VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec E Vertagspostamt 9020 Ktagenfurt E izha)a v Ceiovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge = mesečna naročnina 12 šiiingov = E ceioietna naročnina 120 šiiingov § P. b. b. ^umtmmnnttmmnu... LETNiK XXXV CELOVEC, PETEK, 23. MAJ 1980 ŠTEV. 21 (1969) Mogočna manifestacija koroških Siovencev ob 35-!etnici zmage nad fašizmom in 25-)etnici podpisa državne pogodbe v 7*o Mgžg je fe/;'M zrMggg.' zJgj Mgz TsMfMrMt JorM ztoj:7 Vijudno vas vabimo na otvoritev Kuiturnega doma,DAN!CA* Z mogočno narodno manifestacijo v veiiki dvorani ceiovškega Doma gtasbe, kjer so se 15. maja zbraii pripadniki naše narodne skupnosti iz vseh predeiov dvojezične Koroške od Ziie preko Roža in Gur do Podjune, smo se tudi koroški Siovenci vkijučiii v praznovanje 25-ietnice podpisa avstrijske državne pogodbe. Obenem pa smo počastiti tudi 35-ietnico zmage nad fašizmom — v zavesti, da je šeie poraz fašizma, h kateremu smo tudi koroški Siovenci bistveno doprinesti z oboroženim bojem in ogromnimi krvnimi žrtvami, omogoči! osvoboditev Avstrije ter skienitev državne pogodbe, s katero je naša domovina Po ietih nacističnega nasiija in desetietni zasedbi dosegia svojo popotno neodvisnost in suverenost. Prireditve so se udeležili in ji s tem dali še večji poudarek tudi šte-vilni častni gostje, med katerimi so bili generalni konzul SFRJ v Ce-tovcu Milan Samec s člani konzu-*Rta, predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri SZDL Slovenje Danilo Turk, namestnik dežel-r*ega glavarja Stefan Knafl za koroško deželno vlado, prelat Aleš ^echner in Siegbert Metelko za koroško SPO, z Dunaja pa je prišel črtani antifašist predsednik zveze socialističnih borcev za svobodo Prof. Josef Hindels. Na odru, katerega ozadje so krasili velika sedmica kot simbol ^ena 7 državne pogodbe in s tem 'iraz naše zahteve po dosledni Uresničitvi vseh tistih pravic, ki so Oam zajmčene z mednarodnimi dokumenti in avstrijsko ustavo, nada-be avstrijska zastava in ob njej na-P's „35 )et zmage nad nacizmom " 25 let državne pogodbe", se je drstil pester spored. Izvajali so ga Združeni moški zbori pod vodstvom ^eutralnega zborovodje Hanzija ^sžarja, mešani pevski zbor „Rož" P°d vodstvom Lajka Milisavljeviča 'd mešani pevski zbor „Jakob Pe-Gallus" pod vodstvom Janeza Tratarja, besede povezave pa je ^Pregovorila Sonja Ban. Lok, ki ga razpeli pevci, je segal od rešernove ..Zdravljice" preko dpornih in borbenih pesmi ter pevcih izpovedi o naši koroški stvar-d°sti tja do vseslovenskega partizanskega pozdrava in pesmi miru. *ako smo tudi v pesmi izpovedali ^aabino, ki jo je imela manifesta-S'ia: da obsojamo sleherno krivico in nasilje; da smo pripravljeni Pariti se za pravice, ki nam grejo; a hočemo ostati zvesti narodu in [Materini govorici, zvesti pa tudi 'dsaiom stavnega protifašističnega Paja, ki je bil boj za svobodo in avečanstvo; da želimo živeti kot abri sosedje v enakopravnosti ter skupaj z delovnimi ljudmi vsega '' f. sveta utrjevati mir in graditi lepši jutrišnji svet. V tem smislu pa so izzvenele tudi besede govornikov: predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Francija Zvvittra, predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevža Grilca in predsednika Zveze socialističnih borcev za svobodo prof. Jo-sefa Hindelsa z Dunaja. Vsi trije so se spomnili najprej 35-letnice zmage nad fašizmom in v tej zvezi po- sebej poudarili veliki prispevek, ki so ga v tem boju dali prav koroški Slovenci. Zato pa tudi upravičeno terjajo dosledno in celovito uresničitev vseh tistih pravic, ki so si jih priborili in so jim danes zapisane v členu 7 državne pogodbe, katere 25-letnica je primerna priložnost, da državo znova opozorimo na njene tozadevne žal še vedno neizpolnjene obveznosti. (Izvajanja govornikov objavljamo na 2. strani - op. ured.) Prav te ugotovitve pa so bile izražene tudi v resoluciji, ki so jo udeleženci potrdili z dolgotrajnim ploskanjem (besedilo resolucije objavljamo na 3. strani — op. ured), preden je bila prireditev zaključena z avstrijsko državno himno, ki so jo skupno zapeli vsi pevski zbori. Z manifestacijo ob 35-letnici zmage nad nacizmom in 25-letnici državne pogodbe smo se torej tudi koroški Slovenci uvrstili v praznično razpoloženje, k: je prejšnji teden zajelo celo Avstrijo. Osrednje svečanosti ob jubileju državne pogodbe pa so razumljivo bile na Dunaju, ki se je v dneh okoli 15. maja spremenil v ..svetovno prestolnico". Saj so se za to priložnost zbrali na Dunaju zunanji ministri štirih velesil— podpisnic državne pogodbe ter visoki predstavniki številnih drugih držav. Tako je bila Avstrija ob svojem prazniku tudi prizorišče velikega dialoga, od katerega si človeštvo želi, da bi k razstrupitvi sedanjega zaostrenega pofožaja v na binkoštni ponedeijek 26. maja 1980 ob 14.30 uri (po mednarodnem poietnem času) v Šentprimožu. # V siavnostnem sporedu sodeiujejo skupine SPD „Danica": mešani zbor, mešani oktet, trio Korotan s pevci, dramska skupina, miajši miadinski zbor. # Pred otvoritvijo bo imeia koncert na prostem godba na pihaia iz Šoštanja. # Po otvoritvi bo zabava s piesom; igrai bo ansambei „Gorenjci". Prisrčno vabijeni! Siovensko prosvetno društvo „DAN!CA" Šentvid v Podjuni PREDSEDNiŠKE VOLiTVE V AVSTRiJi: Predsednik Kirchschiager je dosege) rekordno zmago prispeval nevarno svetu. Kot Joz/ej že Mo^eM zuezMt preJzeJ-gvztrrjz^e repgM^e, je pri ne-Je(jz^;7r preJzeJM/ž^iT? fo/Jug/t zg^e-?ežJ JozeJgMj: preJzeJM;^ Jr. 7?g-Jo(j /Grc^zc/Jgger zijgjMo ZMtggo/ z Z vso odločnostjo zavračamo nesramni izpad deželnega glavarja in izražamo polno zaupanje našemu vodstvu Ob 7$-ietnici državne pogodbe je imei tudi koroški de-žeini zbor zvečano žejo, ki pa jo je dežeini giavar Wag-ner kot ziavnoztni govornik ziorabii za nezramen napad na koroške Siovence in njihovo vodztvo. Ker zta države-podpiznice državne pogodbe opozoriti na neizpoinjeni čien 7, je Wagner ozrednjima ziovenzkima organizacijama očita), da škodujeta ugiedu Avztrije v zvetu in torpedirata dobrozozedzke odnoze, predztavnikom koroških Sioventev pa je odrekei pravico govoriti v imenu manjšine. Na te nezaztišane napade dežeinega giavarja zta pred-zednika obeh organizcij odgovoriia na manifeztaciji koroških Siovencev. Predzednik ZSO dr. Franci Zwitter je poudarit: „Nič ni čudnega, če učiteiji radi poučujejo [dežeini giavar Wcgner je po pokiicu učiteij — op. ured.) in ze zato tudi ne razburjamo. Če pa zrno biii včeraj poučeni, da zo ze funkcionarji naših organizacij baje zami povzpeti do zvojih funkcij in brez poverjenjc naztopajo kot govorniki ziovenzke narodne zkupnozti, potem danez tem uči-teijem z manifeztacijo zvoje enotnozti nedvoumno povejmo, da imamo koroški Siovenci pravico do iaztnih organizacij ne ie po uztavi, marveč predvzem tudi po čienu 7. Zato ne dopuščamo in ne bomo dopuztiii nikomur, da bi nam vziiii funkcionarje, ki bi potem peii po taktirki tizte-ga, kijihjepoztavii. Koroški Siovenci kot nepozredno prizadeta manjšina zami dobro znamo oceniti, kaj je koriztno zo naz in kaj ni koriztno in prav tako dobro vemo, kdaj je treba zpregovo-riti in kdaj moičati. Če ob ZS. obietnici državne pogodbe proziavijamo ta dogodek, ker zrno tudi z zvojo borbo bi-ztveno prizpevaii, da je naša domovina dozegia zpet zvojo neodviznozt in zuverenozt, potem imamo kot ziovenzka manjšina tudi pravico in doižnozt, da prav ob tem dogodku opozorimo, da naše pravice, ki zrno zi jih zami priborih in zo prišie v državno pogodbo kot zad naše borbe, še nizo urezničene. Miziim, da je doižnozt vzakega vod-ztva narodne zkupnozti, da ze vedno in povzod poztavi za pravice zvojega ijudztva in da tako zavzemanje za pravice nikdar ni .neodgovorno in nerazumijivo in da ze ziazti nihče ne pregreši proti .dobremu okuzu', če ze bori za pravice, ki mu grejo in ne kione pritizkom, pa čeprav pridejo z najvišje ztrani z ziorabo obiazti in poiožaja. Ati zrno rez koroški Siovenci z tem. da zrno države pod-piznice državne pogodbe obveztiii, da !S iet po njeni veijavnozti pravice v korizt našega obztoja in razvoja še nizo urezničene, zpraviii našo državo ob ziabo ime — aii pa morda ni ie država zama izgubita verodoztojnozt, če 7$ iet ni zmatraia za potrebno, do bi daia tudi zvoji zio-venzki in hrvaški narodni zkupnozti pravice, ki jima grejo! Ne, tako enoztavno ni mogoče zbrizati dejztva, da čien 7 še vedno ni izpoinjen. Prav napad, ki zrno ga včeraj doživeti na uradni proziavi dežeie, na katero niti vabijeni nizmo biii, je najboijši dokaz, da je bii naš korak pri državah-podpiznicah potreben in da je na današnji proziavi potrebna tudi naša ponovna zakietev: da hočemo vztrajati v zvoji borbi ztrnjeni in enotni vzedotiej, da do-zežemo pravice, ki nam grejo po čienu 7 državne pogodbe!" Napad dežeinega giavarja pa je odtočno zavrnit tudi predzednik NSKS dr. Matevž Griic, k) je nagiazii: „Tudi dežeini giavar Wagner naj ve, da ni naša informacija Mirih veiezii, temveč da je poiitika neizpoinjeva-nja mednarodnih obveznozti neodgovorna in nerazum-ijiva, naivna in nevarna. Kdo torpedira dobre mednarodne odnoze v tem deiu Evrope! Morda tizti, ki opozarja na nerešena vprašanja! Ne, ampak tizti, ki zavajajo av-ztrijzko in mednarodno javnozt z nerezničnimi trditvami, da zo izpoiniii obveznozti iz državne pogodbe. Če pa ti go-zpodje ne vedo, da z tako poiitiko škodujejo dežeti in državi, potem nizo na pravem meztu, potem jim nujno zve-tujemo, da prepuztijo ta odgovorna mezta drugim, ijudem namreč, ki zo zmožni razumeti razvoj zvetovne poiitike in ze njihovo obzorje ne konča ob gorzkih ztenah Koroške." re&orjM/M #0 oJzfot^i g/gzov je M zg MgJg/jMjiT) žezt jet izvo/jeM zg Mgj-vižjegg preJztgtMM zluztrije. Pr: MeJefjz^i^ vo/itfgT? je Mo 3,273.#94 vojiM/.? KprgtMČeMcef, o J Mter;7; ze j;7? je vo/:fw Me/ežJo 4,779.049, fgM Jg je T/o/JMg gJe/ež-M zngzg/g 97,6 "/a je Mg v pri-Tnerjgur z zg(7nj:M pre(AeM;MM uo&vgM!? prej žeMM /eti MMMjzg zg 2,3 "/a. VejjgtM/7 gjgtou je Mo oJ-JgMz/; 4,430.### or zo pozg?nez?M Mn-JiJgfr' JoM;.' TGre/jzcTJgger 3,33#.74# g/; 79,9"/« gjgzov, GreJ/er 737.399 g/; 77 "/o g/gzov :n 7?%rger 740.747 g/rJ^o/og/gzco. A'g /MroiMrM je t7oM TOircTrzc/t/g-ger 234.763 g(i 74,3 "/o g/gz