenskopravno represijo ." (Mehle 1995: -i3). Zlasti neprimerna pa se mu zdi uporaba kazenskopravne represije za zatiranje ljubezni. V odprtem pismu je 1 'i. novembra 1995 to svoje stališče izrazil z naslednjim vprašanjem predsednici vladnega l rada za žensko politiko:
"Ali res verjamete, tla je kazensko pravo na pragu 21. stoletja ustrezen instrument za zatiranje ljubezni in to samo Zato, ker nismo pripravljeni sprejeti drugačne kulture, s katero je la ljubezen prežeta?" (Dežilian 1995) Kot je povedal sodnik Defman kol gosi v mojem seminarju, je prepričan, da On ni vedel in da Mu niti ni bilo treba vedeti, da je po slovenskih zakonih prepovedano imeti spolne odnose z osebami, mlajšimi od bi let, V to, da On res ni poznal te prepovedi, tudi nihče izmed številnih kritikov ni podvomil, čeprav je na primer Njegov odvetnik v nekem intervjuju povedal, tk' laž za Cigane "ni nekaj nemoralnega, ampak je način preživetja" (Ravter 1995: 12), Lahko ugotovimo, da so si bili vsi enotni glede tega, da so norme Ciganov drugačne od norm "civilizirane skupnosti" in da jih "ne moremo presojati s svojimi merili" {Ravter 1996: 21), Sam menim drugače. Menim, da Ciganov ne gre presojati s kakimi posebnimi merili. Kajti obstoječa zakonodaja določa tudi meje svobode, zato s to I eri ran je m kršil ve ne ničimo samo kre dill i I nos t i sodsiva. marveč hkrati marginaliziramo prav kršitelja samega, ga potiskamo na rob družbe. Prav tako sem prepričan, da ni res, tla Cigani ne poznajo tistih določil pozi livne zakonodaje, ki prepc >vedujejo spolno približevanje osebam, mlajšim od M let. Da to določilo tlobro pozna|o, čeprav ga resda ne spoštujejo, se je dovolj razločno pokazalo prav v tem primeru. Namreč. Cigani ne kupujejo neveste, ampak plačajo njeno nedolžnost. Ta ni poceni, saj sla Njena starša terjala od Njega kar 50.000 DEM. V našem primeru je bil On odštel premalo. le 11.000 DEM, zaradi česar je zgodba sploh prišla v javnost. Sodišče je ugotovilo, da Ga je ovadil tast. ki se Mu je hotel maščevali zaradi prenizke odškodnine, za maščevalca pa je izbral državni represivni aparat, ki po uradtli dolžnosti v aruje svobodo in osebno integriteto posameznika in varuje spolno nedotakljivost ose!», mlajših od 14 let. Cigani svoje spi »te sicer dosledno rešujejo znotraj svoje skupnosti in. kot je povedal Njegov odvetnik, so tudi to zahtevo v nadalje-
33	GLASNIK SED 36/1996, št. 2-3

RAZGLABLJANJA
vanju rešili znotraj svojega krogu (Ravier 1995: 12).
V	presojanju Ciganov "z njihovimi merili" vidim odsev določene simbioze med .šovinizmom vladajoče kulture na eni strani in ciganske zvijačnosti na drugi strani. Šovinizem večine v Evropi že stoletja dolgo razlaga položaj Ciganov s posledico: Cigani so klateži, ker nimajo stalnega bivališča. Stalnega bivališča niso mogli imeti, ker so jih zemljiški lastniki preganjali S svojih posesti, ker so bili klateži. Ali z drugimi besedami: Cigani so cigani, ker so cigani Cigani ïprim. B.Jezemik 1979). Vendar so Cigane, kljub temu da s» jih v Evropi vneto preganjali, potrebovali kot nekakšno zrcalo. Evropejci, ki so se šteli za kulturne in civilizirane, so potrebovali nasprotje, tla so se lahko prepoznavali in potrjevali kol takšni In takšno nasprotje so med drugim našli v Ciganih, "ljudstvu svobode". Cigani pa. ki so se stoletja dolgo učili da najlaže najdejo svoj prostor pod soncem S prilagoditvijo zahtevam okolja, so prevzeli podobo, ki so jim jo vsilili od zunaj, kot nekakšno varovalno masko. Ciganska drugačnost tako ni bila nič drugega kot socialna mimikrija. Toda, če so po eni strani Cigani pod zunanjim pritiskom introjicirali vlogo Drugačnega kot element svoje identitete, je po drugi strani ta konstrukt s pig-malionsko močjo privlačil tudi Evropejce; toliko bolj. ker je bila dejansko samo podoba lastne potlačene narave (B.Jezer-nik 1994: 169).
V	teku stoletij so se Cigani navadili, tla jim prav pozicija drugačnosti omogoča preživetje, saj so si mogli dovoliti marsikatero svoboščino, ki je bila pripadnikom večine povsem nedopustna. Njihov položaj resda ni bil ne vem kako ugoden, vendar je bil razmeroma varen.
Naj naVedem primer, ki sem mu bil sam priča leta !97H, ko sem služil vojaški rok. Nekemu Ciganu je po nerodnosti padla na tla puška. Komandir čete je pripetljaj hotel izkoristiti zalo, da bi nemarneža "naučil vojaškega reda". Začel se je dreti nanj, ali sploh ve, kje je. Cigan je mirno odgovori), da ne ve. ker je nepismen Oficir, prepričan v nevednost Ciganov, se je odločil vprašati drugače: Ali veš, kako se imenuje tvoj vrhovni komandant? '¡'o je bil tedaj Tito, ki ga je poznal ves svet. A Cigan je mirno odgovoril: Ne vem, jaz sem nepismen. Odgovor je še podžgal oiicirjevo jezo. V neprikrivani želji, da ga bo zdaj pa zares privil. je vrtal dalj«; Ali veš, kako je ime tvojemu očetu? Dobil je kratek odgovor, da ne ve. Očitno prepričan, da pri Ciganih res nihče ne ve, kdo je čigav oče, je bil s takim odgovorom zadovoljen in je vprašal Pa tvoji materi? Cigan je spet mirno odgovoril, da ne ve. S tem odgovorom je bil manj zadovoljen, a ker je bil trdno odločen iti do konca, je usekal z vprašanjem: Kdo te je vzgojil? Cigan je odgovoril, da (.led. Zato je sledilo vprašanje: Kako je ime tvojemu dedu? Cigan je spet povedal, da ne ve. Oficir se je čudil: Kako ne veš!? Cigan pa mu je mirno odgovoril, da je umrl. Potem je oficir obupat in vojaške vzgoje za nemarnega Cigana je bilo s tem konec Toda. ko oficirja ni bilo več v bližini, so se vsi Cigani glasno smejali in uživali v njegovi neizmerni naivnosti.
Mariborsko sodišče je, skratka, zavzelo stališče, da mora demokratično naravnana družba varovati drugačnost Zato si velja zastaviti vprašanje, kakšno drugačnost pravzaprav varuje sodba? Poznavalec ciganskega življenja v Sloveniji Mladen Tancer je v intervjuju za 7D povedal o njihovem načinu življenja tole:
"Mnogi živijo v za naše pojmovanje primitivnih razmerah, recimo brez elektrike, v harakaii, tudi samo p< >d polivinilnm,
kot marsikje v Žahjeku in K:i niža lici Zgodaj dorastejo, pri dvanajstih ali trinajstih se tako rekoč osamosvojijo, zlasti dekleta. Zato so bile vedno težave s solo, V nižje razrede so še hodili, v višje pa ne več." (Kavier 1996: ¿1). Ta opis navajam v nekoliko skrajšani obliki zato, da bi z njim ilustriral paradoks, na katerega je opozorila že Spornen ka Hribar, da "razsodba, ki se sklicuje na varovanje multikuitumosti. samoumevno postavlja nacionalno kulturo za vrhovno vred noto in je mul tikul t urnost le njena različica" (Hribar 1995,- 36), V naši zgodbi torej ne gre zgolj za Njegovo drugačnost, temveč tudi za deklico, ki so jo Njeni starši pri dvanajstih letih prodali in ki je v tujem okolju dokončno prenehala obiskovati obvezno osnovno šolo. ne da bi social nova rs t vene institucije ali represivni aparat države zaradi tega kakorkoli ukrepali l pravičeno se je mogoče vprašali, v čigavem interesu je tole-riranje takšne drugačnosti?
Cigani nastopajo v slovenskih medijih samo kot eksces, torej samo tedaj, kadar ti nastopi potrjujejo njihova drugačnost, neslovenskost. Kot smo videli, je ta praksa tako ukoreninjena, da pogosto ne zmorejo izstopiti iz njenih okvirjev niti tisti, ki imajo za to najboljšo voljo. Njihova podoba je potemtakem stereotipna in obremenjena s predsodki o njihovi kulturni drugačnosti in manjvrednosti in je kot taka namenjena predvsem za merilo potrjevanja večvrednosti slovenske kulture, K Irdoživosti te podobe pa prispevajo po svoje tudi Cigani sami. ki skušajo podobo izkoristili sebi v pricl. saj jim to na kratek rok omogoča določene svoboščine, ki so večini družbe nedostopne, na dolgi rok pa jim nedvomne) povzroča škodo.
reference
BAUER, Marjan 1995a: Puščica. Slovenske novice Ljubljana, str. 2.
BAUER, Marjan 19951): Pritožba. Slovenske novice 269 Ljubljana, str. 2.
DEŽMAN. Zlatko 1995: Odprto pismo predsednici l.rada za žensko politiko. Delo 272. Ljubljana, str. 16.
HRIBAR, Spomenka ¡995: Brez sočutja. Mladina 49. Ljubljana, str. 36-37,
JEZERNIK, Božidar 1979: Za kulturo argumentiranja - ali zakaj so Cigani cigani? Glasnik SED 2. Ljubljana, str. 35-37, JEZERN1K. Božidar 1993: Spol in spolnost in extremis (Antropološka Študija tj nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald. Mauthausen. Raveasbriick in Auschwitz 1933/45). Borec45/l-2, Ljubljana. JEZERNIK, Mišo 1995: Vsi različni, vsi enakovredni Delo. 23. 12. 1995. Ljubljana.,str. 36-37.
KADILN1K. Hermina 1995: Ubito otroštvo. Jana 36 Ljubljana, str, 21.
LORENZ, Alenka 1995; Slovenska pravica: Romi lahko kupujejo deklice in jih mučijo! Slovenske novice 265. Ljubljana, str. 3-
MEHLE, Borut 1995: Na svoji zemlji. Mladina 4K. Ljubljana, str, 42-44.
RAVTER, Nada 1995: Bo tudi Farija predvolilna kost. 7D 49 Maribor, str. 10-12.
RAVTER, Nada 1996: Cigani, ljudje iz zadnje klopi. 7D 4 Maribor, str, 20-21.
34
GLASNIK SED 36/1996, št. 2-3
RAZGLABLJANJA
Summary
THE I .LITI.E GIRL AND THE SWARTHY BEAST Božidar Jezernik
II happened in the year 1995 lliat one of the stories in Slovenian media was not about the politics. The main role in the story was played by two Gypsies In brief, the story goes as follows: He (22 years old) had bought Her (12 years) in Kosovo and kept Her imprisoned afterwards in 1 lis poor home in Maribor (north-east Slovenia) abusing 1 ler physically and sexually. The end of the story being Her pregnancy.
The (Slovenian) public was enraged and disgusted. In an instant everybody recognised Him: a swarthy agressive man, with dark hair and dark eyes, ant I even darker soul. Almost a real beast. Which cannot he tolerated in a civilised country like .Slovenia. To court with 1 lim!
So, the Public Prosecutor brought an action against 1 lim for unlawful imprisonment, personal injuries, and having sex with a person under fourteen. Everybody knew w hat would be the sentence: 1 le would be found guilty and imprisoned, and reconciled Slovenia business as usual.
But, surprise, surprise! The court found Him "not guilty", arguing that there was no proof against I lim, except that He had sex with a person under fourteen, w hich again was to be seen as a custom with I lis ethnic group. So. the sentence which was supposed to be a happy end of a tragic story, became its climax. Loud voices protested in the media: "How was it possible!" And the judge was unanimously recognised as a second-class cultural anthropologist who lost his compass! The (real) story was not just another tragis story with humorous effects. It also raises many questions, discussed in the article, about the hierarchy of norms and values, of unharmtul otherness in the age when muliiculturaiism is becoming a norm, and of chauvinism in cultural construction of Otherness.
Nena Židov
UDK 016: 39(497.4)
fragmenti slovenske etnološke bibliografije
Slovenska etnološka bibliografija jc še dokaj nepopolna. Sestavljajo jo številni fragmenti, ki pa so tako po obsegu kol po metodoloških izhodiščih zelo različni. Doslej jc bilo objavljenih dvajset etnoloških bibliografij (v pomenu letne oziroma večletne produkcije), ki skupaj pokrivajo enaintrideset let, Poleg letnih etnoloških bibliografij nikakor niso zanemarljive tudi številne objavljene osebne (personalne) bibliografije, pa krajevne in pokrajinske bibliografije ter tematske bibliografije Nadalje gre za bibliografije sodelavcev posameznih ustanov, za bibliografiji študentskih nalog, bibliografije slovenske etnološke periodike in še bi lahko naštevali Vse te bibliografije bi bilo pri izdelavi celotne slovenske etnološke bibliografije potrebno upoštevati. Seveda pa bo potrebno upoštevati tudi bibliografije sorodnih strok. Institucij, periodike, slovensko splošno bibliografijo itd. Na tem mestu bi rada predstavila dosedanja prizadevanja, povezana z objavljanjem (letnih) slovenskih etnoloških bibliografij, bibliografij prispevkov, objavljenih v slovenski etnološki periodiki, in bibliografij nalog študentov Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo.
SLOVENSKE ETNOLOŠKE (LETNE) BIBLIOGRAFIJE
Prvi začetki slovenske etnološke bibliografije segajo v konec 19, stoletja, ko je Matija Murko na Dunaju v Zeitschrift /ur ostetreichische Volkskitnde objavil bibliografiji za leti IK94 in 1895. V isti reviji je Janko Slebinger objavil bibliografijo za obdobje od leta 1898 do 1904. Bibliografije za obdobje od leta 1929 do 1932 je v Časopisu za zgodovino in narodopisje objavil Franjo Bas. Po drugi svetovni vojni je Vilko Novak v Slovenskem etnografu objavil bibliografijo od leta 1945 do 1950. Marija jagodic (Makarovič|pa za leto 1951 z dodatki za leta 1945-1950. Kaže. da se potem nekaj časa nihče ni posebej ukvarjal z etnološko bibliografijo (vsaj objavil je ni). Naslednjih enajst letnih bibliografij, od 19i>8 do 19*78, je zbral in objavil Janez Bogataj; Bibliografije za leta 1968,1969,1970,1971, 1972 in 1973 je objavil v Glasniku Slovenskega etnografskega društva in bibliografije za leta 1974, 1975 1976, 1977 in I97H v Glasniku Slovenskega etnološkega društva.
Kratice:
-	CZN Časopis za zgodovino in narodopisje
-	GSbD = Glasnik Slovenskega etnografskega društva
-	Glasnik SKD = Glasnik slovenskega etnološkega društva
-	SE = Slovenski etnograf
-	ZOV - Zeitschrift filr osterreichische Volkskunde
GLASNIK SED 36/) 996, št. 2-3
35