N«jvffčji rioTonfa duwiA V Zdiuženik državah V«tia ta na leto • • • $6.00 GLAS NARODA Hm largest Slovenian Daily cd the United Sta tot. lisi slovenskih delavcevvAmerikL Ismedeveryday except Sundajt and legal Holidays. 75,000 Readers.v TELEFON: OHelsca 3—1242 Enter«! u Second Class Matter September 21, 1903, at the Poet Offloe at Hew York, N. Y„ aider Act of Congress of March 3, 1879. TELE70H: OHelsea S-424! No. 235. — Stev. 235. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 7, 1937—ČETRTEK, 7. OKTOBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. AMERIKA POLZI JAPONSKO PRELOMA POGODB Mussolini ne bo odpoklical prostovoljcev VLADA ZDRUŽENIH DRŽAV SE JE V TEM POGLEDU POSTAVILA NA STALIŠČE LIGE NARODOV Državni department 4*e sklicuje na predsednikov govor, ki ga je imel slednji v Chic&gu. — Ofici-jelna Amerika je v sedanjem konfliktu Japonsko prvič p3 imenu imenovala. — Drzen japonski napad pri Šanghaju se je izjalovil. — Zračni napad odbit. WASHINGTON, D. C., 6. oktobra. — Vlada Združenih držav je danes formalno obtožila Japonsko, da je s svojim početjem prekršila pogodbo. S tem se je ameriška vlada postavila na stali-see Lige narodov, katera si prizadeva napraviti mir na Dalj nem iztoku. Kmalu zatem ko je Liga narodov obsodila japonski napad na Kitajsko ter sklicala konferenco zastopnikov devetih držav, ki so pogodbo podpisale, je izjavil državni department: — Glede tega vprašanja (japonskega kršenja pogodbe) se a-meriška vlada povsem strinja s stališčem Lige narodov. Ta izjava državnega departmenta je v neposredni zvezi z govorom, ki ga je imel predsednik F. D. Roosevelt včeraj v Chicagu. Kot znano, je pred-rednik priporočal mednarodno akcijo za obnovitev pravičnosti in morale po svetu. Zaenkrat se še ne ve, če se bodo Združene države udeležile konference devetih držav, ki so dne t), februarja 1922 podpisale pogodbo, kakšne politike se je treba posluževati z oziroma na kitajsko vprašanje. SANGHAJ, Kitajska, 6. oktobra. — Ker Japonci celih devet dni niso mogli zavzeti kitajskih postojank na severni železniški postaji v Šanghaju, so včeraj na tem kraju izvedli drzen napad. Za mrežo artilerijskega in zračnega ognja so se Japonci vrgli na kitajske zakope severno od mednarodne naselbine na meji Capeja. Žareč ogenj strojnic je sprejel napadalce, pa jih ni ustavil. Oni, ki to še ostali živi v tem ognju, so se vrgli na Kitajce za vrečami peska. Kitajci pa so vse napadalce poklali z bajoneti. Nad 50 Japoncev je bilo vjetih, ostali pa so se morali umakniti. Med tem bojem pa so bojne ladje na reki Vang-pu sipale šrapnele na Capej. Na celi fronti je prišlo na več krajih do bojev z bajoneti, toda bojna Črta je ostala neizpremenjena. Boji so se razvili v tekmo med japonskimi letalci in kitajskimi strojnicami, čijih postojanke so močno zavarovane v duplinah iz cementa. Japonci so proti večeru priznali, da je bilo njihovo prodiranje okoli Capeja vstavljeno. Kitajci so v mestu zabarikadirani po ozkih ulicah za vrečami peska in za bodečo žico. Na mnogih krajih s te ob sovražni črti oddaljeni komaj 10 jardov. -1 Vi Pantheon gledališču so Japonci zabarikadirani za zadnjimi, Kitajci pa za prednjimi vrati. Najuspešnejše japonsko orožje pa so aeroplani, katerih postojanke se nahajajo samo nekaj milj za fronto. Popoldne so japonski letalci bombardirali velike tovarne v Putungu na drugi strani reke Vangpu. Japonci so tudi bombardirali Kanton, toda so bili pregnani s proti zračnimi topovi. Na severu se je vršila krvava bitka v provinci .^antung okoli mesta Tehčova. Kitajci so se morali umakniti in Japonci prodirajo proti Cinanu, glavnemu mestu province, Sest japonskih aeroplanov je napadlo Nanking in vrglo 12 bomb, slednjič pa so jih pregnali pro-tizračni topovi in zasledovalni aeroplani. ZMAGA C. 1.0. KANDIDATOV V DETROIT, MICH. Delavski kandidat b o skušal priti v županski urad. — Pet občinskih mož. DETROIT, Mifli., 6. okt. — Pri primarnih volitvah so zmu-gali delavski kandidati, člani C.I.O., nad svojimi nasprotniki z veliko večino. A ko se bo tudi pri novem-berskih volitvah delavstvo za vedlo svoje dolžnosti, bo imel Detroit župana in pet občinskih svetovalcev iz vrst C. I. O. Bivšega župana Johna W Smitha j«1 podpiralo pri primarnih volitvah članstvo Delavske Federacije, toda možak je daleč zaostal za svojimi tekmeci. Sedanji župan je odločno iz javil, da ne 1k» več kandidiral. Voditelji United Automobile Workers, organizacije, ki je priključena Lewisovemu odboru, so ponosni na svoje usjiehe in imajo dovolj vzroka za to. Nova unija je izboljšala gospodarski položaj avtnili delavcev, po volitvah bo pa imelo delavstvo s'voje može tudi v občinskem odboru, kar je silne važnosti za tako veliko indu-strijalno mesto kakor je Detroit. ŠTRAJK GLOBOKO POD ZEMLJO i V rovu bodo ostali, dokler kompanija ne ugodi njihovim zahtevam. Hrano bodo nemoteno dobivali. Pozor j LANSFORI), Pa., (i. okt.— Majnerji, ki so zaposleni na 8. nadstropju rudnika Coaldale Colleiryu, so zastavkali v glo-bočini 1350 čevljev pod zemljo. Majnerji sr niso mogli sporazumeti z Lehigh Navigatitj". and Coal Company glede plače v tem rovu ter je 44 rudarjev odložilo pike in lopate. Iz rova so sporočili, da bodo ostali v rovu, dokler družba ne ustreže njihovi zahtevi. Delavski posredovalec družbe E. G. Evans je rekel, da družba ne bo branila donašati stavkajočim rudarjem hrane. Ta stavka ne zadene 1200 .drugih rudarjev, ki so zaposleni pri isti družbi, j Krajevni predsednik United •Mine Workers of America, II. Brown, je rekel, da ga je pre jmogarska družba obvestila, Or« bo. ako pride do splošne stav ke, zaprl vse svoje rove do maja, 1938, ko poteče pogodba, po kateri so njeni rudniki obratovani. Naročnikom naznanjamo, da smo prenehali pošiljati potrdila za poslano naročnino. To delo nam povzroča velike stroške... Denar, ki ga izdamo v to svrho bomo uporabili za izboljšanje lista. — Zadostuje naj potrdilo poleg naslova na listu — do katerega dne, meseca in leta je naročnina plačana. — Uprava. ZDAJ JE CELO SVOJEGA SINA POSLAL NAD REPUBLIKANCE GREEN ZOPET NAPADA LEWISA Lewis baje hoče postati predsednik Združenih držav. — Konvencija delavske federacije. ŽUPNIK COUGHUN BO ZOPET GOVORIL DETROIT, Mich., (i. okt. — Župnik Charles E. Coughlin bo 81. oktobra zopet pričel s svojimi govori po radiju. Coughlin je rekel, da mu je skof Moonev dovolil imeti govore o političnih in gospodarskih vprašanjih, da pa mora prej Vsebino svojih govorov škofu predložiti. Včeraj se je Coughlin zoptl znesel nad predsednikom F. P Roose vel torn, ko je rekel, da jc predsednik pokazal veliko uneumnost", ko jo Hugona L. Blaeka imenoval za Člana najvišjega sodišča. UČITELJSKA STAVKA NA POLJSKEM ZVEZNI USLUŽBENCI V UNIJI WASHINGTON, I). 0., tf. okt. — Okoli 7000 uslužbencev v uradih zvezne vlade se je pridružilo k • United Federal Workers of America uniji, ki pripada k CIO. Kot pravijo u nijski uradniki, se bo uniji pridružilo še več tisoč uslužbencev v zveznih uradih. Ta unija hoče |>od s'voje okrilje združiti vse uslužbence v zveznih n-radih. DENVER, Colo., 5. okt. -Predsednik ameriške delavske federacije William Green je v svojem govoru na 57. letni konvenciji zatrjeval, da je CIO jedro politične organizacije, či-je namen je Johna L. Lewis.-i postaviti za predsednika Zdr. držav. "Poživljam ameriški narod in ameriške organizirane delavce, da izbirajo med ne.-ebič-no, pametno delavsko politiko in med politiko, katero vodi sebična častihlepnost, ki pa je obsojena na razpad," je rekel Green. To je bil že drugi govor, v katerem je Green napadal Lc-vvisa in njegov odpor za industrijsko organizacijo. Green je tndi pozival delegate, da podpirajo njegov predlog, da delavska federacija zbere velik sklad, s katerim bo mogoče za-treti CIO. LONDON, Anglija, 6. oktobra. — Dobro poučeni italijanski listi zatrjujejo, da bo Mussolini zavrnil angleško-francosko povabilo na konferenco treh držav glede španske državljanske vojne in bo evropski položaj vsled tega še bolj zamotan. Mussolini proučuje povabilo, čegar namen je pridobiti diktatorja, da iz Španske odpokliče vse italijanske "prostovoljce". :j VARŠAVA. Poljska, 5., o k V. Izmed 4,000,000 učencev n:-Poljskem ima HO odstotkov počitnice, ker so ljudskošolski u-| čitelji zastavkali. Učitelji so j zastavkali, ker je vlada posta* .vila komisarja za .učiteljsko j zvezo, ki baje zasleduje komunistične cilje. j Varšavska policija je v nedeljo preiskala hišo, v kateri se nahaja urad učiteljske zveze ter je izgnala 1000 učiteljev. Ti učitel ji so v pondeljek prikorakali pred hišo umrlega marša la Pilsudskega in so položili na hišni prag venec. POLJSKA GROFICA V0-HUNKA BERLIN, Nemčija. 5. okt. — Poljska grofica Borgi.ja Wielopska, ki prihaja iz visoke poljske plemenitaške družine, se nahaja pod obdolžbo vohunstva v Moabit kaznilnici v Ber linu. Grofica je pogosto obiskala Nemčijo ter je šla v treh kratkih presledkih na francosko Rl-vijero, vsled česar so postal; Nemci na njo pozorni. Na Re-vijeri se je sestajala z visokimi francoskimi častniki, katerim je izdajala nemške vojaške tajnosti. FRANCOSKI VOHUN OBSOJEN NANCY, Francija, (j. okt.— Mlad francoski vojak je bil obsojen na 20 let ječe. ker je Nemčiji prodal vojaške tajno sti, po prestani kazni pa bo izgnan za liadaljnih 20 let. Obsojeni vojak je 22 let stari Paul Gebus, ki je oženje n in oče dveh otrok. Gebus je bil rojen v Strass-bnrgu in je služil v 155. polku na sloviti francoski Maginoto\ i obrambni črti. Gebus pa je naenkrat izginil in ž njim ste iz ginili dVe zelo važni vojaški listini, katere je v Nemčiji prodal. Po svoji vrnitvi iz Nem-čije je bil Gebus prijet. UGLIONARJI NISO VIDELI MUSSOUNUA RIM, Italija, 5. oktobra. — na počitnicah na deželi, da se 600 ameriških legijonarjev. ki po "napornem" obisku v Nera- so prinesli s seboj tudi ameri- _„„. , . XT , , _ 1 ,. . . . , A , , ci]i razvedri. Nek zastopnik skega aligatorja, je hotelo ob- . , . , iskati ministrskega predsedni- vnanJeS* nrada je legjonarjei* ka Benita Mussolinija, toda ga lzrazi1 Mussohmjevo obžalova-niso videli. II duce se nahaja nje, da jih ni mogel sprejeti. Angleško - francoska nota je Mussoliniju zapretila, da bo Francija odprla svojo mejo zi pošiljanje'vojakov in munieije španskim republikancem, ako italijanski vojaki niso odpoklicani. Kaj namerava Mussolini storiti. je razvidno iz članka v listu "Popolo d'Italia", ki pravi, da je italijanski posalnik v jondonu Dino Grandi angleškemu vnanjemu ministru Anthony Edenu rekel, da taka konferenca ni primerna. Grandi je Edemi tudi povedal, da njegova vlada vstraja pri tem, da naj nevmeševalni odbor razpravlja o tem vpraša nju. Vzrok za to stališče Italije je, da je Nemčija, ki je prijateljica Italije, članica nevmeše-valnega odbora. Politični krogi se nagibljejo k mnenju, da bo Italija zahtevala, da je tudi Nemčija zastopana na tej konferenci. S tem bi Italija in Nemčija postavili skupno fronto proti I Angliji in Franciji v boju za di-plomatično kontrolo nad zem-ljepisno strategično važno, politično pa slabotno Španija. Diplomatski krogi so mnenja, da bo Italija v nekaj dneh odgovorila na angleško-francosko noto. RIM. Italija, l>. oktobra. Fašisti priznavajo, da je Mussolini je v sin. 20 let stari Bruno Mussolini s "cvetom" italijanskih bombnih letalcev kot pilot v službi španske fašistične armade. Mussolinijev sin, ki je prišel na Špansko s "23 najboljšimi i-talijanskimi letalci, je vodii svoj prvi zračni napad nad Va-leneijo, glavno mesto španske republikanske vlade. Ta škadron ima najboljše i-talijanske aeroplane in med letalci so tudi nekateri, ki so z maršalom Balbom poleteli čez Atlantik na svetovno razstavo v Chicago. Aeroplani so odleteli z Mon-tecelio letališča pri Rimu, so se vstavili na Sardiniji, nato pa >o odleteli na Špansko, kjer so stopili v službo generala Franca. katerega smatra Mussolini za načelnika prave vlade na Španskem. S tem, da je Mussolini dovolil svojemu sinu, da se bori na stra ni generala Frailca, je pokazal, da na vsak način hoče, da general Franco zmaga. Neko poročilo iz Sicilije tiiui naznanja, ila je odpotoval nov oddelek italijanskih "prosto voljcev" na Špansko. Fašistični krogi zagotavlja jo, da se general Franco pripravlja na veliko ofenzivo, katero bo pričel 18. oktobra, ko bo dobil dovolj pomoči iz Italije. Bruno Mussolini je izboren letalec, ki se je posebno odlikoval v abesinski vojni ter je pogosto vodil Svoj bombni ae-roplan nad Addis Ababa ter je bil za to odlikovan. Mussolinijev letalski škadron je nastanjen na letališču blizu Sevilje, od koder ni daleč do Madrida in Valencije, MADRID, Španska, 5. okt. — Vladne čete se vedno bolj zožujejo okoli močnih fašističnih postojank pri Cerro Blanco ob robu Usere, južno od M a drida. Včeraj so republikanci zasedli 65 hiš ob vznožju hriba ter tudi del hriba. Zelo važno pri tem prodiranj« .P, fla republikanci zadevajo le na majhen odpor. Po>e)>-no malo so se fašisti branili pO hišah ter so se umaknili, ko so videli, da republikanci prihajajo. Toda hriba Cerro Blanco ne bo mogoče tako lahko zavzeti, kajti fašisti ga bodo trdovratno branili. JI END AYE, Francija, 5. okt. — Fašisti počasi prodirajo v gosti megli, ki visi nad astur-skimi hribi, želeč izpolniti povelje generala Franca: "Gijon mora biti zavzet". Dež in sneg podpirata astur-ske bran i tel je Gijona, ki zadnja večja vladna postojanka na severu. Kampanja generala Franca je postala dirka z zimo. Armada generala Miguela Arande je zasedla goro Mulle-cino in več asturskih postojank v Sierra Runsion. Vsled hudega deževja so pod vodo cele pokrajine na ara-gonski fronti v vzhodni Španski. Na tej fronti so bili boj: samo na fronti pri Jaci. kjer bo republikanci bombardira-i železnico Teruel-Saragossa. V Madridu so fašisti zopet bombardirali dolenji del mesta. V Valenciji pospravljajo razvaline, katere je povzročilo najmanj 100 bomb, ki mo jih vrgli fašistični letalci v nedeljo. Najmanj 100 oseb je bilo ubitih, mno£Q več j>a ranjenili, --"S .-KI- : " O L'A 8 V A ROD A" New York, Thureday, October 7, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.S:A. "Glas Naroda" (A Oorporatt«) Owned and PwWhhKI Wf VL0VEN1C PUBLISHING OOMPANT Frank Sakser, President 1. Lapaht, Bee. oC the corporation and addraaaM of above officer«: ef Haniattaa, ItovM^m "SLAB NARODI" < Vales at tka rnpli) |T«7 Say Inwt Bondaji and HoUdaji H ealo lato rdja at Ameriko 1» ■a pal lata .. la fetrt late £a New Tork m ealo lete JTjOO Za pol leta........................ffcH Za inoseaftro aa eelo lato ...... $7.00 Za pol late....................HUSO Advertisement on favlef brM podplat la oaebnoatl ae na prioMaJeJo. Denar naj aa blaforoll Milled po llonaj Order. Pri apremembl kraja naročnikov, proalmo, da aa Ml prejinje MvallHe namanl. da btoeje najdeno naslovnika. Snbarrlpdon Yearly 18.00 "Glae Naroda" lahaja eaakd daa nedelj tal praanlkov "ALAS NARODA", ti« W. 1Mb Street. New Yatfc. H. f. Telephone: CHelsea 3—1242 GREENOVA "STRATEGIJA" , So nikdar ni William Green igral tako žalostne vloge k. t jo igra na sedanji konvenciji Ameriške Delavske Federacije v Denverju, Colo. Najprej je izjavil, ede. Za zal>elo je še rekel, da veruje v vlado večine ter očital Lewisu, da se poslužuje diktatorskih metod. Ta Greenorv nastop nam pokaže v jasni luči vzroke, ki so dc vedli do ustanovitve C. I. O. Lewis in njegovi tovariši, ki so sedaj v Odboru za industrija! no organizacijo, so že več let zagovarjali načrt, da je tjreba organizirati veleindustrije na temelju industrijalnegu unionizma ter so pri tem puščali starim strokovnim unijam njihovo pot. V teh prizadevanjih so jih pa ovirali ljudje kot so na-primer Tracy, Wharton in Hutcheson, ki se poslužujejo Win. Greeua za ščit in trobilo. Delavstvo je pa začelo spoznavati in ceriti Lewi sova priporočila. Najprej so se pridružili C. I. O. premogarji, za njimi pa izdelovalci oblek. Naenkrat je ameriški delavsko gibanje oživelo. Lewi sov odbor je dosegel silne uspehe v avtni industriji, ki je ni mogla Delavska Federacija nikdar organizirati; v industriji jekla, ki je bila tudi vedno izven delokroga Federacije, ter a* raznih drugih velikih in majhnih industrijah. Mr. Green, ki se boji za svoj prestol in za svoje kraljestvo, pravi, da bo ustanovil v teh industrijah svoje konkurenčne unije. Istočasno pa dolži Lewisa in njegov odber "konkurence" in "dvojnega" unionizma. Ako bi C. I. O. in Delavska Federacija delovala roko v roki, bi delavstvu zajamčila prosperiteto s tem, da bi zaščitila nakupno silo najbolj revnih slojev. To pa ne gre Greenu v glavo, ker se je zaklel, da mora vzeti vso moč in oblast najbolj naprednemu krilu ameriškega delavskega gibanja. ZVONENJE BEEZ ZVONOV. Muenohenski livar zvonov Obeascher, ki je pred kratkim vlil med drugim zvon za pokopališče padlih vojakov v Tolminu, je izumil z dvema mladima elektrotehnikoma napravo, ki zvoni brez zvonov. Pri tej iznajdbi, ki jo je dal že (patentirati, gre v glavnem za dve pet milimetrov debeli kovinski palčici, ki gibljeta pod električnim tokom nekakšen kembelj. Zvok se prenaša e-lektrično preko lesenih zvočnih omaric do ^vončnika. Priprava, ki ima vsega skupaj za 2 kg kovine, lahko nadomesti 235 stotov težak zvon. = Pod vaško lipo. Fiče kakor misli 7&AKX KE&2E Ameriške sodnjje in njihova pravica. I. med tem, le plače porotnikov so ostale enake. Sodniki dobivajo po kakih petnajst tisoč na leto, razni po-Sam ne vem, kje in kako so magači okoli njih-tudi ne tako me dobili. Pomislite: New York ima skoro osem milijonov ljudi in mnogo jih je, ki žive tukaj, odkar so 'bili rojeni. Jaz sem pa uradna tukaj le tri leta, a sem 'bil že kli-can na poroto. Uradno — pravim, zakaj v resnici sem tukaj štiri leta, ampak z enim letom je tako^kakor pri tistem Hrvatu, ko so ga vprašali, koliko je star. "Dvajset bi bil," pravi, "ampak eno leto ne šteje." V-Zakaj ne?" "Ker sem bil bolan." V New Yorku imajo namreč postavo, da mora biti vsak volivec najmanj eno leto tukaj, predno ga vpišejo kot polno-krvnega državljana. A ne samo to. V zakonu je tudi pisa- malo. Mislim, da je najnižji toliko plačan na dan, kakor tri. je porotniki skropaj. Oni prehajajo svobodno sem in t je, porotnik pa se ne sme ganiti nikamor. Ena vrata so brez klu-ke. Tista odpirajo s posebnim roke. Tudi od drugega ni dosti ostalo, vsaj na prvotnem prostoru ne. Tako se torej lunča v Ameriki, če prideš v tak distrikt, katkor so v New Yorku. Bil sem kmalu klican na razpravo in so me po kratkem izpraševanju potrdili. Kakšen je bil slučaj? Neki taksi je zadel drugega avtomobilista, ko je o-bračal. Ne dosti. Kara je bila nekoliko zbunčena in skupne škode za dva desetaka. Ampak niso tožili za karo. Kaj iše. V kari je bil voznik in še nekdo ž njim. Voznik je trdil, da je bil poškodovan. Čudno se nam je zdelo, kako je bilo to mogoče, zakaj poškodba kare je bila jako majhna. Ampak voznik je tožil, pa je ključem in samo tedaj, kadar__ gre kaka skupina v "sodno sobo)^^ In kdo je bil tarvoznik? Neki ali pa domov. Druga vrata drže (v sodno dvorano, koder je po en sodnik in kakih pol ducata nastavljencev. Ampak pisano je na njih, da se jih ne sme odpirati. Od časa do časa se pokaže med vrati kaka uradna šarža, ki kliče imena. Sest jih gre v drugo soibo, »koder prideta navadno oba odvetnika in povesta na kratko slučaj, za kaj se gre. no, da mora vsak volivec znati,Kdor ima kake zveze ali kaj pisati in brati. Zastonj sem do- drugega, kakor tudi, če koga KORISTEN NASVET ZA JESEN IN ZIMO: PIJTE TRINERJEVO ANGELICA TONICO Za odpravo želodčnih neredov. Pri vseh lekarnarjih. Jugo Slovanska K at. Jednota a etotaj ln itaje •ioreiAka Momente In platoje ode ali amrtL Ima 188 Dam v obeh Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev GLAVNI URAD J. 8. K. J„ t: ELY, MINNESOTA povedoval tisti komisiji, da samo pišem skoro vse življenje, da sem bil izdajatelj in urednik. Vse ni pomagalo, zakaj v Ameriki je tako: zakon je zakon. In če je zakon oslat, se mora človek ukloniti, da postane osel, samo da ga izpolnuje. Dali so mi torej neko listino in so me poslali miljo daleč v neko ljudsko šolo. Za mizo je sedela priletna učiteljica, zraven mene pa iše trije enako nesrečni kandidatje. Dobiii smo neka vprašanja, ki so se glasila nekako tako: "Dan je bel, noč je črna. Odgovori na vprašanje: kakšen je dan in .kakšna je noč?" Jaz sem učiteljici pravil, da se mi zdi to neumno, ona pa je dokazovala, da je to izpolnjeva. nje zakona, kateremu se moramo vsi pokoriti. Ko sem se vrnil s podpisom, da sem izkušnjo zmagoslavno prestal, so me vpisali v volivne listine. Pred nekaj tetini pa prejmem prvo vabilo, da se naj zglasim tedaj in tedaj v nekem uradni. Uradnik mi je pravil kakor navita gramofonska plošča o dolžnostih dobrega državljana, jaz sem pa ves ta čas gledal skozi okna na trate pred mestno hišo, koder je po klopeh sedelo vsepolno revežev — brez dela in največkrat tudi brez doma. Ker >mo bili trije klicani od naše hiše, se nismo mogli zma-zati vsi. In tako je prišla čast name. Niso .ne djali med veliko poroto in tudi ne med kriminalno. Prišel sem na najnižjo sodnijo, koder smo imeli slučaje do tisoč dolarjev in ne več. Bil sem že poprej na poroti po drugih državah in zanimalo me je, kako ravnajo s porotnik: v New Yorku. In prišel sem do sklepa, da je v Chicagu, Cle-velandu ali v New Yorku vso ena figa. Natrpali so nas v sobo kakih poldrugi sto, četud' ni bilo več sedežev kako sedemdeset. Kakorhitro si v porotni sobi je tako s tabo, kakor pri voja kih v starem kraju. Ko so ga preoblekli v vojaško cunje, ga je včasih kdo vprašal:: "No, kaj si ti zdaj?" "Človek, kakor sem bil." "Ti nisi človek, in tudi vojak ne, ampak en p rek vat regrat. To je kar si." Kakor živali v ozki kletki posedajo porotniki, vstajajo, zro skozi okno. Eni poizkušajo tudi kaj brati. A kar ne gre. Od devete zjutraj pa do štirih popoldne opravljaš dolžnosti dobrega državljana za ceno treh dolarjev na dan. Da, tri dolarje, to je vse, kar plačajo. Tako je bil mend^i pred petdesetimi leti, pred sto ali pred pol-dmgi sta. Vbe je napredovali pozna, ga od vržejo in pokličejo novega. Če sta oba odvetnika zadovoljna s porotniki, gredo Italjan, tukaj šestnajst let, enajst let državljan in voznik avtomobila. Angleščine zna samo "šur" in "olrajt", pa vozi s karo po New Yorku. Ima tolmača, s katerim se pa menda tudi ne razumeta popolnoma. Vsaj njegov Qjivetnifk je rekel, da je on sam rojen Italijan, pa da ne razume svojega sorojaka skoro nič. Nehote sem se domislil na naše ljube brate Hrvate, ki hočejo biti Hrvatje in zopet Hrvatje in nič drugega ne. Mi lepo nazaj v hlev, iz katerega Slovenci imamo baje čisto svoj so prišli in čakajo, dokler ne pride tisti slučaj na vrsto. Ure gredo počasi, da se ti zdi jezik, enako Srbi, Ličani, Ist-rani, Dalmatinci in sam ne vem, kdo Se. Če bi Italijani šli po vsak dan en teden. Človek na-,istpm receptu, bi bilo v blaženi pravi kaiko poznanje s tem ali Italii; vsaj tri ducate narodov. Odškodnine nismo mogli dovoliti nobene, ker nismo mogli verjeti, da bi bil kdo poškodovan, četudi je bilo mnenje vseh porotnikov tako, da bi bili rajši razsodili v prid vozniku, kakor pa v prid taksiju. In posebno še, ko je voznik taksija pričal, da je moral skoro bežati, ker sta ga hotela ta dva pre-tepsti. Navajam ta slučaj, ker je značilen, kako se drugi narodi uče angleščine. In pa: na kaj lahko vse naletiš v velikem New Yorku. Ljudje brez vsakega znanja jezika vozijo po mestu. Kako naj čitajo razna navodila za avtomobile, katera najdeš na vsakem vogalu ? onim — a kaj, ko se nikomur ne ljubi govoriti. Vsak samo misli in študira, kako bi poprej prišel ven. Opoldne je dobro uro prostega. Ljudje se porazgube po bližnjih restavracijah. Po večini so kafeterije — to je: da si moraš iti sam iskat vso jed, ne-sti si jo na mizo, pripraviti žlice, vilice, nože — izkratka: vse, če 'hočeš jesti. Je zanimiv tak restavrant, tipično ameriški. Jed je zložena pred tabo, potem pa vzameš, kar poželiš. Vse gre dobro, če si dnevni obiskovalec tam. Potem veš kaj in kako. Drugače si pa revež. Ljudi, da se vse tare, drug drugemu .je napoti. Z veliko težavo dobiš juho, potem pa vost je ta: država New York je vpeljala za porotnike tudi ženske. Prejšni teden so povečini posedale in poslušale, ker jih še niso klicali. Ta teden pa so začeli prvi dan tako, da so odbrali pet moških in eno žensko. Drugi dan — ko sem jaz odšel domov, so bile pa že po dve ženski in le štirje moški. Ker je svet dandanes hudo h slabenu nagnjen, moram kon-statirati takoj, da so ženske imeli zaprte v posebni sobi. Ampak že prvi dan so vzdignile precej prahu, ker ni bilo po stenah ogledal. Vsaj veste da ne gre nobena ženska pred člove ka, če si ne nasuje po nosil nekaj bele moke. In v New Yorku imamo še poseben vzrok za to. Kolikor sem mogel pregledati mimogrede, je bila večina Abrahomovega rodu z nosovi, za katere bi ne bil prevelik tisti čopič, s katerim so belili v starem kraju hiše. Medtem ko smo bili moški precej celotna grupa, je bilo pri ženskah nekoliko drugače. Tam so bile namreč dve grupi. Ena se je privalila, drugo je pa prinesla sapa. Bil sem čisto pripravljen, da bom moral celih štirinajst dni sedeti na poroti Rečem pa vam: nikdo ni rad, pa če dela kje ali nikjer Zakaj po veliki večini obstoji ta služba iz — čakanja. Bil sem prijetno presenečen, ko ko so mi rekli v začetku drugega tedna, da grem lahko domov. Vendar pa nisem odšel s takim veseljem, da bi se reklo: navdušen sem bil. In vzrok je ta, ker je zop» t ena postojanka — padla. Odkar stoji država New York, je bila ta sicer slaibo plačana služba tako iz-klju čno za moške, kakor je ba* bicna samo za ženske. Kakor na druga polja, so prišle tudi na tega. Prvi dan je po ena izmed šestih, drugi dan po dve — kako je bilo tretji in četrti dan, tega ne vem. Vem pa eno: kamor se ženska vsede, tam obsedi. In tisti, ki se umika, je vselej moški. Peter • • Zgaga PISMO Pozdravljen Jože: Sem bil že žalosten, da Ti ne bo treba tega pisma pisati, kajti odkar sva si meseca junija segla na parniku v roko, pa do zadnjega četrtka, ni bilo o Tebi nobenega glasu. — Takoj, ko pridem na Vrhniko. Ti pišem, — si mi zatrjeval, — pa so potekli tedni ii. meseci, jaz sem pa čakal in čakal. Ferjan in drugi so me spraševali, kaj je s Teboj, pa jim nisem vedel odgovora. Bal sem se že. da si se na vzel navade svojega soimenjaka — Jožeta iz Most pri Ljubljani, -Ki je natančno šest mesecev pc. atentatu v "Glasu Naroda" konštatiral, da so zarotniki ubili v Marseju jugoslovanskega kralja. Ko se je bil na desnici potolkel, nam je še istega dne i desnico sporočil, kaj se je '.godilo, zdaj, ko je menda zdrav in skoro na poti v Ameriko pa — "ne zine nič, ne sliši nič kot bil bi mrtva stvar." Sicer Ti pa oprostim. Jože. ter se mi zdi, kako je bilo prve tedne po povratku. Prijatelji so Te oblegali. Resnični prijatelji in ljudje, k> Ti hočejo biti prijatelji. I n Ti bodo, dokler jim boš dajal Kaj hočemo, je že tako na svetu. Ko je bil rajni Benedik zadnjič v starem kraju, je imel več žlahte kot je ima bivši nemški kajzer. Ob njegovem odhodu se je zbralo v oštariji pri Joštarju v Kranju štiriinšest- Zanimiv je še en slučaj. Tr-drgneš taco po železnih tračni-j govec Abraham je kupil od cah, da prideš še do kaj dm-! Izaka petsto metrov blaga pod gega. Recimo, da si tako sre- pogojem, da se ga ne more vr-čen, da dobiš vse, kar si hotel., niti, razven, če ni za prodajo. Potem se začne nov problem. Obupno se oziraš nad jodjo, kje je kaj prostorček pri mizah. Aha, tam nekdo vstaja. Hajdi pogumno naprej. Začne se takoj dvojni problem: če gledaš na j^d, da rešiš v^aj nekaj od vsega, kar si nabral, ne vidiš ljudi. Vsak čas se kdo zaleti v te in pri vsakem takem spopadu gre nekaj juhe preko. Premeniš svoj manever in držiš krepko taco z vso menažo. Iščeš, kod je največ prostora, da prideš do mize. Dobro je to za tiste, ki so vajeni. Kdor r)a ne "kelnari" vsak dan, mu živ krst ne more zameriti, če ne ve, kdaj se roka poniža ali poviša pod taco. Že si skoro na svojem cilju. A vrag je prinesel od druge strani nekoga, ki se ti vsede baš t je, koder je počivali tvoje oči ves Čas, odkar si naložil svojo menažo. Vroče postane človeku in najrajši 'bi izpustil vse skupaj na tla, plačal in odšel. Ampak s tem še zmiraj ne iboš vkrotil lakote. Pogreva te ipolahko in marsikatera uide človeku, — taka, da si navsezadnje vesel, da te nikdo ne razume. Nekdo vidi moj položaj, pa me potraplja po rami: "Here Mister!" Ne samo, da sem ga lepo pogledal, objel bi ga bil iz same hvaležnosti. Ko sedem končno, je bilo v skledi za juho še natančno za dve žlici gostega. Redko je bilo že vso po taci, spojilo se je s kavo in se ma-jestetično prelivalo od desne aa levo, kakor «6 manevrirale Mi, porotniki naj določimo, ali je bilo blago tako, da se je lahko prodajalo ali ne. Smešno, kaj? Privlekli so dve veliki bali blaga, ki je imelo tukaj pa tam precej lukenj. Abraham je trdil, da ne more rabiti blago, da zanj sploh ni porabno za prodajo, ker reže le velike kose za suknje. Izak je pa trdil, da je vse blago poraJb-no, če za drugega ne, pa za majhne oblekice pri "dalicah." Sodniku se je menda vse to tudi zdelo smešno in je rekel: "Pojdite v posebno sobo in pogovorite se brez mene. Kaj bom sedel tukaj, kakor nabasan koruzni mož, ko jaz ne razsodim ničesar, ampak porota." Odvetnika sta privolila v to. In potem smo imeli v drugi sobi razgovor tako, kakor doma v kuhinji, kadar pride kaj več ljudi. Po pararnem pregovarjanju so oglasovali porotniki, da je bila kupčija veljavna in da je blago za prodajo. Jaz sem glasoval proti in tudi vstrajal pri tem.* Moje stališče je bilo to: da je blaigo sposobno za prodajo, ampak ne za tega trgovca, ki specijalizira v večjih merah. Imamo eno postavo v New Yorku od zadnjega septembra, da ni treba v takih sluča jih soglasnega sklepa porote, ampak je dovolj, če odglasuje deset od dvanajstih porotnikov, ako jih je samo šest, pa velja mnenje petiih. •Za to navadno poroto te kličejo za dva tedna. Prišla pa je novost, vsled katere so nas v začetku dragega tedna precej poslali domov. In ta no- leset Benedikov — vsa žlahta Za prvi teden so jih pokli-'do petega kolena. Vsi so ga poznali, on pa nikogar ne. Vprašaš, kaj je novega v Ameriki. NiČ novega. Kakor vsako leto. se bo kmalu pričel veselični bumstadra, ki bo trajala takole do maja. Potem pa pikniki, saj veš. cali šestdeset na poroto. Pivi dan so bile samo za poizkušajo. Ta se je baje po mnenju sodnikov tako dobro obnesla, da so že drugi dan napredovale za sto odstotkov. Vprašal sem soseda, ki je rekel, da je bil prvi dan na poroti z eno žensko. j Zdaj bo treba nekaj vina na-"Kako je bilo" je ponovil in.prešati. Grozdja je, da je joj. malo počakal. "Meni se ni do-j Odprava prohibicije nam je v Padlo.' .New Yorku vrnila pijačo — ne "Zakaj ne?" pripoveduje so-\Ja vina. Vino, ki ga prodajah sed na drugi strani. |po državnih in postavili što-"Eno smo imeli, pa je govo-jreh, se zdi, da je iz pocukrane rila za vseh nas pet." jcikorije narejeno. Bo torej tre- 'Ker ste bili preleni, da bi ba malo napregati. tudi vi odpirali usta," se oglasi nekdo izmed posliuševalcev, katerega simpatije so bile brez dvoma v drugi sobi. Vesel sem bil, ko sem se vračal v lepem jesenskem dnevu proti domu. To veselje pa ie A. , kalila zavest, da sem bil prvič . 81 pa °naka " v življenju "ablegan" in to od|oba sta stoP™eentna. Nekaj Ti pa rečem, Jože: boljšega zastopnika v Wauke-gann nisi mogel priporočiti kot je Varšek. Če zameriš ali ne — bolj natančen je kot si bil Ti. Že vsaj s tinto piše, Ti si pa s plajbesom čečkaL V točnosti in — žensk. NOVICE S CALUMETA. V avtomobilski nesreči v Calumetu, Mich., sta se hudo poškodovala Frank Vertin in Peter Kosovec. To bi bilo toraj vse, kar se tiče slovensko-ameriških novic. Drugo pa tako ali tako v listu čitaš. Torej praviš, da se ne boš več vrnil. Potemtakem se res ne bova več videla, izvzemši, če pridem jaz tja pogledat. Vi- Bivši Cahimetčan George no trdiš, da je dobro, in če so Benčič, je bil zadnje dni pred'Lojzke, Tončke, Johance, Pep-sodiščem v Detroitu spoznan |ce in iMicke že vsaj napol tako za krivega soudeležbe pri ne-.brhke kakor so Ančke na foto kem bančnem ropu in zdaj ča-lgrafiji, ki si mi jo poslal, bi se ka.na obsodbo. Slovenski pcflicist v Clalu-metu, John Horvat, je imel v oskrbi razstavo raznega orožja ki je bilo« zaplenjeno tatovom in roparjem, toda razstavo so obiskali tudi roparji in odnesli dva revolverja in strojno puško. Oharles Beljan v Calumetu ie komaj ušel smrti v jezeru. Čoln, ki ga je ve.^al, se je prevrnil in Beljan se je dve uri držal z rokama za čoln, dokler ga ni rešila obrežna straža. Revež je bil silno premražen, druge škode ni bilo. izplačalo. In še nekaj me žene. Z Vrhnike, veš, bi se odpravil proti Podlipi, odtam pa na goro Sve-Jih Treh kraljev. Toraj tja, od-ftoder se v Idrijo vidi. In če bi se dalo, bi ostal tam do konca svojih dni. Mogoče bi v družbi treh modrecev z Ju-trovega pričakal zvezde-vodni-?e in dožiVel odrešenje moje za-mžnjene domovine. Pozdravljen Jožct .v. __________ _ ___________ QL2S y TLB, 0V2n New York, Thursday, October 7, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.S2. Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin DVE LEPI PRIREDITVI JENNIE TROHA, Barberton, Ohio. i ^iiimnii.. s,iiiiiiiit| ........Mi,, ,:!ii!:iiMlli.iii"iiiii|1jiiiiiiiiii|lll-::"iiiii|1:Mi>i'mi|ll(1|iiiiiiii| .......................................................................................Ill' 'lUliiilliM^UlUiiilll«'5 llliijilli^llllijitllli''«!,!,,,,,,! Jennio Troah, Barberton, 0. Precej časa je že preteklo, ko sem poslala uredniku svoj zadnji dopis in mogoče bi se še dolgo ne oglasila, da me nista do tega pripravila mladinska koncerta. Prvi se je vršil v Clevelandu v nedeljo 19. septembra, drugi pa v Barbertonu v soboto 25. septembra. Odločila sem se torej, da nekoliko opiišem, kako sta uspeli te tke1 prireditvi. Seveda, vsega mi ni mogoče o-pisati, ker se je težko vsega spomniti, pa tudi dopis bi bil predolg. Gotovo ga ni bolj priljubljenega pevovodje, kakor je Mr. L. 6eme, ki poučuje mladinske zbore. Kdo je ž njim, kdo mu pomaga in kdo ga vpodbuje v njegovem delovanju, je Mr. Seme povedal v dveh kiticah, ki sem jih opazila v jubilejni knjigi združenih mladinskih zborov ki je bila izdana ob priliki velikega koncerta 19. septembra t. 1.: Kdo me razume, ko navdušujem? Kdo mi pomaga, ko srca obujam? Ti sam, ubogi trpin, prežet skrbi in bolečin! Kdo mi verjel bo, da se vpra.sujeni ? Kdo mi zameril bo, če se utrujam? Torej samo ti, ubogi irpin, si Slovenije sin! Mladinski zbor "Barberton-ski Slavčki" je dobil povabilo, za sodelovanje na omenjenem koncertu v Clevelandu. Razume se, da "Barbertonski Slavčki" takemu vabilu ne bodo odrekli. Ker je bilo treba zal večje število oseb najeti avtobus, smo se k mladim pevcem pridružili tudi nekateri starši, zasedli smo avtobus in se odpeljali proti Clevelandu. Toda vožnja je mladini bila tako všeč, da si boljšega želeti ne more. Ves čas vožnje so bili v busu glasni pogovori in emeli. Šofer je pa vozil in krmaril po takih ulicah in cestah, da je mladina med vožnjo čim vee zanimivega videla. V Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu smo bili prijazno sprejeti in dobro postrežem. Dvorana je bila polna ob. činstva, kot je že navada ob uličnih prireditvah. Znanec se je sestal z znancem, prijatelj s prijateljem, sato pa tudi živahnega kramljanja ni manjkalo. Vse te posetnike so privabili mladi pevci mladinskih »borov, ki so s koncertom navzoče zopet naivdušili, in sleherni je odnesel prijeten vtis. VABILO NA ' Veselico ki jo priredi SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO, za Greater New York in okolico, Ink, V SOBOTO, DNE 30. OKTOBRA, ZVEČER V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 253 Irving Avenue : : : Brooklyn, N. Y. Fina Godba za Ples VSAKOVRSTNA ZABAVA V spominu so mi ostale besede nekaterih govornikov. Mr. Slavoj Trošt se je spomnil, kako mu je nekoč prerokoval neki pesimist, kako tonejo Slovenci, slovenski jezik in da bo izginil s površja zemlje slovenski rod, ž njim pa tudi slovenski jezik in slovenska pesem. Po dolgih letih se je o-brnilo baš narobe. Ni šlo tako, kakor si je pesimist predstavljal, pač pa je začelo kliti na vseh koncih in krajih, in danes smo bolj živi nego smo bili pred leti. Da, Mr. Trošt dobro ve, kako se je tisti kratkovidnem motil in ž njim tudi vsi drugi, ki nam želijo propast. Mladinskim zborom je želel še mnogo uspeha in čestital pevo- vodji Mr. Šometu. _VSTOPNINA 35 CENTOV_ Mr. Vincent Cainkar je ome-: iiiiHNit|.Hiii!tiiiii|hiiiM veselje na vseli stra-Karolina Snyder. Imela je neh. . Vabim vse ljubitelje igre mnogo opravila .pred koncer-om in ob času prireditve. Kot hči trgovca je že od mladih let v "biznisu" in nanjo se lahko zanesemo, da bo vse v redu izvršila, kar ji je naročeno. več, da tudi njih ni dež oviral. Mr. Šeme je iz Clcvelanda pripeljal tudi par pevcev vsakega mladinskega zbora, ki so sodelovali pri koncertu "Bar bertoiLskih Slavčkov," in program je bil s tem popolnješi. Mr. John Klančar, predsednik mladinskega zbora v Barbertonu je s pozdravnim, nagovorom odprl program ter se navzočim zahvalil za veliko udeležbo. Nato je pa izročil vodstvo Mr. Louisu Arkotu, ki je bil dalje oznanjevalec programa. Najraje »bi »šla ipo redu in o-menila vse pevce in pevke po imenu ter pesmi, ki so jih peli, toda s tem bi se dopis preveč razširil. Pevci so nastopali posamezno v solih, duetih in v sktrpini ter zapeli čez dvajset pesmi. Da so navzoče zadovoljili, je pričalo glasno ploskanje posetnikov, Pevovodja Mr. Seme in njegova pomočnica OPERA V NEW YORK HIPPODROME New York Hippodrome Opera Company vprizarja t)pere skoro vsak dan v Hippodrome na 43rd St. in 6th Ave., po ljudskih cenah od 50c do $1. Prihodnje predstave bodo: Rigoletto, 9. oktobra Faust. 10. oktobra in petja, da posetite "Ljubljančane" 9. oktobra ob 7. uri zvečer v dvorani "Domovine". Vabljeni sta tudi vsi iz zunanjih naselbin. Na svidenje v soboto 9. oktobra! Marv Suštaršič. SMRTNA NESREČA. Preteklo solboto popoldne je v Clevelandu poznani rojak Frank Ban barval garažo za nekega prijatelja Na vrhu streho pa mu je spodletelo in padel je na tla. Nezavestnega so odpeljali v Boulevard bolnišnico, kjer je par ur pozneje prt minul. Pokojni Frank Ban Mefistofelo, 12. okt., popold. je bil star 49 let. Doma je bil Lucia di' Lamemor, 16. okt. iz Gor. Obreža pri Brežicah na Cavaleria - Pagliacci 16. okt Othello, 17. oktobra kjer se ljudje pod zemljo skri- 1» žc 710 Povem ™komur. vajo, živi v jame hodijo in pa nap,sal Ml,h,r*a> kako lahko tam ribe lo\'e. I le to' kor so no1)°j,m- leem, da smo se imeli imenitno (judno res, da je država na-'povsod in ves čas. redila tam v gorah velika ribja j Zelo me je veselilo to, ker gojišča. Zakaj ni rajši tega na- so se tako zelo zanimali za sli-praivila kje blizu našega velike- ke. čestitam kar vsem v naga jezera, kjer je mnogo več selbini, ker imajo v splošnem vode in bi bile ribe vsekakor medsebojno zadovoljstvo. Tma-bolj proste za množenje. Tam jo lepo veliko cerkev, ki je ob smo gledali te ribe in ribice, ki nedeljah vsa polna ljudi. Ima-so se kar druga čez drugo pre- jo pri hišah lepo cvetoče vrto-kucavale. jve ;n sadno dravje in grede za Nič ne rečem glede farmarjev živila. Obenem se pa prav lepo in krav. Mr. Medved je kakor (zahval ju jem za tolikanj naklo-gorski kralj z armado krav., njenosti in gostoljubnosti in Njegov hlev je mnogo višji ka- želim zopet priti o prilik; še z kor je Muhičev hotel, dasi ježe; dragimi slikami. Hvala od-hotel tri nadstropja visok, ven- boru društva in članstvu, ki ste dar Mr. Muh ič prav lahko za-jm^ povabili, pelje svoj avtomobil v tretje nadstropje. Zrl a j pa uganite, v kakšnih hribih in klancih se nahajajo naši prijatelji. Eno je, ikar sem jim zelo odobraval in je v resnici fino , urejeno, da bi tja prišel in o-Istal. To je pokopališče. Eden mi je rekel, ko sem mu hvalil, da je pokopališče lepo obsajeno 8 smrekami: "Vse smo naredili za to, da bi se pokopališče komu priljubilo, pa je vse zaman. Še takrat, ko mora priti nanj, joka in žaluje in kakor hitro mogoče z njega beži." Ko sem gledal v novem rovu, ki so ffa pričeli kopati iz vrha hriba navzdol, da se srečajo v zemlji s starim rovom, sen^ videl, kako vse drugače delajo kaikor sva delala midva z očetom doma na njivi, ko sva vrtala kamen z nekakšnim svedrom, po katerem so oče nabijali s kladivom, jaz sem pa sveder držal. Ah, če sem malo po strani nagnil, in so oče oplazili na stran svedra, kako me je streslo! Tako sva klevsala in klevsala v luknjo več ur za čevelj in pol globine. Ali veste, kako pa to delajo v premogorovih ? Tam nastavi cel železni drog in odpre neko drdračo, ki neznansko ropota in tisti drog (sveder) kar leze notri v živo skalo kakor krt v luknjo. Pa kako se čutijo notri brez skiomagati. Vse je šlo uspešno do prohibi-cije. Kakor mnogo drugih, je tudi njega vrglo iz tira. Prejš. nje lopo dnužinsko življenje je ponehalo. Sam se je pečlaril nekod v samoti, naposled ga je napadla bolezen rak, katera ga je spravila v hladni grob, še v lepi moški dobi. V Bartierton, Ohio, zapušča sina in hčer, v Evelethu, Minn, brata Johna in sestro, omože-no Robich, v starem kraju brata in dve sestri. Bil je član dr. sv. Cirila in Metoda št, 1. J&KJ. Pogreb je vodil Stefan Banovec, Jr., v cerkev sv. Antona, v kateri je župnik daroval mašo za umrlega Franka. Tz cerkve smo šli na pokopališče in tam smo vzeli slovo od njegovega hladnega doma. Njegov sveži grob krasijo sveže cvetlice ki so jih poklonili sorodniki in društvo sv. Cirila in Metoda. Dragi sobrat, naj Ti lepše solnce sije in zarja lepše rumeni v neskončni večnosti! Jos. J. Pesliel. VESTI IZ JOITNSTOWNA. Rojak Jože Iskra je te dni tako nesrečno padel po strmini dol na železniški tir v Wood vilic, da je nekaj ur potem umrl za poškodbami. Pred leti je bil Vsa strežaja v bolnišnici, nazadnje je pa delal pri WPA. Bil je vdovec in tu zapušča dva o-troka, ki se nahajata pri njegovi sestri v Holsopplu, Pa. Pri bližajočih se občinskih volitvah v Johnstownu je več slovenskih kandidatov, ki kandidirajo kot unijski možje CIO na demokratski listi. Ti so: Louis Rovanšek in .Toe Fist v Conemaughu, L. Beneina v Franklinu in Jos. Hudoklin ter John Kopler v Lorain Borough, Pa. NESREČA ROJAKA. Ko je Frank Prem ni v garaži v ozadju svojega stanovanja v Clevelandu preiskoval družbe ter sedaj nastopa kot svoj avtomatični revolver, je Štajerskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. plesaka pod imenom Hart v Ta.ft hotelu v New Haven, Conn. Njeni stariši žive v Detroitu. slednji nepričakovano eksplodiral in ranil rojaka v levo roko. Odpeljali so ga v Glenville bolnišnico, kjer se zdravi. "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA.. V Clevelandu je preminula Mary Stibil, rojena Semich, sta-, ra 60 let. Ranjka je bila doma iz Ajdovščine, »odkoder je prišla v Ameriko preti 24 leti. V Clevelandu je bil pri delu do smrti poškodovan v tovarni John Žitko, po domače Leka- <4rx t- • iv..,. ,čev. Rojen je bil v vasi Selce, "O. K., vse je solid, drzi bolj, fam Slavij Naročniki! Pazite na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomenijo* prva mesec, draga dan in tretia pa leto, kdaj vam naročnina poteče. Naprhner: — 9.30.37 TO POMENI, da vam je naročnina potekla 30. Sep. 1 937 nptmliMi Pr,T0Žman0' ** n*m *rihr>nit* "^potrebno delo pofljanja GLAS NARODA, 216 W. 18 St, York kakor da. je zvelbano." Da ne pozabim omeniti Mu-hičevega hotela. Rečem, da sem bil imenitno postrežen. Kdo ne pozna našega Martina Hinčana, ki je dolgoletni župan, priljubljen in poznan, ne samo med našimi ljudmi, pač pa tudi med Amerikanci. Ko smo dospeli iz kolodvora iz Scrantona v družbi Mr. Mat. Kamina in Frank Podržaja, takrat Martina še ni bilo doma, se je nahajal kot župan v Phi-ladelphiji z drugimi župani na zborovanju. Martin ima vedno zlate čase. Ko se je pa vrnil, mi je pa že prav dobro postregel. Napra- Notranjskem. pri Postojni na Te dni je preminula v Community bolnisšnici v Geneva, O. Miss Ida Cugel, 21 let stara hčerka ddbro poznanega farmarja Antona Cugla. Pretekli torek je nenadoma zbolela in so jo v naglici odpeljali v bolnišnico. Zdravniki niso mogli dognati, kaj je povzročilo smrt. * V Benoitu, Wis., je 20 sept. umrl za srčno hibo Frank Plitek, star 49 let in rojen v Les-koveii pri Litiji. V Ameriki je bil 30 let in tu zapušča ženo, sina in pet hčera. V kratkem razdobju nekaj dni je smrt že drugič posegla v hiše rojakov v Port Washington. Pretekli teden je umrla rojakinja Mary Leskovšek, stara komaj 43 let in rojena v Šmartnem ob Dreti. * Po dolgi bolezni je v Willard, Wis., umrl John Glavan, star 73 let in rojen v Rebni pri Žužemberku na Dolenjskem. Bil je samec in v Ameriki je živel 35 let. * V Towerju, Minn., je zadnje dni umrl ondotni slovenski žup» nik Jos. Ferjančič, star 75 let in doma od Vipave. Tam je živel od leta 1904, toda v politiko se ni nikdar vtikal in v javnih časnikarskih prepirih je bil nepoznan. Brigal se je le za svojo stanovsko stvar in svojo faro je pustil brez dolgov. NAROČITE SE NA "<*LAS SLOVENSKI DNEVNA 7 NARODA" NAJSTAREJŠI AMERIKI 04 O L AB NARDDA Ne*r York, Thursday, October 7,1937 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN U&A. i kt' v ^ m n i n 11; i ■ j ■" ^^ r u i m m ! 11 i i: i ■ ';:;; j ! 11 j i! ■ i; [ ^ : n 11 m h 111111, v-^ 11 f 11 n 1111 POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE !!!!!»:ffl Y liiiiiiiiiiiiiiigraiiiiiiiiii iii!:V:iiiiiiii KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK,N. Y, IIIIMM^^ : ZEMLJEVIDI : MOLFTVENIKI IGRE A iS ROMANI-SPISI-POVESTI f" -"IlillW- andrej ternovc, ix minulosti (autor), reliefna karilta- BKATVN DNEVNIK, spisala Loiza Pesjakom — 1M strani. Cena --------------------------- Poleg Pavline Psjkove je Lulza Pesjakova takorekoč edina ženska, ld se Je koncem prej-Snjega stoletja udejstvovala v slovenski knjl-ievnostl. Njeni spisi razodevajo čutečo ien-ako dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski 152 strani. Cena...............—.....— & Kratke povesti 1» življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega raakega romanopisca. * DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Concourt. 118 ■Irani. Cena --------------------------------------------- M Cooconrtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čljih nekateri so mojstrsko podani In Ima člor»k med branjem vtis. da posamezne osebe sodijo araj nJega In kramljajo I njim. DON KIHOT spi »»I Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega Španskega pl-satelja. To Je satira na vitefitvo, ki je Se vedno botolo obraniti svoj ponos in veličino, pa se nI zavedalo, da že umira. "Don Kltaot" spada med mojstrovine svetovne literature. DVE SIJKI, spisal Ksaver MeŠk« 103 strani. Cena .60 Dve čtrid enega našlb najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" In "Starka". Obe sta moisteraico lavrSeni. kot Jih more za vršiti edlnole naS nelno-čuteči Mesko. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jiraaek. 182 etranL Cena .......................................... JO Kdor ne pozna dljaSkega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenlb dogodkov. GLAD. Spisal Kuut Hansun. 240 strani. Cena JO Koma o znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanlmlv in odkriva Mtfo nove strani človeškega življenja. GOSPODARICA SVETA. (Kari Figdon) JO GOZDOVNIK. spisal Kari May. Dva zrezka. 208 Id 136 strani. Cena --------------------------- Spisi Karla Maya bo znani naSlm starejšim čltateljera. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padiSabovi senci". "Vinetov", *Žut" Itd. Dejanje "Gozdovnlka" se vrf* na nekoč divjem ameriškem Zai»du. GOMPAČI IN KOMUR8AKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......« Pestre slike sanjavega življenja tiste sanje-ve. bujne dežele, ki smo Jo do nedavna poznali komaj po imenu. To Je pesem ljubezni In zvestobe. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 «t Cena .70 BUDO BREZNO i« druge pewe*I, spisal Fr—e Erjavec. 7» strani. Cena------ NaS ixboren pripovednik in poznavatelj naravo nudi čitatelju lepoto naSlh krater in zanimivosti iz življenja naBib Uudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. Štiri knjige, cena ..... 135 Krasen roman enega najboljših ruAib pisateljev. Roman vsebuj* nad tisoč strani IGRALEC. F. M. Dostojevski. MB Cmi .« glavni rusld pisatelj je v te j povesti klasično opisal Igralsko strast Igralec Izgublja ta dobiva, poskufta na vae mogoče načine, spletkar!. doživlja in pocablja, tod* atraat do igranja ca nikdar ne JERNAČ ZMAGOVAČ, m Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti Klanega poljskega' pisatelja tudi povest "Med plasovT. Obe sta sani salvi In vredni, da Jib Človek čl ta. jum. Andrej Sin«. 86 Knjiga je posvečena onim, ki so 111 skozi bol ta pričakovanje... Poovečena Je njlbovcsaa U- 0 8KM SE JAZ LIKAL apt« pflKlifeH« ▼si trije._L50 Pisatelj nam v teh treh knjlgab opisuje usodo ia Uvljonj* ImiiHtahsas tamta. Id ao ga stari-■ poslali v šole, kjer se je vadrteval a laat-■tad sredstvi tsr sdaj laija, adaj tetje, leael od Modo deleter si sledajU priboril rfirije-je straneL Kijte ep KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 stnud. Cena ....................... .45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francos Jules Verne. In kar je giavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarln, polet v stratosfero itd. KMEČKI PUNT, spisal Aug. Šeoen _75 Zgodovina naSega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graSčakl. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni s užitkom prečita V. LA BO HEME. Spisa: H. Murger. 402 str. Cena.. J« Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga le svetovno znano delo. LISTKI, (Ks. MeSkol. 144 stran! ............ .1« MALI LORD. spisala Frances Hodgessn Bur-nett. 193 strani. Cena--------------- M Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriSke vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Iran Albreht. 120 strani. Cena JO • Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena--------- JO Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ------------- .75 Do skrajnosti napet roman iz modernega Življenja. Oppenheim je znani angleški ro-anoplsec poznan po celem svetu. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena........ .00 MIMO ŽIVLJENJA, Ciki :van Cankar. 230 str. Cena JO MLADA LETA. (Jan. «c. »rek), 188 str....... .00 MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 200 strani. Cenal.5l Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita-teljn. Prevod era v nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšln. 112 strani. Cen*_______ 45 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo Življenja. Yzi»enjajo se kvlSku. a sredi pota omagajo. NAŠA LETA, spisal MIlan Pugelj. 125 strani — Cena vez. __________ .70 Bro5.-------- JO Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja, Id je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 04 stand Cena M Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francoal na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMaN. Trda vezana. 115 strani. Cena-------------.70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svatoma vojne*'. PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Česa .60 Kakor vse Detelove povesti je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega Ctvljenja. PRI STRICU, spisal Gang!, Ill strati ......... M PRODANE DUŠE, spk=! Job Ukori*. 160 str. Cena JO Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti i našim ubogim ljudstvom na Krasu, nal nrečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE. Rabindranat Tagore. Trda vez. $4 strani. Cena _______________________________ .75 Prgeovori, eseji ln misli slavnega Indijskega pisatelja. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. U« stnud. Cena .70 V Širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineon. da mora člta-telj nehote a napetim pričakovanjem Citati do konca. ROMANTIČNE DUŠE, strani. Cena spisal Iran Cankar 87 PESMI V PROZI, strani. Cena Cliao. Bandeialns. 112 Verna slika pestrega vellkamestneaa življenja ln spominov nanj. PINGVINSKI OTOK. To je satira na fraaeoske pretekle ta sedanje razmere. V tej knjigi je sla val francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren ▼ ■roji sabavljicL PLAT ZIDNA, Poleg aaaiovne povesti slavnega satelja vsebuje knjiga 5e dre, ■d v megli" ln "Breadno". POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 sv.) POPOTNIKI, spisal MIlan PagelJ. 06 r. Ul str. L25 Cena JO V tej knjigi je Aral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic ia nslcia domačega življenja. fPVBgn IN 8LHB, 79 strani Knjiga vsebuje trt povesti našega priljubljenega pisstelja. mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njegove miril so globoko Ia mehke. Poaebno ženske so vnefee aa njegova dela. PRED NEVIHTO, jpbri L Tvgen3or. * Mr. (M Mojstersko delo slavnega ruskega plaatella. PRAVICA KLADIVA, 144 Povest Ig vojno dobe, k. oo Jo ▼ ordb neb naiib raasodnlb ljudi porajala mlasl aa edlaatreno Jugoslavijo. Levstik je to klasi-eno opuai. a oevooojenjeB SPISJE. Male povesti Iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena _____________—------- SLIKA DORIAN A GRAVA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................L20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 »irSaL Cena.... M Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH. spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena £0 Naš moj8terskl pripovednik nam nudi v teb dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 strani Cena------------------------------------ .50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala Čltatl to knjigo, kajti to je izitoved žene ln matere, ki je Izgubila na bojišču svoje najdražje. TATIČ, spisal France Bevk. Trda rez. 86 str. Cena .70 Naš i zboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih Je posvetil svoji materi TARZANOV SIN. Vezano, 301 strani ..........1.& TUNEL, spisal Bernhard KeUerasann. 295 str. Cena L& Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo ln Ameriko. Cele armade delavcev se zarlvajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja inilnlrja Ailana ne odneha, dokler ne steče med Evropo ln Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kaseteva. Trda ves. 51 strani. Cena_________________ .75 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezc*. ~ aorodnft dušah. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. .39 Eden najboljflh spisov francoskega mojstra, vzeta ia našega kiuetskega življenja. KREMPLJIH INKVIZICIJE, Zevat«. 461 staaL Um___L30 To jo mojstersko delo r svetovnimi literaturi s neitetlmi zapletljajl in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čltatelja, ki ga vame v roka V GORSKEM ZAaOTJU, Cera _ Zanimiva povest ia prejtojega stoletja. VRTNAR, 101 otr. V knjigi je vsebovana globoka nin* modrost ln srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. V ROB8TVU, 120 Ivan MatJBč Je eden tistih redkih naKh ljudi, ki ne poena samo vojne te n lenih gro-sot ter poaledlc. ampak aaa tmH vas pre-tresUtvo opisati. VOJNDOR, spisal Josip Ogrteee. M str. Oem J» Zanimiva povest li časov prekričevanja ko> wttlh Slovencev. ZABAVNA KNJIŽNICA. 123 sML CM _ .71 Zveaek vsebuje poveati Milanskega. Premka Id Laha. Posebno ptttiesljlv jo spis MUČI* ■taca "Mladih sanlkemedev lami Bvljenj^ ~ oisr*.: , SADIVA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Benoa, poslovenil J. aa Idndsko knjlltco, obasga iiinit.Mt fmm ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojen jevski. I. DEL 260 strani, II. DEL 212 str. 2— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanih katorgab, utrjenla jetnl-Skih taborih v Sibiriji. ZLOČIN IN KAZEN, spisal f. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnostl zločinca kot ga Je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.... .80 Broširana...«........60 čitatelj se mora do solz nasmejati, ko člta poglavja: Kako je izgubil Napoleonov buzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bll "brata'"; Kako ga je budič skušal, itd. ZBRANI SPISI, 368 strani. (1L zvezek). Cena 2.56 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podllmbarskega, ki je pogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomi«. 229 strani. Cena -------------------------------------- .75 Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj krarare dobe Bosancev. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena .............................. Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitatelju. 70 Zbirka ZANIMIVIH POVESTI iiiniLiiiL PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSE-BIN A JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA. POUČNA. — VEČINA KNJIG OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI iHiBiirsTmc&i!niryiuin«nr u;iiMs»ttia>!niBHiii0BHffiirai^ffisiwBnKn!iKffntnitfiassta0(nTnn imHii®nt3^imiiH:r "naunosms® ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ................... ANDREJ HOFER —------------------------------------------- BENEŠKA VEDEŽEVALKA -------------------------------35e BELGRAJSKI BISER --------------------------------------35e BOŽIČNI DAROVI ________________________________3oe BOJ IN ZMAGA _______________________________________________20« CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45e CVETKE (pravljice za stare in mlade)------------30e ČAROVNICA S STAREGA GRADA -----------------25e DEVICA ORLEANSKA ...........................................50c DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ----------------------40e ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA--------35e FRAN BARON TRENK -------------------------------------35e FRA DIAVOLO _______________________________________________~.50e GOSPOD FRIDOUN ŽOLNA. Spisal Fran Mll-člnskl, veselomo^re humoreske, 72 strani J5 JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30e KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v Koreji) ........................................................ 30c KRALJEVIČ IN BERAČ ________________________30e 30e 25e 75c 25c 40e 35e 70s KRVNA OSVETA (povest ia abruških gara) KAJ SE JE MAK ARU SANJALO MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON MARON, krščanski deček iz MUSOUNO. ropar KalabHJe MRTVI GOSTAC _______________ MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Mečka)__________________25e NA RAZLIČNIH POTIH_____40e NA INDIJSKIH OTOKIH___50e PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillman. Gena ........ JO PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest ia starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant Huonder. Cena ...............M PRVIČ MED INMJANCL Povest lza časa odkritja Amerike. Cena ................... JO PABERKI IZ ROŽA PARIŠKI ZLATAR POŽIG ALEC_________________________25e PRSTI BOŽJI_________________S0e PRAPREČANOVE ZGODBE__________35e PO VODENJ (spisal Krištof Šarit)__________30e PRIGODBEČEMELICE MAJE, trd. rez.___1.— pmn (spisal Krištof Šmtt)______S0e PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO L --40e ' H. zv. _____00e PRAVLJICA. Spiaal H. Majar. Izbrani la prostega naroda. Cena ..................... .40 PRIGOBBE ČEBEaJCR MAJE. Spisal W. Bon-eels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman sa mladino. Gena .........................* .11 PRAŠKI JUDEX----------------Z5c 35e PATRIA (povesi is POSLJEDNJI MOHKANEC___80s BDEČA IN BELA VRTNICA_______|0c REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM_____S0e ROBINZON KOŠUTNIK______M SKOZI ŠKNO INDIJO. Kačji krotfteU, nostl ln nezgode • potovanja dftii narjev. Cena ............................ M SUlUl INVALID t .....sk# SBSTO IN SK8TO (pgfot ss Jfenoof)__SOe SVETA NOTOURGA ...............................We nor* SVITA NOČ TISOO IN ENA NOC, s slikami, velika izdaja. Broš. 3 knjige. Cena......3.25 TURKI PRED DUNAJEM __________________________________30« VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov po ............................ JN VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Meško; s slikami) ______X.......................................$1.00 Trda vei.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ................................................... 50e ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _______60« ZLATOKOPI (povest iz Alaske) _________________________25e ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) L del ............ 40c IL del _____________40e ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povest! in 13 povesti spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku...... .51 VINSKI BRAT. (V. zv.), G*ngl .............. M 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ £9 13 POVESTI. (III. zv.), Gangl .............. M ZNANSTVENI ™ POUČNI SPISI AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 279 strani. CeDa ..............1.40 Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nemščine zmožni. AMERIKA IN AMERiKANCI. Spisal Kev. J. M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......5.— Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in dru^a aaruuue ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena...........40 BODOČI DRŽAVLJANI naj naroče knjižico — "How to become a citizen of the United ' States". STATES. V tej knjigi ho vsa pojasnila ln zako-ut za naseljence. Cena .................. .50 BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena.....35 DENAR. Spisal dr. Kari EngllS. 236 strani. Cena .........................80 Denarni problem Je zelo zapleten in traven in ga nI mogoče storili vsakomur jasnoga. Pisatelj, ki je znan čefikl narodnogospodarski strokovnjak, je razfiiril svoj« delo tako, da bo služIlo slehernemu kot orleutačni spis o denarju. DOMAČI ŽIVINOZDKAVMK, spisal F ran jo Dn- lar. U78 strani. Cena trda vez............. 1.56 broS............. 1.25 Zelo koristna knjipa za vsakepa živitorejra; opis raznih bolezni In zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO B1TOLJA. 1«" -trnnl. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami »'»tin krnjev nage stare domovine, ki so Slovemvm le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 stranL S slikami. Cena .......................j^j GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... .60 Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi Je v gotovi meri zvezi«-* zgodovina slovenske prestollce. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... .50 Poljudni spisi o naravoslovju ln zvezdoznan-stvu. IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Frane Levstik. 220 strani. Cena ................ jo Levstik. 220 strani. Osna bro8. ..JO rez. LI0 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi la drugi del obeegata 321 strani. Cena: I. Del .... Del M Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, 64 strani. Cena tidovez .... .50 BroS. ..... 36 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... JO KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena ........ .30 KNJIGA 0 LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU, lir str. JO KUBIČNA RAČUNICA. Trda vel. 144 tr. Cena .75 Navodila za Izračuna nje okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEV8TIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 806 str. Oena...... .70 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .70 V teb treh knjigah je zbrano vae knjliavno delo naSega velikega kritika. pisate- lja ln Jezikoslo\ca. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša m praktična zbirka navodil za kabin jo in dom. Cena .... 6f HISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc GoestL — 275 strani. Cena ........................ Bazprara o blaznosti ln gosiedle&l) pijančevanja. (Dalje prihodnjih.) . . .--A. ' . SLOVENIC PUBLISHING COMPANY m WEST 18th STREET NEW TOBK, N. Y„ ■L a ■ • : I« G L A 8 V A ROD A" New York, Thursday, October 7, 1937 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.SJ. KITAJSKA TASCA (Kitajske prilike.) Ko je bila Ki-Ko, vzhajajoči mesec in najljubša sinaha Fin Fine, štiri funte težko pečenko popolnoma sežgala, jo je vrgla proč in se je opravičila ni Rumenega morja ni izgnibila Finine družine precej budističnih menihov, ki so bili na romarski vožnji. Fin Fin pa navzlic globoči- pri tašči s tem, češ da je pečenko mačka požrla. "Prinesi mi mačko," je ukazala Fin Fin, bomo koj videli." K i-Ko je vsa tresoča se prinesla mačko. Fin Fin jt' vzela mačko jo dala na tehtnico in je videla, da tehta vprav štiri funte. "Dobro, golobica," je rekla "dobro! Štirje funti pečenke so že tu — a kje je potem mačka!" glave, ampak je vprašala brodnika, kako je z rešilnimi pasovi. 'Potem se je obrnila k menihom, rekoč: *\Prevzvišeni, vsi ste svečeniki Budovih templjev, ki morete poslati molitve kar naravnost k Budi!" "Res je, mi smo Budovi duhovniki." so se ji menihi priklonili, "kar naravnost z Budo lahko govorimo." Pred kipom Bude se priklanjajo družinski člani po trikrat na dan. In Buda se smehlja. Pred Fin Fino se priklonijo devet in devetdesetkrat na dan. a Fin Fin se ne smehlja. Fin Fin ni bog hiše, ona je ta-«ča v hiši. "Kaj imaš in kaj si počenjal, Su?" »vpraša Mo Mo mojega mladega soproga, najstarejšega sina Fin Fine. "Modra žena tega ne vpraša, ti blebetava norica," jo pouči Fin Fin. "Tako," pravi Mo Mo, "modri mož pa lahko vpraša, kaj nm žena počenja." "Modri mož, ti nesramnica ti, sploh, nima žene," odvrne tašča Fin Fin. Fin Finov sin Fu in njegova nevesta Cukijo. ljubki mande-lj« v cvet, preudarjata, kam bi potovala v medenih tednih. "Ti »noj lotosov evet in biser vsega sveta," pravi Fu, "jazj mislim, da bi šla za tri tedne, na Javo. Ondi bi živela ko v j paradižu. Denar je brez pome-' na, moj častivredni oče bo vs«-1 plačal." K() bl eli drugi dan, bi načrtih profesorja Plečnika, "O, to hi Itilo krasno," za- l1'*'1 zopH 13- v llM'secu, kot kaže vse drugo lice, ko da se čebl ja Cukijo, "a jaz, trepasti l-ano. Videla je v svojih rokah brzojavko, hitro jo je zmečkala in vrgla nazaj h kaminu, potem se je pa obrnila k baronu, rekoč: On ne sme slutiti, da sem bila tu. Razumite me dobro Paul, niti besede... Vse življenje bi vam tega ne odpustila. In ualik senci je izginila v poltemi iz kabi- Nikakor nisem mogel verjeti novici, sporočeni po Mr. Rem-1 V naslednjem trenutku je vstopil grof ves su, namreč, da je v New Yor- zasopel in upehan. Namršil je obrvi, ko je za-ku umrl Mr. L. Bcnedik, s ka-!gledal svojega bratranca. — Ah, ti si, — je za terim sva se komaj par tednov ,mmra| Hitr0 odložil plaAr. in klobuk, pogra- prej poslovila I bil suknjič iu zaklical: James, le hitro. Sedem Tako padajo dnig za drugim ^ , najboljši stebri slovenskega j,K ze ' Jc ' MEDPOTOMA JOŽE ZELENC, Vrhnika. žen j, veš, jaz bi strašno zbolela." "Ljubezen, ti moja jutranja zvezda," jo nežno pomiri FVi, "je najboljše zdravilo zoper morsko bolezen, veruj mi!" verjemi mu, draga moja," se oglasi Fin Fin, "a ti sin moj, ne pozabi, da se bosta morala tudi še nazaj peljati." Fin Fin je kregala svojo malo sinaho Hao. "Koliko časa je l»ilo pa treba spet čakati, da si prišla, ti hromi polž! Ali nisi Hišala udare« v gonga, s katerimi s«'in te klicala?" "Častita mati," je odvrnila mala Hao, "sele tretji udarec sem zaslišala." Tedaj ji je Fin Fin prisolila tri krepke na breskovo lice, da je kar počilo. "Joj," je vzkliknila Hao, "tri zaupnice! Ena bi bila dovolj!" "Jaz sem slišala samo tretjo," je rekla Fin Fin. Z večernim vlakom smo se odpeljali proti našemu končnemu cilju — Vrhniki, kjer so nas r.a novi postaji pričakovali Ko smo torej dospeli v Ljub ! moj stric in teta Jesenko ter Ijano, so nas pričakovali: oče ostalo sorodstvo moje žene. moje žene, svak in dve njeni I Bil je pripravlip tudi voznik, sestri. da je odpeljal našo prtljago na Razume se, da je bilo svide- dom. nje prisrčno. j Kako pri jetno je bilo, ko 3em Cariniki, k/ so nam pregh - zopet stopal po cestah, s toliko dali velike^kovčke, so bili tudi lepili spominov iz otroških in zelo uljndni, brez vsake uradne fantovskih let. napetosti. i Ko pridemo na križiše nove Po okrepčihi v restavraciji ceste, uzremo pred nami spoiue- *mo -Ii pogledat malo po Ljubljani. katera se je v teh letih prccej prenovila. Nebotičnik, raz katerega se vidi prav na Vrhniko, ter dru-'re modeme nove stavbe, okusno urejene izložbe, m o p to v je po Važno za ■»t». % p M«I*T Ml nt U •'V tU ! Mnt Via imw.imi difi najbolj* pojasnila Hi (udi vv PunMpti <*> ■9M ikraffr fft■ M*-fMLP^IP"Mid • C'-T'IM^ ^liivWv » Mi Z ^ntn. dcvoijnija patol lMe,.«M«ii fc.vJUfctm**« k m » ■ajhurrjir^fra, mjmimm** Nrdri^Uf aU M adMaJa do zadnjega tmrolka, krr prdn* aa *>w I« mm mmw tmHIr hr», ik Pttilo larej taka) n hrra»Utiia aaro«ia in zagotavljamo Vu. *^^m^^nmrnuiuG company slovenic ^tttd^fttffd fcoMPANY (Trivdl Btirew) . H** York, H. Y. nik Tvana Cankarja, kateri je postavljen v zelo posrečeni pozi. z lepim in primernim ozadjem. f'ast tudi odboru Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu in vsem drugim, ki so k temu pripomogli, da se je postavil spomenik Cankarju tudi tam kljub težkočam in tolikim zaprekam. O veliki sladnosti odkritja smo čitali tudi tukaj. Da se je po prihodu na dom najbolj prilegla mehlm postelja, kjer smo se prav dobro od počili, menda ni treba omenjati Ali vam je »e v spominu, prijatelji, glas zvonov farne j cerkve sv. Pavla? Se vedno jih je prijetno poslušati, enako one pri sv. Trojici, posebno kadar fantje lepo nalahko potrkavajo. Zvedel scm,vda so bili vrhniški "lpinkači'* povabljeni dan t pred našim prihodom v Logatec za portrkavanje pri novi maši nečaka našega starega znanca Matija Pogorelca, ter nam ie tudi za njega -oddal stric Matija lepe^ zeienoobrobljene pozdrave. . . : •Tudi spre krasen razgled na vse strani z razglednega stolpa nsr Planini pri Za-plani. Cffsrte so tndi povsod lepe in vUrjene. Največje zlo tukaj pa co in se hitro oblačil. Bil je mož štiridesel ill let, valovitih kostanjevih las, zagorele polti, temnih oči in dolgih črnili obrvi. Nosil je dolge i:a galske vojščake spominjajoče brke. tako da je bil njegov obraz še bolj energičen. Visoki vitki Armand de Fontenav je bil star na videz komaj trideset !et. Njegovo eleganco je občudoval ves Pari*. Bil je štabni kapitan, poboč-nik maršala MacMahona, pozneje pa vojaški ataše na Dunaju. Ko je njegov bivši poveljnik ulložil svoje mesto, je dal Armand vojski slovo. Ker je bil že doma zelo bogat in ker je tudi mnogo priženil, ko se je med svojim bivanjem v Avstriji poročil z lepo princeso Schwarz-burg, je živel zelo razkošno in njegov dom je bil eden najprijetnejših v predmestju Saint Germain. Imel je prijateljske stike z najuglednejšimi francoskimi rodbinami, po svoji sopi Ligi pa z najvišjo inozemsko aristokracijo in tako je postal kmalu eden največjih gospodov. Ko sem odhajal iz New Yor-:glaV° m oblafiti sv°jeSa gospoda. Bar<>n je i pravi gentleman. Njegova vprega je bila vzor ka, mi je še rekel: "Jože, če si!ocl-ovoril »a vprašanje svojega bratranca: — Nestrpno te že čakajo. Firmont že dolgo cepeta od nestrpnosti in gospa de Jessac te kliče vsa obupana. Grof je nervozno zamahnil z roko: — Ah, ui neprijetna zadeva mi je prišla na vrat baš, kc sem se je najmanj nadejal in moral sem za do-'•ro uro z doma. Toda, to ni nič takega, kar bi Družini^pokojnega, kot tudiisu kakorkoli nanašala na mojo osebo, upravi lista moje iskreno so-1 V trenutku, ko je tako mirno izgovoril svoja (posrečeno laž, ce mu je pa ustavil pogled na Tudi pri nas zapojo včasih; zmef:.kallem ko^ku mo na prsih, nasmejan lavnal m se prepričal, da ie list iti, ki ga je Ivi ' . , ,, . . ....... .. .'ii prijazen, je bil v moilernem Parizu ob kon- rrgel na tla, potem je pa stopil z njim k za reci1 ..... , ■ ... iirt .,, ....... - • 4. u' • i |cu stoletja kralj mode. (Sedaj so napravili v "(Jasi -veci m si prižgal z njun cigareto. Ko je dogo- 4 za sv. Lenartom jmleg prejšnje, roI ln šaljivosti in smeha, osvežen in okrepčan. - Saj jo znaš že na pamet do zadnje pičier.!s *last.i° zajutrkoval in dve ure počitka ves — To nr ni srce ob mislih nate. Po^e- njim pa ime znaue osebnosti: Octave de Mar- ^ dal sem Ti v obraz, kakor ljubljenemu bitju in zdaj je moje srce bolno po tebi. NAZNANILO Rojakom po Pennsylvaniji (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okrajn) naznanjamo, da jih bo obiskoi naš novi potovalni zastopni> FRANK AHLIN Rojake prosimo, naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava Glas Naroda \ 'GLAS NARODA" \ ffj pošiljamo v staro do- £ f movino. Kdor ga ho- 0 j| če naročiti za svoje t sorodnike ali pri jate- i f Ije, to lahko stori. — 5 5Naročnina za stari^ kraj stane $7. — V j (talijo lista ne poši- S ljamo. p 'šmmmmmmmmmmmmš ,i važno. V zadnjem hipu je vedno do-!tla» sta mu vračali vso njegovo svežost, vso pro •iti vlogo, pa če jo znaš še tako do- žm)st za popoldanske posete in vse družabne dolžnosti, ki mu jih je prinašal večer. Večkrat se je pripetilo, da je moral v torek v Francosko komedijo ali v Opero in ob takih prilikah ga ni prav nič motilo, da sploh ni spal. Ploskal je i-graleem z resničnim zanimanjem in navdušenjem. • Dalje genev. Odprl ga je in jel citati. Grof je od go- j' \arjal ta čas, ko je hodil iz kabineta v spalni-1 KDOR GA VNAPREJ NAROČI MU POŠLJEMO VELIK ZEMLJEVID ZDRUŽENIH DRŽAV kateremu je dodanih pet zgodovinskih zemljevidov Amerike. Na drugi strani zemljevida so imena vseh ameriških mest Id koliko prebivalcev imajo. Nadalje: Koliko prebivalcev Je imela vsaka ameriška država pri predzadnjem in pri zadnjem ljadskeui Štetju; glavno mesto vsake države in fttevLLo prebivalstva. Zračna razdalja med večjtnii mesti. Zgodovinski podatki posameznih držav. Razdalja med ameriškimi mesti in mesti v Južni Ameriki, itd. VELIKOST 17 x 24 palcev Kdor naraii Koledar sedaj, bo dobil to zanimiv , zemljevid brezplačno. PREDPRODAJI Slovensko-Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1938 IZIDE NOVEMBRA MESECA 360 STRANI ZANIMIVEGA OTIVA ... POVESTI,.. ZEMLJEPIS J E ... ZGODOVINA ... NARAVOSLOVJE. .. S SLIKAMI LETOS BO POSEBNO ZANIMIV Cena Koledarja je 50 centov. NAROČITE PRI: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York * O L1 a V ARO VI" New York, Thursday, October 7, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJB7A. m MOREM TI RAZODETI... i m roman iz 2ivuekja (£j) za "6las naroda" priredil: i.h. o i i55E I o Vesti iz $\o\ enskih nase bin IX >ZDRAV S »FARXIKA 14 NORMAN DIE." Tem |K)toni se najlepše za- " Ali mi ne bi hoteli povedati, kaj vas muči? Saj ste mi h val ju jem mojim prijateljem v vendar rekli, da bom nekega dne vse izvedela. Ali se na me- Sudbury in vsem, kateri so bili ne Se vedno ne zanesete? Ali še ne čutite, da se mi morete na poslovilni večeri pri Mr. in brez vsakega pridržka zaupati! Olajšajte si srce, drugače Mrs. Snierketu. Hvala vsem . oste zboleli, jaz \k\ bi vam tako rada pomagala!" ,za darove, katere«o mi izročili, MNikdo mi ne more pomagati," pravi v obupu Garda, i posebno Mr. in Mrs. Smerketu "Mogoče pa le, Garda, mogoče mi je dalo nelbo moč, da za vso njihovo postrežbo in do-vam morem pomagati. Čutim, da ste od nedelje notranje kot mačnest. Torej še enkrat naj-zlomljeni. Tako pa ne sme več iti dalje. Breme morate lcrj>«a hvala vam vsem skupaj! zvaliti s srca." Jaz vam povrnem, kadar se sni- Ganla si obriše solze in se vzravna. "Tikaj me, Rena — prosim te, in dovoli mi, da tudi jaz demo v starem kraju. Kdor misli potovati v stari S POTA. V G J asu Naroda sem že poročal o vsaditvi drevesa o priliki 150. obletnice podpisanja ameriške ustave. Slavje se je vršilo dne 17. septemlbra v Hopkins Parku na Gilbert, Minn. Vsajene so bile tudi lipe v spomin prihoda prve Slovenke v Ameriko, Baragove sestre, ter nadalje »v spomin indijanskemu misijonarju Buhu in Bilbanu. Da je slovenska slavnost tako dobro uspela, gre glavna zasluga Mrs. Indihar. Ko sem nedavno brskal po te.be tikam. Kajti, kar ti imam odkriti, morem odkriti samo kraj. mu svetujem, da si izbere •'•loveku, ki mi je ]>opolnoma vdan. Ali mi boš pomagala. Francosko linijo s posredova-j syoJ»1 papirjih, sem naletel na ti- • i » » i i - .i • ~ /ii..___ v*______i., i „ ...... » nisnm. ki mi «rsi i« nI cul O'i ;„i; se sem lum v ništvu Glas Naroda in sem videl Mr. iSakserja, Mr. Hudeta in Petra Zgago. prenašati, kar me dela tako nesrečno! Ali mi hočeš obljubiti, da me ne boš nikdar zapustila, tudi tedaj ne, kadar se ti izj»oveni nokaj strašnega, ako mi preti nekaj groznega!" Rena jo polna usmiljenja pritisne k s« bi in ji gladi lasje. "Bodi popolnoma mirna, Garda, zaupaj mi. Od tebe ne grem, dokler me sama ne pošlješ. Dala si mi prijazen dom in če si ga hočem obdržati, je to za mene velika sreča. In rada, zelo rada te imam. Kar tebe teži, teži tudi mene. Do->!i, da - teboj delim skrbi in bolečine, pomagala ti bom vse prenašati. In — kdo ve — mogoče ti morem prinesti olaj-anje. Ako hoče nobo napraviti čudež, se včasih posluži tudi | n jaj. ' njma pomena, najpi!prostej*vem, da mi ne bo treba videti, kako s«' boš stresla 1 -rj.(. jn .|j£(> j(4 m,,,,,),*.,. < kakim in prestrašila. Ne zapusti me!" - I brunomzagrai.iuk Pa mi nič njeni Glasa Naroda, ter sem že I)1>n,,)' ki mi > P»sal 2.1 juli- vnaprej 7>rcn)ričan, da bo vsaki 'a nioj dolgoletni prija- tako zadovoljen kot sem jaz. sc'daJ pokojni L. Bene-Oglasil se sem tudi v ured- Ogledal-sem si tudi tiskarno, kjer se tiska Gla> Naroda. Za mene, ki nisem t« vrste strokov- tega. Samo >troj pri tisti strani malo bolj na glas škriplje. To je vse, kar sem mogel opoziti. Kakor sem že omenil, sem videl tudi Petra Zgago. Vem, da vsi komaj čakate, da ga opišem kakšen je, pa mi ni mogoče, ker je za mizo sedel. Ven« le to, da ima naočnike. Ko sem skozi ckno |M)gledal. je on vstal ter šel ven "mi ni ga bilo več nazaj. Pozdrav! Albin Zam, na poti v Nemško vas pri Krškem. ROJAK NAJDEN MRTEV "Prosim Te, sporoči mi — lili piše — kako se sedaj imenuje slovenska farmerska naselbina "Ramah." To je tam. kjer so pred 30 leti vzeli neka-t< ri naši rojaHi homestead. Največ jih je bilo iz Puebla, med njimi tudi Grahek. Ko sem bil v Pueblo, smo se podali tja za par dni na lov: Onlotar, Kenig. 'jJerman, Pajnič, Kralj, Andol-šek, stari Križman in jaz. Zajcev je bilo kot listja na topoli." Vsi imenovan? so danes tam, kjer je moj prijatelj Benedik, namreč v večnih loviščih. Spominjam se, da so bili takrat zvrnili divjega kozla, kar je bilo iu je še vedno prepovedano. Nedavno sem bil na Chis-holm, Minn., ter sem obiskal slovenskega urarja Mr. F. Lu-kanicha, kateri se je preselil iz Ohicaga, lil. Vrarskega mojstra so rojaki zelo veseli. Pozdrav! Matija Pogorele. 44Ne, ne — naj slišim, karkoli — zvesto bom stala pri tebi. Bodi |>opolnoma mirna, tvoji prijatelji iz Burgverbena in jaz smo ti ob strani v vsaki stiski in — smrti." Garda se lahno strese. "Moji prijatelji iz Burgvenbena? Oh, Rena — ali ne veš, da mi je \Vern» r Sassen več, mnogo več kot prijatelj.'" jo vpraša hripavo. "Da, Garda, vem, tudi vem, da te ljubi, da zaradi tebe trpi iu da je zaradi tela | »ostal resen in potrt." "Najbrže sem mu prizadela veliko bolečino, Rena. Pa vendar ga ljubim z vsemi žilami svojega telesa. Toda — ne -meni biti njegova, ker visi nad menoj grozno, strašno prekletstvo. Nikdar ne snum nikomur ]>ostati žena, sama moram ostati, da nad moža moje ljubezni ne prineseni kaj straš-i.» ga. Rena prebledi v velikem usmiljenju. "Povej vse. Garda, samo na ta način si boč olajšala dušo. VsJed srčnih bol«čin boš drugače še zbolela." Garda globoko in težko drhne. "Torej poslušaj Rena! Ko je Werner Sassen s svojim bratom prišel na Burgverhen, sem zanj takoj izgubila srce in svet se mi je zdel krasnejši, odkar mi je stopil v življenje. Kmalu sem tudi začutila, da me tudi ljubi in moja bodočnost Konda ' iiaiiik*i je "bil star 58 se mi je zdela polna sončne svetlobe. V tem času pa me je ,et Bi, • (loma ;7 vrsi Gab'ri. iu nadoma pričel snubit: moj bratranec Hans, seveda na svoj ne posebno plemenit in ljubezniv način. Zavrnila sem ga tako odlečno, kolikor mi j«* bilo sploh mogoče. To je bilo malo pred mojim dvajseti m rojstnim dnin. "Ko Hans ni mogel več dvomiti o tem, »la ne maram po-*tati njegova žena, j«' pivedal -vojemu očetu. Oče me je po-1 lica I k sebi in mi je namignil, da j«* edina možnost za mene, da se omožim, ako poročim njegovega sina, ker bo s teiji ostala v družini temna skrivnost. Nisem ga razumela, povedala sem mu samo, da ne moreni jx*stati Hansova žena. Tedaj pa mi pravi, da moram izved« »i za skrivnost naše hiše, da v svoji nevednosti i:e napravim česa, česar ni mogoče več pospraviti. Potem pa — Rena ali si kdaj kaj slišala o tem, kako so moji; .•tariši prišli ob življenje?" Z največjim sočutjf m jo Rena posluša. V njenih očeh je nenavadno velika napetost. "Da, Garda — slišala sem o tem," ji odgovori. "Prav gotovo si o tem Slišala od uslužbencev. Meni »kCiv* tkii Z.\STOi'MKO\ ima v Z.u.ogi tidi hoiKl)\KiK i> SO vedno zamolčali, vedela sem samo, da sta se oba istega dne1 rRATlK*:; Oh nk -H ti l».\ za vas nakoCk. — zato obišCet* Prejšnji četrtek ojmldne so našli mrtvega v Euclid Oreeku v Olcvelandu rojaka Antona lanjk J«' je pri Tolminu na Primorskem, nikoder je prijel v Ameriko pred 26 leti. ZID STO TISOČ MBLIČEV. Veliki kitajski zid se je že davno preživel. Kaj naj opravi proti modernim topovom in letalom? In istočasno poročajo, da j<- ta nepotrebni zid pokazal tudi presenetljive pojave starosti ter da razpada na vse pret"'ge. Celi deli tega zidu se Denarne pošiljatve m. TOW .............••wiwrnriimi' v••• i.:""••'••;••• "■';:! • :sw.-i-reaiia lirern.'' , : ... ■amir"1":'! vffu-ttintnammnnr"«!:!«!!!! ii^itnniRiicwiRiintwmnmGi ikm iitntiiflmar'PtwTffi i irvwiifiawiisBCi nra s DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU \ 41 I.OSI .W l.ltj \ ITALIJO Km $ 2.53 S 5.11» f 7.2« I45.MI I lin IM it I Mu Dili l>m Dill 19% 2H« m 50« IIMI0 Za s < 11.2J $ 23.»« f it n|.| Za i/p'urilo vi-fiib /n<-slt<>\ kol rgiimj .lairtlriin. Ifnlisi » iliii»rjili • rili ilovnljiijriii«! >c liulj-c iio^njr. Izplačila v ameriških dolar j:h ^ * /.h vcplaril<« $ ;».— iiiomlr poslati ........................$ 5.73 $1«!.- " - .......................$I«.K5 $!•»— " " ........................$|fi._ tt - ........................$il._ $10— " " ........................$11.2 j S-"'"— " M .......................351.5« 1'ri'ji-mnik l v >l:in-ni kraju l/plarilu v t>OOOr Plfiltp Dam za cene Tcunlh U ' ltor, reserTaciJo kabin ln pojasnila ca potovanja. ; SJ.OVENIC rUBUSHINO I COMPANY {Travel Bare«o) 218 W. 18tb St, New York KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS POŠILJATELJE OPOZARJAMO, naj nakažejo pri pošiljalvah okrogli- vsote (naprimer slo, dveslo, ti>or) dinarjev o/iroma lir. kajti laka i/plari!n m* najhitreje Ii-VINI'. |MileK te«a je |ia pošiljanje neoki«»tlil» is„t t„di razmeroma dražje- SI.OVK.Mr l llIl iSlIlNG ('O. (Travel ICureau) ! VAŽNO ZA NAROČNIKE Polwr naslovu j« do ''«laj lu.«tc platno ii*ročoino. Prrr [Ktm?ni mesoc, 'Jru^a dan ln tret> pa .pio. Da nam prlhr* niitrvl>neKM škov. Vas prosimo. raTQiitl l''»š!jitp naročnino jaravnoat nam ali Jo pa |lača.lt« nuseuiu zastoi.niku v \usein kraju nil |>a kateremu izniea «(•• 1(iik.n. .njiii 1111.-11:1 x. iiskaiiM >. delielinii i'tkhiui. k-r so upravi-(S ni uliiskatl im!i uni^e uas-lliine. kjer Je kaj naftib rojakov naseljenih pone»iečibt. Kako pa so tebi povedali R<'na ji 1«»/.;« lase. "Sedaj nie ne vpra>aj; govori dalje; |>ozneje bos slišala vse, kar veni." "Naj bo, vseeno je, resnico bos vedela ravno tako malo, kot kdo drujri, razun mojega strica. Sam je vse jiotlačil, kolikor je mop I. Sedaj pa boš izvedela vse. Torej — |m>-inisli, kako strašno — moja mati je vstrelila mojega očeta v iu»padu ihiM-vne blaznosti. Duševna bolezen je bila dedna v njeni družini, tudi njena mati je umrla blazna, ko je izve-d ia o smrti svoje hčere — kajti moja mati je nato sama sebi* Vstrelila, ko se ji je njena blaznost nekoliko razpršila in je Videla, kaj je storila. Sedaj ves, kaj me muči. Rena, ne-k t ga dne mora ta strašna bolezen priti na svoji materi." Ri na sedi kot okamenela. obraz ji j<* smrtno bled in njene oči p pol noma zmedeno gledajo Gardo. Garda pa prestrašena in obu]iana gliila v njo in pravi tiho v obupu: 44Ob, Rena, sedaj i>a ne boš več hotela ostati pri meni..'* To zbudi Reno iz otopelosti. Gardo zgrabi za ramo, jo otrese in vzklikne: "Garda, >aj ni mogoče, da ti je tvoj stric kaj takega |kj-Mtlal; morala -i ga nnpačno razumeti.'' Garda pa žalostno zmaje z glavo. "Pa vendar je tako, Rena, kakor sem ti povedala. 1): mojega dvajsetega leta me je pustil v nevednosti, samo da mi ni zastrupil moje mladosti. Upal je, da mi tega ne bo treba nrkdar izvedeti, ako pa bi bila poročila Hairsa, bi mu vse to r jvc M njegov iH*e. Ker |»a se modklonila Hansovo roko in je navzlic temu bila nevarnost, da se bom nek^ca dne poručila « kom drugim, mi je moral jMivedati. Potem pa, oh, Rena potem bom svojo bolezen prenesla tudi na svoje otroke.'* Rena jezno skoči na noge. - 4 * Nehaj! Molči! To je strašno! Ali še more biti na *yel.:i tako velikanska zloba f Ali mort kdo konra drugemu i* nizkotne sebičnosti povzročiti take muke?" {Dalje pribodrjit ^ ZASTOPNIKA. ČK KA4 I'OTKhltl JKTK Sai< Krn m • Ot«»l(AI»M. Poehl«, I'l-rei < iilit a >arttr Walaeulmric. M- J. Ilaruk NDIANA : Indlauai-tlls. fr. 7np>nflt 'I.L1 NOIS: Cbleaeo. J KfT^IA. J i.ukHol<-l> Cieero. J. Fabian iChlcaco. tli -rt ln IrllroiN -Toilet, Mart RanihM-U Ralle. J Sf»l!.-|. Manroulah. Frank Anini«Oe North Chlra^o In W.nuol» Kalant. John R>vn>* IUUII^IOiimii. Ani'w Klkxu lušijo nenadno sami od sebe. Xa ni Katerih mestih >o izpod ruševin potegnili okostja, ki so bila vzidana v zgradim tedaj, ko so ta zid pač postavljali. Pozneje so izračunali, 0,(MK) ljudi. Cesar Cinšibuangti je zaj»o-vedal, naj se Veliki zid zgradi. Poročali so mu bili. da pr< tijo Tatari z vpadom. Tako se je naglo odločil, naj postavijo zid, ki bo te vpade zadrževal. Z edinstveno brezobzirnostjo je premagal vse pomisleke in z;i-vrnil svarila zavoljo izdatkov. Svoji vojski je dal povelje, naj zbere vse razpoložljive ljudi in Živali in gradnja je napredova la tako hitro, kolikor je pač bilo mogoče. (V je kdo nemarno delali ali pa izgubljal čas. so ga enostavno zazidali, da bi dragim za svarilo in da bi odganjal zle duhove. Samo dvana jst let j<- trajalo to ogromno delo. ("in si je z Velikim zidom postavil spomenik, kakršnega nima noben vladar na svetu. Se egiptovske piramide se ne morejo kosati s to zgradbo. Spomin na tega odločni ga in okrutnega cesarja je neminljiv čeprav njegov -po. men i k naglo razpada. Po ('inn je tudi Kitajska (Kino) dobila svoje ime. •it/;<;< »N: (nvgon Oty. '»re. i fcohlai I'KNNSYI.V ANI A B^'But, John J'vnikki Brouchton, Anton 1|«tm-ConeinauKb. 4. Bretover Coverdale ln okollf-a. Mm. f v«n» Export, LwiIr SnpanW Parrel. Ji-rrv «*k»rn Fmrcrt I'll t Math Kamli. On-enslMirr Kn»» bd svoje boiloče 4*izposodil" 401,0 kron in si z njimi kupil avto na obroke. Samo s svojo pisarno v najodličnejš, 111 predelu in z "inženirskim" naslovom je mož namreč menil, da ne more imponinPfi svojim žrt vam. Nekemu drugemu ženitvene mu sleparju je usp I,, izvabiti starejši ženski 12 tios bnim "tajnikom" dokaj drbro. rtegniH >0 mu za-1'leniti še (1000 kron. Xastoji tega 44 ka vali rja M ni brez neke komike. Kodanju se je seznanil 7. "boljšo, starejšo gospodično," ki se jj j** izdajal za Francoza in trgovca, /eiiska ga je a ved. la kot svoj, ga zanx'enca v svojo družbo. Ko ji> oslepnrjcnka zagledala sliko aretiranea, ki Lra niti po pravem imenu ni poznala v listih, ji je bila glavna skrb, kako bi te alero zakrila pred svojo družino. Dejala je. da je nie "zaročenec'* nenadne umrl in da bi n i Ii ■ ■ ne moge! o tem dvomiti, je dala v liste parte, v katerem je bilo pod njegovim izmišljenim imenom čitati, da "je umrl pri neki avtomobilski nesreči v Parizu in so ga tam )H>kopali." Sele pozneje je prišla njena draži na na to, da nesrečniea ne žaluje za možakarjem, temveč zavoljo denarja in zakonskega druga, ki ju je izgubila na tako tragikomičen način. s. oktobra: Kremen v Kremen 1. oktobru: Orni»•
  • >\ v Genoa S. ilei cnibra : Normamlie v Mavre Aiprtnula v Clierls»urg II. (leeembni: Koma v Genoa 1". ilii-embra: (jiieen Mary v CherlNHirg Kuropa v Bremen Conte "li Savoia v Genoa '-1. ile<-emlini: Ai|iiiliiiii;i v Clierlamrg ileei'iubra: Aipiitania v CberlMMirg g!, ihivmbra: Saturuia v Trst ji;, ilecembra: Normamlie v Mavre IZ DRŽAVLJANSKE VOJNE NA ŠPANSKEM WISCONSIN Milwaukee, ffwt Sbeboycan WTOMINO rnrk Sprtnr« TMamoml* illc «111» I IMr; Hi -a l^iit* r*uHi» i in ki •!.-♦ v i»tuaiiv, umi. a«< Vaak laatapulk Irda »ntnili« u