ivE Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Neinôijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. NOVIC Gospodarske stvari. Poučilo za Dolenjsko, kako treba obdelovati vinograde, za katerih obnovitev so dobili posestniki brezobrestna dr^na in deželna posojila. V občnem interesu vinogradnikov, posebno istih, ki 80 dobili brezobrestna posojila v iianseii preiiovljenja avojili, po trtni uši uničenih vinogradov, objavljamo predstojeće poučilo, da se more vsak p« njem natančno ravnati, bodisi sedaj v ziniakfm easu, Če bode ugodno vreme dopuščalo prerigolanje, bodisi za poznejše letne čase, da ve, kako mu je postopati pravilno ter s tem koristi sebi, oziroma, da z uspehom deluje pri prenov-Ijenju svoj ill vinogradov. Z ozirom na to, da so deželni in državni funkcijonarji opazili, da posestniki, ki so dobili brezobrestna posojila v ta nameu, da svoje, po trtni usi uničene vinograde na novo zasadijo, pogostoma take nove nasade površno napravljajo, se torej nikakor ne ravnajo po predpisib, dA se s tem na znanje, da so vsi vinogradniki, ki so že dobili ali ki želijo dobiti brezobrestno posojilo, zavezani : 1. Ves vinograd prerigolati in prerahljati, ako je skalovit, na najmanje 70 cm, ako pa nI skalovit, najmanj na 90 cm, in sicer tako, da pride zgornja zemlja spodaj in spodnja navrli. Ako je zemlja pusta in izsesana, se priporoča, da se tak prostor 3—5 let poprej poseje z deteljo, ktero je pognojiti z navadnim, se bolje pa z umetnim gnojem, namreč s Tomášovo žlindro ali snper-fosfatom in s kajnitom ali kalijevo soljo, in sicer vsakega po 400 kg na hektar ( l^A orala). Vmes naliajajoče se skale je po možnosti iztrebiti in vse stare nerodovitne trte ter vsa dreves;v odstraniti. Strmo ležeče vinograde je po možnosti zravnati z napravo podzidij ali travinih nasipov, Istotako je treba posebno v prvih letih napravljati v vinogradu pocezne le malo viseče jarke, da brez poškodbe odpeljujejo vsled nalivov po vinogradih zbirajočo se preobilno vodo, ter zabranjujejo spravljanje zemlje v podnožje. 2. Zasaditi nov prerigolan vinograd le z dobrimi, od veščakov priporočenimi, za dotično zemljo po izkiisnjah najbolj sposobnimi ameriškimi trtami, V krajili, kjer velikolista riparija (riparia portalis) dobro vspeva, naj Ete le ta sadi ; ako je pa zemlja jako apnena in suha lega, naj se sadi rupestris montikola, v jako vlažnili zemljah v nižavab, pa solonis, V dvomljivem slučaju naj se dotični posestnik obrne za svét na poznane niu strokovnjake ali na uredništvo „Kmetovalca", 3. Saditi ključe odnosno korenjake (bilfe,^sajenke) največ po 40cm dolge; torej 30—40cm. Olra bolje zvezna je zemlja, tem krajše naj se jemljejo podlage. — Korenjake je saditi le v jame, napravljene z lopato na spodnji strani kolov. Pred saditvijo se morajo odrezati vse stranske korenine ; spodnjeglavne ali končne korenine je skrajšati na 10 —Iňcra od stebla merjeno. Trte je saditi lepo v vrstah po najmanje 1 ni 20 cm v kvadratu in kolikor niogoČe po poludanski črti. Hodisi cepljene ali necepljene trte, je posaditi, odnosno zakriti jih pri sajenju tako, da ne bo gledalo nič lesa iz zemlje in na zgornje oko nasuti še take rahle zemlje, ki po močnem dežju ne napravi trde skorje. Vsaka trta se mora že v prvem, gotovo pa v drugem letu po saditvi, privezati na količek. 4. Necepljene trte v 2., nadalje pa v 3. letu po saditvi, pocepiti jih na zeleno ali na suho z dobrimi, od veščakov pri predavanjih priporočenimi žlahtnimi trtami in za to skrbeti, da pride cepljeno mesto tik zemlje, kakor pri saditvi na suho v rokaii cepljenili trt ; pri enem kolu je pozneje pustiti le eno trto — cepljenko. 5. Cepljenih trt ne rezati pred tretjim letom po cepljenj« na napnence (sparon, previjač) temveč le na palec (rogač, ačap) 2—3 očes. Po zgotovljeni zasaditvi vinograda s trtami, ne vsaditi vmes nikakih drugih dreves, bek all poljskih pridelkov, na pr. krompirja, fižola, pese, turšcice itd., ker se s tem jemlje trti živež in svetloba. Ce prostor dopušča, saditi je nizko rastoča, trti malo škodljiva drevesa, le ob straneh vinograda, visoko rastoča drevesa pa, n, pr. češnje, jabolka, hruške, orehe in taka enaka, pa vsaj 4 m od zadnje vrste oddaljena. G. Vinograd spomladi prav globoko okopati In vse rosne osobito pa cepičeve korenine odrezati ; po letu pa ves vinograd držati čist plevela, torej okopati ali opleti ga še 2—3 krat. Trte pravilno in pravočasno omandati, t. j. odstraniti nepotrebne poganjke in zallstnlke prvič že pred cvetjem ali vsaj koj po cvetju, po letu pa odstranjevati vse zalistnike ter prisčipati vse poganjke na napnencu pri 4. listu nad vrhnjim grozdom in skrbeti, da se grozdje ne bo po zemlji valjalo. 7, a) Škropiti vse trte proti peronospori vsako leto vsaj trikrat, in sicer prvič že pred cvetjem, ko razvije trta 3—listov, drugič koj po cvetju in tretjič meseca julija aH avgusta : pozneje po potrebi. bj Žvepljatl proti grozdni plesnobi (Oïdium Tucker!) tudi vsaj trikrat, in sicer prvič koj ko se pokaže zarod, potem Še enkrat pred ali koj po cvetju in pozneje po potrebi. c) OsVrbeti si pravočasno od zanesljivili virov potrebno množino palice, žvepia ter dobro akrupiloico in meli ; zadnje sam ali v družbi. dj Pognojiti vea vinograd v prvem, gotovo pa v drufjem letu po saditvi ; pozneje pa vsaka 3—4 leta. Priporoča se vporabljati razen hlevskega, tndi umetna gnojita. Glede vporabe teli, naj se vpraša za svét razne strokovnjake ali uredništva strokovnih listov. Opomnja. — Nasvete ali ukaze vinograde pre-g^ledujocili deželnih in državnih v to »vrlto poklicanih ÎFunkcijonarJev je Btmgo izpolnjevati. Hrezobrestna posojila dobivajo le oni posestniki, ki se zavežejo, da se bodo po tu navedenih, kakor tndi po oventuelno pozneje izdanih določbah ravnali. Posestniki, kterim se je dovolilo brezobrestno poaojilo (iz državnih in deželnili sredstev), se opozarjajo, da se jim to posojilo, ako se ne bodo ravnali po gori navedenem navodiln, na podlagi^ 7., nkaz c. kr. poljedelskega ministerstva z dné 29. marcija 1892 drž. zak. st. 62) odtegne ali odpove, odnosno, da se bode že izplačano posojilo, takoj nazaj zahtevalo. Od deželnega odbora kranjskega v LJubljani, dne 20. novembra 1900. Zadruga prešičjerejcev. Ne veni, ali vara bo dopadel ta naslov ali ne, a vsakemu pametnemu Dolenjcu, ki ima srce za našo res vsestransko pozabljeno Dolenjsko, mora dopasti in ugajati stvar, katero hočem sprožiti pod tem naslovom. Dal Hog, da bi moj glas ne bil glas vpijočega v puščavi ! Prej že često, a osobito na zadnjem semnju so se godili slučaji, ki jasno kažejo, kako malo samozavesti ima naš dolenjski kmet, kako malo vesti pa tudi nekateri manji kiipei in prekupci. Za danes ne priobčimo imen; a v prihodnje hočemo brez usmiljenja in priza-našanja javno ožigosati ljudske pijavke, ki izrat)ljajo potrebo in nevednost najbednejsega vseh slovenskih kmetov, dolenjskega kmeta. Zgodilo se je n. pr., da je neka kmetica prodala lepo rejenega prasca, 100 kron vrednega, kar počez za 40 kron nekemu takemu meietarju ! Varujte se torej, dolenjski kmetje, prodajati sitnim preknpeem svoje prasce kar počez. Tu se zgodi ranogo sleparstva in se izrablja nadloga nevednega kmeta. Pa pomagajte si tudi sami. Kako? Naše vino dolgo ni moglo prodreti na vinski trg, a sedaj, ko se je z velikimi težavami in ob velikih nasprotstvili ustanovila vinarska zadruga, obrača se počasi na boljše, res počasi sicer, a obrača se stanovitno. Tudi gledé prešičjereje ni druge pomoči. Posamezen kmetovalec ni v stanu tekmovati s konkurenco, udati se mora na milost in nemilost kapitalu, denarni premoči. A česar kdo sam ne zmore, zato si jih najme veČ, in gre potem. Ako bi bili vsi kmetovalci in posestniki, ki se pečajo s prešičjerejo (in teh je pri nas izključna večina), dobro urganizovani, nastavljali bi le-ti cene. Da bi se dobro blago ne spravilo v denar, ni skrbi, kajti odjemalcev naj ti bo vedno dosti, Če ne doma, pa na tujem, S temi se stopi v dotiko potom časopisja in dingače, in če postavimo na trg res lepo pitano žival, l)iio bi vendar več ko čudno, da ne hi ne prisilili svoje cene, katero sme vsakdo svojemu trudu pri- merno zahtevati. Ni dvojbe, da bi naŠli odjemalcev obilo povsod. Saj dobro blago vsakdo rad kupi. Na Dolenjskem rede že dalj časa v mnogih krajih zgolj izvrstna plemena. Veliko je tudi kmetovalcev, rea veščih pre-šičjereje, ki pa tudi znajo dobro prodajati. Takih veČ naj bi se združilo v zadrugo, ki bi spečavala prešiče žive in zaklane, mast in meso, šunke in klobase. Tako bi prešičjereja res kaj nesla. In lep dobiček hi menda tudi sami radi spravili. Kdor pravi, da tega ne ume, samo noče umeti. In noče umeti xaradi svoje nezaiipnosti in starokopitne trmoglavosti, češ, zakaj bi slo drugače odslej, kakor je slo doslej. No, potem se pa ne sme pritoževati, če ga kdo opehari. Dandanes velja; ,,Pomagaj si sam, in Bog ti hode pomagal." A pumagati si niliČe ne more sam, kakor v zvezi z drugimi. Tudi nas ne bodi skrb, če bi različni mesetarji in prekupci prišli ob zaslužek češ, to ni krščanska ljubezen, koga uničiti. Krščanska ljubezen veleva ptt-magati kolikor mogoče vsem, ne pa samo enim. Iii ravno te vrste ljudje so mogoče le radi kmetove za-nikrnosti in lahkomiselnosti. In kmečko ljudstvo je v prvi vrsti potrebno narodno-gospodarskega preporoda: temu treba pomagati. Tu se bodo ločili pravi in hinavski prijatelji naroda, ki akrbe la za svoj žep. Naj nihče ne zavrne teh mislij, češ, list katulisko-narodne stranke jih je prinesel! Storil je s tem le svojo sveto dolžnost ter pravočasno pokazal, kje treba začeti pomagati. Naša stranka ima v svojem programu podajati narodno - gospodarsko odpomoč. Sicer pa naši prasci vse eno dobro dise, naj ao zrejeni v hlevu liberalnega ali klerikalnega gospodarja, in bodo vsi po isti ceni prodani, samo da so dobri. Ako se Slovenci gospodarsko ne okrepimo, potem nas bo res, kakor je nekdo dejal prav krepko, „vrag vse vkup vzel." Prosimo, da tozadevni krogi in sploli veljavni možje upoštevajo te misli in jih Čim preje uresničijo ! Politični pregled. Uadi obilega druzega gradiva seje politični pregled to pot nekoliko skrčil. Sicer pa tudi ni kdo vé kaj novega v tem oziru povedati. Državni zbor bo baje sklican meseca marca, seveda, samo za poskušnjo. Kajti miru in rednega dela spet ne bo. To že naprej obljubljajo nemški prenapeteži. Zakaj? Vojni minister je izdal na vsa vojaška poveljništva naredbo, v kateri strogo in resno opominja, naj predstojniki pri svojih podložnih ne žalijo narodnostnega in verskega čuta, temveč skrbé za to, da bode imela armada ugled pri narodih in da jo bodo vai ljubili in spoštovali. Ta odredba daje upanje na povišanje v vojaški časti tudi onim, ki ne znajo nemški, če so le sicer sposobni. Nemci pa trdijo, da so s tem žaljene pravice nemškega naroda in jezika ! To se pa res pravi iskati dlake v jajcu ! Prepir mora biti, to hočejo : razdrta Avstrija pa ne bo več močna ne na zunaj ne iia znotraj. In uresničen bo načrt Mazzinija in drugih prostozidarjev : Avstrija se mora uničiti. Na tem potu smo že! Na HrvaŠkem se zadnji čas spet pojavljajo nemiri med kmeti, ker jih mažaroni hočejo na vsak način oškodovati in izkoristiti. Mi imamu Nemce na vratu, Hrvati pa Mažare. Trije Lahi so priali ogledovat in risat avstrijske ntrdbe na Predilu in v obližju. So jili sicer zaprli, pa če se jim bo kaj več zgodilo, je vprašanje, ker so podaniki našega „zaveznika" laškega kralja. Lani ob tej meji velike vojaške vaje; dohod goriekili in primorskih Lahov v Videni, da pozdravijo kralja; sramotcnje nagega cesarja; sedaj — cigledulii. Kaj pomeni to? Človek» pride nehoté na misel, da imamo v Avstriji napram Nenictm in Tjalioni — izdajice! Nemci imajo opraviti v svojih naselbinah v južno-zahodni Afriki. Tanioeiiji domačini zamorci so se uprli ter uprizarjajo razne grozovitosti. Haje jili je že nad ] 5.000 zgrabilo za orožje. Bodo imeli Nemci dovolj opravka ž njimi. Na Balkanu se razmere razvijajo prav lepo za — vojsko. Turški sultan je mnogim vstašeni obljubil po-milosčenje, a njegove čete brez usmiljenja more in pu-stosijo še dalje. Grozodejstev ni ne konca ne kraja, Bolgarija se pripravlja prav zares na vojsko. Le Rusija se drži, recimo mrzlo. Da bijo pripravili do vojake, napravili 80 Makedonci nekaj prav zanimivega. Njih vodja Saratov je namreč papežu ponudil, da postanejo vsi Makedonci katoličani, će se zavzame zanje. Razkolni Rusi pa hi tega ne smeli pustiti, in zato naj raji napovedo Tnrčiji vojsko, da ohranijo Makedonce razkolu : tako zahtevajo rnski listi. V Rimu so Sarafovega spregledali in niso na njegovo ponudbo ni£ odgovorili. Japonska stavi vedno večje zahteve in Rusija od-jenjuje, ker si res želi miru. Ob enem pa se tudi resno pripravlja za vojsko. Ni namreč upati, da bodo Japonci odnehali marveč hočejo na vsak način vojsko. lilSTBK. V RIM! Kolose]. Malo je pač spomenikov na svetu, ki bi bili v vsakem iizini tako važni in pomenljivi, kakor je stara, fijiatitljiva, velikanska razvalina Koluseja. Res, razvalina je. Že to ima za človeka uekaj mikavnega: priča je proSle slave iu moCi ter minljivosti vsega posvetnega. Kaj pa šele, če ima taka razvalina kak posebni pomen! Kolosej pa nam kaže prav jasno dušo rimskega naroda, a tudi nioč one nove na tihem spoiete sile, ki jo zovemo krsčaustvo. Dull posvetnjaětva na visku svoje moći in duh krščanstva komaj v prvem poéetku sta se tu poskusila in izvojevala boj za nadvlado. Da bi bil prav zares nemoten, podal sem se v Kolosej sam s par tovariši-potniki. Kadar smo hoditi v celih oddelkih, èlo je vse prehitro. Potem pa; enega zanima to, drugega di'ngo in nihťe ni zadovoljen, a ravno tu sem hotel, da vpliva name cela preteklost tega poslopja s svojo zgodovino. Vem, dragi bravec, da ai že piistal nevoljen: Ěeš, naj vendar pové, kaj je Kolosej? Vidi», dragi moj, to ne gre tako hitro. Ko bos tale sestavek do kouea piebral, upam, da bos uniel iu vedel, kaj je Kolosej. Prav žal mi je, đa naše „Novice" nimajo podob. ÏH li si jo zares želel, da ti ložje dopovem kaj in kako. Poslušaj ! Misli si visoko poslopje iz rezanega ruilečka-Btega kamenja. Visoko je 48V2 meti'»» torej nekoliko višje ko zvonik novomeške kapiteljske cf-rkve. Je že nekaj, kaj ne? Razdeljena je zunanja stena v štiri nadstropja, a stena ni cela; marveč obatojé prva tri nadstropja iz samih Inkov (80 jih je) oprtih na stebre različnih slogov; v prvem nadstropju so stebri dorskega, v drugem jonskoga, v tretjem korintskega sloga. Četrto nadstropje ima celo steno. Pod temi loki, oziroma v teli dolbinah so svoj čaa stali razni kipi in podobe. Dandanes jih seveda ni več. V zgornji steni so mala okua, iz stene pa molé kamni (240 jih je bilo) kot podstavi, n« katerih so bili pritrjeni jambori, ki so držali platneno streho nad poslopjem, (5emu streha? Pa platnena? Skozi spodnje loke je bil vliod, in sicer 76 za ljudstvo, 2 za cesarja in njeg(JVo spremstvo, 2 za rokoboice Ziitinji štirje Thodi so bili kaj krasno opreimljeni. Vnanjost celega poslopja ne kaže diuzega lepotićja, je torej zelo priprosto in napravi mogočen vtisek. Da obhodiš celo poslopje, rabiš 6 — 8 minut, ni popolnoma okroglo, ampak podolgovato - okroglo (eliptično) Njega večja dolžina znaša l90ni, maiijša 160 m. Poslopje je na mnogih krajih precej podrto in podprto. — A o tem pozneje. Pojdimo notri! Zdi se ti, da stojiš v kaki dolini. V štirih velikanskih pasovih se vzdigujejo atiri nadstropja iznad planjave, na katei'i stojimo. Imenujmo to planjavo pi'Zorišče; dolgo je to pozonšče 86 m, široko m iu tudi podolgovato-okroglo. Pozui'iëËe je zidano na močuih olokih v zemlji, od štirih nadstropij je loči precej visok zid. Vsa nadstropja sloné na velikanskih in močnih otokih, ki tvorijo dolgo lu^dnike pod sedeži. V nadstropja vodi veliko stopnic k sedežem, ki se drug nad drugim v vedno večjih kolobarjih dvigujejo visoko tja gori. V prvem nadstropju je bil prcstir za plemenitaše in njih družine, v drugem za meščane, v tretjem za prosto ljudstvo, v Četrtem za poulično druhal. Cesar, dvorjani, duhovščina, vestalke, tuji knezi pa so imeli prostor tik za zidom, ki loči pczorisče ud prostora za gledalce. To poshipje je imelo sedežev za 87.000 gledalcev, ki so vsi gledali nizdoli na po-zoiišče in tudi zato vsi dobro videli tam se vršeče igre in predstave. Takih gledišč imel je Rim veČ. Imenovala so se „amfi-teater", dvojno gledišče. Prvi si je to izmislil neki Kajus Kurio. Ob pogrebn svojega očeta dal je postaviti dvoje lesenih gledišč, drugo vštric druzega, tako, da so gledalci gledah vsak na svoje pozorišče. Tako je bilo dopoliuine; popoludne pa je dal oboje gledišč tako zasukati, da so se gledalci obeh gledišč gledali; sedaj je bilo samo eno pozorišče, ker odstranili so tudi zadnje stene pozorišča: dvojno gledišče, amfiteater. Kolosej piistavil je cesar Tit leta 80 po Kr., in se je ta amfiteater imenoval „fluvijski amfiteater", ker je bil Tit iz rodu Flavijev. Ker je bil ta amfiteater tako „velikansko velik" in to se pravi v grškem jeziku „kolosalen", imenuje se ta amfiteater „Kt.losej". (Dalje ffledL) Zaklad je kopal. V gostilni „pri Črnem orlu" je bilo. Vesela diužba uganila je Že vse mogoče reči in slednjič so začeli govoriti tudi o sanjah, ali kaj pomenijo ali nič. In z vso resnostjo so se lotili tega vprašanja, kakor bi Šlo za rešitev „macedonskega vprašanja". Bilo je kmalnveč strank. Eni so trmasto in strastno trdili, da imajo sanje svoj pomen, drugi pa so to naravnost in odločno zanikavali. Leti so trdili, da nam sanje razodevajo prihodnost, drugi pa so se smejali, češ, to jjride samo od želodca, dočini so najpametnejši dokazovali, da sanje niso dru-zega ko neko neredno samovoljno ponavljanje tega, kar smo Čez dan doživeli. „In kaj pravite Vi o sanjah?" nagovore slednjič v kotu sedečega trgovca Brezovarja, ki je dosedaj molčal kakor grob. „Nič ne pomenijo, prav čisto nič", odgovori trgovec čmerno. „Enkrat sem bi! pač tako neumen, da sem verjel sanjam, a danes ne verjamem prav čisto nič več ue." Vsi so kajpada hoteli vedeti, kaj ga je prepričalo o tej trditvi. A cdvrnil je: „Kajpak! Vam jih bom že povedal! Me lahko čakata do jutri ! Kaj ne, da se mi boste potem prav pošteno smejali „Nič se Vam ne bomo smejali, ne bojte se! Kdor se bo smejal, ga vržemo ven!" „No bodi," se da trgovec pogovoriti. „Toda, da mi ne boste čenčali « tem drugod!" zažuga prav resno. pNe bomo, ne bomo. Le povejte sedaj!" „Letošnje poletje," prične gospod Brezovar, „prebival sem s svojo dinžino na starem gradu M., katerega je njegov lastnik oddajal letovičarjeni v uajein. Ta gratl je liiJ prej kaj močna trdnjava, ki se ni iidala nikdar nobeiiPiiiii sovražniku. A zol) časa mu ni prizanníal in zgrudil se je v razvaline. Ostalo je Ifl nekaj zidov. Na temeljih starega grada |iozidali so potem nov grad. Ljudje po okolici so govorili, da v tpin gradu straši, ker je baje eden prejšnih grajščakov zakopal zaklad in tisti grajšeak sedaj hodi po noči po gradu. Smejal sem se teimi praznoverju in spal kaj izvrstno vsako uoČ. li'ivno tako vsa moja družina. „Neko noč pa se mi sanja, da stoji ob moji postelji vitez v srebrni opravi in me s sklenjenimi rokami prosi, naj ga odrešim. Z votlim glasom je govoril : „Ce vzames iz leve stene prav na sredi par opek ven, najdeš moj zaklad. „Kose zbudim, smejem se čudnim sanjam. Toda, drugo no6 sanja se mi zopet: prišel je srebrni vitez in pokleku)l k moji postelji. Govoril sicer ni ni6, a njegove oči so me gledale tako proseče. Tretjo noč pa je sedel nu konec postelje in tako milo jokal, da sem ee odločil odrešiti ga, „Kaj naj 1)1 se pač pripetilo, če vzamem par opek iz zida? Kaj bo to? Skrivaj sem dobil potrebnega orodja, in neko dnpoludne, ko so bili drugi letovičarji vsi v gozdu, spravim se na delo. „Natanko izmerim steno, da res zadenem sredo. Potrkam s kladivom: pelo je votlo kakor sod. Hitro sem vzel opeke ven. Le se tanka deska mi je na poti, A skoro se mi uda. Sežem v odprtino in res, zlatnino, srebrninti, kupice, sklede, vi'će najdem notri. Ziklad ! Ves sem se tresel razburjenja. Vzamem nekaj stvari iz odprtine in sem nad lepimi stvarmi pa^el svoje oči. Le eno se mi je zdelo čuduo: te stvari so bile tako nove in moderne. „Še premišljam, kaj mi je storiti, kar zaslišim, kako tekajo ljudje sem ter tja in glasno govore. Hipoma je vse mimo. Oez deaet minut nekako slišim trkanje na mojili vratih, Misleč, da je moja družina, odprem. Pa — oroinik stoji za njim! Ta bo lepa, si mislim Za njim .se rine v sobo grajski oskrbnik, poleg stanujoči sosedji, letovičarji, posli, sploh vsi, kar jih je bivalo v gradu. „Orožnik pijgleda odprtino v zidu, pogleda zlatnino in srebrniuo na mizi in pravi: „Ni dvoma! V imenu postave vas odvedem v ječo!" No, to si lahko mislite, kako je bilo meni pri srcu! Vam gre sicer na smeh, pa ne pmejite se! Koliko truda in potov sem imel, da sem se takrat izognil ječe in sramote, kajti veste, kaj sem bil storil? Skozi odprtino v zidu vlomil sem v stensko omaro svojega soseda In vzel od tam zlatnino njegove soproge. Mojemu pripoyedovaniu o sanjah in srebrnemu vitezu niso spočetka nič hoteli verjeti. Še le, ko ko sem dal telegraiirati v svoje navadno bivališče in mi je policija dala najboljše spričevalo, so nie izpustili. Zabičavali so mi pri tem, naj nikar ne stikam po zak adili v starih gradovih, Tudi nikdar več nisem, niti nisem več verjel sanjam. Tako ... Alo Mici piva, imam grlo suho ko poper od samega govorjenja!" -■-^ita— Piše se nam: Iz Novega mesta. Marijanska kongregacija v Novem mestu je priredila 17. prosinca proti primerni vstopnini drugi zabavni večer v dvorani rokodelskega doma s sledečim vsporedom: 1.) „Božični mir", božičnici s petjem in dekla-macijami. 2.) Petje: a) Fr. Abt „iíivljenje v pomladi"; b) lieissinger „Pesmi moč"^ c) „Eleškemu jezeru"; d) Volarič „Slovenskim mladenkam". 3 ) „Trmoglavka", Teseloigra v treh dejanjili. Otie igri poslovenil in priredil Fr. S. V dobrem spominu še hranimo krasno igro „Luvška pa-starica", katero nam je s toliko pohvalnim vspehoni yprízorila Marijanska kongregacija přetečeno leto. Smelo smo takrat stavili svoje upanje in nado v to mlado druitbo z željo: naj l)i nam napravila več takšnih veselili večerov. Evo ga! 17. prosinca odzvale so se kongreganistinje tej naši želji in povabile 90 nas na drugi zabavni večer, kateri je ce!6 daleč prekosil umetniški užitek pn-ega. — Naslov igre „Božični mir" pove že vse, kar Čuti in želi človeško srce na sveti večer. Igra živo predstavlja nesrečno grajsko gospo, katera je izgubila svojega dražega soproga in svojo edino nadepolno hčerko in ž njima srečo in mir svojega srca. Zskrkiiilo ,je njeno srce, postala je odurna in kratkih besed. Simotna, polna tuge in bridkosti sedela je ta gospa na sveti večer pri mizi ter pre-mišljevaje zrla tja v nekdajno Idaieno preteklo božično veselje. — In glej! liiviio to noč naj bi se zopet vrnili v njeno srce vera, mir in ljubezen po njeui boguljubni hišini, oziroma po učiteljevi hčerki. Hoteli ste ubogo gospo razvedriti in malo potolažiti z božičnim petjem. Deklicama se je to zares hvalevredno posrečilo s pomočjo deklic iz vasi, s katerimi ste tolikanj ginljivo zapele nekaj božičnih pesmic. Kakor gorki Siilnčni žarki vdirale so zbi'ane pesmice v gospejno zrarzneno srca in postajalo je veduo toplejše — in popolno prešinjeno vidimo pred seboj grajsko guspo zopet srečno in zadovoljno. — Igia dela vso Čast prelagatelju. Ni.sino kmalu slišali iz nemškega tako dobro prestavljenega dela v našem matenuskem jeziku in t^iko ugodno prirejenega za naše odre, kakor ravno to igro. Vsaka beseda na pravem mestu in pesmice tako mile in v srce segajoče, da ni čuda, da je bilo marsikatero uko solzno. Nadalje smo imeli zopet pnliko občudovati voditeljico iger, njene velike gledališke zmožnosti in njeno izvanredno nadarjenost za izvežbanje igralk. Z'iala je vse uloge kaj modro razdeliti, popolnoma, kakor je vsakteri igralki najboljše pristojala. Toda, kaj koristijo lepa igra, mične besede itd., ako pa ni na razpolago dovolj sposobnega osobja za predstavo? In ravno naša Marijanska kongregacija se labko ponaša s prav posebno spretnimi igralkami. V obče začudenje )redstavjjale so igro vrlo dobro v vseh točkah. Radostno je b lo gled-vti in zasledovati kretanje vsake posamezne mladenke, kako gladko, neprisiljeno in lahko je izvajala svojo nalogo in vse skupaj, kako so se zn^le vživiti v svoje uloge, kar so pokazale v vsej svoji ponaši. So pa tudi vživale pri občinstvu zasluženo ploskanje in navdušeno odobravanje, katero je sledilo vsakemu prizoru. Z diugo točko vsporeda pokazale so nam pa naše kon-gregan isti nje, koliko so napredovale v petju. — Priznati m;-rami», da sm'> bili tudi tukaj presenečeni. Nastopile so a svojim pevovodjem ter so nam zapele s svojimi zvonkimi glasovi t^ko rajsko ljubko in iepó, da smo kar strmeli. Smo Novomeščanje sicei' navajeni pitd vodstvom našega mojstra g. Ig. Hladnika vsikdar poslumti le vse dobro in dovršeno; toda danes se nam je zdelo, da si je gospod najboljše vendar-le prihranil za povzdigni tega večera. Samoumevno je toraj, da je dosegel s svojimi izbornimi pevkami preimeniteu vspeh in silovito odobravanje. To je bilo petje v pravem pomenu besede ! — Ne da se popisati — to se mora le čutiti. Nad vse pa je ugajala pesem „Slovenskim mladenkam". Na burno za-litevaiije občinstva so jo zapele še enkrat in àe bolj izvrstno. liivno v tako veliko zadovol nost zbranega občinstva in z istim pohvalnim vspehoin, kakor „B ižičai mir" predstavljale so naše diletantinje veselo igro „Trmoglavka". — Čeprav ima ta igra značaj predpustne burke, katera nam je izvabila kaj hitro celo solznega smeha in seveda žela ob enem viliarnega odobravanja v najobiliiejši meri, ima ravno ta igra prav poučno jedto v sebi. Pri „Trmoglavki" naj se marsikdo Hči, da človek s trmasto svojo glavo, nikakor ne more v nebo, ali kakor pravimo: skozi zid. „Trmoglavka" nam kaže, da je treba v mladosti začeti pobijati trmo; zastarela trma je Če--stokrat vzrok premnogih nesreč in nezadovoljnosti na svetu pri samskih, kakor še plav posebno v diužlnah, — Naša „Ti'muglavka" imela je dobro mam cj in dve ljubki sestrici. Toda zaradi svoje vedne neubngljivosti in upornosti morala je v službo k neki bogati vdovi. Ta vdova bila je sicer dobra po svoje; a vendar je slovela posvojili sitnostih in po svojih najrazličnejših boleznili daleč na okrog Pri njej je imela „Trmoglavka" svojo šolo. Ni se jej tukaj ravno slabo godilo, pa vendar se je Čutila vso nesrečno: vsaj svoje trmoglavosti tudi tu ni hotela opustiti. Posledica je bila, ďa jo končno vdova odslovi zaradi upornosti in neubngljivosti in ker jej je odpravila psička, edino veselje, koje je imela vdova na svetu in ier se je predrznila imenovati svojo gospo celo: „njihovo de-aelo veličanstvo". Po takšnih in enakih bridkih izkušnjah pri-eze „Trmoglavka" zopet domov. Boječe potrka na domača vrata in — klečé tudi na vrata do usmiljenega srea sv(»je mamice ter prosi odpušČenja, katero je z idobila. Odpn^iti jej pa tudi ravno navzoča gospa vdova in sestrici objamete jo. — Tmli til igra, katero je poslovenil in priredil isti prelagatelj, odlikuje se s gladkim jezikom in lepimi besedami f.er s prav ugodno pri zon t vi j«. Marjitie m dmge slûvenslie družite, kjer gojite dodiače zabave in igre, sezite po teh dveh novih igrah: lepi ste in pomenljivi ter za našo ljudstvo jako primerni! Od mhdeg.t gospoda prelag.itelja pričakujemo se več takšnih del, a katerimi nam kaže suoyi, katere naj t-i obdelovali, ako hočemo pisati zn nase odre. Tem predstavam priflostovalo^ je nepričakovano veliko število gledalcev iz mesta in okolice. Žalibog, da ae jih je moralo tudi jako veliko vrniti, ker je bila dvorana za vsprejem toliko množice premajhna. Naj omenim tn, da so počastili ta zabavni večer s svojo navz'ičnostjo c, kr. okrajni glavni' pre-blagorodni gospod Viljem baron Rechbnch, kateri se je blagovolil večkrat laskavo izraxiti o tej predstavi, mil. gospod prost dr. Sel), Elbert, c kr. šol, svetnik dr. Fr. Dótela in vež drugih prečrtstitih gospodov duhovnov in uradnikov, kakor odličnih gospej in gospodičiu. —Na ta večer smo se zopet prepričali, kako zna občinstvo visokega in nižjega sfanu veleceniti in čislati blttgonosno našo Marijansko kcngregacijo. In ker ljudstvo razume in Čuti prevzvišeni pomen Marijinih družb, naj bode to dejstvo nalim vrlim kongreganistinjam nova spodbuda do vedno večje vneme, gorečnosti in vstrajnoati v delovanju pod zastavo Marijino v blagor sebi in v čast nebeški Kraljici ! Kakor slišimo, pripravlja se Marijanska kongregacija ua uprizoritov nove igre po veliki noči. Dal Bog svoj blagoslov ! H. Javni shod katol. polit društva v Novem mestu, — (Konec.) — Stavijo se nato sledeče resolucije: 1.) Ustanovi so naj strokovna obrtna rokodelska šola v Novem mestu. 2.) RazloĆi se naj trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko in spremeni volilni red v tej zbftrnici, da ):)odo imeli obrtniki dovolj z.\stopnikov po posameznih okrajih, 3.) Ustanovitev lastne delavske zavarovalnice proti nezgodam za Kranjsko ter izločitev od tržaške. Delavci naj bodo zavarovani le za cas, dokler so izpostavljeni nevarnostim, ne pa nasprotno. 4.) Oprostitev pri obrtnikih-niojstrih v 11. in 12, letu orožnih vaj. 5.) Merodajne oblasti naj točneje izvršujejo y obrtnih zadevah razne prošnje, pritožbe in drugo, da ne bode ležalo leta nerešeno. 6.) Pri vseh volitvah naj se voli tajno pod koverto, katero iida volilna komisija. 7.) K sodnim obravnavam v obrtnih zadevah naj se pokličejo vestni, izobraženi obrtniki, ki so zmožni v poklicani stroki vestno izpovedati, katere naj bi vselej obrtna zadruga priporočala. 8 ) Zadi'užna načelnistva naj po-stanejo avtonomna oblast v obrtnih zadevah. S).) Obremeni se naj osebna dohodarina z deželnimi, okrajnimi občinskimi in zdravstvenimi dokladami in to pri uradnikih (kateri dosedaj ne plačajo nobenih doklad), 10.) Sdstavi se naj obrten program, katei*ega naj bi uvaževale vse naše delegacije. n.) Upeljejo se naj obrtna sodišča v Ljubljani in v Novem mestu. 12.) Uvede se volivna preosnova v smislu tajne, splošne volilne pravice. 13 ) Katoliški-narodni stranki se izreka popolna zaupnica kot stranki, ki je prijazna razvoju malega obrtnega stanu. Te resolucije so se soglasno, navdušeno sprejele. Shod se zaključil s „slava-klici" na Nj, Veličanstvo in na sv. Očeta Pija X. z zahvalo vsem govornikom in vde-Is'ž^ n C p iTj želeti bi bilo kaj veČ enakih shodov, pred vsem pa še večjega zanimanji od strani mojstrov in pomočnikov za take shode, ki so nepi'ecenljive vrednosti, Katolisko-narodui stranki pa imamo biti hvaležni, da je poslala tako izvrstne govornike, dasi ni bila to njena dolžnost, ako se uvažuje, dit ima mestne mandate liberalna stranka, ki pa povsem zanemarja svojo dolžnost. Vabilo k družbi sv. Mohorja. Odbor družbe sv. Mohorja v Celovcu stopa zopet pred Slovence in Slovenke s prijaznim vabilom, naj v čim n.-ijvečjem številu pristopijo naši družbi. — Važen je čas, ko se šiiom slovtnske dimi^vine pa tudi iz en nje »aidrajo udje, da |iii-stopajo k Mohorjevi di'užoi ko se vabijo staii diniheniki, naj ostanejo družbi zvesti tudi zanaprej, ko se jpozivljajo oni, ki še niso naši družbeniki, naj se pridružijo mogočnemu krdelu, ki se vsako leto v proslavo in korist slovenstva zbira pod zastavo sv. Mohorja in E^rtunata ! Prosimo 6Ć. gg, poverjenike, naj čim preje dovršijo svoja sicer težavno, a toliko hva evredno in koristno delo nabiranja družbenih udov, vse ude pa prosimo, naj ne le samo pravočasno vplačajo svoj donesek, da s tem olajšajo delo poverjenikom, marveč vsakdo naj se tudi potrudi, da Mohorjevi družbi pridobi novih člnnov. Plačilo za sedanje prispevke in raznoteri trud sprejme sleherni Mohorjan jeseni, ko se razpošiljajo družbene knjige. Odbor se nadeja, da bo letošnji naš književni dar zadovolHl vsakega Mohorjana tako gladé vsebine kukor oblike. Že Koledar za 1, 1904, je obširneje ozn;ičil knjige, ki jih prejmó naši člani za letošnje leto, ki so te-Ie: 1. „Zgodbe sv,'pisma." Xi, snopič. Spisal dr, J.Ev.Krek. — Teh zgodb Slovencem na novo priporočati in hvaliti ni treba. Hvalijo in priporočajo se same! Zato poskrbite z obilnim pristopom k Mohorjevi družbi, d;» bode tudi ta snopič v Čim največjem številu rotnal med SJovence! 2. „Lurška mat[ božja," Šinarnice in molitvenik. Spisal Janez Godec — Šmarnična pobožnost se je zelo priljubila Slovencem in radi segaj» po knjigah šmarnične vsebine. Leto-i praznuje katoliški svet 50-letnico, odkai' se je proglasila verska resnica o neomadeževanem spočetju Device Marije. Molitvenik, dodan šinarnicam obsega raaue pobožnosti, m.ilitve razne potrebe itd , tako da upamo, da bo j ta knjiga imela veliko privlačno silo pri nabirani« udov. 3. „Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878.'- Spisal Jernej pl. Andrejka. — Ob 26 letnici bosenske zasedbe je gosp. pl. Andrejka,' c. in kr. ritmojster cesarske straže ua Dunaju, napisal lepo knjigo, ki bo drag spomin onim, ki so se 1. 1878. udeleževali bojev na našem slovanskem jugu, a zelo zanimiva in podučna vsem bralcem. Knjiga je okrašena z mnogimi, večinoma izvirnimi podobami, risbami itd., ki bodo gotovo vzbudile splošno zanimanje. Letos izide prti del, drugi sledi prihodnje leto! 4. „Lisica Zvitorepka." Učitelj Jos. Brin ar je zbral živalske pravljice o lisici-zvitorepki v celotno knjigo, ki je namenjen v pr\i vrsti odrastli mladini, a bode ugajala tudi drugitn bralcem, 5. „Bodi svoje sreče kovač", je naslov knjigi župnika Jurija Trunk-a, ki je zbral obilico naukov prav za vsakdanje 'življenje, uČeft, kako najdemo pot do časne sreče. 6. Koledar za Í. 1905, bode po možnosti zopet raznovrsten in zanimiv. To jf; torej letošnji nus književni dar. Knjige bodo gotovo zadovoljile vsakogar in zato iskreno vabimo, da se Čim največ udov vpise v družbo, Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošljejo do dne 5. marca. Mnogo truda, sitnostij in nepotrebnih troškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času «dnine ! Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa pri azno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 kroni) dodali še 40 vinarjev za upravne stroške, namreč za zavoj, spremnico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko veČ, le sami plačati. Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi : „Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor!" V Celovcu, dne 26. prosinca 1903, Odbor. Dostavek, Novomeški poverjenik vikar Fr. Sal, AValzl opozarja in prosi vljudno, naj se Novorneščani čim prej in v večjem številu ko lani odzovejo temu vabilu. Kdor želi naročiti kake knjige Mohorjeve družbe prejšuih let, je za to sedaj čas najbolj pripravett. — Vsak zaveden Slovenec naj bi bil Mohorjan ! DomaČe vesti. (Duhovniki novomeške ilekaaiie) imajo mesečno konferenco v Ěetrtek, dna 11. febr. v Toplicah po tlohođn vlaka, (Krajni šolski svet.) Dne 22. t. m, se je krajni šolski svet zsi Novo mesto konstituiral ter izvolil za načelnika g, župana S.mona pl, SI aclo v i ója, kot namestnika pa g. prosta dr. Siibastijana EI b e r t a. (Slovenec) se prodaja številka po 10 vinarjev v prodajalni J. Krajec nasi, v Rtidolfovem. (Nova mestna hisa — rotovž.) Poroča se u am, da se namerava ista graditi po načrtu, nekoliko spremenjenem ud kranjske atavbinske druibe v Ljubljani. Ista je projektirana dvonadstropna in sieer pritlično stražnica, spalna soba ter zapori ; celo prvo nadstropje bilo bi za uradovaaje mestne hranilnice, drugo nadatropje pa za mestno občino, v katerem nadstropju se pročelje 2 '/a m. izbočeno, nahaja mestna dvorana X galerijo za poslušalce. (Računsko poročilo o blagajni mestne in meščanske garde godbe v Novem mestu za 1. 1903.) Prej emki : Pi'ebitek iz leta 1902....... 13 K 42 h Prispevki podpornih Članov .... 16H „ 66 „ Piispevki slavne mestne občine . . . 250 „ — 10% zaslužek pri koncertili .... 19 „ 60 4 « — Skupni prejem . 1898 K 67 h Izdatki: Plača g. kapelniku........ 1200 K - h Slugi za pobiranje denarja..... 60 „ - „ Popi'avilo instiumentov...... 86 „ 70 „ Skušnje in godba na trgu ..... 569 „ 72 „ Giidba pri pogrebih podpornih članov . 19« " « Sveče in papir......... 20 „ ^ „ Skupni stroški , . 1956 K 42 h Primankl aj . . 56 „ 75 „ Godbeno ravnateljstvo se trudi kolikor mogoče zboljšati godbo in se mu e to tudi deloma posrečilo, vendar bi se dalo veliko več doseč, ako bi slavno občinstvo liotelo več prispevati. Razun navedenih izdatkov se še omeni, da je blagajna meščanske garde izdala za uniformo godcev . 187 K — h in plačala za razne parade . . . . . . 140 „ — „ skupaj . . 327 K — h Zahvaljujoč se za dosedanjo podporo prosi podpisano ravnateljstvo, uvažujé, ker služi godba v občo korist in povzdigo mesta in okolice, da bi slavno občinstvo v bodoče krepkeje podpiralo godbo kakor dosedaj. Godbeno ravnateljstvo. (Obrtna zadruga) imela je dne 16. jan. 1904 svojo prvo letošnjo sejo, katera se je vršila ob navzočnosti sledečih gg. odbornikov: PranČifi, Malovič, A,gnitsch, Ka-stelie Fr., MikoliČ, Ciber, Goleš, Štefanovič in Murn Fr. Seji predsedoval je načelnik g. Frančič. Razpravljalo se je o sledečih točkah: 1.) Dopis vodstva obrtne nadaljevalne šole v Novem mestu z dne B. januai ja 1904, štev. 10 v zadevi verskega poduka obrtnih učencev. Enoglasno SH na podlagi § 1 lit. b) odstavek drugi drnstvenih pravil sklene, da se ima vsako nedeljo od 2. do 3. ure popoldan vršiti verski poduk, kateremu se imajo vsi učenci brezpogojno podvreči, 2.) Prošnji za povrnitev vplačane vstopnine radi neizvrševanja naprošene obrti se enogla-sno v.streže in sklene, vplačano pristopnino povrniti. 3.) Določitev predpustne veselice. Enoglasno se sklene, napi'aviti 31. januarja 1904 v gostilniških prostorih „Pri slonu" v Novem mestu predpustno veselico v prid starim in onemoglim obrtnikom ter se izvoli v ta namen poseben veseliški odsek. (Odbor „Ljudske knjižnice" v Šmihelu) prosi svoje člane, du bi pravočasno vračali izposojene knjige. Nekateri bivši člani nam dolgujejo nekaj knjig še od lanskega ali celo od predlanskega leta. — Te se opozori tem potom, da naj v teku 14 dni vrnejo ali izposojene knjige ali pa, če so jili izgubili, n») plačajo, eno krono, da se kupi nova, V slučaju, da bi kdo ne hotel knjigo vrniti, oziroma plačati, se bode dolg poravnal s od ni j ski m potom! Odbor. (Cesar Franc Jožefova bolnica) usmilj, bratov v Kandiji pri Novem mest« je iziala 10. letno poročilo. Letno poročilo ima to pot na lepo opiemljeni prvi strani 3 slike tega uglednega zavoda Prva kaže staro poslopje, druga novo, tretja pa podaja celokupno sliko, kakor se vidi na novomeških „starih šancah". Iz letnega poročila posnamemo: V minulem letu je bilo oskrbovanih 1626 bolnikov bolnikov. Od teh jih je bilo ozdravljenih 1126, zboljšanih 304, neozdravljivih 83, umrlo jih je 46, ostalo za leto 1904 v nadaljui oskrbi 78. Iz Kranjske jih je bilo 1363, iz Štajerske 46, iz Hrvatske 60, iz Primorske 22 itd. Po veii jih je bilo 1580 rimo katolikov, 34 staro-katolikov, 9 pravoslavnih itd. Oskrbovalnih dnij se je nabralo 309.18. Operacij se je izvršilo 503, z dobrim uspehom 436, umrlo 7. Na vsacega bolnika odpade oskrbovalnih dnij 19 01, na vsak dan bolnikov 84 70. Po stann jih je bilo: kmečkega ljudstva 897, jlninnrjev 149, tovarnih delaicev 35, duhovnikov 18 itd. — Že smo enkrat letd-nosti", se je ta smela beseda dandanes že deloma izpolnila in izpolnjevala se bo po dosedanjili izkušnjah čim-dalje bol}. Važno pa je, da vedno rabite le pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo i zato je treba pri nakupovaiijii izrPČni» poudarjati ime „Kathreiner" in jemati edmo izbirne zavoje z varstveno znamko župnik Kneipp. Ogibljite se torej skrbno vseli posnenikov in tudi ne kupujte nikoli kaj takega, kar se odtehtuje odprto. * (Trkanje a kozarci.) Napivanje s kozarci je ža iz davnih časov prenošena Sega. V prejšnib Časih, ko so imeli ljudje še močne vrče, je bilo tako trkanje pač imenitno in prav nič nevarno, kaj druzega pa je danes, ko stoji ves svet na sleparst(u in se kozarci iz stekla prav hitro potolčejo. Pri trkanju s kozarci se prav rado pripeti, da se obtolče rob, ali da se naredé razpoke, iz katerih ae obdrobi steklo. Ako taki dtobci stekla padejo v vino, kar se prav lahko zgodi, tedaj je tudi mogoče, da jih človek popije. Nasledki tega pa znajo biti žeto resni. Tudi se laliko pripeti, da si človek rani ustnice ob odrobljeni rob kozarca. Zaradi tega bi se ta običaj prav lahko pustil in nadomestil z jednostavnim dviganjem kozarca in vzklikom „Prosit", ali „Na zdravje!" pri čemur si nikdo ne obreze ustnic niti ne ugrizne na jezik, ako méni odkritosrčno. í^tttáf—■ Sinešnice. (Današnji svet.) Služkinja; „Milostljiva gospa, Azorl je rawio kar nekega človeka zeb v nogo ugriznil." Gospa: „Ugr znil?" Kakšen pa je bil ta človek? Služkinja: „Zelo revno oblečen, bržkone kak berač." Gospa! j,Berač!" — Takoj daj Azorlu gobček z vinskim jesihom zmiti, da se ubogi ži-valici né bo kaj naredilo. (Božično drevo.) A; „Pomisli vendar, kaj so mi fantje zadnjič naredili! Na lepo okinčano božično drevo so na vih privezali star, raztrgan čevelj. Kaj ni to grdo?" —B. „Gotovo, a pusti jih, nikar se ne jezi. Haj sedaj dobro veš, kje imaš pri njih iskati pameti !" Nn/naiiila inestiie^a iiuigiNtnita. (Seja oliSiuskegft oilliora) v lïiiiîolfuvem z dne 12. jan. li)04. NavzoSi: župaii g. pl. Slftdovifi; Bvetuvalca Rosmati, Uinek; odhoniiki eg. lïarborii, Brimer, Ferliû .1., (îaodini, CtoH», Gusti;!, IlDÍSTar, Kojiaó, M igoliĚ, dr, l'iizHÎk, Skale, Smola, Viilio; zapisnikar tajnik Stiikelj — OoBpud žiipaii konstatuje Eiklepúnůst ndbora, otvori Hejn, imeutije kut ove~ rovatelja zapinnika dana.Htije âiije e. Skaleta in g. Siiinleta ter preiile k diierneiím reilu. — 1.) Čitanje zadnjega zap'snika r, dne 11. dec. 1903, iít. 2„()3, Zapisnik se preůita ter odobri. — 2.) 1'rn.ínja obrtne Kadru^je radi oddaje stavbenih mestnih del. Po prebranjn pr šiije se p -vdarja, da ee mestna občitm pri svojib fitavbali, kolikor je le motj^or^e, ozira veduo na dotnaie obrtnike. Dela se bodo tiko posamezno raipisala. Na to se Kiirejme Boglaauo predlog g. Rofiinana, da se fa priiiiija vzame iia Kiianje. —-3.1 Volitev treb udov v krajni Silski svet in dveh iiameKtnikov, (itispod lir. Pozuik prosi, da se ga ne voli več v odbor radi ilni^iti jireobilih opravil. Na to predlaga g. Brnner, da se v odbor iř.volijo: g. žnpan pl. filmlovií ter gg. JloBiiiati in UirboriĚ, l;ot namestnika [la: gg. GtiRt.iii in Umek. Ta predlog se lirei debate sprejme. — 4. J Pnroiiilo krajiiega Šolskega Bveta o Htnniii itfûke in dekliSke Sole. Prebere se d'>|iis krajiiega Sobkega sveta, kateri prosi, da mestna obtiina vzame vpra.iarje za zidanje dpiSke in dekliíike i!ole v reani prevdarek, ker so prostori ilanaši jih Řo) nedosiBttií. G župan omenja, da se bode vpra.šanje n-ive deške in dekliške Me r kratkem času moralo reáiti. S lem vprašanjem je nzko zvezano vprašanje nove višje ginmaKije, ker se je mestna obnu^ zav'zala preskrbeti pntr. bni prostur za novo gimnazijo brezplačno V teku štirlb let bode občina nekatere postavke, katere izdatuu otežujejo me»tno občino, poitrila ter Tsleti tega za-mogla. brez ila bi se občinske doklade zvíhíIí, rešiti vpraSanje za zidanje Love de.Hrte in dekliške Ěole. Ako lji pa to vpraíatije obďna za danes liotela reĚiti, bi morula občinske doklade primerno zviínti, ila zadubi pokritje za amortiziranje in obrestevanje dotične g'avnice. Po daljši debati, v katero ao jiosegli ružni gg. odborniki, se sprejme predlog, da se v tem sniisla krajnému Solakemu evetu poroSa. — 5.1 Oddaja vožnje bencina za vodovod. G. župan jioroia, ila je poklical meetne voznike, ila stavijo svoje ponudlie glede vožnje bencina ter da je najnižjo ponudbo etavil g. Alojij Hrndar, in sicer za 6 sodčkov poliiib od kolodvora v Stopiče 4 K, za prazne sodčke od Stopič jia koluiivtir i^a 3 K. Tft pimudba se «prejme in odobri. N'ndalje g, župsn preillaga, da se mu dovoti kredit za naknp daljnih 5 sodčkov iu sicer radi tega, iter bi se s tem prihranila pcebna vožnja vraznih sodčkov od rftopii na kolodvor, namreč, ko bi voznik pripeljal polne sodčke v Stopiče, zaniogel bi i istim vozom odpeljati )irazne na kolodvor, ko hi se nakupilo še 6 sodčkov, sedaj je va to nemogoie Večji izdatek 7,a sodčke bi ee od prihranka na vožnji sam od sehe pokril. Ta predlog se sprejme ter dovoli potrebni kredit. O. Giistin predlaga, naj se mfstua občina obrne na tovarno za bř-ncin v Reko ter viirasa za ceno istega, ker mu je znano, da je v Reki bencin ceneje, kakor tndi, naj ae nipstna občira obrne s pr 'Snjo na železiiičiio ravnotcljutvo, da bi ista zadobila znižano ceno za vožnjo bencina. G. župan obljubi, da bode v tej zadevi vse potrebno ukrenit. — G.1 l'odelîtev Dilanc-evib ustanov. Dilanc-eve ustanove podelijo se Emi Rihar roj, Kteinenčii in Mariji Widansuhek roj. Fischer. — Dop's o. kr. okrajnega gla'^arstva gle ié preložitve tedenskih sejmov v Kandiji od pou-deljka na četrtek ter ranSirjanj.; pravic istih. Po tirečitanjii dopisa ter po debati, v kateri so razni gg. odborniki povdarjali, d« je vsak novi sejm v okolici Novega mest» nepotreben in sicer radi tega, ker je Število sejmov na Dolenjskem itak že preveliko, kajti isti v tako velikem žtevilu nikakor ne slnžijo tiiti v korist preišičjerejo niti v korst živinoreje, negi se samo spodbiya na to, da ktuetjo hodijo od sejma na sejm in s tem zapravljajo denar, kakor tudi eanemarjajo svoj» kmetijstva. G, župan predlaga, da mPHtna nbčina z vso odločnostjo tigovarja razširjenju tržne pravice, za pre-Siče pod enim lebini v Katidiii, katero jiravico ima in izvršuje novomeška občina vsak pondeljek v tednu, kakor tudi ima vaak petek v tednu tržni dan. Ta predlog se ňnoglasno sprejme. — 8.) Prošnja gozdnega Čuvaift Miha Pauliča za nagrado. Sklene se z veČino glasov, da se dà Mibi Pavliču za letos nagrada 26 K — 9.) Poročilo policijskega odseka: a) o proSnji mestnega sťažnika [vana Robana za povišanje mesečne plače, b) oddaja dimnikarskih del za leto ltl04, Prošnja Ivana Robasa se za sedaj odkloni. Dimnikarsko delo za leto 1901 ae oddá Viljelm Bernard-u za 195 K. — 10.) Poročilo županstva v zadevi kanala od okrajnega glavarstva ter prispevka per 7500 K. G. župan poroča v Ěirokih poteiab natančno po uradnih spisih to zadovo ter povrtarja, da je občina pri tem za 2000 K prikrajšana. Po debati, v katero so posegli razni cg. odborniki, kateri s > bili tudi svoj čas navzoči, ko «e Je v tej zadevi obravnavalo in »o stvar natančno pojasnili, se Bprejtne soglasno predlog, da g. župan potrebno ukrene, da se ta znesek mestni občini vrne. — 1[J Poročilo gospodarskega odseka o proSiiji (ï Kfiti Oblftlf, Ker ^ospod«ski odsek to zadeTO Se ni reši), se tfi točka odloži od današnjega ilMevnegft reda. — 12.) Volitev presojevaliiega odseka iiafrtov za iL-estuo liiSo, V ta odsek se iïTolijo gospodje; župan pl. SUiiovlĚ, Guítin, Hníevar, Rosinan in Umek ter da ee pokliEe tndi veSiiak c. kr. okrujni iužeu-r g. IjCo BlonJek. G. Eosmsn predlaga, da kivkdr liitr« ta odsek reši stojo nivlogo, se ta ïade^a odstojii stavbenemu odseku, kateremu se nnla^a, da v priliudnji seji o tem poroča. Predlog se ai rejme. — 13,) Sluiajuosti. — G, žiipen poroča, da se dtlo v mestni pisarili vedno iiiiioži in da se je leta 1903 pomagalo s tem, da se je nastavljal od časa do časa dnevttiiar ter predlagr", da bi \)iIo »a redno iiradovanje skrajno potrebno, da se unstnvi pomožni uradnik z oziroin tia to, ker se je putreba iate|ra že večkrat povdarjala in ker se je n knjigovodstvom in « vodoTodoKi delo zdatno pomnožilo, prosi, da mestni odbor iijej^ov predlog sprejme. Ker so tudi drugi gg. udb. — S tem opozarjam nubiralce las na moj naslov. — Ivan Svetec, brivec, Kiulolfovo, Glavni trg (iiiisproti mestne liiše), (272-34-0) i) krojaška pomočnika J 2 111 uceiiec se takoj sprejmejo pti g. Alojziju Rozmanu v Kandiji ali pa pri - - - podružnici v Semiču. ~ = (9-3-3) MAJERJA zanesljivega, oženjenega, brez otn^k, razamnega pupnlnoma v kmetijstvu ter veščega pri k