P^gm^c) .,„n,_________________________
r T.-.r,.T/.T-.T.-.T..'r.'-T.T.:f::T.',r r .. t . y Y Y . yT<. Y	*	t	t	t;t	t	.	t	a	j.	.	T	T	.. T A r . r t , r.'.T_T.: J.-t T , 7 ,~m
Jčf-X7X?rT^.^^7Ž^x ?x&x?x? JtrerS: ? J. ?X	7xr>xrr
Glasilo krščansko mislečih
učiteljev in vzgojiteljev.
-ta VERI, VZGOJI, PODUKU. «o~
iietnik II.	V Ljubljani 15. junija 1901.	Št.	12.
Važnost ženske vzgoje.
list je priobčil že mnogo člankov o ženskem vprašanju. Z ozirom t naš namen je to silno potrebno; in sicer ne samo zato, ker imamo ed vzgojiteljstvom naše mladine mnogo ženskih sil, marveč zlasti zato, ker mora šola vzgajati tudi deklice in je vsled tega vsakemu njihovemu vzgojiltelju potrebno poznati pravi pomen žene v človeški družbi in nevarnosti, katere mu sedaj prete.
O važnosti tega predmeta hočemo na temelju zgodovinskih podatkov v tem članku podati nekaj dokazov.
Emancipacija žen ni nov pojav. Doba rimskih cesarjev je poznala mnogo slovečih emancipirank. Julija, Agripina, Mesalina, Faustina so znana imena in še dandanes nas pretresa groza, ko jih čujemo. Napredna in svobodomiselna rimska kultura, ki je izpodbila religiozne ideje in uvela med poganskimi Rimci brezverstvo, je imela v svojem spremstvu tudi žensko emancipacijo. Lucian, Iuvenal, Kvintilian in Plutarh nam o nji pripovedujejo vrlo zanimive stvari.
S 14. letom se je imenovala hčerka boljše rodbine že domina (gospa). Strkalo je že vse krog nje. Prvi znak te dobe je bil, da se je jela sramovati dela. Hotela je biti učena. Poleg kuharja, frizerja in naročnega psička je najbolj cenila mlada Rimka svojega grškega sužnja — učitelja. Z vsem se je bavila in vse je kritikovala. Zlasti pri jedi, kjer je bila zbrana večja
12
družba, se je rada spravila, sedaj na Homerja, drugič nad Eshila. S filozofijo se pa ni bavila, razven s Platonovo republiko, ker je na več mestih pisana zelo pikantno. Značilno je, da so se te mlade učenjakinje kmalu jele sramovati svojega rodnega jezika; čebljale so najrajše po grški. Namestu religije so se pečale z vražami in raznovrstnim čarodejstvom. Praznoverje je bujno cvetelo, vere pa ni bilo nobene.
Važna opravila so bila tudi ples in telovadba. Zenske so hotele doseči možke tudi glede na silo. Krasno je čitati, ko opisujejo imenovani pisci, kako so se ženske mazale s salom po licih in životu, posipale s prahom in pepelom, oblačile v borilsko obleko in se bile. Pretepale so se po ulicah, same dirkarile po mestu, ponočevale, pijančevale in se borile celo s surovimi gladiatorji in z zvermi. Nekatere bojazljivejše so se pa izgubljale v sentimetalnih ljubezenskih spletkah, pečale se zlasti z godbo, o katere škodljivem vplivu beremo često bridke tožbe.
O obeh — telovadkah in sentimentalkah — pa čujemo enoglasno sodbo, da so bile do cela skvarjene in da so nravno gnjilobo širile, kjer koli so se pokazale. Ta ženska vzgoja je zastrupila vse rodbinsko življenje in po pravici smemo reči, da je ona vrgla ob tla veličastno rimsko državo.
Vse to se obnavlja v naši dobi. Med izobraženstvom vlada mnogokje popolno brezverstvo in tudi med žene se že vsiljuje. Gorje, če se ta tok o pravem času ne ustavi! Žena je imela vedno važen poklic blažiti in plemenititi moža; če pa sama propade v taki družbi; je duševno nazadovanje in konečni propad nujna posledica. Zlasti na eno zanimivost opozarjamo. V rimski povestnici vidimo, da se je navidezno češčenje in proslavljanje žen vedno bolj širilo, čim bolj je propadala njihova nravna sila. Pesniki so grulili kot ranjeni golobje; v družbi se je vse sukalo krog mladih žensk, a dejanskega pomena v družbi so imele vedno manj, ker so ga izgubile v svojem pravem delokrogu: pri rodbini in pri vzgoji. Tudi dandanes je moderni svet poln ženske slave. Zraven se pa vedno bolj množč nesrečni zakoni in ločitve so na dnevnem redu. Ti dve dejstvi sta si v protislovju in ne moreta se drugače razlagati, nego da je prvo — hinavstvo. Vsled napačnega slavljenja se je pri Rimcih vedno bolj vkoreninjevala misel, da ženska sme vse, da le ohrani svojo čarobnost. Tudi sedaj smo že tako daleč. Koliko mater imamo, ki tako delajo s svojimi mladimi hčerami, kot bi se ne mogle pohujšati ali pokvariti. Naj bero še bolj umazane knjige, naj se zanimljejo še za opasnejšo umetnost, naj poslušajo in gledajo po glediščih, plesiščih kar koli, njim ne more nič škodovati. Tako si mislijo. In vendar!
Po malem leze z liberalizmom ta duh že na deželo. Ne prikrivajmo si tega. Najboljših ljudi najmarljivejšega dela je vredna ta zadeva. Pred vsem smo jo dolžni poznati tisti, ki nam je izročena vzgoja naše mladine; zlasti učiteljice naj sodelujejo, da se zastavi ta pogubni polsentimentalni, polsurovi, a vedno nečimerni in nenravni duh, ki ga širi liberalstvo med našo žensko mladino. Gre se za bodočnost celega našega naroda!	—k.
Srce.
(Pedagogiška študija.)
III.	Fantazija in srce.
zmed onih sil, ki posebno vplivajo na naše srce, moramo najprej omenjati fantazijo. Fantazijo sicer prištevamo onemu dušnemu delovanju, ki se peča s spoznavanjem, presojanjem itd., ki ima torej svoje torišče, kakor smo vajeni reči, v glavi; a malokatera druga dušna sila ima toliko moč do našega srca, kakor fantazija. Torej ima v naši razpravi popolnoma opravičeno svoje mesto.
Dušeslovci pripisujejo fantaziji zlasti to-le trojno delo: 1. Spretno zna predstave, ki jih dobiva duša po čutilih, — razkrajati, poljubno odjemati posamezne dele in tako snovati posnetke, skupine (abstractio). S tem fantazija izvrstno služi vsaki vedi. — 2. Enako spretno zna pa tudi pri dajati nove znake temu, kar je duša vzprejela od zunanjega sveta naglo in nepopolno (determinatio). Tako pospešuje pri učenju jasno spoznavanje, oživlja zanimanje itd — 3. S tem dvojnim delovanjem zna še spretnejše v duši snovati in ustvarjati brez števila novih slik. In to je njeno najimenitnejše in najmerodajnejše opravilo Zato fantazijo imenujejo stvarjajočo moč. Seveda v tem pomenu, da po tvarini ne more podajati nič novega, marveč le raznovrstno predeluje, razširja in izpopolnjuje to, kar duša vzprejema od zunanjega sveta, kar ji nudi spomin iz preteklih izkušenj, kar ji podaje nadnaravno razodenje itd. In že tega je več ko dovolj za navadno fantazijo, kaj pa še le, če je pri kakem človeku fantazija zel6 živa in vzbujena!
Za fantazijo imamo Slovenci besedo „domišljija“. Dr. Lampe meni v svoji psihologiji, da je ta izraz od naše navadne besede: »domisliti si“, češ ker po tej dušni sili se še le prav zavedamo predstav, ki nam jih nudijo čutila, ter dobimo neko notranjo podobo. Z isto pravico bi pa domačinko „domišljijo“ tudi tako razlagali, da fantazija predstavam, katere je duša sprejela od katerekoli strani, še vselej nekaj pristavlja — domišlja. Pa to le mimogrede.
Iz tega suhega pregleda, ki ga nam obširnejše razlaga vsaka boljša psihologija, razvidimo, kako izvrstna in neprecenljiva dušna moč je fantazija, — seveda, če se obrača na dobro stran; a žal, da utegne biti tudi neizrečeno pogubna.
Ker nam je tu govoriti le o srcu, moramo se omejiti na to, da po-vdarjamo vpliv, ki ga ima fantazija neposredno na naša čustva in po njih na srce; prezirati pa seveda tudi ne smemo onega vpliva, ki ga ima na temeljito spoznavanje in torej po tem spoznanju posredno tudi na srce.
Kdor je pazno čital zadnji odstavek naše obravnave, je lahko zapazil, da so čustva najbolj odvisna od domišljije. Pa tudi če sam sebe resno premišljuje in se vprašuje, kaj ga je nagnilo že tolikrat, da je bilo ginjeno njegovo srce, da so je prevladala močna čustva, bode izprevidel, da je to povzročila živa fantazija. Kaj pretresljivega si je prav živo stavil pred oči,
kakor bi se vršilo v njegovi pričujočnosti, kakor bi pred seboj zrl vse podrobnosti.
Pristaviti moramo pa še, da tudi čustva zopet močno delujejo na fantaT zijo. Ako, n. pr., čislamo kako osebo, nam močno zmanjšuje domišljija njene napake, povečuje pa čez mero njene lepe lastnosti. (Marsikateri nevesti pred poroko ne morejo ograjati slabega ženina, še le pozneje spozna, da ji. je bila domišljija posodila slepilne očali.) Obratno se pa pri sovražniku rade vidijo napake večje, nego so res. Strah in bojazen nam povek-šujeta nevarnost; velika skrb napravlja iz maj hne meglice velike črne oblake; upanje močno zmanjšuje ali zakriva težave itd. To medsebojno podpiranje čustev in fantazije je velikega pomena pri vzgoji.
Kako torej uporabljajmo pri vzgoji mladine to dušno velesilo? Ker vemo, kaj najbolj vpliva na fantazijo, in poznamo vsaj ponekoliko nje delovanje v naši duši, nam bo lahko določiti sredstva, s katerimi se prav vzgaja. 1. Skrbimo, da fantazija naše dece ne dobiva od nikoder neprimernih ali celo slabih snovi, tem pridnejše pa ji podajajmo dobre, zdrave in tečne hrane. 2. Previdno vodimo tudi delovanje fantazije; razum in krepka volja naj ji odkazujeta smer, pota in meje.
1.	Vzgojitelj naj strogo pazi, da od gojenca po moči odstranja vse, kar bi utegnilo slabo vplivati na živo gojenčevo fantazijo. Slaba druščina je v tem oziru silno pogubna po govorjenju in vedenju. Kako so kratkovidni mnogi vzgojitelji, ki vodijo otroke v družbe in veselice, katere so primerne le za odrasle ljudi, in ne pazijo na to, s kom da občujejo. Ta razvada, da se že otrokom dovoljuje enako razveseljevanje in vživanje, kakeršno pristoja le odraslim ljudem, močno škoduje že s tem, da prenasiti otroško domišljijo. Pozneje pa taki razvajeni otroci nimajo več pravega zanimanja za življenje, ki se jim zdi dolgočasno in nesrečno. Se pogubnejša je taka prostost zato, ker se ob takih priložnostih sliši ali opazuje marsikaj nravno nevarnega in spodtakljivega, kar utegne zgodaj, a za vselej ostrupiti mlado domišljijo. Le nikar se ne izgovarjajte, češ, otrok še ne razume kar, vidi in sliši! Morda prav radi tega, ker pri otroku še ne dela razum, dela tem živahnejše in pogubnejše fantazija. Večkrat zadostuje le ena sama iskrica iz pekla, da lahko zaneti najpogubnejši požar v mladem srcu.
Še skoraj bolj pogubno je neprimerno berilo. — Že taki spisi, ki preveč razburjajo fantazijo ali jo pa nezmerno prenasičujejo, n. pr., prestrašne roparske povesti; fantastično zmedene in meglene pravljice; novele in romani, ki nimajo nikake stvarne podlage, in slikajo življenje, kakeršno se nikjer ne živi, marveč sanjari le o prenapeti domišljiji, so škodljivi mladini, ker jo dovedejo ali do trdosrčnosti ali pa do nekega sanjarskega mišljenja, ki se ne sklada z zdravo pametjo in praktično voljo.
Toda sedanji čas ponuja mladini še slabše berilo. Ker so mnogi pisatelji mnenja, da je umetnost prosta in sama sebi namen, pišejo kar razbrzdano, karkoli jim narekuje okužena fantazija. Mnogi iščejo slave v tem, da spravijo na dan kaj „novega“ in „pikantnega“, da je le „izvirno“, pa bodi še tako protivno zdravi pameti in božjim zakonom; ali pa pišejo
nalašč zato umazano, da bi se ponašali z veliko množico čitateljev po pravilu: k hudemu so ljudje bolj nagnjeni nego k dobremu.
Taki spisi so posebno hud strup za srce. Naše srce morata vladati — to sem že rekel in bom še večkrat ponavljal — moder razum (pamet), in krepka volja. Za merilo jim morajo veljati večnotrajni božji zakoni. To vlado pa izpodrivajo slaba in grešna čustva, in na ta čustva najpogubnejše vpliva okužena fantazija. Skoro preje nego se človek zave, je dobra volja premagana in pamet vržena raz prestol — je otrovana fantazija s svojimi zlobnimi slugi — zlemi čustvi in željami, ki se polagoma izpremene v strasti in vtisnejo podjarmljenemu srcu pečat tužne sužnosti — izprijenega značaja!
A dragi čitatelj, pomni, da, kar sem tu opisal, ni teorija, marveč s premnogimi tužnimi zgledi poiprta izkušnja. Ako se radi telesnega ostrupljenja zgražamo vsi po vrsti: policija, sodnija, medicina, lekarna, ljudstvo, ter se posodice, ki hranijo strup, zaklepajo in ne smejo oddajati komurkoli, ali bi ne bilo treba stokrat bolj čuvati mladino pred dušnim strupom, ki se v umazanih romanih, povestih in pesmih — ponuja in prodaja? Pač bi bilo treba na vsako tako pohujšljivo knjigo (kakor se zaznamujejo steklenice za strup) naslikati za svarilo po več mrtvaških glav.
Celo drugačno in zelo blagodejno je delovanje zdrave, neokužene, čiste fantazije. O, kako je plemenit in veličasten ta dar božji! Čuvajmo ta zaklad, ki je močna obramba nedolžnosti naši mladini. Skrbimo ji za dobro, vzorno družbo. Pred vsem bodi vzgojitelj tak vzor, pravi angelj voditelj neizkušenemu otroku.
Poleg dobre druščine preskrbljujmo mladini blagodejnega berila, ki blagotvorno deluje na fantazijo in po fantaziji na srce. Mladinska literatura je že velika; lahko se torej že izbira. Odbirajmo izmed dobrega najboljše. Osobito v tem smislu izvrstno delujejo plemenito pisane zgodbe iz cerkvene zgodovine (svetniškega življenja), pa tudi iz svetne povestnice (dobro opisani vzorni značaji).
2.	Tudi notranje delovanje detinske fantazije mora vzgojitelj voditi in vravnavati, kolikor mu je možno.
Pri otrocih je fantazija zelo delavna. To se vidi pri otroških igrah; zlasti pri igračah, ki si jih otrok sam izbere in prikroji. Kako deluje tu mlada fantazija, sicer neokretno, a vendar živo! Vse, kar se vrti, rabi otroku za kolesa; vsako poleno se dd porabiti, zdaj za konja, ki ga jaha, zdaj za puško, zdaj za godbeno orodje itd.; blato in ilovca sta mu najboljše gradivo za zidanje hiš, spomenikov, za kipe itd. In kako zadovoljno in srečno je dete pri svojih igrah; ne zmeni se za ves svet, tako je zaverovano v igrače. Neusmiljen bi bil, kdor bi kratil to srečno „delo“ otroške domišljije in mu z nerodno roko podiral detinski raj. Vendar mora tudi tu zgodaj vmes poseči vladajoča roka. Kadar se začne doba pravega dela, naj se sicer že dovoljuje igranje, a le ob določenem času; razum in volja morata pri otroku zastaviti svoj vpliv.
Ker na fantazijo ne deluje samo to, kar duša sproti sprejema od zunanjega sveta, marveč tudi vse to, kar ima že v svoji zalogi (v spominu) in
ker ima tu svoj delež tudi hudo nagnjenje, mora vzgojitelj blagodejno vplivati tudi na to samostojno delovanje otrokove domišljije. Skrbi naj, da bo dobivala domišljija za svoje delo veliko lepe in dobre snovi, da slabo ne bode moglo siliti na površje. Verouk, zgodbe sv. pisma in sv. cerkve, berilo itd., daje vzgojitelju dovelj prilike, da množi za mlado domišljijo število krasnih, čistih idealov, vzornih slik. Ker pa po pravici sluti vzgojitelj, da nedolžni fantaziji že zgodaj preti nevarnost v podobi skušnjav — mora pomagati nespretnemu otroku, da pravočasno odžene nadležnega sovražnika.
Tu seveda učitelj ne bode govoril otroku o fantaziji, marveč o m isli h; saj še učeni gospodje trdijo, da naše takozvano „mišljenje“ je le delovanje fantazije. Učil ga bode torej p re m ago v a t i hudobne misli. Ne le katehet ima za to prepotrebno nalogo večkrat priliko v katekizmu, marveč tudi svetni učitelj. V berilih: »Božje oko“, ,Jakec in Ančka“ itd., se mu nudi prilika, da pouči deco, kako tudi napačne misli žalijo Boga, kako jih treba odganjati, premagovati itd. Osobito naj večkrat neizkušenega otroka opozarja na to, kako močno nas večkrat slabe misli slepč in varajo. Že Evi se je tako godilo. Sv. pismo pravi, da je pogledala sad in da se ji je zdel sladak, — tako živa je bila domišljija, da ji je že pogled povedal, kakšen okus ima prepovedani sad. Tako se tudi sploh greh kaže mikaven; ko ga pa človek stori, se mu razkrije vsa obupna grdobija. To je tem potrebnejše, ker se zdaj greh večkrat javno opisuje v lepi luči, čednost pa se ponižuje.
Med drugimi sredstvi za vzgojo fantazije moramo tu še izredno priporočati pridno delo. Pri resnem delu je fantazija tako vprežena, da ne utegne uhajati na napačna pota. Se zdaj sem hvaležen nekdanjim svojim dobrim vzgojiteljem, da so nam tako nujno priporočali pridno delo. Poleg zapovedanih predmetov smo se z veseljem in vnemo učili še prostovoljno godbe, petja, risanja, stenografije, tujih jezikov. Dobiček je bil dvojen, pridobili smo si splošno oliko, pa mlado srce smo obvarovali pogubnih vplivov. Tudi zdaj imamo vzgojitelji pri svojem delovanju dobrega zaveznika v napornem delu šolske mladine. Tudi zdaj nas uči skušnja: ko pojenjuje pridnost, nazaduje tudi poštenost; velja pa tudi obratno: ko nazaduje nravnost, izginja tudi pridnost.
Končno naj pristavim še opazko, po kateri metodi delujmo s fantazijo na srce. Šolske knjige so pisane kratko, mrzlo in suhoparno. Tudi ne more drugače biti, ker nam morajo veliko podajati na malem prostoru in odbirati to, kar je treba za stalno ohraniti v spominu. Učitelj jim mora še le dati pravo življenje in sicer zlasti s tem, da sam sebe ogreje s pomočjo žive domišljije, s tem ognjem vname tudi otroško fantazijo in po njej ogreje srce za dobre in plemenite vzore V ta namen naj si določi pri raznih predmetih: pri verouku, bibličnih zgodbah, pri cerkveni in svetni zgodovini, ob čitanju, pri naravoslovnem pouku itd, takih momentov, o katerih sodi, da bi utegnili blagodejno vplivati na srce; potem naj tak moment podrobno, markantno, prikupno in živo naslika v kratkem akroamatičnem nagovoru. Če se to večkrat ponavlja (prepogosto nikar!), bodo blaga čustva močno in stalno vplivala na voljo — na srce — na značaj. — Mogoče, da bo tak učitelj, ki se
ozira le na um in spomin, več veljal pri svojem nadzorniku, a pred Bogom in narodom bode imel gotovo večje zasluge učitelj, kateri temeljito vzgaja.
Naj navedem za vzgled takega slikanja nagovor, s katerim se, n. pr. lahko podpre zgodba egiptovskega Jožefa, ko radostno vzprejme došlega očeta:
Otroci, četrto božjo zapoved bi vam danes rad prav globoko začrtal v srce! Rad bi vam dopovedal, kako zelo morate vsi biti hvaležni svojim starišem, ki so tako zelo skrbni za vas, ki vas tako zelo ljubijo! Le poglejte očaka Jakoba! Saj se skoro vse, kar vemo o njem, suče le ob ljubezni, ki jo je imel do svojih otrok. Le pomislite nekoliko nazaj. S kako očetovskim veseljem in ponosom je pokazal svoje ljube sinove bratu Ezavu: „To so otročiči, katere mi je Bog dal!“ Kako zelo rad je imel Jožefa, kako ga je obsipal z dobrotami, ko je bil še doma, in kako zelo je žaloval toliko let, ko je mislil, da je že mrtev! Kako zelo se je bal za Benjamina in v kolikih skrbeh je bil zarad Simeona, ki gaje bil Jožef pridržal v Egiptu! A tudi vse druge sinove je ljubil. Saj ravno očetovska skrb in ljubezen ga je nagnila, da je poslal Jožefa za njimi na pašo, da poizve, kako jim je, ali je vse prav pri njih in pri čredi. Ko je lakota nastala v deželi, mu je zavoljo otrok tako hudo, ker jih ne more gledati lačnih, da jih pošlje v daljno deželo Egipet. In kako Boga prosi, da bi sc jim na potu ne zgodilo nič žalega! Kako mu je dolg čas, če sinov ni doma; ves žalosten vzdihne ob drugem odhodu: „Jaz pa bom ta čas, kakor da bi bil zgubil vse svoje otroke!“ Ljubezen, katero je pokazal v današnji dogodbi do svojega Jožefa, je pa že tolika, da se ne da več opisavati z besedami: Zapisale so jo gorke solze srečnega očeta in srečnega sina!
Sedaj moram pa nekoliko prenehati, da utegnete malo pomisliti vsak na svojega ljubega ateja, ljubo mamo, ter pošteti vsaj povrhoma največje dobrote, katere ste že prejeli iz njihove prcdobrotljive roke! . . . Da, izmed vseh ljudi na svetu se odlikujeta dve osebi in vaše srce ju mora čislati nad vse druge: eni je ime — oče, drugi — mati!
O,	spoštujte in ljubite jih, dokler jih imate! Naravno je, da stariši navadno poprej umrjo nego otroci (izjeme so seveda povsod). Le pomislite, kako bo tožen oni čas za vas, ko se boste morali ločiti od njih, — ko bo odrevenela ona roka, katera vam je tolikrat tako radodarno dajala kruha in vsega, česar ste potrebovali, — ko bo ugasnilo ono oko, katero se je tolikrat tako ljubeznivo oziralo po vas, — ko bo nehalo biti ono dobro srce, katero vas je tako zelo ljubilo . . ., ko bo prišel oni strašni čas, ko se ne boste mogli tolažiti, kakor Jožef: „Moj oče še živč!“ O, kako hudo bi vam bilo takrat, ko bi vam vest očitala, da ste žalili svoje stariše, da so morda ravno radi vaše nepokorščine morali prezgodaj v grob . . .
Zato posnemajte egiptovskega Jožefa ter tudi tako prisrčno ljubite svoje stariše in pokažite to odkritosrčno detinsko ljubezen tudi dejanjsko. Najprej s tem, da se vselej in povsod dostojno vedete Ponosno je Jožef sporočil očetu iz Egipta: „Hitite ... ter recite očetu: Bog me je naredil gospoda vse egiptovske dežele!0 Kako bodo veseli tudi vaši stariši, ako se jim morete sedaj izkazati z dobrimi spričevali, potlej z odlično službo, vedno pa z dobrim imenom! — Pa tudi sicer pokažite o sleherni priložnosti, kako jih imate radi. Nikar ne recite: „Saj ved6, da jih imam rad.“ Četudi ved6, jih bo vendar veselilo, če tudi na zunanje pokažete to, kar srce čuti. Saj je Jakob tudi vedel, da ga Jožef ljubi, a kako je bil do solz ginjen, ko mu je tudi dejanjsko izkazoval toliko ljubezen: naproti se mu je pripeljal — z voza stopil — k njemu tekel — začel ga objemati . . . H kralju ga je spremil, najboljšo deželo mu je dal v last . . . Delajte tudi vi tako: spoštljivo pozdravljajte, priporočajte se... ako so bili stariši več časa odsotni, hitite jim veselo naproti . . . postrezite jim, kar in kjer morete . . . razveseljujte jih o raznih prilikah: o novem letu, o godu . . . Četudi jim ne morete dati cele dežele, kakor Jožef, kako malo darilce bo pa že našla vaša detinska ljubezen: vsaj eno reč neprecenljive vrednosti jim more darovati vsak dan tudi najubožnejši otrok — moli lahko zanje! Tega daru ne ukratite starišem noben dan! — Nikdar nikoli — to vam rečem! — naj ne izvem o nobenem izmed vas, da je žalil svojega očeta, svojo mater!	(Voditelj IV. 370.)
K.
Kako vzgojuj ponavljavna šola razumne gospodinje?
(Konferenčno poročilo.)
Batini se razprave o vzgoji umnih gospodinj so mi prišle na misel besede francoskega pisatelja, ki pravi: „Če je le kje prava sreča na zemlji, najdeš jo gotovo tam, kjer vlada vrla gospodinja." Vrline go-spodinje-matere so temelj sreče celemu narodu. Koliko velmož imamo le vsled skrbne vzgoje dobre matere!
Prvak slovenskih pedagogov, Slomšek, nikdar ne bi bil postal dika cerkve in slov. naroda, ako ne bi bilo skrbelo za njegovo vzgojo blago materino srce. Bodisi žena katergakoli stanu, ako je dobra gospodinja, ve obogatiti in oblažiti um in srce svojih otrok in je največja sreča rodbine.
Zalibog da nekatere matere dandanes le šoli prepuščajo vso vzgojo, ne vedoč, da morajo biti one prve učiteljice in dom prva šola. Za drugo se ne zmenijo, kakor da lišpajo otroke, skrbe za polne želodce, srce pa prazno ostane.
Sola ima prevažno nalogo, da odpravi, kar je slabega, in vcepi dobro v mlada srca in sicer tako, da se učenci ali učenke usposobijo za nadaljno izobrazbo in za svoj preimeniten prihodnji poklic. To nalogo ima rešiti ponavljavna šola pri kmečkih deklicah. Ravno pri vzgoji deklic je treba vpo-rabiti vso svojo pedagogiško zmožnost, da zatremo one slabe lastnosti, ki se pojavijo čestokrat pri njih, kakor: lehkomiseljnost, raztresenost in površnost.
Kaj naj torej šola stori za vzgojo umnih gospodinj ? Kolikor je mogoče naj se v ponavljavni šoli izpopolni nauk ljudske šole. Njen namen je: ponavljati priučeno tvarino in jo praktično uporabljati v raznih razmerah življenja. Ponavljavna šola mora nadomeščati višje razrede in šole. Kaj se stori za deklice po mestih? Prav mnogo. Tam so raznovrstne nižje in višje šole, tečaji, in	tudi še posebne	gospodinjske šole. Kmečki stariši ne	morejo
pošiljati svojih	hčera v mestne	šole, ker	jih stane preveč denarja.	Ponav-
ljavna šola naj torej na deželi posreduje med ljudsko šolo in vstopom v življenje.
Za ponavljavni pouk je odmerjen le kratek čas: dve leti po pet mesecev; to znaša v najugodnejšem slučaju 90 učnih ur. Temu bornemu številu ur se pridružijo še razni zadržki, ki povzročč, da ponavljavna šola ne reši povoljno svoje	naloge. Taki zadržki so:	slabo gmotno stanje prebivalcev,
nereden šolski	obisk, počitnice	ali prosti	dnevi, nerazdeljena tvarina	in tudi
učiteljice same. Kakor je namreč veselje do pouka različno, tako različni so tudi uspehi.
Kako naj postopamo, da ponavljavna šola vsaj deloma doseže svoj smoter, hočem pokazati v sledeči razpravi.
Ministerski odlok z dne 20. avgusta 1. 1870 § 78. določa, kaj naj se deklice uče, in med drugimi ročnimi deli ukazuje, naj se poučuje posebno to, kar je v gospodinjstvu najpotrebnejše.
Paragraf 70. istega odloka ukazuje, naj pouk v umnem gospodinjstvu obsega sledeče:
1.	pouk	o	tvarini, ki je	v delu,
2.	pouk	o	najvažnejših živilih, o njih nakupovanju	in njih	rabi,
3.	pouk	o	raznih vrstah	in mnogolični rabi ročnih	del,
4.	pouk	o	tistem orodju	in pripravah, ki so gospodinjstvu	potrebne,
5.	pouk	o	stanovanju in	postrežbi bolnikov.
Glavni predmeti ponavljavne šole so sedaj: branje, računanje, pisanje in ročna dela; o pouku v gospodinjstvu ni govora. Ni mi znano, so li na kateri ponavljavni šoli že določene ure za gospodinjstvo, doslej še za nobeno ne vem. Središče vse vzgoje dobre gospodinje in pouka v ponavljavni šoli bi pa vendar moral biti nauk o gospodinjstvu in tega naj bi podpiral pouk v ženskih ročnih delih. Ta dva predmeta naj bi se v ponavljavni šoli najbolj gojila. S tem bi se deklice izobrazile v svojih stanovskih dolžnostih in se jim vzbudilo veselje do nadaljne izobrazbe.
Za nauk v gospodinjstvu do sedaj še ni določena nobena knjiga. V čitankah ni kikakih vaj. Zato bi si morale učiteljice same tvarino tako razdeliti, da se vsa snov v dveh letih obdela. Pred vsem je treba imeti kak učni pripomoček. Priporočam knjigo: „Haushaltu ngskunde von Marie Clima. 1. poglavje razpravlja o lastnostih dobre gospodinje, 2. ob otroški vzgoji, 3. o stanovanju in postrežbi bolnkov, 4. o živilih, 5. ob orodjih in oblačilih.
Kakor razvidno iz naštetega, je sestavljena popolnoma po ministerijalni določbi. — Ponavljavna šola traja dve leti, zato naj se snov iz gospodinjstva razdeli v dva tečaja. V prvem tečaju naj se obravnavajo lastnosti dobre gospodinje in otroška vzgoja; v drugem tečaju pa stanovanje, družina, živila, redilne in oblačilne snovi in postrežba bolnikov.
Izvrsten kažipot (akoravno preobširen) je knjiga: Praktische An-leitung zur selbststandigen u. sparsamen Fuhrung des Haus-haltes" von K. Prat o. Tudi dr. Srnceva knjiga, katero je izdala družba sv. Mohorja, je priporočljiva. Razume se, da iz dobrih virov si učiteljica tvarino izbere po zmožnosti svojih učenk, potrebno dobro predela, nepotrebno pa izpusti. Vsak teden mora razpravljati o gospodinjstvu, če ne več, vsaj pol ure. Da bo v tem kratkem času njen pouk imel povoljen uspeh, se mora učiteljica zanj zelo vestno pripravljati. Poučevanje brez priprave je le tavanje po labirintu — delo je zaman.
Zanesljivo poroštvo dobrega uspeha pri nauku o gospodinjstvu je tudi natančen učni načrt. Zakaj ne bi za vaške deklice učiteljske konference določile snov za pouk o gospodinjstvu in se tvarina razdelila na posamezne tečaje, na tedne in na ure? Podrobni učni načrt je kakor gladka pot, po kateri stopaš in brez ovinkov prideš do svojega cilja.
Dokler se ne bodo učiteljski zbori resno lotili sestavljenja tacega učnega načrta, so vse konferenčne razprave zaman. Za ponavljavno šolo še dandanes, to je v času „napredka“ veljajo besede slavnega slovenskega pedagoga: „Ponovilne šole medlijo in brez vsega sadu ostajajo, ter so podobne lačnim
;	.	-	sr-«***:
-- 186 —
delavcem, katerim se od same lenobe ne ljubi jesti, pa tudi ne delati.“ Po-navljavna šola naj se torej izpremeni. Nekaj nasvetov v ta namen hočem ob sklepu svojega poročila podati.
V	prvem letu naj bi se torej razpravljale lastnosti dobre gospodinje, kakor: redoljubnost, snažnost, varčnost, delavnost, potrpežljivost, krotkost, uka-željnost (o dobrih knjigah) in pobožnost. To je nekaj značilnih lastnosti vrle gospodinje. Te lastnosti si mora pridobiti vsaka, ako se hoče zvati: „močna žena,“ ker ta več stori za blaginjo naroda in domovine, kot marsikak odlikovan državnik.
Za skromno, a velezaslužno delovanje zasluži odlikovanje. In najbolj ji pač venča delovanje Bog, s tem, da stori nje sinove in hčere diko ter ponos naroda.
Ker so te lastnosti tako važne, jih je treba razpravljati osem tednov, dva tedna sta v ponovitev. Za otroško vzgojo — utegne kdo oporekati — je preveč govoriti o teh stvareh toliko časa v ponavljavni šoli. Ne! Le prav važno je. Pomislimo, da so deklice v 12 in. 14. letu varihinje svojih manjših bratcev in sestric, ali pa si morajo kruh služiti kot pestunje. Ni li dobro, da se usposobijo za to, da odgajajo in varujejo nedolžne stvarice s pravim razumom in z dobrim srcem? Ravno pri kmetiških otrocih se zanemarja vzgoja v prvih letih. Preobširno bi bilo govoriti o velikih napakah. Z dobrim navodilom bi se zaprečil marsikak pregrešek, ki ima slabe posledice za celo življenje. Ako taka dekleta nikdar nič podučljivega ne slišijo, tudi nikdar nič ne ved6. Ako se jim pa da dober nauk, naj ga polagoma tudi prah pozabljivosti zapraši, pride vendar čas, ko se ga zopet spomnijo. A če si deklica v ponavljavni šoli ne prisvoji podobnih naukov, si jih v življenju ne bo več tako lahko.
Drug, nič manj važen predmet so ročna dela. Ta so neprecenljive vrednosti, ker zamorejo v ženski mladini obuditi veselje do dela, snažnosti, varčnosti, itd. Deklica, ki smo jo pridobili za delavnost, ne da kmalu počivati svojim rokam. Delavnost pa vzgaja štedljivost, ki je velika potreba v življenju. Pred vsem naj bi zato deklice nekaj tednov (2—3) krpale nogavice, ostale tedne pa drugo perilo. Strgane komade perila naj prines6 v šolo, kjer naj se jim pokaže, kako jih treba zašiti. Pri tem naj se jim razlaga, kako treba, da si prihrani gospodinja vinarjev, ki od žene prihranjen, velja toliko, kolikor Srebrnjak, katerega zasluži mož. Vsaj pol ure, in sicer zadnje pol ure, naj se trudi učiteljica z ročnimi deli, marsikatera učenka jo bode v poznejših letih na tihem blagoslavljala za njeno požrtvovalnost. Ta blagoslov in blag spomin učenk ji bode najlepše plačilo.
Naj preidem še k drugim predmetom. Čitanje —; za ta predmet naj se izbirajo le vaje prirodoznanske vsebine, ki se uporabljajo pri ženskih ročnih delih, kakor: o lanu in bombažu; ali pa kar spada v gospodinjstvo, kakor: berila o zelenjarstvu in cvetličarstvu. Bi li ne bilo tudi umestno, da bi bilo dovoljeno pridnim učenkam tu in tam pogledati vrt pridnega učitelja, ki ima poleg sadjereje posebno veselje za zele-njarstvo in cvetličarstvo? Po mestih se uče dekleta različnih stvari; kako
dobro bi bilo, ko bi vedele tudi, kako se postopa z zelenjavo, katere vrste najbolje uspevajo, kako se zemlja pripravlja za take nasade, kaj pospešuje njih rast itd. Pridobile naj bi si učenke tudi kak nauk o cvetličarstvu; saj so cvetice kras vrtov, nasadov in oken. Naj si bo še tako borna hišica, oko se razveseljuje nad cveticami, ki jo krase in zakrivajo nje siromaštvo. Cvetličarstvo je lepa zabava; prosti čas naj bi dekleta uporabljale za to stroko, namesto da ga tratijo s pohajkovanjem in praznim govoričenjem. Ta zabava napolnuje tudi srce s pravim nedolžnim veseljem, in kjer je to, tam ni prostora slabemu. Slomšek poje: „Kdor peti ne zna in rožic ne št’ma, ta nič ne velja.“
Spisje naj bi se gojilo v ponavljavni šoli marljivo, a le tako, da bi imelo vrednost za praktično življenje. Pisala naj bi se pisma, pobotnice, izpričevala, dolžna pisma, gospodinjski računi, in sicer tako, kakor te reči res pišemo v vsakdanjem življenji.
Pri računstvu naj se obravnavajo zlasti računi o stroških, dohodkih, pri raznih kupčijah in to bolj na pamet z imenovanimi števili, nego pismeno.
Iz zgodovine bodo dobro služile vaje, v katerih se nam kaže ljubezen do domovine. Porabni zgledi so: n. pr.: Junakov grob, Spartanka in podobni; vmes naj vpleta učiteljica v pojasnilo zgodovinske povestice, opo-zorja naj posebno na vrle značaje itd.
Končno še nekaj. Ako hočemo uspešno učiti, moramo s svojim zgledom nauk potrjevati. Same besede ne zadostujejo. Učiteljica naj bo vzor vseh onih čednosti, katere želi vcepiti svojim učenkam. Sicer naj bo stroga in odločna, a združuje naj te lastnosti z milobo. Vedno bodi resna, skromna in vestna — zlasti v izpolnjevanju svojih dolžnosti. Nikar ne posnemaj novošegnih razvad; preprosta v obleki, naj ljubi svoj mali, prijazni dom, naj ne bega po zabavah in veselicah.
Emancipirana in šport ljubeča učiteljica ni vzor mladini. Taka izgubi zaupanje starišev in tako tudi ljubezen in spoštovanje iz otroških src. „Tista učiteljica je najboljša, katera je vedno učenka.“ Torej so za-njo knjige najboljša zabava. „Ako učiteljica to zabavo ljubi, bo znala zbuditi ljubezen do nje tudi pri svojih učenkah." Pokazala jim bode kako naj berd, da napredujejo in nadaljujejo izobrazbo s pomočjo dobrih knjig. Poznam dekleta, ki so se na podlagi naukov ljudske šole pozneje z dobrimi knjigami toliko izobrazile, da je prijetno ž njimi občevati.
Priporočati je v ponavljavni šoli prav pogosto razposojevanje knjig.
Učiteljica, ki se vedno trudi in žrtvuje vse svoje moči v blagor izročenih otrok, naj vztraja v svojem delovanju, dobro vedoč, da je dobro delo samo na sebi najboljše plačilo.
Glede ponavljavne šole stavim k sklepu z ozirom na to, da ne more tako obstati, kakoršna je bila do sedaj
1.	Naj se vpelje dolžnost obiskovati vsakdanjo šolo do izpolnjenega 13. leta in ponavljavna šola naj se opusti.
2.	Ali pa naj učenci in učenke hodijo — (ako se ponavljavna šola ne odpravi) v dobi od 12.—14. leta dvakrat na teden v šolo z učenci in učenkami vsakdanje šole v iste razrede, oziroma oddelke, v katere pripadajo glede na svoje znanje.	M.	Blahna.
Slomšek o versko-nravni vzgoji otrok.
*^jy^pgojitelj je razvil otroka telesno, mu izuril čute, navadil živeti nravno ^ umstven0 (misliti, soditi, sklepati) in čuvstveno, nravno hoteti; je povzdignil otroka v dejansko nadnaravno življenje t. j. zbudil in razvil s pomočjo milosti božje nadnaravno življenje v otroku.
V	šoli pride strogi učni načrt na vrsto z različnimi predmeti. A tudi tu mora biti ves pouk enoten, popoln, povsod mora biti vzgoja, praktična uporaba za življenje: vse pa urejeno pod višjim smotrom nravne popolnosti. Program mora biti vedno: „V spoznanju božjem čimdalje bolj napredovati, po spoznanju koristnih reči modreje ravnati, po ravnanju pa tudi v sveti čednosti rasti: to je naše šole svet namen, katerega Blaže in Nežica kažeta.“!)
Kako razvija Slomšek ta program v tej dobi?
„Solski učitelj ne sme misliti, da je svojo dolžnost dovršil, ako je svoje učence gladko brati in čedno pisati naučil. Kaj pomaga glava prebrisana, srce pa hudobno in robato? Ne tožuje li naših šol žalostna vsakdanja izkušnja, da več ko je šol, več je hudobnežev, ljudi brez vere in brez Boga, brez prave ljubezni in brez vsake vesti! Je li so šole tega krive? Ne daj Bog! Kriva je slaba, neumna učba otrok." IV. 30.J)
»Nauk se mora vsejati, pa tudi podorati in povleči s pomišljevanjem in obračanjem nauka na vsakdanje zadeve otrok." IV. 30. „Na noge, učitelji blagi, v vaših rokah je šola otrok, mladik Gospodovih dragi rejevnik. Učite deco brati gladko, pisati čedno, pa še bolj skrbno pravično živeti, se greha varovati, in Bogu lepo služiti vadite jih.“ V. 160.
Zato začne Slomšek n. pr. pri računstvu: »Veliko stvari je na svetu od malega črva do zlatega solnca: vseh prešteti nam ni mogoče; le Bog njih število ve. Mi eno reč za drugo štejemo ter pravimo, da je ena reč po samem enota."3)
Ko razlaga uro, dostavi: „Uro, ki teče, vsi dobro poznate; pa tudi zlati čas teče; — vi pa njegovo zamudo slabo rajtate.“4)
Potem pa hoče govoriti o človeškem telesu, ker „predvsem je potreba šolski mladini spoznavati svoje lastno truplo, njegove ude in svoje dušne moči." IV. 25., pa vpraša: „Ali pa tudi tisto uro poznate, ki jo povsod s sebo imate, da vam kaže nagel tek vašega življenja ?“ In ko jim razloži človeško telo, pa pravi: „Da pa deco preveč v telesno premišljevanje ne potukneš, povzdigaj srce svojih učencev ter jim lepoto duše in imenitnost človeka prav živo razlagaj.“ IV. 25.
') Blaže in Nežica, str. V. — =) Kratice I-VI. pomenijo: A. M Slomška zbrani
spisi I XI. knjiga, zbral in uredil Mih. Lendovšek. — 3) Blaže in Nežica, str. 55. —
4) tam. str. 93.
Slomškov učitelj „odgrinja deci po zmožnosti poprejšnjega pouka zemljo, po kateri hodi, in nebo, ki je gleda“; zakaj „grdo bi bilo za naše šole, slepiče po svetu pošiljati1'; pa ne pozabi, „da se vesmir beli svet zove, veli-čanstvena dvorana božja, ki nam očitno kaže Stvarnikovo vsemogočnost in modrost." IV. 24. On „uči domače in divje živali, ptice, mrgolince in črve spoznavati, pa tudi slaviti in hvaliti božjo dobroto in modrost, ki za vse tako po očetovsko skrbi in tudi črvička ne pozabi." IV. 25.
Proti ugovoru: „Pokaj našim otrokom naravoslovje? Morebiti za noro-slovje, da jih zmešaš in znoriš?" pravi Slomšek: „Prijatelj, le počasi: Saj tudi ti v naravi živiš, dihaš sapo, piješ vodo, in se rad pri ognju greješ"; IV. 26. pa še pristavi „da nam drevje v nebesa kaže, da ne pozabimo, kje smo doma";1) da „kjer žive dušice ni, ptičica Večnemu hvalo slovi";*) jim ne zakriva, da „On, ki zapoveduje morju in vetrovom, vsegamogočni Bog, ima megle v svoji oblasti, vetrovi so njegovi delavci";3) pa tudi „da bi mavha dnarjev bila, kjer mavrica pije, je prazna basen, ki se ji krave smej&‘“)
Ko govori o toči, pravi: »Pravijo, da toča hude letine ne naredi, pa siromak, katerega zadene. Jaz vam pa povem, da je tudi toča božji dar, ki več hasne kakor škoduje. Toča nezdrav sopuh pokonča, sapo izčisti, ljudi in živino nevarnih bolezni obvaruje, zemljo rodnovitejo stori, pa ljudi napravi svojim poškodovanim sosedom pomagati. Božja roka enkrat vzame dvakrat toliko pa da. V božjih rokah je vse, in tem, ki Boga ljubijo, vse reči v dobro izidejo.**'’)
Govoreč o zemlji, pristavi, „da je tudi naše truplo iz zemlje in se zopet v zemljo povrne; zemlja je torej nas vseh mati."0) Pri razlagi ognja seže tudi malo dalje ter pravi: „Nekakšen skriven ogenj ima žganje, divji Indijani ga ognjeno vodo imenujejo"; a še pove več: „tudi človek poseben ogenj v svojem životu ima, ki za toliko dalje živi, za kolikor manj skoz jezo, nečistost, i. t. d. vanj pihaš — s hudo premočno pijačo ne polivaš."7)
Na tak način poučuje in vzgojuje učitelj. Uči jih raznih reči, a pri vsem se ozira na enotno vzgojo za krščansko popolnost. Pri vsem se čistijo in krepijo pojmi o Bogu, o duši, človeku, stvarstvu in o namenu človekovem.
Zato je pa potrebno, da je učitelj zgleden kristjan. „Komur verozakona v srcu ni, on o božjih rečeh slabo govori, naj ima še toliko prebrisano glavo! Besede žgečejo, zgledi vlečejo. Kjer pri učiteljih bogoljubnih zgledov ni, tam ni krščanske luči, niti soli.“ IV. 58. „Tista stara dušna rja, mnogih naših sedanjih šolnikov strah pred sv. vero, takih, ki se sramujejo pobožnosti in bogaboječnosti — ona je zamorila tudi drugi sad naše mladine. Ta verska bojazljivost je živemu krščanstvu morilna kuga." IV. 12.
„Učitelj, kateri ve svojo mladino za potrebno vednost in krepost oživljati, ji pa tudi moško vedenje in stanovitnost preskrbeti, tak učitelj je vreden sto centov zlata." III. 362. „Ena beseda iz ust učitelja, ki sicer posvetno suknjo nosi, pa v cerkvenih rečeh pohvalno govori, več izda, kakor cela nedeljska
’) Blaže in Nežica, str. 106. — ’) tam str. 162. — 3) tam str. 184. — 4) tam str. 226.
-	5) tam str. 193. — tam str. 225. - ’) tam str. 225.
govorica duhovskega učitelja. V takih letih omahljive mladosti je učitelju prav lahko mladeniču z nekolikimi besedami sveto vero podreti, pa tudi globoko v srce vsaditi, da je nobena še tolika nevihta ne omaja“ III. 363.')
Torej pa naj bo „sveta skrb učiteljev, mladini glavo izjasniti, pa tudi požlahtniti srce ter celo življenje svojih učencev po nauku in zgledu Kristusovem uravnati ter njihovo pravo srečo na skalo sozidati. Učitelji, ki po drugi stezi učence vodijo, jim na pesek srečo stavijo. Taka šola in pa morska pena en mak velja.“ III. 74.*)
»Mladeniču drugi starši so njegovi učitelji, in blagor mu, kdor dobrim, modrim učenikom v roke pride. Oče in mati izredita človeka, izučita kristjana; moža po volji božji, osrečitelja narodov storijo mladine voditelji, ako so mladeničem prava luč, katera sveti in ogreva, ne pa močvirna svetila posvetnih zmot in zapeljivih čar časnega duha." III. 73.
„Stan učiteljski je sicer težaven in potiven stan; kdor ga prav spozna njegovo ceno visoko spoštuje. Moder in priden šolnik človeškemu rodu veliko več koristi, kakor najslavnejši vojskovodja, kateri sovražnike strahuje, ter premaguje kraljestva in užuga mesta. Učitelj v tihem, neznanem kraju dobro sadi in polivaje skrbi za boljše ljudi in boljše čase. Naj si ga ravno svet ne pozna in večidel slabo plačuje; v bukvah večnega življenja se sveti njegovo ime in med svetniki bo njegovo plačilo. Pa tudi vsem slabim, zanikarnim šolskim učiteljem gorjč, po katerih se svet pohujšuje! Bolje bi bilo, celino kopati ali pa drva sekati, kakor najžlahtnejše blago, drago deco, slabo učiti in pa divjake izgojevati. V najgloblje peklensko brezdno pridejo slabi stariši, vrh slabih staršev pa zanikarni učeniki. Bog nam pomagaj!“
IV.	35.	(I\ knjige „Almanah“.)
Dopisi.
Iz Gorice. V nedeljo, dne 2. junija 1901. je imelo katoliško društvo slovenskih učiteljic svoje redno zborovanje.
Velezaslužna predsednica g-ca Mirka Holzinger pl. Weidich je govorila o razmerju in njegovih plodonosnih posledicah med tremi važnimi pedagogi, kneginji Amaliji Gallitzin, Fiirstenbergu in Overbergu, ki so nam bili že znani iz prejšnjih govorničinih predavanj. Delj časa se je pomudila veleč, govornica pri kneginji Gallitzin, rojeni grofici Schmet-tau, opisavši nam v kratkih a krepkih potezah dobo, v kateri je ta izborna peda-
goginja živela. Francosko revolucijo, njene vzroke, Ludovika XIV., značaj, delovanje in nehanje njegovo, slaboumnega Ludovika XV., sarkastičnega Voltera in njegov velikanski vpliv, moralni propad francoskega ljudstva spojenega z never-stvom, ki se je bilo razširilo iz anglež-kega, združila je preč. govornica kaj spretno z vznesenimi besedami v krasno celotno sliko. Nadaljujč životopis kneginje Gallitzin je morala prekiniti svoje vrlo zanimivo predavanje, kajti odmerjen čas je bil potekel.
Po deklamovanju lepe Prelesnikove poezije ^Silvestrov večer“ se je prečastiti
') Prim. Jamšek nav. d. str. 46. — 2) Prim. Jamšek, nav. d. str. 45.
g. dr. Pavlica zahvalil zbranim členom za letošnje vdeleževanje pri društvenih zborovanjih ter izrazil željo, da bi se njih število v prihodnjem letu zdatno pomnožilo. Potem je dokazal preč. g. doktor govorivši o slovesnem obhodu na dan
sv. Rešnjega Telesa, da je naša vera javna, načelna stvar, ne pa zasebno, pristransko čuvstvovanje posameznikov, kakor jo sedanji moderni svet nazivlje. £ Koršič
tajnica.
Šolske vesti.
Imenovanja. Nj. Veličanstvo presvetli cesar je imenoval g. Fran. Hubada, ravnatelja na c. kr. učiteljišču v Ljubljani, deželnim šol. nadzornikom za Kranjsko, g. Fran. Levca profesorja na realki in okr. šolskega nadzornika, pa ravnateljem na c. kr. učiteljišču v Ljubljani.
Izpremembe pri učiteljstvu. Vad-niški učitelj, g. Fran Suher, je imenovan c. kr. glavnim učiteljem na ljubljanskem učiteljišču. Učitelj v Razdrtem g Janko Trošt je imenovan nadučiteljem v Tomišlju. Šolski vodja v Trbovljah, g. Ivan Kuhar je kompetenčnim potom premeščen v Radomlje. Iz druge v prvo plačilno kategorijo so povišane učiteljice na slovenskih ljudskih šolah v tržaški okolici: gospice Evelina Valentič, Angela S e t n i č a r in Gabrijela Komel.
Uršulinski samostan v Ljubljani je
zopet zadela bridka izguba. Dne 21. maja je po daljšem bolehanju umrla č.S. B ri gi t a Oražem, bivša učiteljica notranje meščanske šole. Rojena v Gorici leta 1872. je vstopila v ljubljanski uršulinski samostan 1. 1891. V šolskem letu 1896/97. je napravila vsposobljenostno skušnjo za meščanske šole iz I. skupine. Le deset let je delovala blaga pokojna S Brigita v uršu-linskih šolah, a njeno ime je trajno zapisano v srcih hvaležnih učenk, v knjigi napredka uršulinskih šol in gotovo tudi
—	v »knjigi življenja".
Umrli. Dne 15. majnika je umrl v Ljubljani umirovljeni nadučitelj gosp. J. Borštnik v starosti 71 let. Za svoje
zasluge kot šolnik je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem.
Razpisane učiteljske službe. Na štirirazredni ljudski šoli v Vipavi je eno učno mesto stalno popolniti. Prošnje za to mesto so predpisanim potom vlagati do dne 26. junija 1901., na c. kr. okrajni šolski svet v Postojni. — Primorsko. V tolminskem političnem okraju so razpisane sledeče službe: 1.) def. uči-telja-voditelja v Logjeh Robedišču; 2.) def. učitelja-voditelja na Ponikvah; 3.) def. uči-telja-voditelja na Soči; 4.) def. učitelja-voditelja na Visnem ; 5.) def. učitelja-vo-ditelja v Smasti; 6 ) zaČas. učitelja-voditelja v Strižišču; 7.) začas. učitelja-voditelja v Sebreljah; 8.) def. ozir. začas. učitelja na Ljubinju. S temi službami so združeni dohodki, določeni v deželni postavi z dne 6. oktobra 1900 št. 26. Prosilci iz drugega okraja naj priložijo prošnji razun drugih spričeval tugi zdravniško spričevalo ter dopošljejo v postavno določeni dobi 6 tednov po svoji predstojni šolski oblastniji.
Slovenskemu skladatelju in učitelju Hrabroslavu Volariču postavijo v Devinu prihodni teden na grob skromen spomenik.
Za ljudsko prosveto. Zanimiv način ljudskega pouka so vpeljali prijatelji prosvete v Parizu. Da bi zbudili v ljudstvu smisel za lepoto in umetnost, obiskujejo z obrtniki in delavci muzeje in zgodo-vinsko-znamenite zgradbe in jim tu, ali pa pod milim poljudno predavajo. Te šole nazivljejo ,,Scole de la rue“. „Sk.u
Drobtine.
„Drobtinice“. XXX). letnik. Uredil dr. Andrej Karlin. Založila katoliška družba za kranjsko. V Ljubljani 1900. Natisnila katol. tiskarna. — Te knjige omenjamo v našem listu, ker je zapuščina pokojnega velikega pedagoga Ant. Mart. Slomška. Znano je, kako so nastale »Drobtinice". Slomšek je imel že 1. 1843, namen, izdajati redno vsako leto več poučnih m zabavnih knjig. Radi tega je hotel osnovati posebno slovstveno društvo ki naj bi izdajo prevzelo. Toda prošnjo za vstavnovo takega društva je takozvani ilirski gubernij v Ljubljani 1 5. mal. travna
I.	1845. — odbil. Slomšek je bil užaljen
—	a ne obupan. Ker zaenkrat ni mogel več, hotel je podajati Slovencem vsako leto vsaj eno knjigo, in to so bile „Drobtinice“. L. 1846. so izšle prvič s polnim naslovom: „D r o b t i n i c e“ za novo leto 1846. Učitelam ino učencem, stari še m ino otrokom v podučen je ino kratek čas. I.Leto. Na svetlo dal Anton Slomšek, viši ogleda šol lavantinske škofije. 1846.“ (Glej spis: „Slomšek in Drobtinice“ v let. letniku, str. 8. in nasl.) Brez števila krasnih, zabavnih in poučnih člankov so potem podale »Drobtinice"
našemu narodu v dolgi vrsti let. Bile so mu prava o d g o j n a knjiga. Zato je prav, da se ne pozabijo. — Letošnji letnik je morda drobnejši od prejšnjih, pa je lepo zanimiv. Spominja se svetega leta, spominja S 1 o m š k a-z a če tn i k a ,,D ro b-t i n i c • , žaluje za vrlima možema, za j- proštom dr. Antonom Jarcem in f kanonikom dr. Fr. La m p e to m. kateri zadnji je po Slomšku zamrle „Drob-tinice“ zopet oživil, in pripoveduje prav lepo o zadnjem slovenskem romanju v Rim. Med te daljše spise so, kakor marjetica vpletene mične pesmice. — Priporočamo svojim bravcem: da dobč v roke „Drobtinice“ in prečitajo iz njih zlasti prelepa življenjepisa gori omenjenih pokojnikov. Okoristili se bodo pri tem berilu z marsikakim dragocenim pedagoškim zrnom!	—ab.—
Učenje — služba božja. Sv. Ignacij Lojolski je izrekel sledeči Čudoviti pa resnični stavek: „Kdor se peča z vednostjo iz dobrega namena, Bogu služiti, je bolj Bogu všeč, kakor tisti, ki opravlja spokorna dela; kajti pri učenju treba napenjati vse človekove zmožnosti, dušne in telesne moči.“ Ta stavek je tudi sprejet v konstitucije Jezusove družbe.
Listnica uredništva.
Gčna M. V.: Vaš dopis bi vtegnile gčne tovarišice napačno tolmačiti. Zato ga ne moremo objaviti. Delujte zasebno za »Slomškovo zvezo" pri svojih prijateljicah.
G. jf. K. na Štaj.: Vaš poziv bi bil v tej obliki brezvspešcn. Zato ga nismo natisnili. Stopite pismeno v dotiko s somišljeniki in kmalu osnujte pripravljeni odbor. Odločni Goričani naj so vam v zgled!
Na Goriško: Kako, da ne pošljete poročila o pripravljalnem shodu »Slomškove podružnice" ?
,,Slovenski učitelj** izhaja dvakrat na mesec (1. in 15.).
Cena mu je na leto 5 K, na pol leta 2 K 50 h.
Urejuje in izdaje: Fran Jaklič, učitelj. — Oblastim odgovoren: Ivan Rakovec. Rokopisi, naročnina in reklamacije naj se pošiljajo: Uredništvu „Slovenskega
učitelja“ v Ljubljani.
Tiska Katoliška Tiskarna.