NOVICE
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER J. AVGUSTA 1975
$T. 12
Občina Ilirska Bistrica
VSEBINA
- ODLOK o zazidalnem načrtu za stanovanjski predel otoka S-12 v Ilirski Bistrici
- ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi medobčinskega gasilskega sklada občin Izola, Koper in Piran.
- SKLEP o soglasju k novim cenam vode
Krajevna skupnost Hrušica
-	SKLEP o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja ceste in vaških poti v Hrušici
Občina Izola
-	ODLOK o družbeni pomoči borcem NOV
-	ODLOK o sprejemu zazidalnega načrta Ob Kosovi ulici (del zaselka Livade) v Izoli
-	PRAVILNIK za izvajanje zazidalnega načrta Ob Kosovi ulici v Izoli
Občina Koper
-	ODLOK o dopolnitvi odloka o delovnem področju in sestavi stalnih komisij in drugih organov skupščine občine Koper
-	ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Koper za leto 1974
-	ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za investicije na področju vzgoje in izobraževanja
Občina Piran
-	ODLOK o urbanističnem redu občine Piran
-	ODLOK o dopolnitvi odtoka o spremembi in preimenovanju ulic in trgov na območju mesta Piran
-	ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Piran za leto 1974
-	PRAVILNIK o oblikah in višini diužbene denarne pomoči borcem NOV
-	SKLEP o potrditvi davčnega zaključnega računa za leto 1974 in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1974
-	SKLEP o javni razgrnitvi predloga novelacije urbanističnega načrta za mesto Piran ter predloga asanacijskega načrta za mesto Piran
Občina Sežana
-	SKLEP o potrditvi zaključnega računa samoprispevka za izgradnjo otroškega vrtca v Sežani
OBČINA ILIRSKA BISTRICA
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. julija 1975 sprejela
ODLOK
O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA STANOVANJSKI PREDEL OTOKA „S-12" V ILIRSKI BISTRICI
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za stanovanjski predel otoka „S-12**, ki obsega območje med Gubčevo ulico in Tomšičevo ter cesto Postojna-Reka v Ilirski Bistrici. Zazidalni načrt za stanovanjski predel otoka „S-12" je izdelal Urbanistični zavod, Projektivni atelje v Ljubljani pod št. 1673 v aprilu 1974..
2.	člen
Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organom ter organizacijam združenega dela pri upravnem organu skupščine občine Ilirska Bistrica, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve.
4.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v skladu z določili drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju izvršni svet pri skupščini občine Ilirska Bistrica.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Medobčinskem inšpektoratu v Postojni.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 351-6/73-4/3
Ilirska Bistrica, 29. julija 1975	Predsednik
BOJAN ing. BROZINA, 1. r.
Na podlagi 11. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67), 5. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve na območju občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 14/73) in 155. Člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. julija 1975 sprejela naslednji
SKLEP
...
Komunalno-gradbenemu podjetju Ilirska Bistrica se daje soglasje k novim cenam vode in sicer:
I.	Vodovod Ilirska Bistrica
1.	veleodjem	din/m
a) Lesonit Ilirska Bistrica	1,90
b) TOK Ilirska Bistrica	1,90
c) KZ „4. junij** (mlekarna in klavnica)	1,90
d) vodovod Opatija	2,20
2. Ostalo gospodarstvo in negospodarstvo	
Ilirska Bistrica	4,00
3. Gospodinjstvo Ilirska Bistrica	2,50
4. Gospodarstvo in negospodarstvo Visoki	
Kras	7,00
5. Gospodinjstvo Visoki Kras	5,28
11. Vodovod Knežak	
- vsi porabniki brez razlike	2,50
111. Vodovod Podgraje	
- vsi porabniki brez razlike	2,50
2.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o soglasju k ceni vode (Uradne objave, št. 24/74).
3.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 38-2/75-4/6
Ilirska Bistrica, 29. julija 1975	Predsednik
BOJAN ing. BROZINA, 1. r.
114
.URADNE OBJAVE*
St. 12 — 1. avgusta IMS
KRAJEVNA SKUPNOST HRUŠJCA
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in po odločitvi delovnih ljudi in občanov vasi Hrušica na referendumu, dne 27. julija 1975, je svet krajevne skupnosti Hrušica na seji 28. julija 1975 sprejel
SKLEP
O UVEDB! SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE ASFALTIRANJA CESTE IN VAŠKIH POTI V HRUŠICI
1.
Za vas Hrušica se uvede samoprispevek v denarju in delu za sofinanciranje asfaltiranja ceste in vaških poti v Hrušici.
2.
Samoprispevek se uvaja za dobo enega leta, in sicer od I. septembra 1975 do 31. avgusta 1976.
3.
Zavezanci za samoprispevek v denarju so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče v Hrušici in ga plačujejo:
-	občani, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja po stopnji 4 % od neto osnov osebnih dohodkov oziroma nadomestil;
-	občani, ki imajo dohodke od pokojnin po stopnji 4 % od pokojnine;
občani, ki so zavezanci davka od opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti po stopnji 4 % od presežka osebnega dohodka;
-	občani, ki se ukvarjajo z vzrejo piščancev din 200 na vsakih tisoč piščancev;
-	občani, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo din 2900;
-	vsako gospodinjstvo din 1500;
-	občani, ki so lastniki avtomobilov, kombijev, traktorjev, kosilnic in vozov po:
din 1000 za kombi, din 700 za osebni avto, din 1000 za traktor, din 100 za kosilnico din 500 za vprežni voz.
Samoprispevka v denarju so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov in nagrad vajencev.
Samoprispevka v denarju so oproščeni tudi občani, ki imajo dohodke izključno iz kmetijske dejavnosti.
4.
Krajevni samoprispevek v delu je obvezen za vsa gospodinjstva, oziroma družine in znaša 80 ur, ne glede na velikost družine.
Obveznost v delu se mora opraviti tako, da bo opravljena normirana količina dela, ki je določena za delovno uro; izpolni pa se lahko tudi v denarju, in sicer po din 20 za delovno uro. Obveznost se lahko izpolni tudi v materialu ali prevozih po kriterijih, sprejetih na zboru občanov dne 4. julija 1975.
Za oprostitev krajevnega samoprispevka v delu se uporabljajo določbe 10. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in sklepi sveta krajevne skupnosti Hrušica.
5.	(
Samoprispevek zavezancev iz prve in druge alinee 3. točke tega sklepa obračunavajo, odtegujejo in nakazujejo izplačevalci ob izplačilu mesečnih osebnih dohodkov, nadomestil in pokojnin.
Samoprispevek zavezancev iz tretje, četrte, pete, šeste in sedme alinee tretje točke tega sklepa obračunava in odteguje pristojni občinski organ davčne službe.
6.
Vrednost del za asfaltiranje ceste in vaških poti v Hrušici bo znašala din 850.000, predvideni znesek, ki bo zbran s krajevnim samoprispevkom v denarju in delu pa bo znašal din 450.000.
7.
Samoprispevek se plačuje na tekoči račun krajevne skupnosti Hrušica - št. 52210-645-45681.
.8.
Za zbiranje sredstev samoprispevka je neposredno odgovoren svet krajevne skupnosti Hrušica, ki izvaja tudi nadzor nad pobiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom.
9.
Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačujejo v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljdjo za izterjavo davkov.
10.
Ob uporabi sredstev samoprispevka se sestavi zaključni račun.
11.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 1/75
Hrušica, 28. julija 1975	Predsednik sveta KS
MIRKO LJUBIC,L,.
OBČtNA MOLA
Na podlagi 111. m 245. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 11. julija 1975 sprejela	^
ODLOK
O DRUŽBENI POMOČI BORCEM NOV
1.	člen
Borcem NOV, predvojnim revolucionarjem, španskim borcem, borcem za severno mejo v letih 1918/19 in slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912/18 in njihovim diužinskim članom, ki niso materialno preskrbljeni, se lahko dodeli občinska družbena pomoč.
2.	člen
Oblike družbene pomoči po tem odloku so:
-	stalna družbena pomoč borcem NOV, predvojnim revolucionarjem, španskim borcem, borcem za severno mejo 1918/19 in slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912/18;
-	stalna družbena pomoč najožjim družinskim članom upravičencev iz prvega člena tega odloka;
-	občasne ali enkratne družbene pomoči za upravičence iz 1. člena tega odloka v primerih, ko je njim ali družini, glede na nastali položaj nujno potrebna družbena pomoč ;
-	enkratne posebne družbene pomoči osebam iz 1. člena tega odloka za okrevanje ali preventivno zdravljenje, kadar je po mnenju zdravniške komisije zdravljenje potrebno.
3.	člen
Stalno družbeno pomoč se dodeli borcem NOV, predvojnim revolucionarjem, španskim borcem, borcem za severno mejo in slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912/18, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Izola, če njihov dohodek ali skupen dohodek družine ne presega cenzusa, ki ga določi komisija za zadeve borcev NOV skupščine občine Izola, za vsako leto posebej.
4.	člen
Stalna družbena pomoč se dodeli pod enakimi pogoji tudi družinskim članom padlih ali umrlih borcev NOV iz 1. člena, če sojih bili dolžni preživljati.
Za ožje družinske člane se štejejo: žena, nepreskrbljeni otroci in posvojenci, starši in pridobitno za delo nezmožni bratje in sestre, če jih je padli ali umrli borec preživljal.
5.	člen
O dodelitvi in višini družbene pomoči sklepa komisija za zadeve borcev NOV skupščine občine Izola na sejah, po prosti presoji, ob upoštevanju predloga združenja borcev in vojaških vojnih invalidov v občini Izola ter v skladu s pravilnikom.
Vsa administrativno-tehnična opravila za komisijo opravlja upravni organ za zadeve borcev NOV skupščine občine Izola.
6.	člen
Pri odločanju o družbeni pomoči, komisija upošteva:
-	čas vstopa v NOV ali začetek aktivnega organiziranega dela, pomembnost tega dela in pomembnost časa;
-	splošno zdravstveno stanje, starost in upravičenčevo zmožnost zadelo;
-	število dmžinskih članov, kijih je dolžan borec NOV preživljati in znesek dohodkov na družinskega člana;
-	udejstvovanje v povojni socialistični graditvi.
Iste kriterije je potrebno upoštevati pri sklepanju o družbeni po* moči družinskim članom iz 1. člena tega odloka, po katerih se jun te pomoči priznavajo.
St. .12 — 1. avgusta 1975
'URADNE OBJAVE*
115
7.	člen
Višino stalne družbene pomoči določi komisija za zadeve borcev NOV skupščine občine Izola. Stalna družbena pomoč ne sme biti višja od zneska minimalnega pokojninskega prejemka zavarovanca — upokojenca, katerega objavi vsako leto skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
8.	člen
Ce se spremenijo pogoji, katere je komisija upoštevala pri dodelitvi stalne družbene pomoči, se podeljeno pomoč lahko zviša, zmanjša ali ukine.
Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne v naslednjem mesecu po nastanku spremembe, če komisija ne sklene drugače.
9.	člen
Uživalec stalne družbene pomoči lahko uveljavlja zdravstveno zavarovanje, če te pravice nima po drugih predpisih.
5.	inventarizacija,
6.	arhitektonski zazidalni načrt,
7.	geodetski zazidalni načrt,
8.	zbirna karta komunalnih naprav,
9.	višinski prikaz dostopov - južni kare,
10. višinski prikaz dostopov - severni kare,
C) Komunalne naprave - tlorisne situacije,
1.	ceste in parkirni prostori,
2.	kanalizacijsko omrežje,
3.	ureditev zelenih površin, list 1,
4.	ureditev zelenih površin, list 2,
5.	ureditev zelenih površin, list 3,
6.	vodovodno omrežje (razdelilni cevovod),
7.	nizkonapetostno omrežje - trasni načrt,
8.	javna razsvetljava,
9.	krajevno telefonsko omrežje.
10.	člen
Upravni organ skupščine občine Izola, pristojen za zadeve borcev NOV izda po predhodnem sklepu komisije iz 5. člena tega odloka, odločbo o družbeni denarni pomoči, zoper katero je dopustna pritožba na komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov v SR Sloveniji.
11.	Člen
Finančna sredstva za realizacijo družbenih denarnih pomoči upravičencem po tem odloku, zagotavlja skupščina občine Izola vsakoletno v proračunu.
12.	člen
Način in postopek za dodelitev družbenih pomoči in višino, določi natančnejše komisija za zadeve borcev NOV skupščine občine Izola v pravilniku in v skladu s tem odlokom.
Pravilnik iz prejšnjega odstavka sprejme komisija in je veljaven, ko ga potrdi skupščina občine Izola.
13.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o dodelitvi družbene denarne pomoči bivšim udeležencem NOV, predvojnim revolucionarjem in njihovim družinskim članom (Uradne objave, št. 18/71).
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 191-26/75
Izola, 11. julija 1975	Predsednik
JOŽE BOLJE, l.r.
Na podlagi 11., 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 245. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. julija 1975 sprejela
ODLOK
O SPREJEMU ZAZIDALNEGA NAČRTA OB KOSOV! UHCI (DEL ZASELKA LIVADE) V IZOU
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt ,Ob Kosovi ulici v Izoli (del-zaselka Livade), ki ga je izdeta) INVEST-BIRO Koper pod štev. 74-2! v avgustu !974. teta po naročilu Sptošnega gradbenega podjetja ..STAVBENIK" Koper.
2.	čten
Zazidalni načrt predvideva gradnjo 16 stanovanjskih btokov s pri padajočimi komunalnimi objekti na naslednjih parcelah. 845/1, 850/2, 1551, 1304 (del), 756/3 (del), 844 (del), 843/1, 9331/2 843/2, 843/7, 843/3, 9575, 9575/2, 831/1 (del), 843/5, 831/15 in 842.
3.	člen
Zazidalni načrt obsega:
A)	Programski del zazidalnega načrta,
B)	Arhitektonski del zazidalnega načrta,
1.	tehnično poročilo,
2.	pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta,
3.	teritorialni okvir,
4.	geodetski načrt obstoječega stanja,
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
S sprejetjem tega odloka preneha veljati odlok o potrditvi zazidalnega načrta „Ob Kosovi ulici" (del zaselka Livade), Uradne objave, št. 1/68 in odlok o uskladitvi in popravku zazidalnega načrta stanovanjske izgradnje ob Kosovi ulici v Izoli (del zaselka Livade) Uradne objave, št. 10/74.
St.: 350-12/74
Izola, 11. julija 1975	Predsednik
JOŽE BOLJE, 1. r.
Na podlagi 3. člena odloka o sprejemu zazidalnega načrta „Ob Kosovi ulici" v Izoli (del zaselka Livade) in 245. člena Statuta občine Izola je skupščina občine Izola na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 11. julija 1975 sprejela
PRAVILNIK
ZA IZVAJANJE ZAZIDALNEGA NACRtA OB KOSOVI ULICI V
IZOLI
I)	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	Določbe tega pravilnika veljajo za območje, ki ga zajema zazidava „Ob Kosovi ulici", Invest-Biro Koper, 74-21, avgust 1974.
2.	Vsi objekti na tem območju morajo biti locirani kot je prikazano v priloženem tehničnem delu zazidalnega načrta.
II)	NAMENSKA IZRABA POVRŠIN
3.	Kompleks zazidave „Ob Kosovi ulici" je namenskb določen za stanovanjske objekte, dostopne ceste, parkirne prostore, peš poti, transformatorsko postajo, zelenice in otroška igrišča ter objekte osnovne preskrbe in se v druge namene ne sme uporabljati.
4.	Postavitev drugih objektov-(pomožnih, garaž itd.) ni dovoljeno.
5.	Površine, ki so določene za otroška igrišča se ne smejo zmanjšati.
6.	Gabaritni podatki so v načrtu določeni. Dovoljena so le minimalna odstopanja, ki jih zahteva tehnologija gradnje objektov. (Odstopanja od teh podatkov niso dopustna.)
7.	'Interni prometni sistem mora omogočiti varen in pregleden transport.
Zato ne sme biti na priključkih in križiščih vizualnih ovir (kioski, reklamni panoji, visoko grmičevje itd.)
8.	V pritličnih prostorih objektov 4 in 5 oziroma 12 in 13 morajo biti urejeni prostori za osnovno preskrbo.
111)	OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN PROSTORA
9.	Objekti so štiri nadstropni. Objekti, označeni s št. 4, 5, 12 in 13 so delno podkleteni.
10.	Objekt TP Izola XI je tipski, betonski, izvedba BM Maribor.
11.	Izgled objektov se mora prilagoditi ambientu s primorsko arhitekturo.
Fasade morajo biti estetsko in funkcionalno oblikovane.
116
»URADNE OBJAVE«
Št. 12—1. avgusta 1975
12.	Strehe objektov morajo biti dvokapne, kritine so iahko korci ali „tegole".
13.	Barve objektov se morajo določiti na podlagi barvne študije celotnega kompleksa.
14.	Manjši oporni zidovi pri zunanji ureditvi (ob izstopih iz objektov proti otroškim igriščem) so lahko iz naravnega kamna, ali iz vidnega betona z obdelano vidno stopnjo (profiliranje).
15.	Cestišča so asfaltirana, parkirne površine ob cestah so betonske. Obdelava betona mora biti taka, da je vidna struktura podobna kulir-obdelavi, fuge pa morajo oblikovati prostor potreben enemu vozilu (2,30 x 5,09 m). Možne so tudi drugačne variante obdelave, npr. betonski raster na travnati podlagi, upoštevajoč da cena za kv. m površine bistveno ne odstopa od cene asfaltne površine.
Za postavitev prometnih znakov in označb na cestišču mora biti izdelan prometni projekt po določilih 77. člena pravilnika o prometnih znakih in o znakih, ki jih udeležencem v cestnem prometu dajejo pooblaščene osebe (Uradni list SFRJ, št. 20/75).
16.	Pešpoti in pločniki so asfaltirani, krajša prečkanja zelenic so lokacijsko določena, tlakovana so s kulir ploščicami. Diferenčne stopnice na nekaterih dostopih iz objektov in otroških igrišč so izvedene s kulir ploščami in morajo biti opremljene z rampo za otroške vozičke. Pred izvedbo zunanje ureditve morajo biti izdelani detajlni projekti in dostavljeni v potrditev pristojnemu organu.
17.	Ozelenitev se mora izvršiti v skladu s projektom ureditve zelenih površin. Zaradi potrebne kvalitete, je potrebno da ozelenitvena dela izvede strokovna delovna organizacija. Za vzdrževanje zelenih površin v garantni dobi in pozneje, veljajo navodila podana v tehničnem poročilu** načrta zelenih površin.
18.	Elektro in PTT omrežje je izvesti v kabelski izvedbi.
19.	Javna razsvetljava je kandelaberska.
20.	Zagotoviti je treba odvod meteornih in fekalnih voda^
Maščobne vode je speljati skozi lovilce maščob.
Kanalizacijo je speljati preko mestnega sistema v čistilno napravo.
Greznice niso dovoljene.
IV)	OSTALE DOLOČBE
21.	Investicijsko tehnično dokumentacijo za objekte je izdelati v skladu s tem pravilnikom in odločbo o lokaciji.
22.	Izvajanje tega pravilnika nadzoruje urbanistična inšpekcija obalnega sveta Koper, kršitelje se kaznuje po določbah zakona o urbanističnem planiranju.
23.	S sprejemom tega pravilnik preneha veljati pravilnik, ki je bil sestavni del načrta za isto območje, sprejet leta 1968.
' St.: 350-12/74
Izola, 11. julija 1975	Predsednik
JOŽE BOLJE, I. r.
0BČ!MA KOPER
Na podlagi 239. in 263. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 18. julija 1975 sprejela
ODLOK
O DOPOLNITVI ODLOKA O DELOVNEM PODROČJU IN SESTAVI STALNIH KOMISIJ IN DRUGIH ORGANOV SKUPŠČINE
OBČINE KOPER
1.	člen
Za prvim odstavkom 4. člena odloka o delovnem področju in sestavi stalnih komi sij in drugih organov skupščine občine Koper (Uradne objave, št. 17/74) se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
„Komisija določa voljenim in imenovanim funkcionarjem, delegatom in drugim članom delovnih teles občinske skupščine osebne dohodke, nagrade in druge prejemke skladno z družbenim dogovorom in drugimi predpisi.**
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah
Št.: 020-39/74
Koper, 18. julija 1975	Predsednik
MARIO ABRAM, 1. r.
Na podlagi 35. ,in 44. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 240. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. julija 1975 sprejela
w	'	'.s-	. J (	-	.	,	;
ODLOK
O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE KOPER ZA LETO 1974
1. člen
Potrdi se zaključni račun proračuna občine Koper za leto 1974,
ki vsebuje:	dinarjev
1. Skupaj dohodki po bilanci proračuna od tega:	43,068.080
a)	izvirni dohodki b)	posojilo iz stalnega rezervnega	40,253.980
sklada c) presežek sredstev po zaključnem	1,600.000
računu proračuna za leto 1973	1,214.100
2.	Skupaj razporeditev dohodkov po bilanci proračuna 3.	Razlika med skupnimi dohodki in skupno razpore-	42,585.466
ditvijo dohodkov po bilanci proračuna	482.514
2.	člen
Razlika med skupnimi dohodki in skupno razporeditvijo dohodkov po bilanci proračuna iz 1. člena tega odloka se prenese kot dohodek proračuna v leto 1975.
3.	člen
Potrdi se zaključni račun rezervnega sklada in sredstev za odškodnino nacionalizirane imovine občine Koper za leto 1974.
Izvršitev dohodkov in izdatkov teh skladov oz. sredstev znaša:
Rezervni sklad	dinarjev
Dohodki	1,802.267
Izdatki	^	1,800.000
Presežek dohodkov	2.267
Sredstva za odškodnino nacionalizirane	
imovine:	
Dohodki	1,236.467,05
Izdatki	1,191.218,50
Presežek dohodkov	45.248,55
4. člen
Presežek dohodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 2.267,00 dinarjev se prenese kot dohodek tega sklada v leto 1975.
Presežek dohodkov po zaključnem računu sredstev za odškodnino nacionalizirane imovine v znesku 45.248,55 dinarjev se prenese kot dohodek teh sredstev v leto 1975.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 400-24/75
Koper, 18. julija 1975	Predsednik
MARIO ABRAM. 1. r.
Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 240. člena stauta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. julija 1975 sprejela
ODLOK
O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O USTANOVITVI SKLADA ZA INVESTICIJE NA PODROČJU VZGOJE IN 1ZOBRA
ZEVANJA
1.	člen
Odlok o ustanovitvi sklada za investicije na področju vzgoje in izobraževanja (Uradne objave št. 14/67 in 19/70) preneha veljati.
2.	člen
Aktiva in pasiva ter pravice in obveznosti se prenesejo na Izobraževalno skupnost občine Koper.
Št. 12 — 1. avgusta 1975
»URADNE OBJAVE*
117
*
3.	člen
S prenosom sredstev in virov sredstev na izobraževalno skupnost, preneha delo upravnega odbora sklada.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 402-16/75
Koper, 18. julija 1975	Predsednik
MARIO ABRAM, i.r.
Na podlagt 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 30/74), 240. člena statuta občine Koper ter v soglasju s skupščino občme Izola št. 021-4/75 z dne 11. 7. 1975 in skupščino občine Piran št. 022-5/75 z dne 17. 3. 1975 je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skup-nostidne 18. julija 1975 sprejela.
ODLOK
O PRENEHANJU VELJAVNOST! ODLOKA O USTANOVITVI MEDOBČINSKEGA GASILSKEGA SKLADA OBČIN IZOLA,
KOPER IN PIRAN
l.člen
Odlok o ustanovitvi medobčinskega gasilskega sklada občin Izola, Koper in Piran (Uradni glasnik, št. 7/65) preneha veljati.
2.	člen
Aktiva in pasiva ter pravice in obveznosti se prenesejo na obalno požarno skupnost.
3.	člen
S prenosom sredstev in virov sredstev na obalno požarno skupnost preneha delo upravnega odbora sklada.
4.člen
Ta odlok začne veljati osni dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 022-2/75
Koper, 18. julija 1975	Predsednik
MARIO ABRAM, I.r.
OBčtMA HRAM
Na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Lradni list SRS, št. 16/67) in 245. člena statuta občine Piran, je skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 14. 7. 1975 sprejela
ODLOK
O URBANISTIČNEM REDU OBČINE PIRAN
.	l.člen
Sprejme se urbanistični red občine Piran.
Z urbanističnim redom se urejajo vsa naselja in območja v občini Piran, razen naselij in območij, ki se urejajo z urbanističnim načrtom.	'
V	naseljih, ki so pomembnejša za ohranitev pokrajinskih in naravnih lepot ter kulturnih spomenikov, ali so v bližini ureditvenega območja in regionalnih infrastrukturnih objektov ter rezervatov, so določeni načini urejanja in asanacije naselij, komunalno opremljanje in zazidalni pogoji v grafičnih in tekstualnih prilogah, ki so sestavni del tega odloka in jih je izdelal „Invest biro * Koper pod št. 70-135 februarja 1974.
Pri gradnjah in adaptacijah v naseljih, za katera veljajo določbe tega odloka, se morajo poleg določb urbanističnega reda upoštevati še določbe urbanističnega programa ter elementi regionalnega prostorskega plana.
Organ, ki izdaja dovoljenja za graditev po določbah tega odloka, mora pred vsakim pomembnejšim posegom dobiti mnenje organa ustrezne krajevne skupnosti.
2.	člen
V	naseljih, ki se po določbah prejšnjega člena urejajo z urbanističnim redom, je dovoljena graditev in adaptacije.
-	stanovanjskih hiš in kmečkih gospodarskih poslopij,
-	objektov za lokalno gospodarsko dejavnost,
-	objektov družbenega pomena,
-	komunalnega omrežja in naprav,
-	pomožnih objektov po odloku o določitvi pomožnih objektov (Uradne objave, št. 2/73).
Graditev teh objektov se sme dovoljevati le znotraj meje strnjenega naselja z izjemo objektov, ki praviloma potekajo izven meje strnjenega naselja t.j. ceste, daljnovodi, tt vodi, vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter pokopališča in se izvajajo po izdelani investicijsko-tehnični dokumentaciji.
Izjemoma se sme v utemeljenih primerih, s privolitvijo izvršnega sveta občinske skupščine in po predhodnem soglasju pristojne krajevne skupnosti dovoliti graditev objektov tudi izven strnjenega naselja oziroma s tem dokumentom določene meje naselja, vendar le na zemljiščih, ki so za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, za razvoj turizma in ohranitev pokrajinskih ter naravnih lepot manj pomembna in ležijo izven koridorjev komunikacijskih in komunalnih objektov in naprav.
Graditev družbenih stanovanjskih hiš, glede na določbe prejšnjega odstavka, je možna le na podlagi lokacijske dokumentacije za izgradnjo skupine objektov, s tem, da število teh objektov pravilom^ ne sme biti manjše od 20.
3.	čbn
Za graditev novih objektov in za adaptacije, s katerimi se spreminja zunanjost, velikost ali namen objekta, veljajo naslednji pogoji:
-	dovoljena je graditev pritličnih, visokopritličnih in enonadstropnih objektov, pri čemer se mora upoštevati osnovni koncept zazidave naselja, glede gabarita, tlorisne zasnove in zunanjega oblikovanja;
-	pri odmikih od obstoječih objektov drugih lastnikov naj se upošteva vaška zasnova. Odstopanje od osnovne sheme se dopušča le, v kolikor s tem niso okrnjene ambientaine karakteristike in pogledi:
-	pri zunanjem oblikovanju objektov je potrebno posvetiti posebno pozornost oblikovanju vhodov in oken. ki morajo biti v skladu s tradicijo oziroma morajo dopolnjevati s sodobnim oblikovanim izrazom in konstruktivnimi elementi, obstoječo oblikovno usklajenost;
-	strehe morajo biti (praviloma dvokapnice) z enotnim naklonom kot pri obstoječih objektih in krite s korci;
-	objekti morajo biti gabaritno usklajeni, da se ohrani gabaritna enotnost naselja;
-	večji gradbeni objekt znotraj strnjene vaške aglomeracije mora biti oblikovan tako, da daje vtis členitve v mikrolokacijski strukturi;
-	adaptacije objektov, ki nimajo spomeniške ali ambientaine vrednosti, se lahko izvršijo pod istimi pogoji kot veljajo za novogradnje;
-	dovoljene so spremembe funkcij obstoječih objektov, če je nova funkcija obstoječega objekta v skladu z urbanističnim programom ali določili iz tekstualnega dela urbanističnega reda;
-	v naseljih, kjer obstaja ali se zgradi javna kanalizacija, je investitor dolžan priključiti objekt na kanalizacijsko omrežje. V naseljih, ki nimajo kanalizacijskega omrežja, je investitor dolžan speljati fekalne odplake v greznice, ki morajo biti urejene po veljavnih higienskih ali sanitarno-tehničnih predpisih, vendar tako, da je kasneje možno izvesti priključek na javno kanalizacijo. Če organ sanitarne inšpekcije ne določi drugače, morajo biti greznice odmaknjene najmanj 5 m, gnojniki pri gospodarskih poslopjih pa najmanj 10 m od stanovanjskega objekta oziroma, da odplake ne morejo onesnažiti okolice ali talnih voda, iz katerih se črpa pitna voda. Na kraškem terenu je prepovedano odvajati odplake v ponikalnice;
-	v naseljih, kjer obstaja ali se zgradi javni vodovod, je investitor dolžan priključiti objekt na vodovodno omrežje. Če naselje nima vodovodnega omrežja, mora investitor zgraditi hišno kapnico, vodnjak ali zajetje v skladu s sanitarnimi predpisi. Če so dani pogoji, sije potrebno prizadevati, da se zgradijo vodnjaki oziroma zajetja za več stanovanjskih objektov skupaj, praviloma na najbolj ugodni koti terena;
-	vsa naselja so elektrificirana in je investitor dolžan priključiti objekt na javno omrežje;
-	graditev smetiščnih jam je dovoljena v naseljih, katera mmajo organiziranega javnega odvoza odpadkov;
-r vsaka zgradba mora imeti zagotovljen dostop na javno pot. Pri lokaciji objekta si je potrebno prizadevati, da sc predvidijo za več objektov skupni priključki na javne ceste ali javne pon.
118
»URADNE OBJAVE«
Št. 12—1. avgusta 1975
-	ob dokončanju objekta mora investitor obvezno izvršiti zunanjo ureditev kot je določeno v gradbenem dovoljenju;
-	ograje je dovoljeno postaviti tako, da nista ovirana promet in
preglednost cest.	,
4.	člen
Za graditev družinskih stanovanjskih hiš, kmečkih gospodarskih poslopij in pomožnih objektov se ugotavljajo oziroma določajo lokacijski pogoji in zahteve neposredno v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
Investitor mora predložiti zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja dokazilo v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi.
Za graditev drugih objektov mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje.	5 člen
Da se zagotovi varstvo značilnosti pokrajine, urbanističnih ambien-tov, etnografskih znamenitosti ter kulturnih spomenikov, se razglašajo za zavarovana območja:
-	ruralna spomeniška območja;
-	arheološka območja;
-	površine in objekti, ki so zavarovani po posebnih predpisih (kmetijske in gozdne površine, rezervati za potek komunikacij in komunalnega omrežja ter naprav).
Opis zavarovanih območij iz prejšnjega odstavka, prva in druga alinea ter režimi varovanja teh območij in posameznih spomenikov, je vsebovan v elaboratu Medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo Piran, ki je sestavni del urbanističnega reda občine Piran. Površine m objekti, ki so zavarovani po posebnih predpisih pa so opisani in grafično prikazani v tem dokumentu.
Za graditev in adaptacijo objektov ter za druge posege, ki vplivajo na spremembo prostora v naseljih Padna in Raven, izda pristojni zavod za spomeniško varstvo osnovne smernice za oblikovanje elementov zaščitnega objekta, ambienta in silhuete.
6.	člen
Urbanistični red predvideva to ureditev komunikacijskega in komunalnega omrežja in naprav:
-	rekonstrukcijo in modernizacijo ceste Raven-Nova vas-kri-žišče pri Šmarju z odcepom za Padno;
-	dopolnitev tt omrežja s predvidenim tt kabelskim vodom do naselij Padna in Raven;
-	izgradnjo višinskega vodovoda in
-	izgradnjo in ureditev kanalizacijskega omrežja.
7.	člen
Graditev objektov ni dovoljena:
-	v rezervatu magistralne ceste;
-	v rezervatih elektroenergetskih koridorjev in komunalnih naprav in objektov;
-	na površinah, ki so razglašene za zavarovane površine po posebnih predpisih;
-	na drugih površinah, ki za določen namen po urbanističnem
redu niso zazidljive.	_ .
'	8. člen
Sprejeti urbanistični red mora občinska skupščina po potrebi, najmanj pa vsakih pet let, pregledati in uskladiti s spremenjenimi splošnimi družbenimi potrebami in koristmi.
9.	člen
Ne glede na določbe tega odloka, lahko izvršni svet občinske skupščine, dovoli graditev objektov, ki so za gospodarstvo občine pomembni, tudi na zavarovanih površinah, vendar le na površinah, ki ležijo izven koridorjev komunikacijskih in komunalnih objektov in naprav.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St. 350-4/69-75
Piran, 14. julija 1975	Predsednik
IVAN BAZEC.l. r.
Na podlagi 7. člena zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS. št. 10/48, 8/49 in 20/50), 6. člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list LRS, št. 35/59) ter 252. in 255. člena statuta občine Piran je skupščine občine Piran na seji zbora krajevnih skupnosti in
skupščine samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti z ločenim glasovanjem dne 14. julija 1975 sprejela
ODLOK
O DOPOLNITVI ODLOKA O SPREMEMBI IN PREIMENOVANJU ULIC IN TRGOV NA OBMOČJU MESTA PIRAN
1.	člen
K 2. členu odloka o spremembi in preimenovanju ulic in trgov na območju mesta Piran (Uradni vestnik, št. 57/56 in Uradne objave, št. 6/73) se doda nova točka:
75. REGENTOVA ULICA,
ki teče od hiše Razgled št. 28 jugovzhodno do stikališča z ulico Ladjedelniška reber.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St. 015-5/73-75
Piran, 14. julija 1975	Predsednik
KARLO MARSEL, 1. r.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 246. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. julija 1975 z ločenim glasovanjem sprejela
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE PIRAN ZA
LETO 1974
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Piran za leto 1974, katerega sestavni del so zaključni računi posebnih računov in zaključni računi rezervnega sklada.
2.	člen
1.	Zaključni račun proračuna občine Piran izkazuje:
-	dohodke
-	razporejene dohodke: od tega:
-	razporejene v rezervni sklad
-	presežek dohodkov
;	4
19,659.205.70
19,356.111,90
196.592.05
303.093,80
2.	Zaključni račun posebnega računa za financiranje investicij v šolstvu, prosveti in kulturi in za izgradnjo objektov za vzgojo mladine občine Piran izkazuje:
-	dohodke	2,620.495,50
-	izdatke	2,620.495,50
-presežek dohodkov nad izdatki	.
3.	Zaključni račun posebnega računa za vzdrževanje obale in luke občine Piran izkazuje:
-	dohodke	962.963,50
-	izdatke	742.936,55
-	presežek dohodkov nad	izdatki	2 20.026,95
4.	Zaključni račun rezervnega sklada občine Piran izkazuje:
-	dohodke	1,243.292,45
-	izdatke
-	presežek dohodkov nad izdatki	1,243.292,45
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki proračuna občine Piran za leto 1974 v znesku 303.093,80 din se prenese na posebni račun občine Piran za intervencije v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti.
4.	člen
Presežki dohodkov nad izdatki posebnih računov iz 2. in 3. točke 2. člena tega odloka se prenesejo kot dohodki teh računov za leto
Presežek d.h.dk.v nad izdatki rezervnega sklada občine Piran v 'znesku 1 243.292,45 dm se prenese kot dohodek rezervnega sklada za leto 1975.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 400-30/73-75 Datum: 14. julija 1975
Predsednik
____________ IVAN BAŽEC,!. r.
Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 246. člena statuta občine Piran je Skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. julija 1975 z ločenim glasovanjem sprejela
SKLEP
O POTRDITVI DAVČNEGA ZAKLJUČNEGA RAČUNA ZA LETO 1974 IN ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRISPEVKA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV ZA LETO 1974
1.
Potrdita se davčni zaključni račun za leto 1974 in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1974.
2.
a) Davčni zaključni račun izkazuje:
-	obremenitve
-	plačila
-	odpisi
-	zaostanek 31. 12. 1974
\
dinarjev
14.622.096,35
12.882.912,00
183.031,35
1.596.153,00
b) Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov izkazuje:	\
dinarjev
-	obremenitve	442.038,80
-	plačila	367.136,90
-odpisi	^	11.192,35
-	zaostanek 31. 12.	1974	63.709,55
3.
Zaključna računa obsegata: bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in predplačil zavezancev.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 191-2/72-75
Piran, 14. julija 1975	Predsednik
IVAN BAŽEC, 1. r.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 245. člena statuta občine Piran, je skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 14. 7. 1975 sprejela naslednji
SKLEP
1.
Javno se razgrne predlog novelacije urbanističnega načrta za mesto Piran št. 71-7 ter predlog asanacijskega načrta za mesto Piran št. 70-140, ki ju je izdelal Invest biro Koper v maju 1975.
2.
Razgrnitev se objavi v Uradnih objavah in traja od 1. 8. 1975 do 30. 9. 1975.
3.
Predlog novelacije urbanističnega načrta se razgrne v avli upravne zgradbe skupščine občine Piran ter v prostorih krajevnih skupnosti Portorož, Lucija, Strunjan in Sečovlje.
Predlog asanacijskega načrta za mesto Piran se razgrne v avli upravne zgradbe skupščine občine Piran, kjer je možen ogled predloga obeh dokumentov vsak delavnik razen sobote od 6. do 14. ure, ob sredah pa tudi od 14. do 16. ure.
Pojasnila glede obeh dokumentov bodo dajali strokovni delavci v avli upravne zgradbe skupščine občine Piran vsako sredo od 14. do 16. ure in na organiziranih zborih občanov in delovnih ljudi.
4.	^
Na razgrnjena predloga novelacije urbanističnega načrta za mesto Piran in asanacijskega načrta za mesto Piran lahko dajo OZD, TOZD in občani ustne ali pismene pripombe.
5.
Ta sklep velja takoj.
$t.: 350-5/68-75
Piran, 14.ju!ija 1975	Predsednik
IVAN BAŽEC, L r.
Na podlagi 112. in v zvezi z 278. in 269. členom statuta občine Piran ter 12. členom odloka o družbeni pomoči borcem NOV (Uradne objave, št. 1/75) je komisija za zadeve borcev in invalidov NOV skupščine občine Piran na seji dne 6. decembra sprejela
PRAVILNIK
O OBLIKAH IN VIŠINI DRUŽBENE DENARNE POMOČI BORCEM NOV
1.	člen
Višina in oblika družbene denarne pomoči se določata na osnovi odloka o družbeni skrbi za borce po kriterijih tega pravilnika.
2.	člen
Oblike družbene denarne pomoči so:
Stalna družbena pomoč, pomoč za Šolanje, občasna in enkratna.
3.	člen
Stalna družbena pomoč se lahko dodeli:
1.	Borcem in aktivistom NOV od leta 1941/42, če skupni dohodek na družinskega člana ne presega - 1.200 dinarjev.
2.	Borcem in aktivistom NOV od leta 1943, če skupni dohodek na družinskega člana ne presega - 1.100 dinarjev.
3.	Borcem in aktivistom NOV od leta 14/45, če skupni dohodek
na družinskega člana ne presega — 1.000 dinarjev.
4.	Stalna družbena pomoč se lahko dodeli borcem in aktivistom NOV, ne glede na skupni dohodek, če nimajo lastnih dohodkov, so pa bili v oboroženih enotah NOV in POJ, ilegalci ali pa so aktivno in organizirano delali.
Merilo za stalno družbeno pomoč je minimalna pokojnina zavaro-vanca-upokojenca, ki se določi za vsako leto posebej v SRS.
Stalna družbena pomoč ne sme biti nižja od mesečne pokojnine kmeta v SRS.
4.	člen
Stalna družbena pomoč se lahko dodeli:
-	ožjim družinskim članom, upravičencem iz 4. člena odloka,
-	udeležencem NOV, ki imajo priznano posebno dobo v enkratnem štetju, vendar se dodeljena družbena pomoč zmanjša za 25 %,
-	borcem in aktivistom NOV, ki nimajo priznane posebne dobe, vendar je splošno znano, da so bili borci ali aktivisti, niso pa uveljavljali te dobe.
5.	člen
Stalna družbena pomoč se lahko odobri družinskemu članu padlega oziroma umrlega borca NOV iz 4. člena odloka ob naslednjih pogojih :	^
-	če bi pokojni borec izpolnjeval pogoje za dodelitev družbene pomoči po odloku,
-	če je družinski član stalno, začasno, delno ali popolnoma nesposoben za pridobitno delo in nima denarnih sredstev za primemo preživljanje,
-	če je družinski član živel v skupnem gospodinjstvu s pokojnim borcem NOV.
120
»URADNE OBJAVE«
Št. 12—1. avgusta 197K
6. člen
Družbena denarna pomoč za šolanje se lahko dodeli otrokom borcev in aktivistom NOV, ki se šolajo, pod pogojem, da uspešno oprav-
ljajo učne obveznosti.
Družbena pomoč za šolanje otrok ne sme biti višja:	dinarjev
a - za	šolanje v občini do	300
b - za	šolanje na obali do	400
c - za	šolanje v drugih krajih	do	800
7.	člen
Mesečni dohodek se ugotovi tako, da se letni katastrski znesek dohodka iz preteklega leta pomnoži, s faktorjem 4 za HI. davčni okoliš, s faktorjem 2 za davčni okoliš IV.a in IV.b ter brez faktorja za IV. okoliš. K temu znesku se prištejejo še dohodki iz delovnega razmerja in druge dohodke gospodinjstva.
8.	člen
Občasna ali enkratna družbena pomoč se lahko dodeli upravičencu iz 1. člena odloka, ki družbeno pomoč nujno potrebuje zaradi bolezni, nezgode ali smrti v družini ali drugih podobnih okoliščin. Enkratna družbena pomoč se lahko dodeli udeležencem NOV tudi za okrevanje, preventivno zdravljenje in oddih, če niso upravičeni po drugih predpisih.
Enkratna družbena pomoč ne sme biti višja od dvakratne minimalne pokojnine zavarovanca - upokojenca v SRS.
9.	člen
Višino cenzusa za pridobitev družbene pomoči po tem pravilniku določi vsako leto posebej komisija.
10.	člen
Ta pravilnik začne veljati oani dan po óbjavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
$t.:191-!/75
Piran, 6. decembra 1974	Predsednica komisije
DAVORINA PUNTAR, I. r.
OBčtMA SEŽAMA
Na podlagi 14. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št 3/73) in 181. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji družbenopolitičnega zbora dne 10. julija 1975, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 11. julija 1975 sprejela naslednji
SKLEP
L
Sprejme se zaključni račun samoprispevka za izgradnjo otroškega vrtca v Sežani, katerega dohodki znašajo 2,837.042,05 dinarjev in izdatki 2,155.929,60 dinarja.
2.
Preostali znesek 681.112,45 dinarja se uporabi za dokončanje izgradnje otroškega vrtca v Sežani, in sicer:
-	za odkup zemljišča, ki po lokacijski dokumentaciji pripada vrtcu, to je tisti del na katerem stoji zgradba zasebnega lastnika. Odkupi naj se obstoječa zgradba in zemljišče na katerem stavba stoji,
-	za odkup zemljišča na zahodni strani obstoječe zgradbe, ki je bilo naknadno dodeljeno vrtcu z zazidalnim načrtom,
-	za dokončanje zunanje ureditve, ki je,po dokumentaciji (načrtu) predvidena,
-	za nabavo opreme, ki je bila v prvi fazi predvidena in ni bila & nabavljena,
-	za soudeležbo pri dozidavi novih učilnic, ki so vrtcu nujno potrebne.
3.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah.
St.: 014-1/71-4
Sežana, 11. julij 1975
Predsednik BORIS BERNETIC, L r.