Željko Oset Prosvetne razmere v obdobju banovanja Natlačena * Poslopje gimnazije v Ljubljani za Bežigradom, projektanta Emila Naviška, ki je bila prva brezkoridorna šolska stavba na svetu. V njej so začeli s poukom leta 1936. To šolo je obiskoval tudi sin Marka Natlačena, Marko. Željko Oset Prosvetne razmere v obdobju banovanja Natlačena Prosvetne razmere v obdobju banovanja Natlačena V zapisnikih banskega sveta v obdobju bana Marka Natlačena (1935-1941) in v arhivskem gradivu Ministrstva prosvete Kraljevine Jugoslavije prevladujejo naslednja vprašanja: premestitve učiteljev na narodnih šolah in (nekoliko manj) na srednji šolah, varčevalni ukrepi in poskusi okrnitve Univerze kralja Aleksan ­ dra in zmanjšanje državnega prispevka za šolstvo in sočasno povečanje banovin­ skega prispevka, materialni položaj šol, pomanjkanje učnih pripomočkov, brez ­ poselnost mladih učiteljev in diplomantov, upokojevanje učiteljic, upokojevanje učiteljev in uradnikov z izpolnjenimi pogoji za upokojitev, gradnja univerzitetne knjižnice v Ljubljani, izpopolnitev Medicinske fakultete, gradnja inštitutov Teh ­ niške fakultete, ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti in Glasbene akade ­ mije, odnos banske uprave Dravske banovine do sokolov, možnost vpliva banske uprave na modeme medije (radio in film) ter društveno življenje in skrb za naro­ dno prosveto. 1 Jedro prosvetne politike je bilo šolstvo, njena hrbtenica pa so bile učne moči, kot je julija 1932 zapisal ban dravske banovine Drago Marušič.2 Pri tem je mislil na njihovo ustrezno nacionalno in politično opredeljenost poleg splošno priča­ kovane strokovne usposobljenosti. 3 Ban Marušič je pisal ministru, ker le-ta ni upošteval predlogov za menjavo vseh njegovih predlog, zaradi česar naj bi trpel ugled učiteljev. 4 Do podobnih zadreg pri upoštevanju predlogov banske uprave 1 Arhiv Republike Slovenije (ARS), fond Banski svet Dravske banovine (AS 77), t.e. 2-12; Arhiv Jugoslavije (AJ), 66 (Ministrstvo prosvete Kraljevine Jugoslavije); prim. Spominski zbornik Slovenije. Ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije. Ljubljana 1939 (dalje Spominski zbornik), str. 175-322; Ervin Dolenc: Kulturni boj. Kulturna politika v Kraljevini SHS 1918-1929. Lju­ bljana 1996 (dalje Dolenc, Kulturni boj); isti, Med kulturo in prosveto. Kulturnopolitična raz­ hajanja v Sloveniji med svetovnima vojnama. Ljubljana 2010 (dalje Dolenc, Med kulturo in prosveto); Slavko Kremenšek: Slovensko študentovsko gibanje 1919-1941. Ljubljana 1972; Anka Vidovič Miklavčič: Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Pregled razvoja in dejavnosti mladinskih organizacij, društev in gibanj v liberalno-unitamem in katoliškem taboru v letih 1929-1941 v jugoslovanskem delu Slovenije. Ljubljana 1994; Aleš Gabrič: Cenzura gledališkega repertoarja v prvi in drugi Jugoslaviji. V: Cenzurirano: zgodovina cenzure na Slo­ venskem od 19. stoletja do danes. Ljubljana 2010, str. 175-179. 2 AJ, 66-25-59, Zahtev bana Dravske banovine, 1932. 3 ARS, AS 77, t.e. 4, 3. seja III. zasedanja banskega sveta 24. 2. 1933, št. 37, Resolucija finanč­ nega odbora banskega sveta o prosvetnih vprašanjih. 4 AJ, 66-25-59, Zahtev bana Dravske banovine, 1932; AJ, 66-115-368, Pitanja narodnih posla­ nika, 1925-1926. - Ob tem je ban Marušič omenil se ni upošteval predlog za imenovanje dr. Karla Lončatja za direktorja Narodnega muzeja namesto dr. Josipa Mala, ki naj bi bil »odločen 159 Marko Natlačen (1886-1942): v zgodovinskem dogajanju glede menjav je prihajalo tudi v obdobju bana Marka Natlačena. * 5 Menjave učiteljev in kazenske premestitve oziroma premestitve po službeni potrebi so bile splošna praksa in osnovna oblika kulturnega boja na Slovenskem. 6 Najbolj so bile te menjave učiteljev po službeni potrebi na narodnih šolah raz­ širjenje v obdobju 1924-1926, ko je večina menjav potekalo kar med šolskim letom. Očitno je bila ta praksa najbolj razširjena v Sloveniji, saj so kar 4/5 vpra­ šanj o premeščanju učiteljev v Narodni skupščini v obdobju 1924-1926 postavili slovenski poslanci; v preostalih letih, za katera je ohranjeno gradivo, pa je vsaj polovica vprašanj o premeščanju iz Slovenije. S tem pa so nastali - poleg osebne stiske premeščenih učiteljev - tudi visoki neposredni stroški. 7 Zato je ministrstvo prakso premeščanja učiteljev omejilo z zmanjšanjem postavke za selitve. To je bistveno zmanjšalo dinamiko in obseg selitev, saj so potekale selitve učiteljev pred začetkom novega šolskega leta. Ob tem pa je treba poudariti, daje bistveno porastlo število prošenj učiteljev za premestitev. Ta porast števila prošenj za pre ­ mestitev je verjetno odraz »nenaklonjenosti okolja« do učiteljev, saj je bilo daleč največ prošenj za premestitev učiteljev pred začetkom šolskega leta 1935/1936. Pozneje seje število premestitev zmanjšalo, tako premestitev na prošnjo učitelja kot kazenskih premestitev ali upokojitev, saj je padlo s 15 % pred šolskemu letu 1935/1936 na od 7 do 10 % v naslednjih šolskih letih. Bistvena novost pa je bila, da so se premestitve opravile pred začetkom šolskega leta. 8 Na področju šolstva je do velikih sprememb prišlo s sprejemom temeljnih za­ konov v letih 1930-1931. Močno pa je šolstvo prizadela gospodarska kriza, tako da se je proračun za narodne šole od leta 1931 do 1934 zmanjšal za tretjino. 9 Do povečanja obsega proračunov za narodne šole je prišlo šele s šolskim letom 1937/193 8, ko je 3/5 sredstev za narodne šole prispevala banovina, s šolskim letom 1938/1939 pa se je še povečal delež banovine v obsegu sredstev za narodno šol­ stvo. Do spremembe financiranja šolstva je prišlo zaradi finančnih težav upravnih občin in slabega gospodarskega stanja. Upravne občine so bile močno zadolžene zaradi gradnje in posodobitve šolskih poslopij v dvajsetih letih. Podobno stanje je bilo v celotni Kraljevini Jugoslaviji, zato je ministrstvo sprejelo tudi to odločitev. Seveda pa je bila to že druga obremenitev banovinskih proračunov pri financira- nasprotnik sedanjega režima in ki je le vsled protekcije prišel na to mesto«. Minister pa se je odločil, da upokoji Karla Lončarja z mesta upravnega inšpektorja. Ob tem naj dodam, da so bili odnosi med Malom in Lončarjem zelo slabi, saj Mal jeseni 1925 vložil tožbo proti Lončarju, ker je kot prosvetni inšpektor preprečil njegovo imenovanje za direktorja Narodnega muzeja. »Spor« seje razrešil z odstavitvijo Lončarja marca 1927, koje le-ta zaprosil za daljši »bole ­ zenski dopust«. - AJ, 66-644-1082, 1926-1927; AJ, 66-25-59, Zahtev bana Dravske banovine, 1932. 5 Prim. AJ, 66-102-304, št. 442/1939. 6 Dolenc, Kulturni boj, str. 118-131. 7 AJ, 66-25-59, Zahtev bana Dravske banovine, 1932. 8 ARS, AS 77, t.e. 8, 10-15. 9 ARS, AS 77, t.e. 8, Zapisnik 4. seje VI. rednega zasedanja banskega sveta 7. 2. 1935, Stenograf ­ ski zapisnik. 160 Željko Oset Prosvetne razmere v obdobju banovanja Natlačena nju ljudskega, srednjega in meščanskega šolstva. Z zakonom o ljudskih, zakonom o meščanskih šolah in zakonom o srednjih šolah, ki so bili sprejeti v letih 1930 in 1931, je država na banovine prenesla vzdrževanje šolskih stavb. Ob tem pa je prosvetno ministrstvo močno okrnilo postavko za nabavo učnih sredstev, zaradi česar je bila banska uprava prisiljena podpreti nabavo šolskih potrebščin, nabavo učnih sredstev in knjig. Po oceni bana Natlačena je prosvetno ministrstvo želelo rešiti predvsem občine v drugih delih države, ki so bile še v finančno slabšem po­ ložaju. Ban Natlačen se je bal, da bo zaradi uvedbe novega banovinskega davka prišlo do »politične demagogije« in manj skrbnega ravnanja pri vodenju investicij in nabavah. Do prenosa financiranja na banovino niso bila upravičena statutarna mesta (Celje, Ljubljana, Maribor in Ptuj).10 Banska uprava pa je s to spremembo financiranje narodnih šol izkoristila za enotno ureditev nagrad veroučiteljem. Pred tem so bile zelo velike razlike med nagradami, saj ponekod niso dobili nič, drugje pa precejšnje nagrade. Določitev nagrad veroučiteljem je bil simbolna konica kul­ turnega boja, kije bil najbolj izrazit v obdobju bana Marušiča. 11 12 Problem revščine, ki jo je na podeželju kriza izostrila, pa je banska uprava poskusila reševati s povečanjem socialnih podpor, ki pa so bile relativno skromna 10 ARS, AS 77, t.e. 10, 3. seja VII. rednega zasedanja banskega sveta 19. 2. 1936, Stenografski zapisnik. 11 ARS, AS 77, t.e. 11, Prosvetni oddelek kraljevske banske uprave, Poslovno poročilo za VIII. redno zasedanje banskega sveta Dravske banovine. 12 Spominski zbornik, str. 179; ARS, AS 77, t.e. 13, 3. seja X. rednega zasedanja banskega sveta 15.2. 1939;ARS,AS 77,t.e. 14, Zapisnik 3. seje banskega sveta 14. 2. 1940, Poslovno poročilo prosvetnega oddelka; ARS, AS 77, t.e. 16, 3. seja XIII. rednega zasedanja banskega sveta 19. 2. 1941. 161 Marko Natlačen (1886-1942): v zgodovinskem dogajanju postavka, in z razdeljevanjem blaga, obleke in obutve za božič. 13 Socialna stiska paje prizadela tudi dijake in študente. Najbolj glasno so na svoj položaj opozar­ jala študenti, ki so protestirali proti šolninam. Opozarjali pa so tudi na problem brezposelnih diplomantov. Reakcija oblasti seje začela v začetku leta 1937, ko je Ministrstvo prosvete predstavilo predlog za omilitev težavnega položaja mladih. Predlagali so znižanje službenih let s 35 na 30 let na srednjih šolah, zaposlovanje samo diplomantov na srednjih šolah in zasedbo vseh razpisanih mest. 14 Najbolj sporen je bil predlog znižanja službenih let, ki je najbolj odmeval na univerzah, kjer je ministrstvo predlagalo upokojitev pri 65 letih ali po 35 službenih letih. Dotlej je bila predvidena upokojitev univerzitetnih profesorjev v Zakonu o univerzah s sedemdesetimi leti. Univerzitetni svet Univerze kralja Aleksandra je 9. aprila 1937 na izredni sprejel spomenico proti spremembi uni­ verzitetnega zakona, saj so v tem ukrepi videli poseg v univerzitetno avtonomijo in rušenje ugleda univerzitetnih profesorjev oziroma znanstvenikov. 15 Poudariti je treba, da težavne socialne in gospodarske razmere niso vplivale na število študentov, ampak predvsem na obseg in kakovost študija. Profesor dr. Metod Dolenc je februarja 1937 kot predsednik izpraševalne komisije za pra­ vosodni državni izpit poslal banu Natlačenu in na Ministrstvo prosvete zaskr­ bljujoče poročilo o padcu znanja kandidatov. Dolenc je ugotavljal, daje število kandidatov upadlo kljub ohranitvi števila vpisanih študentov na pravnih fakulteti. Po njegovi oceni so študenti nabavili premalo (študijske) literature, preslabo obi­ skovali predavanja in seminarje ter so močno zavlačevali s prijavo za državni pravosodni izpit. Posebej izrazito naj bi bilo pri študentkah, ki so opravile le prvi in drugi letnik, pozneje pa se niso odločile za opravljanje izpita. 16 Do izboljšanja gospodarskega položaja in s tem tudi šolskih občin je prišlo leta 1937. Izboljšanje je bilo vidno v večjem proračunu, večji zasedenosti mest učiteljev oziroma manjšem številu oddelkov brez učitelja na narodnih šolah. Zelo dobrodošel, predvsem za revne podeželske občine, paje bil 1937 prenos finan­ ciranja iz občinskih ramen na banovinsko raven. 17 Po izboljšanju gospodarskega položaja je prišlo do rasti števila šol in predvsem strukturne izpopolnjenosti šol, kot je razvidno iz tabele 1. Problem brezposelnih učiteljev je banska uprava v so­ glasju z ministrom rešila z drastičnim ukrepom, saj za leto 1937/1938 ni razpisala razredov na dveh državnih učiteljiščih. V naslednjem šolskem letu paje dovolila le vpis dijakom, s čimer so želeli zmanjšati delež učiteljic v izobraževanju. 18 Ob tem moram poudariti, da so bile učiteljice prve in zelo priročne tarče razprave o 13 14 15 16 17 18 Prim. ARS, AS 77, t.e. 14, Zapisnik 3. seje banskega sveta 14. 2. 1940, Poslovno poročilo pro­ svetnega oddelka. AJ, 66-228-230, 1939, št. 31/1939. AJ, 66-188-453, 1937, št. 18590/37. AJ, 66-188-453, 1937, št. 4359/37. ARS, AS 77, t.e. 11, Prosvetni oddelek kraljevske banske uprave, Poslovno poročilo za 8. redno zasedanje banskega sveta Dravske banovine; Spominski zbornik, str. 179-181. ARS, AS 77, t.e. 12, 3. seja IX. rednega zasedanja banskega sveta 16. 2. 1938. 162 Željko Oset Prosvetne razmere v obdobju banovanja Natlačena brezposelnih mladih učiteljih. Tako se od 1932 v zapisnikih banovinskega sve ­ ta pojavljajo predlogi (tako liberalnih kot katoliških svetnikov) o upokojevanju poročenih učiteljic. Pri tem so populistično navajali argumente o večjem korišče ­ nju bolezenskih dopustov in manjši povezanosti z okoljem na podeželju. 19 Med prvim ukrepi na prosvetnem področju moramo omeniti popravo krivic pri name ­ ščanju učiteljev in ponovno vzpostavitev Prosvetne zveze, ki jo je ban Marušič razpustil spomladi 1933.20 Ob zamenjavah po službeni potrebi, kot seje uradno imenovala kazenska premestitev, je treba poudariti, da ministrstvo ni upoštevalo vseh predlogov, ki jih je pripravila banska uprava, niti v obdobju bana Marušiča niti bana Natlačena. Najbolj poučen primer kočljivosti zamenjav, ki je sicer iz obdobja bana Marušiča - modus operandi glede kadrovskih vprašanj med slo­ venskimi politiki in na ministrstvu prosvete se v celotnem obdobju Kraljevine SHS/Jugoslavije bistveno ne razlikuje -, je predlog prosvetnega inšpektorja Kar­ la Lončarja, ki je predlagal zamenjavo ravnatelja Narodnega muzeja v Ljubljani dr. Josipa Mala. Zelo znana okoliščina je bila, daje ravnatelj muzeja podpornik SLS. Minister prosvete pa seje odločil, da upokoji prosvetnega inšpektorja. 21 22 Tabela 4:22 Prikaz strukturne izpopolnitve narodnih šol Struktura ljudskih šol v Dravski banovini 1934/1935 1940/1941 Enorazrednice 148 79 (+ 6 ambulantnih šol) Dvorazrednice 174 189 Trirazrednice 135 120 Stirirazrednice 114 110 Petrazrednice 106 118 Šestrazrednice 144 181 Sedemrazrednice 30 64 Osemrazrednice 9 8 860 narodnih šol 869 narodnih šol in 6 ambulantnih šol Banska uprava pod vodstvom Marka Natlačena je bistveno spremenila odnos do manjšinskih oddelkov na narodnih šolah, predvsem nemške manjšine. Začeli so z bolj natančnim preverjanjem vpisovanja otrok, predvsem iz nacionalno me ­ šanih zakonov. Z uredbo ministra avgusta 1934 je bila za vpis merodajna izjava očeta. Zaradi preverjanja banske uprave je število oddelkov med letoma 1935 in 19 ARS, AS 77, t.e. 11, 3. seja VIII. zasedanja banskega sveta 17. 2. 1937. 20 Dolenc, Med kulturo in politiko, str. 106-114. 21 AJ, 66-25-59, Zahtev bana Dravske banovine, 1932. 22 ARS, AS 77, t.e. 10, 3. seja VIL rednega zasedanja banskega sveta 19. 2. 1936, Stenografski zapisnik; ARS, AS 77, t.e. 16, 3. seja XIII. rednega zasedanja banskega sveta 19. 2. 1941. 163 Marko Natlačen (1886-1942): v zgodovinskem dogajanju 1940 upadlo od 55 (v 37 krajih) na 24 (v 19 krajih). 23 Pri tem je banska uprava posebno pozornost namenila območjem z mešano slovensko in nemško poseli ­ tvijo, zaradi česar so ponekod slovenski otroci obiskovali manjšinske oddelke. Zaradi omejevanja vpisa v manjšinske oddelke so se pritoževali predstavniki nemške manjšine. Banska uprava je tako v dopisu ministrstvu prosvete marca 1936 poročala o prizadevanjih za germanizacijo slovenske mladine, kar naj bi bila posledica gospodarske odvisnosti njihovih staršev, ki so kot tovarniški de ­ lavci delali v nemških podjetjih. Pri tem naj bi pouk potekal po smernicah Kul- turbunda oziroma v nemškonacionalnem duhu. Zato je banska uprava predlagala ministrstvu, da dovoli poučevanje nemščine samo »popolno zanesljivim« drža ­ vljanom in Slovencem. 24 S protesti glede oblikovanja nemških manjšinskih od ­ delkov je bila nemška manjšina na ministrstvu uspešna šele maja 1940. Takrat je prosvetni minister Božidar Maksimovič izdal novo navodilo glede oblikovanja razredov, ki je bila po mnenju bana Natlačena nejasna pri vpisovanju otrok iz mešanih zakonov. Z uredbo je odločanje o vpisu otrok prišlo na ravnatelje šole. Kriterij pa je bil jezik družine. Ob tem pa je banska uprava Dravske banovine opozarjala na sistematično akcijo nemške manjšine, ki naj bi si prizadevala za vpis slovenskih otrok. Kljub opozorilom banske uprave je v veljavi ostala ured ­ ba ministra. 25 Veliko bolj pozorna pri vprašanju tajnega poučevanja pa so postala sreska načelstva. Marca 1936 je banska uprava notranjem ministru poročala o tajnem poučevanju, ko sta dve učiteljici na Muti, Radljah ob Dravi in Vuzenici poučevali nemške in 41 slovenskih otrok. Učni program je bil pripravljen po smernicah Kulturbunda. Sresko načelstvo je prepovedalo poučevanje, nemška manjšina pa seje zaradi tega pritožila. Banska uprava je zato v odgovoru ministrstvu za notra­ nje zadeve zapisala, daje prepovedala poučevanje, ker gre za germanizacijo slo­ venske mladine. Vzrok naj bi bila gospodarska odvisnost slovenskih tovarniških delavcev, ki delajo v nemških podjetjih. 26 Do podobnih primerov je prihajalo tudi pozneje. Tako je junija 1938 banska uprava v Ljubljani odkrila šest učiteljic, ki so zasebno v nemščini brez dovoljenja poučevale predšolske in šoloobvezne otroke. Pri tem je pomenljivo, daje bilo pet vzgojiteljic Slovenk. 27 Z vprašanjem manjšinskih oddelkov je povezano vprašanje namestitev učite ­ ljev na narodnih šolah v obmejnem pasu. Tega vprašanja se je banska uprava ak­ tivno in sistematično lotila v letih 1939-1910 z namestitvami mladih učiteljev. 28 Pred tem so namestitve v obmejnem pasu, predvsem z Avstrijo, obravnavali kot častno narodno poslanstvo.29 Učitelji pa so premestitev ob mejo, na podeželje, z 23 AJ, 66-2-5, št. 2-591/1940. 24 AJ, 66-2-5, št. 2-456/1936. 25 AJ, 66-2-5, št. 2-590/1940. 26 AJ, 66-2-5, št. 2-456/1936. 27 AJ, 66-2-5, št. 2-559/1938. 28 AJ, 66-99-283, 1940, št. 22671/1940, Pritužbe zbog izvenšolske djelatnosti. 29 ARS, AS 77, t.e. 10, 3. seja VII. rednega zasedanja, 19. 2. 1936, Stenografski zapisnik. 164 Željko Oset Prosvetne razmere v obdobju banovanja Natlačena Avstrijo in Madžarsko dojemali kot kazen. Zanimiv je protest Jožefa Klekla, ki je 1934 protestiral, da se obravnava premestitev v Prekmurje kot kazen in Prek ­ murje kot »kazensko kolonijo«. Zaradi tega so bili premeščeni manj motivirani za poučevanje, posledično pa so bili doseženi slabši rezultati. 30 Del omenjenega sistematičnega pristopa je načrt ustanavljanja vrtcev v naro­ dnostno mešanih krajih. Banska uprava je spomladi 1939 Ministrstvo prosvete prosila za materialno podporo pri ustanovitvi vrtcev na Kočevskem, Slovenskih goricah in Prekmurju. Ker so v banski upravi želeli zagotoviti umestitev postavke v državni proračun za leto 1940/1941, je načelnik prosvetnega oddelka Sušnik pisal konec junija 1939 ministru Snoju.31 32 Graf 232 Število oddelkov je porastlo za 18 %, število učnega osebja za 15 %, število učiteljic za 19 % in število učiteljev za 7 %. Zanimiv je predvsem porast števila učiteljic, saj so bile v tridesetih močno navzoče zahteve po upokojitvah poroče ­ nih učiteljic. Diskurz o » premeščanju« učiteljev na narodnih šolah in njihovem poslanstvu se je v banskem svetu v tridesetih letih pojavljal neprestano. V obdobju bana Marušiča se poudarja pomen učiteljstva in njihova častna naloga (predvsem za 30 ARS, AS 77, t.e. 7, 4. seja V. zasedanja banskega sveta, 8. 2. 1934, Uradni zapisnik. 31 AJ, 72-68-262, 1939, Pismo Lovra Sušnika Francu Snoju (30. 6. 1939). 32 ARS, AS 77, t.e. 2-6, 10-14. 165 Marko Natlačen (1886-1942): v zgodovinskem dogajanju obmejni pas) in njihove zunajšolsko poslanstvo.33 V obdobju bana Natlačena pa se je poudarek prestavil na gradnjo pozitivnega odnosa med šolo in »narodom«. Pri tem naj bi imeli lokalni dejavniki (predvsem duhovniki) večji vpliv na šolo, ki so ga (v precejšnji meri) izgubili v obdobju bana Marušiča. To se je skladalo s konceptom krščanske šole, ki je bil po mnenju Cerkve odziv na brezbožno šolo. Viden izraz tega prizadevanja je bil občni zbor Krščanska šola za Slovenijo v Lju­ bljani, kije potekal 4. februarja 1934 v Ljubljani. Med 200 udeleženci so bili škof Gregorij Rožman, Miha Krek in Lambert Ehrlich. Predsednik društva dr. Der ­ mastja je poudaril pomen splošne podpore prebivalcev za šolo. Na ustanovnem zboruje bilo obravnavano vprašanje vključenosti evolucijski teorije v šolski pro­ gram. Soglasno je bila sprejeta resolucija dr. Karla Capudra, da v šolo ne sodijo knjige, ki »verskonravno vzgojo podirajo s tem, da zanašajo v šolo veri in naravni resnici nasprotne trditve«. 34 Glavni simbolni promotor evolucijske teorije pa je bil Sokol Kraljevine Jugoslavije, zaradi česar je v letih 1933 in 1934 potekala ostra polemika. 35 Ta seje odraža v ostrem in odkritem spopadu Sokola in Cerkve, ki je poskušala omejiti vpisovanje v Sokol Kraljevine Jugoslavije, posebej pa otrok. Prizadevanje Cerkve je bilo uspešno predvsem med odraslimi, ki so bili po oceni banske uprave pod vplivom »gotovih krogov«. Banska uprava je poskrbela, da se je na šolah, kjer ni bilo sokolske čete, še intenzivneje gojila telovadba po Tyrševem sistemu in v sokolskem duhu s prepevanjem sokolskih pesmi. 36 Zato ne preseneča, da so ravno učitelji na narodnih šolah, ki so bili posebej dejavni v Sokolu, prvi občutil spremembo režima. Posebej dejavni sem zapisal, ker je bilo kar 96 % učiteljev narodnih šol včlanjenih v Sokol Kraljevine Jugo­ slavije. 37 Zato so bili ravno učitelji, ki so dejavno udejstvovali v Sokolu, prve žrtve »poprave krivic« oziroma premeščeni po službeni potrebi ali pa so sami zaprosili za prestavitev zaradi »nenaklonjenosti prebivalcev«. Februarja 1936 je banski svetnik Alojzij Zoreč zamenjave označil za »vsaj delno zacelitev ran in ozdravljenje javnega življenja«. 38 Zaradi premestitev učiteljev je 25. marca 1936 v Senatu postavil vprašanje Ivan Pucelj. Prosvetni minister Dubrivoj Strošovič je od bana zahteval poročilo o premestitvah, ki pa ga je banska uprava poslala šele oktobra 1936. V odgovoru so bile prestavitve učiteljev predstavljene kot del 33 AJ, 66-265-508, Izveštaj - banska uprava o radu učitelja na narodnom prosvetljivanju i na unapređenju domađe privrede, Ljubljana, št. 11696/34. 34 AJ, 66-22-52, Resolucija ‘Krščanske šole za Slovenijo ’, 1934. 35 Josip Srebrnič: Fiat lux. Domžale 1931; prim. Željko Oset: Acceptance of modem scientific achievements in Slovene communication network: Example of evolution theory and the formation prosess of the slovene technical terminology. V: The role of education and universi ­ ties in modernization processes in Central and South-Eastern European countries in 19th and 20th century. Ljubljana 2011, str. 195-196. 36 AJ, 66-266-509, Izveštaj banske uprave u Ljubljani o radu učitelja pri Sokolu KJ, št. 56203/34. 37 Prav tam. 38 ARS, AS 77, t.e. 10, 3. seja VII. rednega zasedanja banskega sveta, 19. 2. 1936, Stenografski zapisnik; Tomaž Pavlin: Razvoj Sokolstva v Sloveniji med leti 1929-1941, Doktorska diserta ­ cija, Ljubljana 2000 (dalje Pavlin, Razvoj Sokolstva), str. 275-278. 166 Željko Oset Prosvetne razmere v obdobju banovanja Natlačena rednega premeščanja brez kakršne koli skrite agende. 39 Na skrito in premišljeno akcijo ob premeščanju učiteljev na narodnih šolah, seveda poleg kaznovanja uči­ teljev, je opozarjal starešina mariborske župe Sokola Kraljevine Jugoslavije Mi­ lan Gorišek. V pismu kraljevemu namestništvu je Gorišek prestavitve učiteljev in ravnateljev, dejavnih v Sokolu, zunaj urbanih središč v kraje s slabimi prome ­ tnimi povezavami označil kot sistematičen poskus rušenja sokolstva. Očitke je banska uprava zavrnila, podobno kot jih je zavrnila pred začetkom šolskega leta 1937/1938. Pozneje pa ni prišlo do pritožb, na kar je vplivalo manjše število pre ­ stavitev po službeni potrebi in spoznanje o neučinkovitosti pritožb na Ministrstvo prosvete. 40 Na zasedanju banskega sveta februarja 1937 pa načelnik prosvetnega oddelka banske uprave v svojem poročilu ni več omenjal niti sokolov niti poseb ­ nega referata za sokolstvo, kije bil ustanovljen s 1. marcem 193 3.41 Spopad med bansko upravo in sokoli pa se je preselil v javni prostor z ma­ nifestacijami moči, kar so sokoli prikazovali s telovadbo in kritičnim pisanjem o Cerkvi in klerikalizmu, banska uprava pa z onemogočanjem sokolov. Najbolj uspešna je bila banska uprava pri zmanjševanju vpliva sokolov v šolah, pogosto pa je tudi cenzorsko posegala v revijo Sokol. Zadnji udarec je banska uprava že ­ lela doseči z umikom podpore dvora sokolom v Dravski banovini. Tako je aprila 1938 ban Natlačen pisal kraljevemu namestništvu o materialistični in protiverski naravnanosti sokola, ki naj bi »propagiral brezbožništvo, enako kakor brezbožni- ške organizacije, kojih je jedro v Moskvi«. Banje zato pričakoval, da bo dvor jav­ no umaknil podporo sokolom, saj naj bi bilo ravnanje le-teh v nasprotju z ustavo in naj bi povzročalo škodo ugledu dinastije Karađorđević. 42 V istem obdobju je banska uprava v Beograd začela pošiljati poročila o razšir­ jenosti komunistične literature in idej med učitelji na osnovnih 43 in srednjih šolah, predvsem na Ptuju.44 Do večjega števila premestitev zaradi »levičarske obravna­ ve socialnih vprašanj« je prišlo spomladi 1939. Banska uprava je skupino agilnih komunistov med učitelji odkrila v Murski Soboti in Šoštanju. Ravno v Šaleški dolini je bil položaj najbolj problematičen, saj naj bi delovala močna skupina mladih komunistov, ki so uživali podporo pri javnih osebah. Banska uprava je zato predlagala ostre ukrepe. 45 39 AJ, 66-26-60, Prediet u vezi pitanja senatoija Puclja, 1936. 40 AJ, 66-41-80, Sokolski pokret, 1937, št. 2634/1937. 41 ARS, AS 'll, t.e. 11, Prosvetni oddelek kraljevske banske uprave, Poslovno poročilo za VIII. redno zasedanje banskega sveta Dravske banovine; ARS, AS 77, t.e. 4, 3. seja III. zasedanja banskega vseta 24. 2. 1933, priloge, št. 36, Poročilo načelnika prosvetnega oddelka F. Mazija o srednjih, učiteljskih in meščanskih šolah ter poročilo o stanju in razvoju poslov banovinskega šolskega odbora z ozirom na proračunsko leto 1932/1933. 42 AJ, 66-99-295, 1938, Sokolsko društvo v Sloveniji, št. 49/1938; Pavlin, Razvoj Sokolstva, str. 279-341. 43 AJ, 66-99-286, 1940, št. 19340/1940. 44 AJ, 66-101-298, št. 65/2-1938. 45 AJ, 66-22-52, št. 62/1940. 167 Marko Natlačen (1886-1942): v zgodovinskem dogajanju Kljub zelo kritičnim ocenam, pa banska uprava učiteljem ni uspela dokazati, daje šlo za »direktno komunistično delovanje«. Zaradi tega so se odločili za pre ­ mestitve po službeni potrebi, brez omembe domnevnih komunističnih aktivnosti. Zaradi tega seje večina učiteljev pritožila. Zanimiv je zapis Marije Dittrich (roj. Žmavc), ki je bila iz Murske Sobote premeščena Kočevsko Reko. Zaradi preme ­ stitve je njena teta Marija Tekla Praprotnik pisala banu Natlačenu. V odgovoru ji je ban pojasnil, da je razlog za premestitev »slaba družba učiteljic in levičar ­ stvo«. Marija Dittrich se ni želela preseliti, saj je imel njen mož podjetje v Murski Soboti, inje »uradno zbolela«. V pismu ministrstvu je avgusta 1939 poudarila, daje premestitev »kazen za grehe, kiji niso znani«. Zaradi neugodnega razpleta pritožbe - uradnega zaključka pritožbe ni v gradivu - si je priskrbela ustrezna potrdila o bolezni. 46 Spomladi 1939 pa seje tudi sicer povečalo število kazenskih premestitev in ostrih disciplinskih kazni. Največ kaznovanih je bilo na gimnaziji v Ljubljani, ko so profesorice v tretjem in četrtem razredu dovolile učenkam, da so se na predbo ­ žični dan »zavrtele« oziroma zaplesale. Kaznovane so bile tri profesorice, ki so dobile pisni ukor, saj naj bi s svojim dejanjem načele ugled profesorjev in šole. Prva se je na ministrstvo nad izrečeno kaznijo pritožila Jožica Pirc, ki je ugota­ vljala, da za kazen ni pravne podlage. Poudarila je, da ples v šoli ni prepovedan. Poleg tega seje sklicevala na priporočilo ministrstva, da se goji družabnost med učitelji in učenci. Banska uprava je pritožbo in obrazložitev označila kot absur­ dno. Minister prosvete je konec maja 1939 razveljavil sklep banske uprave. 47 Za podobne kazni je minister konec maja 1939 razveljavil kazen še za dve profeso ­ rici na državni realni gimnaziji v Ljubljani. 48 S pritožbo pa ni bil uspešen Franc Borko, profesor na nepopolni državni mešani realni gimnaziji v Mariboru, ki je ob koncu šolskega leta 1937/1938 svojim učenkam ob slovesu iz nižje gimnazije podelil svoje Pesmi iz Slovenskih goric. Med neprimernimi verzi oziroma izseki so bili v spisu omenjeni: »Tvoje telo razcveti«, »Premišljevanje«, »O Magdalena, jaz sem smrti kriva, lizala človeška sem semena«, »Otmi nas, Gospod, tonemo! Zdaj kot Onan gnojil bo še s semenom svojega rodu«. Upravno sodišče v Celju mu je za dobo šestih mesecev zmanjšalo plačo za 5 %, ministrstvo pa je kazen potrdilo. 49 Manjše kadrovske premike pa je imela politična zamenjava poleti 1935 na srednje šole; še manj pa na kadrovsko sestavo na dveh učiteljiščih in meščanskih šolah, ki pa se sicer v celotnem obdobju Kraljevine Jugoslavije ne omenjata v kontekstu premestitev po službeni potrebi. 50 Poseg banske uprave pod vodstvom Natlačena je bil tudi neprimerno manjši od posega bana Marušiča. V šolskem 46 AJ, 66-22-52, št. 93/1940. 47 AJ, 66-102-304, št. 289/1939. 48 AJ, 66-102-304, št. 290/1939; AJ, 66-102-304, št. 291/1939. 49 AJ, 66-112-360, Manjšinske šole, 1939. 50 AJ, 66-228-475, 1936, št. 30138/36. 168 Željko Oset Prosvetne razmere v obdobju banovanja Natlačena letu 1932/1933, torej prvem letu, na katerega je imel vpliv Marušič, je bilo upo­ kojenih ali odpuščenih ali prestavljenih v druge banovine kar 21 % profesorjev in polovica direktorjev državnih gimnazij. Ob tem je treba poudariti, daje na obseg vplival tudi nov proračun 1932/1933, ki je bil prvi krizni proračun. S proraču­ nom oziroma finančnim zakonom je bila ukinjena III. državna realna gimnazija v Ljubljani, načrtovana pa je bila tudi ukinitev višje gimnazije na Ptuju. Vendar pa ni nobenega dvoma, daje banska uprava odslovila profesorje, kot se je izrazil ban Marušič, »politično nezanesljive osebe«. 51 Glede premeščanja učitelja je pri banu Natlačenu treba omeniti poskus ukinitve državne gimnazije v Kočevju. Na ministrstvu je bil sprejet sklep o postopni ukinitvi, zaradi česar v šolskem letu 1937/1938 ni bil razpisan peti razred gimnazije. Že naslednje leto pa je bil prekli ­ can sklep o ukinitvi gimnazije. 52 53 Iz grafa 2 je razvidna stabilna rast vpisa na državne srednje šole in stabilen vpis na zasebne gimnazije; do upadanja števila dijakov na zasebnih gimnazijah je prišlo s šolskim letom 1937/1938 zaradi podržavljanja zasebne (samoupravne) 51 ARS, AS 77, t.e. 4, 3. seja III. zasedanja banskega sveta 24. 2. 1933, priloge, št. 36, Poročilo na­ čelnika prosvetnega oddelka F. Mazija o srednjih, učiteljskih in meščanskih šolah ter poročilo o stanju in razvoju poslov banovinskega šolskega odbora z ozirom na proračunsko leto 1932/33; AJ, 66-25-59, Zahtev bana Dravske banovine, 1932. 52 ARS, AS 77, t.e. 12, 3. seja IX. rednega zasedanja banskega sveta 16. 2. 1938, Stenografski zapisnik. 53 ARS, AS 77, t.e. 2-6, 10-14. 169 Marko Natlačen (1886-1942): v zgodovinskem dogajanju gimnazije v Murski Soboti. Vpisu števila dijakov na državnih srednjih šolah ni sledilo urejanje prostorov. Več kot očitno je bilo neuspešno prizadevanje banske uprave, ki se je od začetka tridesetih let trudila prepričati dijake, da se na mesto na gimnazije vpišejo na meščanske šole. Banska uprava je bila uspešna pri prizadevanju za podržavljanje gimnazije v Murski Soboti in preoblikovanju v popolno gimnazijo s šolskim letom 1937/1938. Z začetkom šolskega leta 1936/1937 je bilo v uporabo predano novo veliko šol­ sko poslopje III. državne realne gimnazije v Ljubljani.54 Pri srednjih šolah so precejšen problem predstavljali prostori in slabo vzdrževanje, pomanjkanje pro­ fesorjev oziroma nezasedena sistematizirana delovna mesta ter stalno naraščanje vpisa na srednje šole. Z zakonom o srednjih šolah je bilo vzdrževanje prostorov preneseno iz države na banovino, tako daje država skrbela za plače profesorjev in materialnih izdatkov, ki pa so bili iz v leto skromnejši. V to smer je šla tudi okrožnica ministrstva prosvete pred začetkom šolskega leta 1938/39 s katero sta se povišali obveznost profesorjev in velikost razredov. 55 56 Graf 456 Število dijakinj je rastlo hitreje kot število dijakov. Na začetku tridesetih let je bilo razmerje 67 : 33, deset let pozneje pa je bilo 63 : 36, število dijakov seje pove ­ čalo za 51 %, število dijakinj pa za 78 %, povprečno pa seje vpis povečal za 57 %. Najbolje so gospodarsko krizo preživele meščanske šole, ki so v tridesetih letih beležile stalen porast vpisa, imele pa so tudi urejen ekonomski položaj in urejene 54 AJ, 66-228-475, 1936, št. 30138/1936. 55 ARS, AS 77, t.e. 13, 3. seja X. rednega zasedanja banskega sveta 15. 2. 1939. 56 ARS, AS 77, t.e. 2-6, 10-14. 170 Željko Oset Prosvetne razmere v obdobju banovanja Natlačena učilnice. Zaradi pomanjkanja prostorov in tudi učnih moči v šolskem letu 1939/1940 niso uspele sprejeti več novih učencev. Število učnih moči je banska uprava posku­ šala rešiti s prošnjo za izredni kredit. 57 Državne meščanske šole so vzdrževale obči­ ne s podporo banovine, kije prispevala dobro desetino, večino za vzdrževanje stavb in honorarne učitelje. Ob koncu leta 1934 so se morale meščanske šole odločiti, v katero smer se bodo razvijale: obrtno-industrijsko, trgovinsko ali kmetijsko. S tem seje začelo preoblikovanje meščanskih šol v strokovne, poklicne šole. 58 Graf 559 Vpis na meščanske šole v Dravski banovini ■ Dijaki na državnih meščanskih šolah ■ Dijakinje na državnih meščanskih šolah ■ Dijakinje na zasebnih meščanskih šolah Vpis na državne meščanske šole je porastel za 65 %, na zasebnih šolah pa je ostal nespremenjen. Število dijakinj na zasebnih in državnih šolah je vseskozi presegalo število dijakov, ki so obiskovali izključno državne meščanske šole. Za­ radi pomanjkanja prostora seje naraščanje števila dijakov zaustavilo v šolskem letu 1938/1939. 57 ARS, AS 77, t.e. 15, 3. seja XI. zasedanja banskega sveta 14. 2. 1940. 58 ARS, AS 77, t.e. 8, 4. seja VI. rednega zasedanja banskega sveta 7. 2. 1935. 59 ARS, AS 77, t.e. 2-6, 10-14. 171 Ban Marko Natlačen v Celju ob otvoritvi Celjskega kulturnega tedna, 1. maja 1938; desno od bana celjski župan Alojzij Mihelčič. Avtor fotografije Josip Pelikan, iz zbirke Muzeja novejše zgodovine Celje