IZ ŽAŽARJA
Gasilci se ne ustrašijo ovir
Pri Činžarju, samotni domačiji visoko v žažarskih hribih, je bilo nedavne nedelje kot na gasilskem poligonu: fantje in deklcta v sivih uniformah, člani GD Žažar in Vrzde-nec, so ob tuljenju gasilskih siren in ostrih ukazih vročično tekali okoli domačije in ra-zmeščali svoje gasilske cevi, in drugi fantje nekoliko niže, so se naglo sukali okoli br-nečih motork, ki so srkale vodo iz doline.
»Gorelo« je gospodarsko poslopje, in na-loga gasilcev je bila, da kar najhitreje zajezi-
jo ognjeno ujmo. Za može in fante, preka-ljene v številnih vajah pa tudi pravih poža-rih, je bilo to več ali manj le rutinsko opravi-lo, nekoliko težav so imela le dekleta, ki so poleg »ognjenega«, doživela tudi pravi vo-dni krst.
»S to združeno taktično vajo smo želeli predvsem preizkusiti našo pripravljenost pri gašenju požarov na osamljenih kmetijah«, so povedali po končani vaji žažarski gasilci. »To pot smo se spopadli s še posebej težav-nim terenom, saj je bilo treba potegniti vod kake 300 m globoko iz doline. Za to smo potrebovali natanko sedemnajst minut. V slučaju pravega požara, bi seveda v tem času koristili tudi kapnico pri ogroženem poslop-ju, ki je najprej pri roki. Ob tako kombinira-nem vodnem dotoku bi potem morali biti zanesljivo kos požaru.«
BRANKO VRHOVEC