št. 5 (1192) NOVO MESTO
Leto XXIV
■STO četrtek, 1. februarja 1973
NOVO MESTO - V stari orodjarni gasilskega društva se bodo danes popoldne pogovorili o poživitvi mestne pihalne godbe, za kar se ziasti zavzemajo gasilci. Pripravljalni odbor pri gasilskem društvu vodi predsednik Vinko Žabkar.
RIBNICA — Na pobudo druž-beno-političnih organizacij se bo danes sestal na prvo sejo občinski štab za pripravo referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje gradnje šolskih telovadnic, otroškega vrtca, vodovodov in za druga javna dela.
KOCEVJE - Včeraj se je prvič sestal aktiv komunistov -delavcev iz razpravljal o uresničevanju pisma ter uvajanja delavske kontrole.
BREŽICE - Komite občinske konference ZK je na ponedeljkovi seji povečal popisno komisijo članstva na 5 ljudi. V razpravi so opozorili, da popis ne bo samo administrativna, ampak tudi politična akcija, v kateri bodo preverili pripadnost slehernega člana.
RIBNICA - Jutri ob 9. uri bodo člani društva upokojencev razpravljali o stanovanjskih zadevah upokojencev, referenduma za samoprispevek in rekreaciji letos. Sestanek bo v gozdarskem domu.
KOCEVJE - Prvi letošnji smučarski tečaj pri vlečnici v Dolgi vasi se je začel v ponedeljek in bo trajd do jutri.
BREŽICE - V soboto in nedeljo bo tu informativni seminar za režiserje. Uvodno besedo bo imel tajnik republiškega združenja gledaliških skupin.
ČRNOMELJ - V soboto, 3. februarja, priredi godba na pihala tradicionalno prireditev v restavraciji Grad. Za veselo razpoloženje: ples in srečolov.
Črnomelj — v nedeljo, bodo imeli črnomaljski upokojenci v svoji klubski dvorani redno letno konferenco z zelo zanimivim dnevnim redom.
SEVNICA - Jutri bo na občinskem komiteju ZK ponovni sestanek sekretarjev osnovne organizacije ZK, ker je bila minuli petek preslaba udeležba. Govorili bodo o evidenci članstva.
mmi
Bohor: ti meni, jaz tebi
Lepa in sončna nedelja je razveselUa številno mladino, ki je za nekaj dni odložila šolske torbe: čas zimskih počitnic je srečno ujel tudi muhasti sneg in od vsepovsod dobivamo sporočila o smučarskih tečajih Franc Pavkovič nam j® poslal fotografijo z Lisce nad Sevmco, kjer je šlo na sne§ več kot 60 učencev iz Sevnice, Boštanja in Tržišča.
Enostransko šolstvo je cokla
Dolenjske velike razvojne zamisli (izhodišča programa je že izde lal novomeški DOMINVEST in jih dal v javno obravnavo) se bodo zanesljivo znašle v negotovosti, če v tem delu Slovenije ne bo bolje poskrbljeno za srednje šolstvo. Tega se zavemo ob podatkih, ki kažejo, kako nevzdržne so razmere in kako malo je upanja, da bi si Dolenjska sama zagotovila potrebno število strokovno usposobljenih ljudi, če se položaj tega šolstva ne bo naglo popravil.
Medobčinski svet Zveze komuni- disča za gospodarski in družbeni
razvoj Dolenjske, sc je zato posebej zadržal pri tem. Dolenjsko srednje šolstvo je daleč pod republiškim povprečjem. Potrebe so velike, sedanje možnosti pa majhne. Še huje je, da je naše srednje šolstvo zelo enostransko, kar pomeni, da daje nekaterih strokovnjakov preveč, drugih pa premalo aJi pa sploh ne. Dolenjski manjkajo predvsem tehnične srednje oOle.
Sedanje potrebe bi novomeške
stov Novo mesto, ki je v sredo, 24. januarja, obravnaval osnovna izho-
NA DOLENJSKEM ODDELEK POLITIČNE ŠOLE
Medobčinski svet ZK Novo mesto je na seji prejšnji teden soglasno sprejel predlog, da bi v okviru politične šole pri Ck ZKS na Dolenjskem u.stanovili oddelek te šole. V njej bi se usposabljali za politično delo slušatelji iz štirih občin ožje Dolenjske ter treh posavskih občin; predvidoma bi izšolala pet generaicij, po potrebi pa tudi več. Obstaja predlog, da bi oddelek odprli v Prečni pri Novem mestu, kjer je na voljo prostor, kakršnega bi zahteval celodnevni program šole.
srednje šole, ki jih je skupno sedem in imajo 2.011 dijakov, lahko krile šele leta 1981. Zdaj dajejo 450 do 500 diplomantov na leto, potrebovali pa bi jih 600 do 700. Materialne razmere so nevzdržne, saj pride na enega dijaka komaj 1,6 m2 šolskega prostora in 0,83 sedeža! Internat v Šmihelu lahko sprejme le 15 odstotkov dijakov.'
Srednje šolstvo je že zaostalo v primerjavi z osnovnim šolstvom, za katero skrbijo temeljne izobraževalne skupnosti. Zato so na seji medobčinskega sveta ZK Novo mesto ugotovili, da bi bilo koristno (predlagal je Roman Ogrin), če bi ustanovili regionalno izobraževalno skupnost, ki bi bila nosilec razvoja srednjega šolstva. Nujno je treba tudi preučiti, kako bi dobili več strokovnjakov z višjo in visoko šolo. M. L
»HOA BINH« odmejt/a...
„HOA BINH“, kar po naše pomeni MIR, odmeva po ulicah ne samo Vietnama in Indoki-tajske, temveč vsepovsod po svetu.
Videti zakon in moralno plat
,JMe vračamo se na stanje pred četrtim plenumom,“ je na petkovem razgovoru s sodniki in javnimi tožilci v Novem mestu naglasil Franc Šetinc, sekretar sekretariata CK ZKS. Predlagane spremembe, s katerimi naj bi dopolnili zakon o kazenskem postopku, ne bodo krepile, že obsojenih birokratsko centralističnih odnosov, temveč imajo namen povečati učinkovitost pravosodnih organov ter vnesti vanj posebnosti posameznih republik.
Učinkovitost je treba povečati, saj se je izkazalo, kako ,napačno je, če država začne odmirati na nepravem koncu, pri kontroli. Pomembno je tudi, da na načelo humanosti gledamo z razrednih pozicij. Videti je treba ne le obtoženca, temveč tudi ogrožene ljudi, delavski razred.
Kodeks sodniške etike ne sme biti deklarativen, le v besedah. Ce smo opozorili na nevzdržnost razlage v sodni obravnavi znanih prekrškov v ijubljanskem podjetju Kemija-In-peks, to ne pomeni, da smo napadali sodstvo, sodnike in njihovo neodvisnost. Hoteli smo predvsem opozoriti na moralno plat. Sodstvo se ne sme
podrediti neki dnevni politiki, toda po drugi strani tudi ne more biti totalno (povsem) neodvisno. Upoštevati mora temeljno družbeno usmeritev, mora biti v skladu z družbenim samoupravljanjem.
To je nekaj poglavitnih (a ne dovolj razloženih) misli iz zjmimiv^a razgovora, na katerem je 1'ranc Šetinc razlagal poglede vodstva Zveze komunistov na {>oložaj in vlogo sodstva v naši družbi. V svojih uvodnih besedah je spregovoril tudi o splošnih političniJi razmerah pri nas, pri čemer je poudaril, da Zvezi komunistov ostane odgovornost za revolucijo in da iz te odgovornosti izhajajo
Franc Šetinc: sodstvo mora biti neodvisno, toda odgovorno, v skladu s temeljno družbeno usmeritvijo.
tudi njene akrij", ki ne smejo ostajati zgolj pri besedah, marveč se morajo kazati tudi v dejanjih. Politika ZKS po 29. seji gre v lej smeri.
M. LEGAN
Dolgo in težko pričakovani sporazum o ustavitvi vojne in obnovitvi miru v Vietnamu je končno podpisan. Na žalost zaenkrat samo to, saj že javljajo, da mir kršijo, da boji Se trajajo, da .so v nekem kraju bombardirali celo cerkev pod izgovorom, da se tam zbirajo komunisti . . .
Kako zelo prav je imela Nguyen Thi Binh, ministrica zunanjih zadev začasne vlade Južnega Vietnama, ko je dejala, da njihova .srca vendar niso povsem mirna, kajti kljub vsem obljubam jih prevzema strah ob izjavah Nixona in Thieuja. Toda - poleg vsega tega so si oddahnili predvsem borci in ljudstvo v Vietnamu, stoti-soči trpinov v saigonskih ječah, za-
(nadaljevanje na 4. str.)
V NOVEM MESTU . OBČNI ZBOR SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV
Slovensko zdravniško društvo je zaupalo organizacijo letošnjega občnega zbora, ki bo posvečen 30-let-nici Kočevskega zbora, novomeški podružnici. Občni zbor bo 25. in 26. aprila in bo imel organizacijski in strokovni del; slednji bo obsegal dve temi: v prvi bodo obravnavali zgodovino zdravstva na Dolenjskem in delovanje partizanske sanitete v NOB, ob tem pa bo tudi razstava „Partizanska saniteta v Sloveniji", ki bo ob občnem zboru odprta v Dolenjski galeriji; v drugi bodo obravnavali epidemiologijo in karantenske bolezni; pri tem lx) glavna skrb posvečena epidemijam, ki nas ogrožajo. Organizacijskemu odboru, ki pripravlja letošnji občni zbor Slovenskega zdravniškega društva, predseduje prof. dr. Oton Bajc.
V petek, 26. januarja, je franc Šetinc, sekretar sekretariata CK ZKS, govoril sodnikom in javnin tožilcem iz sedmih dolenjskih in spodnjeposavskih občin. (Foto: S. Mikulan)
V minulih dneh je bilo suho vreme z nizkimi nočnimi temperaturami. Manjše padavine so bile le ponekod v severovzhodni Sloveniji. Tudi v naslednjih dneh ne pričakujemo večjega poslabšanja vremena. T^o bo prevladovalo suho vreme, temperature brez večjih sprememb.
Skupine občanov, ali kot jim pravijo v sosednjih republiki, „grupe gradjana“, so legla številnih zlorab, poneverb, nesolidnega poslovanja, skratka tistega, iz česar se je pred tedni ponorčeval Pavliha: ljudi, ki bi želeli zaslužiti, ne pa delati. Celjska uprava javne varnosti ima polne roke dela s sevniškim Bohorjem, brežiškim Metalgra-dom, polzelskim Uslugami in šempetrškim Avtoprevozom.
Občani so v Sevnici ustanovili zadrugo Bohor. Avtoprevozniki so svoje tovornjake dali v najem Bohorju, se vpisali v redno delovno razmerje, zadrugi predlagali v obračun toliko dnevnic, kot je dni v mesecu, če se jim je zazdelo, tudi kilometrino za pranje osebnega avtomobila v Kopru. Privoščili so si kilometrino
za prevoz z osebnmi avtomobilom do tovornjaka in še marsikaj drugega. Skratka: prevozniki' so se trudili, da so našli kar največ stroškov in kar najbolje poskrbeli za lastne žepe. Bohor davčni upravi po celo leto ni dajal obračuna, najemne pogodbe niso bile trdne.
V Bohorju so hoteli pomagati zasebnim obrtnikom.
(r>bdaljevar^ na 4. str.)
RISANI FILM O PUNTIH
Pod vodstvom Dušana Vukotiča, znanega ustvarjalca risanih filmov in edinega jugoslovanskega dobitnika Oskaija, ta čas v Zagrebu že oblikujejo filmsko risanko o kmečkih uporih. Scenarij zanj je pripravil slovenski filmski delavec Mi^o Sajko na pobudo pripravljalnega odbora za praznovanje 400-letnice hrvatsko-slovenskega punta v Posavju.
MATIJI GUBCU
Kdo si, ki nas budiš ve kove in dvigaš nam k uporu čvrsto pest?
Kdo si, ki kličeš nas sinove in dramiš že stoletja našo vest?
Povsod si: v poljih, nad gorami, v košatih krošnjah naših širnih host, v oblakih sivih, med zvezdami in vemo vsi — ime ti je Prostost.
Si zlat oblak in dim in veter in vihra burna, kadar kličeš zbor, cvetica drobna, solza, eter in vemo spet - ime ti je Upor!
Kdo si, ki nas budiš veko ve in dvigaš nam k uporu čvrsto pest? Kdo si, ki kličeš nas sinove in dramiš že stoletja našo vest?
Brez groba si in vsi sledovi grozljivo zginili so za teboj, a vemo vsi, da smo sinovi, da silni, večno živi sad smo tvoj.
Brez groba si, Ti, kralj ubogih, in vendar poješ nam iz bujnih trav in govoriš po volji mnogih, ki dvignili s teboj so punt krvav.
Nikjer ni groba, da poklonil bi tvoj potomec se, ki zdrav je, čvrst; ah, glej, tam v polju se je sklonil in je poljubil - tvojo rodno prst.
LADO SMEKAR
Štiri stoletja minevajo te dni, odkar je obup zanetil upor med tlačanskim ljudstvom na obeh straneh Sode, med hrvat-skimi in slovenskimi kmeti. Pod pokroviteljstvom predsednika Tita je bila v nedeljo, 28. januarja, v Stubiških Toplicah prva proslava puntarske obletnice na Hrvatskem. V Posavju bodo v nedeljo, 4. februarja, na predvečer tragične bitke iia Krškem polju po vrhovih zagoreli kresovi v spomin na vstajo in na Matijo Gubca, kmečkega voditelja. Na sliki je njegova upodobitev, s katero je slovenski kipar Tone Kralj obogatil Formo vivo v Kostanjevici. Kip bodo odkrili 30. junija-na-velikem zborovanju v Kostanjevici.
tedenski
mozaik
Medtem pa svet še vedno zaman pričakuje „zadnje in dokončno“ sporočilo o posmrtnih ostankih, ki so jih nedavno tega našli v Zahodnem Berlinu in ki naj bi pripadali zloglasnemu Hitlerjevemu pomočniku Martinu Bomiannu. Pravijo, da jih še vedno preiskujejo in da bodo kmalu objavili, kako je s tem . . . zadnji čas, kajti sicer bodo kmalu prišle nove novice o odkritju Bor-manna, zdaj tu, zdaj tam . . .
V Teksasu pa so na družinskem posestvu pokopali nekdanjega ameriškega predsednika Lyndona Bainesa Jonhsona, o čigar smrti smo poročali v zadnji številki. Nixonov predhodnik, ki je minuli teden nenadoma umrl za srčno kapjo, se je v zgodovino vpisal predvsem kot človek, ki je poslal - za-mar\ - v Južni Vietnam več kot pol milijona ameriških vojakov ... poteza, ki jo zgodovina ne bo pozabila...
Pa pustimo za trenutek svet nepridipravov in stopimo na ono stran Atlantika: poročajo, da bi se rada Svetlana Alelu-jevna, bolj znana kot Stalinova hči, zopet vrnila v Sovjetsko zvezo. Kot je znano, je nekaj let preživela v Združenih državah Amerike, kjer ji sicer ni nič hudega, je pa nesrečna v svojem zadnjem zakonu z znanim ameriškim arhitektom, zaradi česar naj bi se tudi hotela vrniti v domovino... toda vprašanje je, če jo je ta sploh pripravljena sprejeti...
Britanska vlada je sporočila, da njena letala in ladje iščejo neko tujo podmornico na atomski pogon, ki neg bi jo videli v njenih ozemeljskih vodah. London ni sporočil, katera podmornica naj bi to bila, oziroma, kateri državi naj bi pripadala. To je v zadnjem času že dmgič, da iščejo tujo podmornico -pred nekaj tedni so uprizorili pravcati lov v nekem norveškem zalivu, ki pa se je končal brez rezultatov... najbrž tudi topot ne bo bistveno drugače. ..
Kdaj bo dovolj mesa?
Predlogi, trditve In obljube si nasprotujejo - Vprašanja ne bomo rešili z drobljenjem
Kdor bi hotel razporediti v neki razumni celott vse, kar se govori in piše o vzrokih pomanjkanja mesa v naših mesnicah, bi dobil hudo zmešnjavo. Vedel bi še manj kot zdaj, ko sliši posamezne izjave, trditve in obtožbe v takih presledkih, da jih navadno ne primerja med sabo. Zato se le čudi, kako to, da vzlic obljubam in dobrim predlogom še vedno ni dovolj mesa.
O zvišanju cen v našili mesnicah se govori zelo previdno. Slišati je le predloge, naj bi jih v tistih občinah in .republikah, kjer so nižje kot drugod, izenačili z višjimi oziroma najvišjimi. Čeprav je taka uskladitev cen mesa na enotnem jugoslovanskem trgu potrebna, pa gotovo ne bo zagotovila, da bi v naših mesnicah bilo meso na izbiro. Iz nobenega mesta, v katerem prodajajo meso po najvišjih cenah, namreč ne poročajo, da bi imeli velike presežke, ki bi jih lahko pošiljali drugam.
Drugi odgovor mesarjev je, da je treba dovoliti večji izvoz mesa, pa ga bo več tudi v domačih mesnicah. Zaradi solidarnosti podpirajo take razlage mesarjev tudi živinorejci. Družbeni organi, ki odobravajo izvoz, pa jim ne verjamejo. Verjetno imajo prav. Preskrbo našega prebivalstva z mesom bo gotovo treba zagotoviti kako drugače, ne le z večjim izvozom mesa. Tako menijo celo tuji gospodarstveniki, ko ocenjujejo naše gospodarstvo.
Gospodarstveniki in kmetijski strokovnjaki predvidevajo, da bo v prihodnjih letih nekaterih vrst mesa premalo tudi v drugih državah. To nam omogoča, da lahko veliko izvažamo. Primanjkljaj nekaterih vrst mesa v naši državi pa razlagajo s prevelikim lan^m izvozom, zlasti živih goved.
Če v lanski drugi polovici leta ne bi bilo omejitev pri izvozu, bi mesarji in trgovci gotovo izvozili še več. K^o naj bi potem imeli več mesa tudi v domačih mesnicah?
Mesaiji nam to že razlagajo. V naših mesnicah je premdo mesa zato, ker zakoljejo premalo živine, čeprav -bi živinorejci radi prodali več. Pri prodaji mesa doma imajo izgubo, ki jo lahko krijejo le z dobičkom pri izvozu.
Človek bi jim kar veijel, če ne bi poznal še drugih stvari, o katerih mesarji ne govorijo. Izračunajmo, koliko mesaiji zaslužijo pri izvozu za kritje izgub v domačih mesnicah! Po podatkih, ki jih imam na voljo,
» /
Vietnamski sporazum določa, da bo mednarodna komisija za nadzorstvo premiria, ki jo bodo sestavljali pr^stavniki Kanade, Indonezije, Madžarske in Poljske, delovala na podlagi spoštovanja, suverenosti in neodvisnosti Južnega Vietnama. Prvi predstavniki so že dopotovali v Vietnam. Na sliki: člani madžarske in poljske delegacije, ki bodo sodelovali pri delu mednarodne komisije, po prihodu v Vietnam. (Telefoto: UPI)	j	r	r
—i)
(IZ PAVLIHE)
— Kaj bi se razburjali čez prazne mesnice, gospa, saj nam še peska in gramoza primanjkuje, pa nam mesa ne bi?!
smo lani dobili za izvoženih 40.000 ton živih goved 33,5 milijona dolarjev. Za I kg smo torej dobili poprečno 0,84 do-laija. Po uradnem tečaju je to le okrog 14 din. Za 1 kg govejega mesa so dobili naši izvozniki po enakem računu približno dvakrat toliko, in sicer za boljše meso.
Ključ za razvozljanje te skrivnosti je v spodbujanju izvoza z družbenimi sredstvi. A zakaj ne bi raje prilagodili tega spodbujanja sedanjim razmeram, torej ga zmanjšali, ko da izvoz omejujejo s prepovedmi? Zakaj ne bi s takimi sredstvi bolj zbližali domačih in izvoznih cen v din^'ih, da mesaiji ne bi zanemarjal preskrbe domačega prebivalstva. Sedanje spodbujanje in hkrati omejevanje izvoza mesa in živine zavira tudi razvoj živinoreje, saj mesaiji nočejo odkupiti vse dopitane živine. Živinorejci so v negotovosti, kakšne bodo odkupne cene v prihodnjih mesecih.
Preskrba z mesom bo šepala tako dolgo, dokler ne bodo začeli reševati vseh vprašanj hkrati in tako, kot so med seboj povezana.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Zvezni izvršni svet je v začetku tedna razpravljal o stabilizacijskih ukrepih. Odločno je poudaril, da pri izvajanju teh ukrepov ne bi smeli uvajati novih obremenitev gospodarstva in rešitev, ki bi ogrožale življenjsko raven delovnih ljudi. Da bi se izognili neljubim posledicam za stabilizacijsko politiko, ki nam lahko prinesejo nezaželene podražitve, so poslanci sklenili, da morajo republike in pokrajini čimprej sprejeti družbeni dogovor o oblikovanju ravni letošnjih cen. Ta dogovor pa mora biti v okviru že določene politike cen, kakor je zapisana v resoluciji o temeljih družbeno-ekonomskega razvoja v letošnjem letu.
Letos se je namreč že prevečkrat zgodilo, da smo doživeli nezaželene in neupravičene podražitve, ki so krepko presegle že prej omenjene okvire, začrtane v resoluciji o temeljih letošnje družbeno-ekonomske politike. Takšne podražitve prizadenejo predvsem občanov žep, se _pravi znižujejo njegovo življenjsko raven. Ze zdavnaj pa smo se domenili, da bomo sicer stisnili pas in se marsičemu odpovedali za stabilizacijo našega gospodarstva, vendar smo nenadoma pozabili na to, da ne bomo obremenjevali samo občanov in morda še delovnih organizacij, temveč - tako smo dejali — bomo stabilizacijsko breme nosili na svojih plečih vsi — t^o gospodarstvo kot negospodarstvo.
Zavedati se moramo namreč, da stabilizacije nikakor ne bomo dosegli samo s podražitvami. Morali bomo iti vase, poiskati
Pohiteti bo treba tudi s pripravami za občinske družbene načrte.
Ob koncu tedna je republiška konferenca
tudi notranje rezerve, predvsem pa spreme- SZDL razrešila dosedanjega generalnega di-niti svojo mentaliteto, svoje dosedanje rav- rektorja RTV Ljubljana Milana Merčuna in nanje, kakršnega smo bili navajeni v gospo- na njegovo mesto imenovala Janeza Vipot-
darstvu. Tu mislimo predvsem na tista ustaljena pravila, po katerih se je dolga leta ravnalo vse naše gospodarstvo, pa so nas tudi pripeljala na kritičen rob. S tem seveda no-
Čimprej družbeni dogovor o cenah
nika, predsednika SZDL Slovenije. Ta odločitev je še posebej pomembna zaradi tega, ker se je zadnji čas izkazalo, da je nujna tesnejša povezava med javnimi občili in političnim vodstvom.
Hrkati je republiška konferenca sprejela sklep o postopku za kandidiranje Mitje Ribičiča, člana predsedstva SFRJ, za predsednika RK SZDL. Da je to zelo primeren izbor, dokazuje tudi dejstvo, da je bila politična dejavnost Mitje Ribičiča ves čas že doslej tesno povezana z delom SZDL, v kateri je opravljal že vrsto pomembnih funkcij.
Minuli teden se je začel s posvetom mestnega političnega aktiva Ljubljane, na katerem je sodeloval tudi sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc. Razprava je tekla o trenutnem političn-'m stanju in dejavnosti ZK v Ljubljani.
Sekretar komiteja mestne konference Vinko Hafner je dejal, da je bila ZK še pred kratkim potisnjena na rob družbenili do-
čemo reči, da zdaj ne bi smeli podražiti prav 8m^J» predvseni zaradi nekaterili sil, ki so nobene stvari, vendar moramo vztrajati pri delovale v njej in jo odvračale od bistvenih tem, da morajo biti takšne podražitve le v družbenih problemov, s katerimi naj bi se okviru dogovoijenili meja!	ukvarjala.	Po pismu predsednika Tita in iz-
Republiška skupščina je minuli teden vršnega biroja ZKJ pa se je to korenito spre-sprejela družbeni razvojni načrt SR Slovenije menilo, za leta 1971-1975 s potrebnimi dopolnili in o.	i	•	•
predlogi. Poslanci so menili, daje treba pred-	?.	svojo razpravo usnieril na
vsem kontinuirano načrtovati, hkrati pa ^	položaj v Jugoslaviji. Po-
izvajanje družbenega načrta sistematično	jc> da gre pri nas za stabilizacijo ce-
spremljati - še posebej zato, ker bomo ne- ‘Otne družbe, ne pa le gospodarstva, kot bi katere razvojne naloge predvsem v prvem hoteli prikazati nekateri. Prav ob tem obdobju letošnjega leta morali malce za- vprašanju so se pri nas najbolj jasno pokazala' nemariti. To bo treba nato popraviti v se- nasprotja med tehnološkimi silami in tistimi, od ŽIS do zadnjega občana — pošteno za- stavljanju gospodarske politike za priliodnje se zavzemajo za dograjevanje m razvoj mislimo.	leto.	samoupravnih	odnosov.
Tako je na primer prejšnji teden v Beogradu prišlo do pretirane podražitve mesa — kar od 27 do 50 odstotkov - kar je delovne ljudi zelo prizadelo. ZIS je potem to odločitev razveljavil. Kaj bo pa v Sloveniji? Minuli teden smo sprejeli podobne podražitve mesa tudi za našo republiko. Sicer ta odločitev še ni čisto dokončna, kajti potrditi jo mora še zavod za cene, vendar se laliko ob beograjskem primeru — ki so ga obsojali vsi;
tedenski zunanjepolitični pregled
Naposled je svet vendarle dočakal tisto, kar se je odmikalo iz tedna v teden; v Parizu so podpisab vietnamski sporazum o prenehanju vojne.
Toda, če je ta novica izjemno dobrodošla, pa zaskrbljuje tiste, ki govore o nekaj sto incidentih po podpisu sporazuma: obe strani obtožujeta druga drugo za prekrške in medtem ko vsekakor ni mogoče ugotoviti, kdo govori resnico, pa ostaja nesporno dejstvo, da se streljanje v Vietnamu nadaljuje tudi po podpisu sporazuma. Res pa je, da so to občasni in osamljeni incidenti. Na splošno je mogoče reči, da je na bojiščih zavladal mir.
Sporazum o koncu vietnamske vojne določa med drugim, da bodo ZDA in vse druge države spoštovale neodvisnost, suverenost, enotnost in ozemeljsko celovitost Vietnama, kot jih priznava ženevski sporazum o Vietnamu iz leta 1954.
Od trenutka prekinitve ognja (27. januaija od 24. ure naprej) bodo ZDA ustavile kakršnokoli vojaško akcijo svojih kopenskih, letalskih in pomorskih sil na ozemlju DR Vietnama, nehale pa bodo minirati tudi teritorialne vode, pristanišča in plovne poti DR Vietnama. ZDA bodo tudi odstranile vse mine, ki so jih položile tja.
Popolna prekinitev ognja velja trajno in brez časovnih omejitev.
ZDA bodo opustile kakršnokoli vojaško angažiranje in se ne bodo vmešavale v notranje zadeve Južnega Vietnama.
V 60 dneh po podpisu sporazuma se bodo iz Južnega Vietnama umaknile vse čete, vojaški svetovalci in vojaško osebje, demontirali pa bodo tudi vsa vojaška oporišča In umaknili orožje ter vojaške naprave. Severni Vietnam bo v istem obdobju izpustil ameriške ujetnike.
Južnvoietnamskima stranema bo dovoljeno pod nadzorom mednarodne komisije občasno izpopolnjevanje orožja, streliva in vojaškega materiala, ki bo uničeno, izrabljeno ali poškodovano. To se bo opravilo po načelu kos za kos.
Vladi združenih držav * e-rike in DR Vietnama se zavci^u-jeta, da bosta spoštovali načela uresničevanja pravic južnoviet-namskega ljudstva do samoodločbe. Pravica južnovietnam-skega ljudstva do samoodločbe je sveta, neodtujljiva in jo morajo spoštovati vse države. Juž-novietnamsko ljudstvo mora samo odločati o politični prihodnosti Južnega Vietnama z resnično svobodnimi ih demokratičnimi splošnimi volitvami pod mednarodnim nadzorstvom. Tuje države ne smejo južnovietnamskemu ljudstvu vsiljevati nobene politične tendence in nobene osebnosti.
Sporazum nadalje določa, da bosta neposredno po ustavitvi ognja obe južnovietnamski strani (namreč saigonska in narodnoosvobodilna) dosegli n^odno spravo in slogo, končali mržnjo in vse sovražnosti, prepovedali vse maščevalne in disKrimina-cijske ukrepe proti posameznikom ali organizacijam, ki su sodelovale na eni ali drugi strani. Prav tako bosta zagotovili ljudstvu demokratične svoboščine (svobodo, svobodo
Sporazum podpisan, streljanje se nadaljuje
tiska, osebnosti, organiziranja, politične dejavnosti itd.).
Južni Vietnam bo uveljavljal politiko neodvisnosti in miru kar zadeva zunanje zadeve. Ponovno združitev Vietnama je treba izvajati korak za korakom z mirnimi sredstvi, na podlagi razprave in sporazuma med Severnim in Južnim Vietnamom, brez prisile ali priključitve z ene ali druge strani in brez tujega vmešavanja.
Vojaška demarkacijska črta na 17. vzporedniku je samo začasna, ne pa politična ali teritorialna meja, tako kot je to predvideno v ženevskem sporazumu iz leta 1954.
Vse strani se strinjajo, da bodo v tridesetih dneh od podpisa sporazuma sklicale m^na-rodno konferenco, na kateri bo med drugim sodeloval tudi generalni sekretar OZN.
Kar zadeva Kambodžo in Laos je rečeno, da bodo vse strani spoštovale njuno nevtralnost in neodvisnost, pri čemer pa bodo notranja vprašanja morala reševati ljudstva omenjenih držav sama.
TELEGRAMI
RIM - V jugoslovanskem veleposlaništvu pri Vatikanu jc bila slo vcsnost ob izidu italijanskega pre voda pesnitve „Krst pri Savici“ ve likega slovenskega pesnika 1‘ranccti Prešerna. I*esnitev je v italijanščino prevedel 1’ranc Husu, Slovcnec iz okolice Trsta, ki žc deset let dela v Rimu kot župnik in profesor.
NAIROBI - Po poročilih iz Ta-nanariva je uragan „llortensia“ hudo opustošil vzhodno območje Mu dagaskarja. Brez sUehe je ostalo već kot 130.000 ljudi.
MOSKVA - V februarju bodo v Parizu od orli razstavo ruske lesene rezbarije. Na razstavi bo prikazatiih 450 predmetov iz najbogatejsih muzejskih zakladnic Ruške federacije, lesna skulptura in dekorativna rezbarija na ruskih tleh od antičnih ČO.SOV do danes.
Zdravko Janež in Stane Podkoritnik, ki sta na pravkar končanem šahovskem tumiiju drugo-lategomikov v Kočevju zbrala 14 oziroma 13,5 točke sta si tako edina med osemnajstimi tekmovalci priborila prvo kategorijo.
(Foto: J. Primc)
Najbolj delaven med sevniškimi kinoamateiji je predsednik kluba Franc Pavkovič. S filmom živalskega sveta“ se je lani dobro uveljavljal med slovensldmi amateiji, ki imajo dosti boljšo opremo. V petek je pokazal nov film: ,J^aprej, plavi“ o rokometaših. (Foto: A. ŽeleznikV
Samo članarino pobirajo letos v brežiški knjižnici. Izposojnine ni več. Za 12 din si srednješolci lahko izposodijo, kolikor knjig hočejo, učenci osnovnih šol pa plačajo na leto le 8 din. Med bralci je veliko otrok iz okoliških vasi, ki so tega zelo veseli. (Foto: J. Teppey)
Obrat Modne konfekcije KRIM v Sodražici ie odprl svojo prodajalno, ki jo pa kupci premalo poznajo, ker podjetje ni dovolj poskrbelo za reklamo. V njej prodajajo vse od robcev do plaščev, slednje prav zdaj po zelo znižanih cenah. (Foto: J. P.)
KLOFUTA
Od 1. do 18. decembra 1972, torej v času, ko se je razvedelo, da bodo osebni dohodki v jugoslovanskem negospodarstvu zamrznjeni, je več kot 3000 delovnih organizac^’ izplačalo skoraj 200 mimonov več, kot zna&jo redne akontacije osebnih dohodkov. Nekatere so izplačale tudi od dve do štiri plače in pol. Med tistimi, ki so pravočasno vedeli in postobeli za svoje žepe, je bilo tudi 24 zveznih organov in ustanov, ki so svojim uslužbencem izplačali 70 odst. nadrednimi mesečnimi akontacyami. Skupaj s komentatorjem v „Gospodarskem vestniku" se lahko vprašamo: kdo ima pri nas sploh še moralno pravico očitati komu izigravanje predpisov in dogovorjene stabili^cijske politike?
Zato nam milijoni uhajajo iz rok
,Pavčne službe so preslabo zasedene,“ so povedali načelniki iz posavskih občin na nedavnem posvetu v Krškem. Temu mnenju so se pridružili tudi predsedniki komisij za ugotavljanje izvora premoženja in predstavnik uprave javne varnosti Igor Lotrič iz Celja.
Načelnica davčne uprave iz Brežic Mimica Avsec je dejala: ,>li samo gasimo, saj niti odmera za 1. 1971 ni zaključena. Skupščini smo že večkrat prikazali kadrovsko zadrego, vendar s predlogi nismo prodrli, ker de-
Sejmišča
NOVO MESTO: nič posebnega ni bilo na ponedeljkovem prašičjem sejmu. Zaradi mraza ni bilo kupcev iz oddaljenih krajev, cene so ostale v glavnem nespremenjene. Naprodaj je bilo 341 prašičkov, starih do 3 mesece ter le 16 starejših. Lastnika je menjalo 215 živali; pujski so bili po 300 do 380 din, «tarejši prašiči pa od 390 do 580 din.
BREZIOE: tudi v Brežicah je mraz zmanjšal običajen sejemski vrvež. Naprod^ je bilo 463 prašičev, prodanih pa 355, starih do 3 mesece in 21 starejših. Mlajši so bili po 19,5 din, starejši pa po 14 din kilogram žive teže.
< -'V
Mmiica Avsecr „Vlogo davkarije še podcenjujemo.
lo	davčne službe ni pravilno ovrednoteno. Marsikatero nalogo bi morali opraviti hitro, že danes, ker bo jutri prepozno, toda brez ljudi tega ne zmoremo.
Nismo še pozabili, da je bila
Kmetijski nasveti
»Pillar« vnaša revolucijo
Zadnjič je bila prikazana klavrna podoba našega sadjarstva, danes pa naj sledi še nekaj spodbudnejših besed. Podobno kot pri nas je tudi v kmetijsko naprednejših deželah kmečko sadjarstvo doživelo zaton, namesto njega pa se je začelo širiti in krepiti plantažno sadjarstvo.
Tržile je dandanes neprimerno bolj izbirčno, kot je bilo pred leti. Sadje mora biti brez napak, ^ več: kupci zahtevajo določene sorte, ki se odlikujejo po svojem okusu, vonju in svoji zunanjosti. Ekonomika teija svoje; sadno drevje mora čimprej roditi, sadovnjaki morajo dovoljevati vse več strojne obdelave, obrezovanje in obiranje, ki pomeni Lelo velik strošek pridelovanja, mora biti kar najlažje izvedljivo.
Tem zahtevam ustreza nov način pridelov^ja sadja, ki se je že zelo razširil v svetu, zadnja leta pa se uveljavlja tudi pri nas. Imenuje se „pillar“ sistem, kar pomeni poseben način vzgoje sadnega dre^a. Omogočila ga je vzgoja tako imenovanih „spur“ tipov, brstikastih sadnih vrst. Brstikasta rast jablane ali hruške se od običajne razlikuje po tem, da ima drevo kratke, debelejše rodne šibice in večjo vsebnost klorofila v listih.
Za „pillar“ vzgojo je značilna večja intenzivnost pridelovanja, gosta s^tev (2800 ^ Se več drevesc na hektar), hitra rodnost, zelo kakovostni plodovi. Nizka rast omogoči, da se zmanjšiyo stroški obrezovanja in obiranja.
„Pillar“ sistem je primeren za ravninske sadovnjake, za dobre rastne razmere in dobre sadjarje, saj zahteva skrbno nego. Sorte jabolk in hrušk, ki jih želimo gojiti na ta način, morajo biti cepljene na šibke podlage (MM 111 za lahka peščena tla, MM 106 za težja vlažnejša tla, za hruške kutina MA itd.). Kako naredimo nasad in kako z njim ravnamo, mora tako in tako povedati strokovnjak.
mž. M. L,
pred leti davčna služba prva na vrsti, ko so zmanjševali število zaposlenih v občinskih upravah. Bojim se, da se to ne bi ponovi-
lo,	ko nas bo spet več. Tudi nagrajevanje davčnih služb ni dovolj spodbudno. Predlogi za upoštevanje te^ih delovnih mest so ostali brez odmeva in tako smo padli vsi v en koš. Še politični problem je nastal zaradi naših zahtev. Ob takem odnosu bodo starejši delavci odšli.
O	namestitvi novih ljudi v naših službah pa lahko rečem le, da se bo obrestovala. Brez njih nam milijoni uhajajo iz rok, in to samo zato, ker varčujemo na nepravem mestu.“
J.T.
kmetijski dosežek rediti dve glavi goveda na hektar!
Nihče ne more oporekati, da propagiramo večjo rejo mimo potreb tržšča. Mesa, zlasti govejega, manjka in ga bo manjkalo; to trdijo in dokazujejo načrtovalci ne le pri nas, temveč tudi drugod po svetu. Reja je postala kar donosna, v letu dni so se cene mesa zvečale za 12 do 20 odstotkov. Akumulacija (donosnost) kmetijstva se je približala donosnosti celotnega gospodarstva. Čas je, da intenziviramo živinorejo; njena proizvodnja dobiva vse več kupcev, saj se v prehrani prebivalstva nenehno povečuje poraba živalskih beljakovin, glede česar je naša dežela še globoko pod povprečjem razvitega sveta.
M. L.
Ijali XV, ustavno dopolnilo in prenašali samoupravne pravice na svete enot, je bilo mnogo omahovanj in dvomov. Zlasti v vodstvenih skupinah so dvomili o tem, da bi bili delavci kos novim odgovornostim. Tudi tisti, ki so takrat dvomili, danes ne bi več znali delati na stari način. Dvomi in omahovanja pa se zdaj ob XX. in XXI. ustavnem dopolnilu kljub temu ponavljajo. Zakaj in pri kom?
M, J,
Več traktoijev, manj konj in zato več govejega mesa.
Rep na hektar
Nov hlev ali sodoben traktor sam po sebi še ne prinese napredka na kmetijo. Lahko jo celo pahne v še večje težave, zakaj povečajo se stroški, s tem pa oslabi donosnost pridelovanja ali reje - če hkrati s traktorjem ne intenziviramo pridelovanja ali izboljšamo črede. To se je na več domačijah že zgodilo, saj ne zmorejo anuitet - letnih odplačil, ki jih je treba všteti med stroške obratovanja.
V	živinoreji pomeni intenzivirati rejo povečati število ^v živine ter njeno proizvodnost, v tem so še velikanske možnosti. Slovenija i^ia
Približno 400.000 ha njiv in še
00,000 ha travnikov, na vsej tej zemlji pa redi le nekaj čez 260,000 krav. V merilu vse države preredi en hektar kmetijske zemlje vsega pol glave velike živine. Ob tem, ko je znano, da že ni več kak poseben
Ne dvomiti o delovnem človeku.
Omahovanje
Pred leti je bilo sprejeto XV. ustavno dopolnilo, ki je delovnim organizacijam naložilo decentralizacijo samoupravljanja in prenos samoupravnih pravic na'enote. Delavski sveti in upravni odbori so se zlasti v večjih delovnih organizacijah kot predstavniški samoupravni orm-ni preveč oddaljili od delavcev. Po naših ustavnih načelih pa naj bi bili delavci nosilci samoupravnega odločanja. V nedavni preteklosti so se zlasti upravni odboti delavskih svetov najbolj oddeljili od tega. Začeli so se izpreminjati v ozek izVršilni organ, ki so ga vodstvene skupine marsikje izrabljale. Zato je XV. ustavno dopolnilo namesto upravnih odborov predpisalo več kolektivnih organov. Ti so na širših osnovah prevzeli dotedanje dolžnosti upravnih odborov.
Zdaj se povsod ukvarjamo z uresničevanjem XX. in XXI. ustavnega dopolnila. Z njima prenašamo pravice samoupravnega odločanja še bolj v roke delavcev, združenih v TOZD in v OZD. Ko smo pred leti uveljav-
Še kaj drugega kot krajevna pota, vodovodi in kanalizacija
Manj, a večje
v črnomaljski občini je zdaj 15 krajevnih skupnosti, ki pa so po velikosti in številu prebivalstva zelo različne. Najmanjša ima okrog 200, največja pa skoro 4000 prebivalcev. Ker dobivajo krajevne skupnosti vrsto novih in zelo zahtevnih nalog, posebno z uvajanjem ustavnih dopolnil, bodo morale svoje delo vsebinsko izpopolniti.
Prevzeti bodo morale naloge s področja izobraževanja in kulture, splošnega ljudskega odpora in povsem nove, s področja skupščinskega sistema. Vse to zahteva dobro organizacijo in sposobnost, predvsem kadre, zato menijo, da male krajevne skupnosti temu ne bodo kos.
Predlagajo, da bi še letos prišlo do menjav območij v krajevnih skupnostih, Tak primer sta viniški predel, na območju katerega so 4 krajevne skupnosti, pa okolica Črnomlja, kjer sta krajevni skupnosti Tribuče in Butoraj premajlini.
Prav tako bo treba poskrbeti za 9 vasi v občini, ki do zdaj niso vključene v nobeno krajevno skupnost.
gredo boljši
^varovno
Bregar)
(Karikatura
iredtuff^ zapisni*
•••
Nič posebno novega ni odkrila komisija za kmetijska vprašanja in samoupravne odnose, ki dela pri medobčinskem svetu. ZK Novo mesto, ko je te dni vnovič ugotovila, da kmetijstvo Dolenjske v razvoju zaostaja za drugimi dejavnostmi, da kmetijske organizacije (in drugi, dodajamo) niso dovolj naredili, da bi specializirali in posodobili kmetijstvo, da domača živilskopredelovalna industrija ne daje željenih „injekcij'* domačemu kmetijstvu, ker se - kratkovidno
-	s surovinami oskrbuje od drugod; skratka, da ni dovolj spodbude in usmerjevanja, kot poudarja predsednik te komisije Franc Beg.
Načrtovalci pravijo, da bo kmetijstvo na Dolenjskem po svoji pomembnosti v prihodnje zadržalo drugo mesto, zd industrijo. Da bo tako mesto res lahko imelo, bo treba zanj narediti mnogo več. Predvsem naj bi tej gospodarski panogi bolj pomagali in vanjo neprimerno več investirali. Naloga je tako zahtevna, da ni mogoče delati po občutku in na pa-
Nič novega
met; da bi sploh lahko zače-
li,	je potrebna posebna razvojna študija. Tako predlaga komisija medobčinskega sveta ZK. Ne taka, ki bi bila skupek vseh mogočih uporabnih in neuporabnih številk in podatkov, marveč taka, ki bi znala vnaprej predvideti bistveno: katere kmetijske dejavnosti imajo v resnici bodočnost, kako to uresničiti, kako povezati kmetijstvo v tako imenovani agroživilski kompleks s trgovino in predelovalno industrijo, kako pritegniti kapital in kako kmetijstvo ustrezneje organizirati, družbeno in zasebno.
Osnovna usmerjenost je že dana z naravnimi možnostmi, samo ne razvijamo je dovolj. V ožji Dolenjski naj bi na območju trebanjske občine pospeševali predvsem razvoj poljedelstva, v novomeški živinorejo in živilsko-predelovalno industrijo, v metliški vinogradništvo itd.
M. L.
Bohor...
(Nadaljeval^ s 1. str.)
Pomoči potrebnih iz Sevnice in Posavja 'pa ni bilo zraven; nabralo pa se jili je več kot 30 iz raznih krajev Slovenije in iz Hrvatske. Na hišno številko Ciinper-škove hiše, kjer so bile nekoč Bo horjeve pisarne, se je pojavilo kar 7 prevoznikov, da so tako doka/ovali stalno prebivališče. Avtoprevozniki narede na leto za 300 do 400.000 prometa - Bohor je dobil od tega po 8 odstotkov. Tako se je splačalo delati . . .
V	Bohorju so dajali delo tudi raznim obrtnikom gradbene stroke; zidarjem, pleskarjem, parketarjem in drugim. Ti so imeli z zadrugo kooperacijsko pogodbo in so tal.o razpolagali z materialom, ne da bi plačali prometni davek. Služba družbenega knjigovodstva je ugoio-vila za 180.000 dinarjev prometnega davka, ki ga Bohor ni plačal. Kaj bi bilo, če bi morali plačati še petkratno kazen? „Sli bi k vragu!“je dejal Bohorjev direktor Dane Mižigoj preiskovalnim organom.
Bohorjev promet je lani dosegel vrednost 15 milijonov dinarjev. „Za
310.000	imamo čistega, prometni davek z lahkoto pokrijemo!" pravi direktor.,,Dejavnost z avtoprevozniki ^o ukinili; zakaj bi nam sedela ' na vratu uprava javne varnosti? Prizadeta pa bo občina, saj so prevozniki lani naredili za 4 milijone dinarjev prometa! Kot zdomcem jim je konzularna služba pravila, da lahko kupijo tovornjake in vozijo, zdaj pa tako ... Sicer pa sem dal 1. januarja odpoved, vendar je svet zadružnikov ni sprejel.“
Podobno so poslovali tudi v drugih zadrugah. Brežiški Metaigrad dolguje 420.0D0 dinarjev neplačanega prometnega davka. Najbolj žalostno je, ker bo trpelo družbeno premoženje, če bodo šla ta podjetja v stečaj. Sicer pa konca še ni, počakati je treba na besedo sodišča.
A. ŽELEZNIK
»HOA BINH«
(Nadaljevanje s 1. str.)
porih in taboriščih, čeprav obstaja upravičena bojazen, da vsi le ne bodo videh svobode. Oddahnili so si vsi tisti napredni Američani v ZDA, ki so se divjanja njihovih vojakov v Vietnamu — sramovali.
Sporazuma je vesela vsa napredna svetovna javnost, še posebej mi -Jugoslovani, ki jih - zaradi tako velike podobriosti med našo in njihovo borbo - najbolj razumemo, kot pravijo sami Vietnamci.
Dolga, najbolj umazana in krivična vojna v zgodovini se končuje. Ostajajo pa globoke rane, ki se ne bodo zlepa zacelile. Predvsem ostaja dolg vsega človeštva pomagati obnoviti deželo, ki je majhna in slabo oborožena - s svojim neuklonljivim ljudstvom premagala številčno večkrat močnejšega in najmoderneje oboroženega sovražnika - vojsko gospodarsko najbolj razvite dežele na svetu, ZDA. To je hkrati zmaga pravice in potrditev stare resnice, da naroda, ki ve, za kaj sc bori, ni mogoče premagati! To je istočasno zmaga vseh naprednih sil sveta, ki so junaškemu vietnamskemu ljudstvu in njegovim neustrašnim borcem na kakršenkoli način pomagali.
Predsednik SFRJ maršal Tito in predsednik ZIS sta v svojih pozdravnih brzojavkah že zagotovila pomoč našega ljudstva pri obnovi porušene dežele. To so storile tudi nekatere druge dežele. Med prvimi Švedska, Anglija in ZRN.
RKO za pomoč žrtvam imperialistične agresije sc pridružuje veselju in čestitkam in hkrati obljublja, da bo po svojih močeh prispeval k zbiranju sredstev za nabavo najpotrebnejšega za obnovo Vietnama. Odbor se bo predvsem trudil popularizirati predloge in pri.spevke posameznikov in podjetij, ki so sc odločili vložiti svoj prispevek v sklad za pomoč Vietnamu. Kot smo že poročali, v tem prednjači Gorenjska predilnica, ki je podarila 50.000 novih dinarjev za pomoč boju in obnovi vietnamskega ljudstva ter pozvala vse druge delovne kolektive, naj prispevajo po svmih močeh.
RKO je želel že za vietnamsko novo leto, njihov veliki praznik TET, ki ga bodo lotos prvič - po dolgih desetletjih - 3. februarja praznovali v svobodi - odprcmiti večjo pošiljko. Toda čeprav se je v zadnjih solidarnostnih akcijah nabralo na le-k o č e m	računu
50103-746-183-51579 nekaj več sredstev, je to še vedno premalo, da bi lahko nabavili kako |H)membncj-šo medicinsko opremo, ambulanto ali celo majhno bolnišnico. Vsi vemo, da so žrtve ogromne, saj je bilo že več kol pred dvemi leli če/, pol milijona otrok tako /elo pri/.a-detih, da ne bodo mogli bili nikoli več normalni ljudje. Koliko je lo število naraslo po zadnjih najstraš nejših bombardiranjih v zgodovini vojska, še ni znano. Prav gotovo pa laliko računamo, da ni majhno. Kako zelo so porušena mosla in vasi, kako opustošena polja, ki so bila vsa ta leta zasipana i. Ix)mbami in kemikalijami. Malo je dandunu.šnji še ljudi, ki bi ne vedeli, da v Vietnamu ne gre samo za Vietnam. Malo je ljudi, ki bi temu pogumnemu ljudstvu odrekali priznanje in mu iz vsega srca pomagali. Bodimo med tistimi, ki to izražajo z dejanji, ne z besedami!
MARA RIJPI NA OSOLNIK sekretarka RKO
Kako do parcele?
Redko kdaj imamo pri nas priložnost, da slišimo rusko glasbo v originalni izvedbi, zato je bila v ponedeljek zvečer novomeška dvorana v domu kulture skoraj polna obiskovalcev. Gostoval je sloviti ruski glasbeno-folklomi ansambel ROSSIJA s svojim sporedom pesmi, romanc in plesov. Občinstvo je navdušeno sprejelo nastop umetnikov in ga nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem. Ansambel je izvajal svetovno znane romance, balade in odlomek iz Labodjega jezera. Upajmo, da bomo še kdaj lahko poslušali ruske glasbenike, (vendar brez „bliskov in grmenja“ Pera Dimitrijeviča). (Foto: Sandi Mikulan)
Nova odgovornost na plečih ZK
Sekretaijem osnovnih organizacij ZK iz črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine so v soboto, 27. januaija, na celodnevnem seminaiju v Viatorjevem hotelu v Semiču predavali: sekretar medobčinskega sveta ZK Ludvik Golob, sekretar občinskega komiteja ZK in predsednik občinske konference SZDL Franci Šali in Franc Beg iz Novega mesta. Obravnavali so: boj Zveze komunistov za socialistično usmerjenost in aktivno udeležbo mladega rodu na podlagi sklepov 3. konference ZKJ, boj ZK za uveljavitev po'itične vloge Socialistične zveze v obdobju uresničevanja druge faze ustavnih dopolnil ter naloge ZK za politično vlogo sindikata za uresničevanje smotrov, vsebine in organizacije notranje kontrole v TOZD in drugih organizacijah združenega dela.
Menih so. da je eno i/.med pomembnih meril za delovanje ZK
obstojnost m delo drugih dkižbeno-političnih organizacij. Zato so sklenili, da je potrehlro mladinske aktive ustanoviti povsod fiim, kjer delujejo komunisti, 30. mare^- pa so določili za rok, ko je treba dov.‘či tako organiziranost mladine. Pri tem pa ne sme ostati, zato pravi naslednji sklep, da je mladino nujno vključiti v samoupravne organe, komisije in odlx)re ter ji skladno s sposobnostmi in izkušnjami /aupali odgovoi-ne naloge. Poleg lega je nujno posvetiti pozornost nalogam, /a katere je zainteresirana tudi mladina.
Naloge ZK pri uvajanju m izvajanju samoupravne delavske kontrole so napisane v petih sklepih selniškega seminarja. V njih je poudarjeno, da sta ZK in sindikat zadolžena ix\ to, da bodo razprave o ustanovitvi take kontrole v delovnih organizacijah javne, zlasti pa morajo o tem spregovoriti sami delavci. Uvedbo kontrole bosta samoupravnim orga--nom predlagala ZK ih sindikat, s tvm da bodo podatke za razpravo pripravili strokovni organi in zahtevo delavskih svetov. Posebej so se na sc'mmarju v Semiču zavzeli, da hi organizacijo samoupravne delavske kontrole vnesli kol novo določilo v statute, oziroma način delovanja s pravicami m dolžnostmi lake kontrole predpisali s posebnim aktom delovne organizacije. Kajpak je sodelovanje političnih organizacij pri Icadrovanju v delavsko nadzorstvo
neobhodiio. Poseben sklep obvezuje osnovne organizacije ZK,da*1e naloge uresničilo ilo I. maja - praznika dela.
Zvezna skupščina je pripravila Osnutek zakona o konstituiranju m vpisu v sodni register organizacij združenega dela. Po tem zakonu bodo morale vse delovne organizacije uresničili la zakonska določila do
30. junija letos, l o pomeni, da bodo morali do tega roka v sleherni organizaciji združenega dela uresničili tako imenovana delavska ustavna dopolnila. Kjer bi se iz kakšnega koli razloga to zataknilo, bo posegla vmes občinska skupščina na svojo pobudo ali na predlog sindikata.
O	Socialistični zvezi so dejali, da se mora v resnici razviti v učinkovito politično silo. Zato zaiilevajo semiški skle|ii,.da je potrebno nemudoma izdelali oceno o sedanji aktivnosti teh organizacij v krajevnih skupnostih in občinah. Na podlagi lake oeene bi predlagali spremembo glede organiziranosti SZDL in kadrovske sestave v odborih SZDL. Posebej se mora SZDL vpreči v razpravo o statutih občin in krajevnih skupnosti in ob podpori vseh političnih dejavnikov, predvsem ZK. odgovorno izvesii evidentiranje kandidatov za odbornike in poslance ler druge lunkeije. | ZORAN
Sedem let že dela 1'ranc Krme iz Osrečja pri Šmarjeti v tujini. Zdaj je zaposlen kot tesar v Muenchnu. Nič ne taji: rad pove, da dobro zasluži in da ima tudi dostojno stanovanje; res ga je sam pomagal obnoviti, toda zanj plačuje na mesec samo po 250 mark, pa imata z ženo v njem več kot dovolj prostora in udobja.
„Kdaj se pa nameravate vrniti? smo ga pred dnevi povprašali, ko je prišel v upravo lista poravnati naročnino zase in za sorodnike.
„Vidite, to »e pa tisto! Beremo in čuiemo, da nas domovina vabi nazaj, in marsikdo bi kmalu res tudi rad prišel. Tudi jaz z ženo, toda kar vam zdajle povem, zapišite v časopis! Rad bi si postavil hišo; prihranila sva dovolj, da bi lahko doma zgradila kaj novega in tu naprej delala. Poprašal sem v Otočcu: ni parcele tam, kjer bi pp mojem bil ustrezen prostor. Ponujajo mi, naj grem sam do župnika, češ da ima neko parce-
lo,	na kateri pa stoji še kozolec. Ko sem vpraševal v okoHci Šmarjeških Toplic, so me spet zavrnili: „Tam ni prostora, tam je rezervirano za zdravilišče ...“ Nisem se dal ugnati; vprašal sem v zdravilišču, če so tiste parcele res zanje prihranjene, pa so mi rekli, da ne.
Nato so me napotili, naj grem zidat v - Škocjan. Le čemu neki, se vprašujem? Mar mi na podjetju DO-MINVEST res ne morejo postreči z drugačnimi podatki kot s tem, da „tam in tam še ni razvojnega na-črta“ in da parcele ni mogoče dobiti tam, kjer bi rad v bodoče živel? ! Vidite, doma bo treba še za marsikaj hitro poskrbeti, če hočete, da se bodo zdomci vrnili in pomagali našemu nadaljnjemu domačemu napredku."
Kaj naj bi rekli Krmcu in drugim, ki se v upravi našega lista 'te dni ustavljajo in plačujejo naročnino, vmes pa radi pokramljajo o tem in onem"’ Moramo jim dostikrat pri-
trditi: hitro bo treba pomagati in ukrepati, da ne bomo ostajali le pri
-	besedah.
TONE GOŠNIK
Ee dan v šoli
v nedeljo, 28. januarja, so imela vodstva vseh mladinskih aktivov črnomaljske občine enodnevni seminar v semiškem hotelu Smuk. Seminar, na katerega so vozili udeležence avtobusi, je bil v dveh delih. Dopoldne so razpravljali o nalogah iz resolucije, sprejete na 3. konferenci ZKJ, popoldne pa so imeli tri predavanja: o ustavnih dopolnilih - uvajanju TOZD in vlogi mladih pri razvoju samoupravnih odnosov; o uvajanju delegatskega sistema in o avantgardni vlogi Zveze komunistov v samoupravni družbi in njen odnos do religije.
NE VSAK SVOJO POT
Direktoiji vseh kmetijskih delovnih organizacij v Posavju tvorijo delovno skupino, ki bo na zditevo medobčinskega sveta ZK začela takoj preučevati, kakšne so možnosti za povezovanje kmetijstva v posavskih občinski. Aprila bo namreč poteklo 3 leta, odkar so posavski komunist prejeli podoben sklep, vendar kmetijske organizacije niso našle stičnih točk in so se ponovno povezovale samo navzven. Tokrat naj ne bi ostalo pri besedah.
O	ugotovitvah delovne skupine direktorjev - komunistov bo razpravljal tudi svet posavskih občin in predlagal ukrepe za dolgoročne rešitve.
Priznavalnine nazaj?
Morda že junija ali celo že prej bo marsikatera ostarela kmečka družina dobila pokojnino za najstarejšega člana. Ne bo veliko, nekaj pa bo. Žal pa že prihaja do povsem nepotrebnih nejasnosti pri priznavalninah < kmetom-borcem.
Na .sekretariatu za delo v Ljubljani so imeli posvetovanje za predstavnike občinskih služb. Med drugim so menili, da je treba vsem kmetom borcem, ki bodo dobivali pokojni-
Komunist ne ostaja na pol poti
Metliški komunisti so na občinski konferenci 29. januarja imenovali komisijo, ki bo ocenila odgovornost in krivdo posameznih članov ZK v BETI; ponovno so dali vso podporo akciji za razčiščevanje odnosov v KOMETU in se zavzeli za nekatere integracije v gospodarstvu.
Ver jel no je bil;i pt) decembrski dokaj osiri In kritični občinski konferenci ZK precej zamere, zalo je lokral uvodno poročilo komiteja nakazalo slalx)sli m pomanjkljivosti samo kol primere, ni pa bilo nobenega imena. Tudi razprava je bila tokrat - lahko bi se reklo - silno previdna, v rokavicah.
Bolj konkretni (čeprav spel brez imen) so bili v razpravi glede ležav v borčevski organizaciji. Po izjavah
članov konference več vplivnih borcev na ves glas podpira Titovo pismo, vedejt) pa se povsem drugače. Zvezi komunistov gotovo ni v časi lo, da so na konferenci javno govorili o „kompromisu"', ki ga .-.mora" vodili sicer prizadevni m predan komunist kol predsednik občinske organizacije ZZB. Tej problematiki naj bi prišel do dna aktiv lx)rcev komunistov, ki lx) v Metliki v kralkem ustanovljen m bo proučil ludi veljavnost letnega zbora lx)rčevske organizacije v Melliki, za katerega -niso poslali vabil vsem, temveč le nekaterim.
Da je Zveza komunistov nemočna v podjetju KOMirr in da je v tem kolektivu osveščanje zelo pomanjkljivo. je poudarilo več razpravljal-cev. Mnenje konference je bilo: pridobili v vrste ZK v tem kolektivu več delavcev in nikakor ne dovoliti, da bi se začela akcija družbeno po-
litičnih organizacij razvodenela.
Pri stabilizaciji gospodarstva in uresničevanju ustavnih dopolnil, ki sta bili sicer osrednji točki konference, se niso veliko ustavljali, ker so dobili člani konfercncc obsežno napisano gradivo.
Konferenca pa se je zavzela za nadaljevanje pogovorov med Metlika-tran.som m Obrtnim komunalnim podjetjem, ki iščeta tesnejše sodelovanje. morda bo prišlo tudi do združitve. Zamisel o intc*graciji seje rodila v obeh podjetjih, .^i jima ^e dobro. Kot kažejo prvi podatki, bi s skupnim poslovanjem veliko pridobili, predvsem možnost za hitrejši nadaljnji razvoj. Nadaljevati s proučevanjem možnosti za nadaljnje gospodarske integracije v kolektivih sorodnih strok - je bilo priporočilo konference, ki velja zlasti za BET! in KOMET.
RIA BACER
a
no, PORAČUNATI doslej izplačane priznavalnine. Preprosteje: pri izplačilu mesečne pokojnine naj bi odbijali neki znesek, dokler ne bi bUo „povrnjeno** vse. Na sekretariatu so še rekli, da morajo ob tem pristojne službe dobiti od kmeta pismen pristanek.
Res zanimivo. „Kdaj se je še od koga terjalo, da vrne tistp, kar mu po zakonu gre? “ se spr^ujejo v Sevnici. Zakonodaja glede priznavalnin namreč še velja.	‘
Druga stvar bi bila, če bi kdo kaj neupravičeno prejel, npr. otroški dodatek preko določenega cenzusa ipd. Zaradi tega predlagajo v Sevnici drugačno pot: sporne stvari naj razčistijo komisije za zadeve borcev ali občinski odbori združenj,Zveze borcev NOV v skladu z zakonom. Siccr pa: Cernu bi sedaj ob kmečkih pokojninah burili dohove, ko ni niČ spornega pri delavcih?
A.	ŽELEZNIK
SPET RISI V ROGU
Šest risov (3 samce in 3 samice) imajo v karanteni v gojitvenem lovišču „Rog“ Združenega KGP Kočevje. Zdaj jih privajajo na nove razmere v naših krajih. Spustili jih bodo v gozdove Roga, kjer so risi včasih že bili, dokler Jih niso konec preteklega stoletja iztrebUi. Risi ^do v roških gozdovih polovili predvsem staro in bolno divjad ter tako poskrbeli, da sc bo ohranila predvsem dobra in zdrava.
Občinski statut: od spodaj navzgor
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Prva dilema ,se je pojavila že pri odločitvi, ali sedanji slalut samo popravili in prilagoditi ali pa ga postaviti povsem na novo. Pri tej postavitvi na novo seveda ne gre zato, da zrušimo ludi listo, kar Je v sedanjem statutu dobro, ampak Je šlo zato, da že v zasnovi statuta opredelimo novo organiziranost družbeno-polilič-nega sistema v občini. Slalul občine naj bo napisana skica ureditve občine. 'I ako kol so v občini krajevne skupnosti, interesne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela osnova sislema, tako naj bodo tudi v statutu prve opisane.
Druga dilema Je bila, ah slalut pisati v obliki členov, pravniško in stilsko perfektno, ali pa ga pisati v obliki tez, čeprav bodo teze lu in tam definirane v obliki členov. Prevladalo Je mnenje, naj bo novi slalnt v fazi Javnega sestavljanja in razpravljanja posredovan v obliki Tl Z, lako da bo lahko vsak občan tvorno sodeloval pri njegovem sestavljanju. Pravniško i" slilisiično n.ii slalut doživi v končni lazi spu ienian|.i.
V	ni>vem statutu želimo pieilia-gati tudi rešitve, ki tui| prispevajo k splošnim prizadevanjem, ilel'inir;ili nekatera temeljna vprašanja novega političnega sislema v občini. P(/leg krajevnih skupnosti in njihove vloge Je lo prav gotovo organiziranost ob-
činske skupščine, povezava temeljnih organizacij združenega dela in .še kaj. Hkrati s pripravljanjem statuta občine bo treba pripravljati tudi statute krajevnih skupnosti in statute temeljnih organizacij združenega dela. Osnutek občinskega statuta se bo tako napajal pravzaprav iz treh osnovnih virov in bo zgolj ena od stopenj v organiziranju samoupravne družbe v naši občini.
VSEBINA STATUTA: PODOBA RESNIČNEGA ŽIVLJENJA
Ce kratko opredelimo VSI'BINO statuta, je ta naslednja:
1. okvirna opredelitev občine, tako teritorialno kol po nalogah, ki jih ima. To je bilo dosedaj obseženo v tako imenovanih uvodnih določbah (obseg občine, glavne naloge, občinski praznik itd.).
2. Ker smo krajevne in tiruge samoupravne skupnosti ter temeljne organizacije združenega dela opredelili kot temelj družbenopolitičnega sistema v občini, jih statut najftrej |)(Klrobneje definira. Poleg tega sta-lul v tem poglavju opredeljuje ludi druge oblike neposredne demokraei je in samoupravljanja, kot so zbori občanov, referendum, družbeni dogovori itd.
3. Iz. temeljev se preko volilnega m delegatskega sislema graili samoupravljanje in oblasl v občini. Po-
sebno poglavje bo posvečeno izboru in volitvam delegatov ter sestavi delegacij za zbora občinske, republiške in zvezne skup.ščine,
4.	Skupščina občine kot najvišji oigan samoupravljanja in oblasti v občini združuje vse intere.se v občini. Obravnava in rešuje jih sama, hkrati pa preko svojih delegacij posreduje tudi višjim skupnščinam, t. J. republiški in zvezni. Skup.ščina kol najvišji organ samouprave naj bo po našem predlogu sestavljena iz treh zborov:
a. ZBOR OBČANOV Kol zbor, ki zastopa najširše in najsplošnejše interese VSI'II občanov. Približna primerjava Je sedanji občinski zbor. 'l a zbor naj se voli na podlagi splo.š-ne in enake volilne pravice. TVORI NAJ .SI ALNO JI'DRO OBC INSKI-SKUPŠČINI
b. ZBOR Dl li c:aiov m;-Ml 1 JNIII organizacij združi.NI'GA DELA Je zbor, ki zastopa posebne interese neposrednih proizvajalcev in njihovih organizacij. l'e-meljne organizacije zilruženega ilela se same odločajo ali pošiljajo na za-seilanje delegacije, ki so stalne ali pa s(.‘ tlelegali menjajo po posameznih področjih r;i/.prave. Približna primerjava Je sedanji zbor delovnih sk upnosti.
c. ZBOR Dl I I (iA rov SAMOUPRAVNIH IN IN I I.KI SNIH SKUPNOS II naj zastopa specifične interese kraievnih, izobraževalnih.
kulturnih in drugih skupnosti, društev oiganizacij ter občanov, ki sc v njej združujejo in vključujejo. Njegovo vlogo vidimo predvsem v povečanju vpliva samoupravnih skupnosti na politiko občine. Primerjava je konferenca krajevnih skupno.sti z veliko večjim pristojnostmi, kot Jih ima sedaj.
5. Iz tega, daje občinska skupščina najvišja oblika samoupravljanja in oblasti v občini, izhaja tudi vloga v organiziranju in razvijanju gospodarstva in družbenih dejavnosti v očini.
6. Za opravljanje nalog ima občinska skupščina svoje orgiuie, in sicer:
a. komisije,
b. svete,
c. upravne organe, ki imajo svojo strukturo in organizacijo. Pri upravnih organih gre za organiziranost, pristojnosti itd.
7. S ,woJim delovanjem pa organi občinske skupščine posegajo zopet na/aj v bazo, odkoder izhajajo in se tako politika zopet povratno uresničuje tam, kjer Je nastajala. Pri upravnih organih so lo krajevni uradi.
To Je hkrati ludi ZAKl JUCivK .SIAIUIA
JAVNA RAZPRAVA: DO POLETJA 1973
Še kratko o javni riiz.pravi, ki naj bi se začela v januarju 1973 s sejo občinske skujiščine in trajala predvi-
doma (Jo poletja 1973. Javna razprava o statutu občine naj bi izhajala iz treh začetnih izvirov v treh tokovih, ki bi se med seboj prepletali in v končni fazi združili:
prvi tok bi'izhajal iz družbenopolitičnih organizacij:	Socialistične
zveze, ZK, zveze sindikatov, ZB, ZM itd. Najprej bi te organizacije razpravljale o statutu na občinskem nivoju, v svojih konferencah in izvršnih organih. Od tu bi šle, obogatene z idejami razpravo, v krajevne in osnovne organizacije.
Drugi tok bi izhajal iz občinske skupš^ne in se delil v tri dele:
a. pteko občinskega zbora v krajevne skupnosti. Hkrati bi razpravljali še o statutih krajevnih skupnosti;
b. preko zbora delovnih skupnosti v delavske svete in temeljne organizacije združenega dela;
c. hkrati pa z občinske ravni še v svete m komisije občinske skupšine in upravne organe.
Tretji tok bi izhajal iz komisije za statut, ki bi skrbela za stilno in strokovno plat. Komisija za statut bi organizirala rjizpravo preko komisije za samoupravno' pravo pri občinski skupščni, ustreznih komisij pri političnih organizacijah, preko društva Dravnikov itd. Na ta način bi ;.ajeli veliko večino občanov, posebej pa .še najbolj zainteresirane in dosegli, da bi bil občinski statut resnično KOLI'KTIVNOdelo. D. ZUPANC'
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
KATARINA SE VRAČA
Zjutraj, ko sem vstopila v vagon, je sijalo sonce, soparno je bilo, iz toalete pa je dišalo po milu, ceneni kolonjski vodi in po vsem, po čemer lahko diši v prepolnem vagonu.
Za okni, umazanimi od prahu in razgretimi od sonca, je tekla ravna prašna cesta, mimo so švigale železniške čuvajnice med njivami kanarčje rumenih sončnic. Nebo se je spet spreminjalo v peščeni oblak, ki žari in ne da dihati. Poletje pač, avgust.
Vse v meni je bobnelo, tudi srce je pričelo biti hitreje. Vračam se torej domov. Zakaj? Kako me bodo sprejeli? Kaj bodo rekli ljudje, sosedje in prijatelji?
Želodec me je vedno znova opominjal na lakoto, ki je skorajda nisem več občutila. Vsega hujšega sem bila navajena. Ko sem prvič prestopila mejo in odšla s trebuhom za kruhom, sem že v sanjah videla kopico mark pa lepe obleke, ki si jih bom lahko privoščila.
Pa ni bilo tako. Samo delati in delati po ves dan! Še pomisliti nisem mogla, da bi po dobrem domačem kosilu malo poležala, kot sem to lahko storila doma. Ko sem se zvečer vrnila v sobico, kjer je bilo prostora komaj zame in ne tudi za dve prijateljici, ki sta se stiskali na postelji podobnem kupu lesa, sem si vedno znova želela priti nazaj, med zelene griče, travnike, kjer te zjutraj prebudi vaški zvon in petelinje petje za hišo.
Tu pa je bilo vse drugače. Okna so gledala naravnost v visok opečnat zid sosednje stavbe. Po kotih se je nabirala vlaga, s stropa pa je visela pajčevina. Vse pohištvo, kije bilo v sobi, je kazalo grozeče znake skorajšnjega razpada.
Čeprav sem si venomer dopovedovala, da nisem prišla za zmeraj, da moram le malo potrpeti in se bom morda že čez leto dni pripeljala v vas z lepim avtomobilom, ki mi ga bodo zavidala vsa dekleta, se nisem mogla sprostiti. Niti v. službi ne, med sodelavkami, ki so me gledale kot vsiljivo tujko, ki jim odjeda domači kruh.
In potem še Polde. Ko bi ga le ne bila spoznala!
„Moja si, moja boš, samo moja ...“ je hlastno šepetal. Vse sem mu dala, denar in tudi sebe. In ko se je naveličal obojega, je brez besed odšel z obrazom spokornika.
In tedaj sem sklenila: Domov, domov moram, pa naj se zgodi karkoli! Bližalo se je poletje. V nosnice mi je že silil vonj narave, sonca, gozdov, klic prebujanja narave, ki se mu noben kmet nikoli ne more popolnoma upreti.
Poslopja so izginjala. Vračda sem se domov. Brez mark, brez lepih oblek; vse je ostalo v tujini, v svetu prej neizrečenih sanj, v svetu, ki sem ga neizmerno sovražila.
,J)a si le doma!“ so vzkliknili presenečeni, a srečni starši. Oče je nervozno premikal moj kovček. Vedela sem, da si želi daril, pa jih ni bilo. O, da, le pipa, ki sem mu jo kupila s prvim zaslužkom, za mamo pa tople nogavice. Pa nič drugega ni bilo v njem, razen velike gmote bolečine in razočaranj.
„Ali boš dolgo ostala? “ je spraševala mama in me objemala. Brez očitkov. Izgubljena hči se je vrnila. In zvečer sem srečna zaspala v svoji kamri.
N. K.
Čebelarji bodo imeli dom
Graja Dimnikarskemu podjetju Ljubljana
Zveza čebelarskih društev Slovenije gradi po načrtih univerzitetnega doccnta Nika Seliškarja, dipiomira-nep inženirja arhitekture, na Brdu pri Lukovici Čebelarski izobraževalni center, ki bo prva tovrstna ustanova v Jugoslaviji. V domu bodo učilnice, sejna soba s knjižnico, laboratoriji in sobe za tečajnike, saj bodo v izobraževalnem centru stalni seminarji in tečaji. V času, ko tam ne bo tečajev, bodo sobe na voljo tako imenovanemu čebelarskemu turizmu. V izredno lepi okolici bo razmeščenih kakih 200 panjev za potrebe čebelarskega izobraževalnega središča.
Predsednik Zveze čebelarskih društev Slovenije Valentin Benedičič nam je povedal, da gradnja lepo napreduje in da je dom že [»d streho. Čebelarji so doslej vložili vanj že preko 5.000 din lastnega denarja, ki so ga pridobili s smotrnim gospodar-
VREDNOPOHVALE
Tovarišu Zdravku Škofu bi sc rad javno zalivalil za njegovo pomoč. Ker živimo v odmaknjeni vasi in ker je hčerka nenadoma zbolela, sem se bal, da bo rešilec ponjo prišel prepozno. Zato sem vprašal tovariša Škofa, ta pa mi je brez besed ustregel. To se je zgodilo 31. decembra lani okoli dvanajste ure in mislim, da njegovo dejanje zasluži pohvalo v časopisu.
jenjem društva in s prispevki članov, računajo pa še na pomoč podjetij in družbe.
Čebelarstvu smo doslej posvečali vse premalo pozornosti Kmetje so to dejavnost opuščali, v naravi pa.se je začelo rušiti biološko ravnovesje med žužkocvetnim rastlinstvom in žuželkami-opraševalkami, kar že povzroča manjšo ictino pri kmetijskih rastlinah v nekaterih krajih. V Sloveniji je danes približno 10.000 čebelarjev, ki resnično potrebujejo ustanovo, kakršna bo če^larski izobraževalni center.
VASJA HERBST
Kot dolgoletni naročnik in bralec Dolenjskega lista se popolnoma strinjam z ugotovitvijo v članku „Cmi dlmniki“, objavljenem 11. januarja. Želel bi temu še nekaj dodati, zato prosim, da objavite te moje misli;	__
zahteva občinski odlok. V okolišu pa že več kot dve leti delata samo dva dimnikarska pomočnika, zadnji čas jima pomaga še en vajenec, dimnikarskega mojstra pa sploh nimajo.
V razvojni zgodovini Zemlje so dolgo časa samo ognjeniki bruhali v ozračje trdne delce, razlaga Mihail Budykov, akademik in znanstvenik, direktor geofizičnega observatorija Vojejkov pri Leningradu. Danes se iz neštetih dimnikov neprestano vali na milijone kubičnUi metrov žlindre, saj, dima in plinov, iz katerega nastaja vedno več prašnatih zastorov, skozi katere le s težavo prbdira-jo sončni žarki.
Čez nekaj desetletij se bo prepustnost atmosfere že tolikanj zmanjšala, da se do našega planeta ne bo mo^o prebiti že 1,6 odstotka sončnih žarkov. Takrat bo povprečna temperatura padla za 5 stopinj Celzija, kar pomeni, da sc bo začela poledenitev in s tem bistvene spremembe na Zemlji, razlaga ta sovjetski znanstvenik.
Da je res tako, bi navedel nekaj ugotovitev s kongresa evropske federacije dimnikarjev, ki ^ zasedal junija lani v Portorožu. Pokrovitelj je bil predsednik republiške gospodarske zbornice Leopold Krese, ki je uvodoma povedal, da je evropski dimnikarski kongres prav v času, ko skorajda ne mine dan, da ne bi časopisi, radio in televizija prinašali vesti
o	škodljivih posegih človeka v oko-. Ije, kar ima daljnosežne posledice. Žrtve onesnaženja so rastline, človek in živali. Koncentracija plinov je že tolikšna, da vodi do usodnih posledic. Odprava teh vzrokov bo terjala neprimerno večje stroške, kot bi jih pravočasna preventiva.
V tako preventivo pa spada tudi dimnikarska služba. Drugo pomembno delovno področje je služba preventive požarne varnosti. Prav dimnikarski dejavnosti gre zahvala, da v zadnjem stoletju ni bilo več požarnih katastrof.
Znano je, da s predpisi ne dohajamo razvoja kurilne tehnike in da bo treba še veliko narediti, preden bomo zmanjšali ta vir onesnaževanja ozračja. Znano je, da kurilne naprave povzročajo nad 70 odst. nesnage v zraku. Junija je bU prav tako v Portorožu posvet jugoslovanskih dimnikarskih organizacij in dimnikarskih mojstrov. Na njem so poudarili, da postaja vse pomembnejša kakovost dimnikarskih storitev ter samih poslovnih odnosov. V vsej Sloveniji je treba z dobro org^izira-no dimnilarsko službo doseči boljše storitve in dosledneje izvajati določila odlokov in predpisov, ki urejajo to področje. Poudarili .so tudi, da morajo imeti po zakonu o dimnikarski službi o.sebe, ki vodife dimnikarski okoliš ali so nosilke obrtnega dimnikarskega dovoljenja, visoko kvalifikacijo. Vse to bi prispevalo k večjemu ugledu dimnikarske službe, med mladimi pa zbudilo večje zanimanje za ta poklic.
Na območju brežiške občine je približno 6.900 gospodinjstev in več industrijskih ter drugih objektov, za kar bi bilo skupno potrebno najmanj šest pomočnikov, trije vajenci in en dimnikarski mojster. Sele tedaj
bi lahko komaj za dimnikarsko službo
silo opravljali tako, kot jo
TEREZIJA CVAR
13.	januarja smo pokopali Terezijo Cvar, „Sepčevo gospodično** iz Hudega konca v ribniški občini, 92-letno upokojeno učiteljico. V mladosti se je odločila za učiteljski stan, ki jo je popeljal po raznih šolah širom po Štajerski. 2^adi lx)-lezni osamele matere sc je vrnila v domači kraj in učUa v Ribnici, dokler ni odšla v prezgodnji pokoj.
Med okupacijo je veliko storila za naše borce, zato je morala v zapor v Velike Lašče. Z majhno pokojnino je živela skromno in še od te dajala revnim in bohiim.
Čeprav je v svoji skromnosti vedno naročala, da rož in vencev ne na njen grob, so jo na zadnji poti prijateljice in znanci zasuli z rožami, ki jih je tako ljubila. Gregorski zvonovi so žalostno dopolnjevali lepo petje slemenskili fantov in mož, ki so ji zapeli v poslednje slovo.
PRIJATELJICE
AIX)1,I< IN ANICA KOBE Spodnji log pri Kočevj
I
»Mira išče...«
v zvezi s spornim prispevkom „Mira išče očka“ smo prejeli še troje pisem. Tako nam piše Marija Starc iz Leskovca pri Krškem, da ne more verjeti, da bi s kakim otrokom v resnici tako grdo ravnali, kot to opisuje revija JANA o deklici Miri. Pravi še, da je grdo, ko hočejo očrniti šolo in njene učitelje, češ da sta v to Solo hodila tudi njena sinova in imata o njej same lepe vtise.
Janez Kovačič iz Starega ^a-da v pismu zavrača trditve Mirine rejnice Marije Kaplanove, češ da takrat, ko sta z Miro stanovali pri vdovi v Zavodih, zanju ni bi-
lo	tako hudo, kot je. Kaplanova opisala. To utemeljuje z nekaterimi primeri.
Obsežno pismo nam je vnovič pisala tudi Marija Kaplanova, ki nam zameri, da smo v njenem prejšnjem pismu izpustUi nekatere manj pomembne nadrobnosti, ki niso'imele zveze s spornimi trditvami. Poudarja, da nihče ne more reči, da Mira ni trpela krivic v Podbočju in da je ni nihče videl takrat, ko je bila pomoči v resnici potrebna. Zameri vsem, ki njej in Miri ne privoščijo pomoči, ki jo dobivata iz različnih krajev po zaslugi pisanja v revij'i JANA. Pravi še, da ne bo dovolila, da bi ji vzeli otroka, njej, siroti stari, saj ji je Mira edina tolažba na stare dni. Dodaja še, da ni prosila pomoči nikjer drugod, razen pri socialni službi v Krškem, od koder so prišli pogledat njuno revščino, prošnjo za pomoč pa da so odbili.
Ker je polemika prešla že v osebne obtožbe in s tem presegla svoje okvire, zaključujemo pisanje o tej zadevi, razen če ne bo kdo piispeval kaj bistveno novega oziroma pomembnega.
UREDNIŠTVO DL
Dimnikarja je zato zelo težko dobiti. Dimnikarsko podjetje, ki ima sedež v Ljubljani, kaže, da ni zainteresirano, da bi dimnikarsko službo opravljalo po predpisih. Za zaposlitev dimnikarjev se sploh ne zanima, visoko kvalificiranega dimnikarja noče sprejeti, d_asiravno se mu nudi in bi ga po zakonu morali imeti.
Po zakonu občinska skupščina na svojem območju ureja dimnikarsko službo, vendar je očitno preveč popustljiva in prizanaša ljubljanskemu dimnikarskemu podjetju, ki vleče samo koristi, k boljšemu delu pa ne prispeva ničesar. Povsem soglašam s člankom v Dolenjskem listu, ki pravi, da je Ljubljana pač predaleč
in da bi skupščina morala poiskati drugo, boljšo rešitev. Krška občinska skupščina je že pred več leti odvzela imenovanemu podjetju dimnikarsko službo in jo organizirala po svoje.
Kot strokovnjak dimnikarske službe se čutim odgovornega in menim, da se naši občani upravičeno hudujejo. Prepričan sem, da bo ob-činskia skupščina Brežice ukrepala tako, da bo najboljše za naše občane in za njihovo varnost.
IVAN GRABAR dimnikarski mojster v 1 ' ‘ BR
ŠE O VIETNAMU
Prejeli smo več pisem, v katerih naši bralci z vsem obžalovanjem in ogorčenostjo protestirajo zoper ameriško bombardiranje v Vietnamu. Ker pa je bil med tem časom, v soboto, 27. januarja, v Parizu tako želeni mir vendarle sklenen, pisem, ki so polni sovraštva na račun nasilja, ne objavljamo. Vseeno lepa hvala njihovim avtorjem za moralno pomoč trpečemu vietnamskemu narodu.	UREDNIŠTVO
PRVI ČLANEK
Na Dolenjski list je naročen oče, a tudi midve s sestro ga radi prebirava. Prav tako šestletni bratec, ki so mu ša najbolj všeč fotografije, midve pa prebirava še najraje zgodbice.
Napisali bi radi, da je v naši vasi veliko starih ljudi, ki imajo čez 70 let, najstarejša pa je Marija Cehte, ki ima že 93 let. FRANCI, IRENA IN VERICA VOVCKO, SENOVO
Se dobro, da pride ob ponedeljkih na novomeški trg DORNIKOV MIHA iz Pekla prodajat kovaške izdelke, sicer ne bi imeli kje kupiti vejnikov, kopačev, buricelj, cepinov, malarinov in tesel, pravijo kupci, uporabniki tega orodja. Pekel je vasica pri Krmelju, kjer dela Mihov oče Anton kot kovač. Eden izmed redkih, ki se še ukvarjajo s to pozabljeno obrtjo. Tudi Miha bo kovač, samo zaenkrat je kladivo zanj še pretežko. (Foto: Sandi Mikulan)
Tabori znanosti
Tudi letos pripravljajo srednjezici priljubljene teme iz področja fizike, kemije, biologije ali zemljepisa za tekmovanje v okviru gibanja „Znanost mladini**. Lansko leto so dijaki iz Dolenjske komaj ujeli trenutek, da so lahko sodelovali na tekmovanju v Ljubljani. Pa ne po lastni krivdi.
Letošnje tekmovanje bo potekalo
v	Ljubljani v maju. Tako bo predhodni pismeni nalogi s področja fizike, kemije, biologije ali zemljepisa sledilo še „dokazilo** o znanju pred izpraševalcem, uglednim znanstveni-
Šofer, zakaj tako?
Tak bo čebelarski dom na Brdu pri Lukovici (Foto: V. H.)
Redni avtobus GORJANCEV, ki ga vozi Anton Rukše, odpelje iz Novega mesta vsak dan nekaj po 14. uri. V zimskem ča.su, ko se števi-
lo	potnikov poveča, dobi do Rateža pomoč, toda ne vsak dan. Ta avtobus nima natančno določenega časa za odhod.
17. januarja je majhno število potnikov za Mali Slatnik-Ratež zamudilo avtobus, na postaji pa je stal še en avtobus za Gabrje. Šofer je sam pobiral denar in ga pobral tudi za Slatnik, p>ovcdal pa nam ni, da ne bo ustavil na postaji Mali Slatnik.
V	sprednjem delu avtobusa smo čakali, da bomo v tej vasi izstopili, vendar je šofer postajo nalašč prezrl in odpeljal naprej. Začeli smo klicati, naj ustavi, toda nič ni pomagalo, malo vinjen potnik je začel cq1o zgrda, ko lepa ni pomagalo. Poskusil je odpreti vrata, vendar sc mu to ni posrečilo. Kljub klicanju, naj ustavi, nas je avtobus pdpeijal 3 avtobusne postaje naprej od Malega Slatnika, šofer in drugi potniki pa so ob tem veselo uživali. V naš prid sta se oglasila le dva potnika z Rateža, ki sta se peljala eno postajo dlje. Avtobus .lam je ustavil šele na križišču Brusnicc-Sentjcmcj. Za hojo do doma smo po zasneženi cesti potrebovali poldrugo uro. Moji zimski škor-
nji so bili vsi premočeni, razen tega pa sta doma čakala dva majhna otroka, ki sta bila v varstvu že od pete ure zjutraj.
Šoferju Rukšetu, ki, žal, noč po človeško opravljati svojega poklica, se vsi prizadeti potniki „zahvalju-jemo“ v upanju, da bodo pri podjetju GORJANCI proti njegovemu vedenju ustrezno postopali.
J. K.
Smolenja vas
KDAJ LASTNI PROSTORI
V	nedeljo je bil v Šentrupertu občni zbor gasilskega društva, na katerega so povabili tudi nekaj članov šolskega novinarskega krožka. Na zboru so poročali o delu predsednik, tajnik, referent za pionirje gasilce in drugi, omenili pa so tudi razvitje pionirskega gasilskega prapora, ki je prvi tak gasilski prapor v občini.
Gasilci so se spomnili tudi umrlih članov in jim v ta namen posvetili minuto molka. Nato so razpravljali še o programu za letošnje leto in o lastnem prostoru, v katerem bi se gasilci lahko zbirali.
ZDENKA JURGLlC Novinarski krožek OS Šentrupert
kom in raziskovalcem določenega področja. Najboljši bodo dobili denarne nagrade in priznanja, vsi drugi pa priznanja za sodelovanje.
V	juniju in juliju bodo potekali mladinski znanstveno raziskovalni tabori. PtediK)st udeležbe na taborih bodo imeli tekmovalci v gibanju „Znanost mladini**. Srednješolci bodo v teh taborih spoziiavali znanstveno raziskovalno delo; začetek taborov in kraj, kjer bodo, bosta še naknadno objavljena.
BOŠTJAN NOVSAK LJUBLJANA
DAJ,
LEPA GOSPODIČNA
Velik, suh, z dolgimi, valovitimi svetlimi lasmi. Gimnazijec ali „ekonomec**. Cisto slučajno je stal pred prodajalno kruha. Iz nje je stopilo mlado dekle in se napotilo proti mostu. „Hej, hej, lepa gospodična, ustavi sej no, malo!** je zaklical za njo. „Daj, posodi mi dinar. Za pivičko. Ne daš? Pa vsaj nula 50!**
Dekle ga ^ verjetno ža pozna-
lo,	zato z njim ni izgubljala časa. Obrnila mu je hrbet in odšla. Bodoči žejni inteligent pa ni bil užaljen, pač pa si je izbral novo žrtev. Ka\o pa je uspel pri tej, ne vem.
Kasneje, ko sem sedel v restavraciji, je suhec še z dvema prisedel blizu mize, za katero sem sedel. Naročili so šest piv, plačali pa z drobižem po 50 par in z dinarji.
„No, vidite, pa sem vam spet prinesel drobiža, ko ga nikoli nimate,** je nagovorili natakarico, nato pa zadovoljno srknil pivo.
POZDRAV S ŠTAJERSKE
Prejšnji teden se nam je z obsežnim pismom'oglasila Karolina Pfa> far iz Gozdca 13 pri Laškem. Napisala je, da ji je naš tednik všeč in da se bo nanj še naročila. Obenem je poslala tudi zanimivo zgodbo njenega življenja.
DBH uskradlla orgonizaci|o in poslovonje z novim zakonom o bankoh
ZA RESNIČEN VPLIV NA ODTUJENA SREDSTVA
Poročali smo že o izrednem zboru Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto, na katerem so 22. 1. 1973 sprejeli akt o dopolnitvi ustanovitvenega sklepa in o uskladitvi organizacije ter poslovanja DBH Novo mesto z novim zakonom o bankah. Ustanovitelji so zadolžili izvršni odbor banke, naj da pobudo za ureditev vseh še odprtih vprašanj glede državnega kapitala v Sloveniji, hkrati pa so tudi sklenili, da bo sklicevanje medobčinskih posvetov s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in gospodarstva za delo in razvoj banke poslej stalna oblika dela. Prav tako so predlagali, da lahko ustanovitelji banke svoje sedanje delegate do rednega zbora, ki bo konec februarja, še zamenjajo. S tem bodo lahko vplivali na volitve vseh novih organov v banki, v katerih bodo imeli ustanovitelji zdaj veliko večjo samoupravljavsko vlogo.
r
Novi upravni in samoupravni odnosi med ustanovitelji, organi banke, delovno skupnostjo v banki in med širšo družbeno skupnostjo - Dolenjska banka: že dolgo ena izmed najbolj likvidnih bank v državi, ki je doslej vedno izpolnjevala vse svoje obveznosti
Ustanovitelji DBH so že*lani na 8. rednem zboru sklenili, da bo banka prilagodila svojo organizacijo in poslovanje določbam novega zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju. Iz uresničenih sklepov je razvidno, da se je banka medtem uspejo lotila tudi vgrajevanja ustavnih dopolnil, saj jih upošteva pri dopolnitvi svojega ustanovitvenega sklepa. Preds^nik izvršnega odbora DBH Zdravko Petan je o tem ustanoviteljem banke poročal in med drugim dejal, da je bila v, vmesnem času naloga DBH tudi v ustvarjalnem vključevanju in tvornem delovanju pri uresničevanju nalog naših bank na širšem regionalnem in v slovenskem območju.
#	Čemu molk sekretariata za finance IS SRS in Ljubljanske banke?
Predsednik Petan je ustanoviteljem DBH poročal, da je izvršilni odbor banke namenil temu vprašanju celo posebno sejo. Pismeno je zaprosil sekretariat za finance izvršnega sveta SRS za pojasnilo glede bodoče politike usmerjanja republiških sredstev in nadaljnjih oblik zbiranja sredstev za republiške potrebe.
„Čeprav nismo prejeli pismenega odgovora, pa lahko ugotovimo iz dosedanjih izkušenj in nastajajočih odnosov, da je banka glede teh odprtih vprašanj ubirala pravo pot,“ je med drugim dejal tovariš Petan.
Izvršni odbor DBH je zaprosil s posebnim pismom tudi Ljubljansko banko, da bi posredovala svoje stališče in pogoje glede bodočega sodelovanja kot tudi prednosti, ki bi na-, stale za ustanovitelje banke, če bi prišlo do tesnejšega povezovanja, ali
I REKLI SO... §
• JANEZ ROŠKER, direktor tovarne papirjo. Krško:
„Le v povezovanju vseh enot lahko dosegan>o večje, nove uspehe. Iz prakse vidlnno, da razcepljena sredstva ne dajo opti-^ malizacije uspešnega poslovanja. VpraiujenK) se, čemu pobuda DBH glede medbančnega sodelovanja z LB ni bila deležna ustreznega odgovora. Molk Ljubljanske banke ne more biti dokončna ocena tega vprašanja. Čas je tudi politično zrel za medbančno sodelovanje. Integracijski procesi so danes splošno znani, prav tako jasni pa so tudi njihovi cilji..
• IVAN FERKOU, predstovnik IMV, Novo mesto:
„Zdaj centralizirana sredstva < >80 tudi stvar politično teritorial-" nih enot, občin torej, zato pobude za njihovo ureditev ne bi smele FHrihajati le od bank, temveč tudi od občin. Nekdanji lastniki tega denarja, v katerem so razni okrajni, republiški in drugi DIF in druga sredstva, naj dajo pobu-X do za ureditev tega vprašanjal"'
• Ini.. SLAVKO NEMANIČ, direktor KZ, Trebnje:
„Glede razdelitve anonimnih republiških sredstev ni premika, to traja že dolge mesece. Tudi dolenjsko gospodarstvo je prispevalo svoj delež k sedanjim re-put>liSkim združeni;Ti sredstvom. Naša regija kot celota jih je pomagala ustvarjati. Politično so ta vprašanja razčiščena, v praksi pa stvar ne krene naprej ..."
X% ZDRAVKO PETAN, predsednik Izvršnega odliora DBH:
„Zares gre za to, da je tret>a doseči integracijo kapitala v Sloveniji. Osvobojeni in združeni ^delavec bo to zahtevali Oblika bančne mreže ta hip niti ni tako važna. VidinrK) p«, da v nekaterih republikah ta vprašanja že rešujejo v obliki novih, združenih bank , ..
morda celo do integracije med DBH in Ljubljansko banko. Žal tudi na to pismo ni bilo primernega odziva.
„Nekateri so to našo pobudo ocenili celo tako, češ da DBH Novo mesto prosi za priključitev k Ljubljanski banki. Tudi med nami so bile sicer redke izjeme, ki bi za ceno lastnih koristi odstopile od pravic in interesa, da se kot regionalno ob-
močje v slovenskem gospodarskem prostoru, ki ga v veliki meri že pokriva naša banka, samostojno opre-
delimo glede bodoče or^nizacije bančne mreže na Dolenjskemje nadaljeval Zdravko Petan. Seznanil je ustanovitelje DBH še z dejstvom, da je domača banka navezala stike tudi z nekaterimi jugoslovanskimi bankami, ki so se zanimale za poslovno sodelovanje z našo banko, vendar v sedanjem razvoju taka oblika poslovne integracije ni prišla v poštev.
#	Dobri predlogi domačih občin
Osnutek predloga o dopolnitvi ustanovitvene pogodbe DBH je bil v decembru in januaiju v javni razpra-
vi	med ustanovitelji. Banka je v tem času pripravila tudi uspešna posvetovanja z medobčinskim selaetar-jem ZK, s sekretarji komitejev občinskih konferenc ZK, s predsedniki občinskih skupščin kot*s predsedniki sindikalnih svetov iz občin Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Vrsta osebnih stikov v delovnih organizacijah je prav tako pripomogla k razčiščevanju številnih vprašaj. Na podlagi tako zbranih predlogov je bilo mogoče ustanovitveno pogodbo učinkovito dopolniti.
Zlasti plodna so bila posvetovanja v občinali, kot tudi z dnižbenopoli-tičnimi predstavniki v medobčinskem merilu. Tu so odgovorni tovariši iz vseh občin ponovno poudarili pomen vloge in nalog banke za širše dolenjsko območje. Interesi družbenopolitičnih skupnosti se morejo prav preko domače banke uveljaviti tako za gospodarske kot za negospodarske in druge dejavnosti.
Nova organizacija banke na osnovah temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) zagotavlja še širše in neposredno odločanje ustanoviteljev pri upravljanju banke. Zdaj ne bo šlo več samo za ozko zastopništvo, pri katerem bi pri pravicah ustanoviteljev odločala samo moč vloženega kapitala. Gre za samoupravno kontrolo v banki in za tekoče obveščanje njenih ustanoviteljev. V ustanovitveno pogodbo so že zdaj vgrajene možnosti za združevanje bank v viiye oblike. S tem tudi DBH prispe-
va k notranji organizaciji banke na osnovi TOZD, ki omogoča
„take odnose, kot bi si to mi jutri želeli od drugih bančnih ter ostalih dejavnikov v Slovenci in Jugoslaviji," je poudaril tovariš Petan.
Ustanovitelji banke v vseh štirih občinah so d^ vso podporo za dopolnitev ustanovnega akta DBH, z njo pa tudi veliko koristnih predlogov za sestavo novega statuta banke.
#	4 milijarde S-din skladom gospodarstva v 4 občinah
DBH je po sklepu zadnjega zbora ter po novem zakonu o bankah medtem razdelila anonimni del svojega kreditnega sklada in rezervni sklad banke med ustanovitelje po stanju 31. 12. 1971, medtem ko bo dohodek iz poslovanja v 1972 razdelil redni zbor banke konec februarja. Tako je bilo ustanoviteljem banke razdeljeno in pripisano k njihovim deležem v kreditnem skladu banke 25,872.177,85 din, iz rezervnega sklada banke pa še 7,173.109,80 din. Tako je banka s to razdelitvijo in z izplačilom dividend v pretekUli letih ustvarila skupno nad 40 milijonov din skladov gospodarstvu v štirih občinah. To je njen pomemben in velik delež za hitrejši razvoj Dolenjske.
S tem so bili uresničeni vsi sklepi zadnjega zbora banke, ki so pravzaprav tudi narekovali tokratni izredni zbor DBH.
O Kapital ' naj upravljajo njegovi pravi lastniki!
Danes ni nobenega dvoma več, da so razvojni uspehi zadnjilt let na Dolenjskem predvsem uspeh področnega gospodarstva. Domača banka je bila pri tem samo „naslov" za uresničevanje raznih zvez in denarnih .operacij. Toda na njenem izrednem zboru so predstavniki ustanoviteljev ugotovili tudi tole:
-	področje vsake banke jc celotna Jugoslavija! To piše tudi v novem zakonu o bankali. Te odnose pa v danih domačih lazmerali gledamo in občutimo kot vprašanja dolenjske regije do Slovenije, nikakor pa ne morda v luči vprašanja „banka : banka" ali celo v morebitnem podrejanju. Predsednik 10 DBH tov. Petan je na zboru ponovno opozorile
„Ne gre za organizacijske oblike, temveč za odnose! Vidimo pa, da gre včasih za neke vrste pritisk do manjših bank, prav to pa rojeva revolt. Najteže pri tem je, če bi mora-
li	izgubiti še tisto malo, kar imamo. Medtem pa poznamo v državi tudi nove, združene banke, na le priključitev malih k večjim. Predvsem pa smo vedno za čiste račune ...“
— Delegati na izrednem zboru DBH so poudarili interese ustanoviteljev domače področne banke, ki nikakor ne zapira vrat nadaljnjemu gospodarskemu razvoju. Hkrati pa vsi tudi vemo, da je v državi še toliko in toliko samostojnih poslovnih bank.
- V republiškem merilu pri tem nismo rešili vprašanja sredstev, ki so slovenska, a z njimi upravlja samo ena izmed poslovnili bank. Ko to ugotavljamo, lahko trdimo, da tudi djTugi niso izvršili vseh ustavnih sprememb, ki seveda veljajo tudi zanje. DBH želi v imenu svojih ustanoviteljev enake odnose do sebe, kot jih prav zdaj sama vgrajuje v akt o dopolnitvi in pi-ilagoditvi zakonu o bankah.
-	Dosedanji sistemi so krivi, da imamo „posiedne lastnike" takega" kapitala, kot je n.pr. sklad republiških skupnih rezerv, (republiški) sta-
novanjski «klad in še drugi, podobni skladi ter druga milijardna sredstva^ ki jih obrača zdaj ena sama poslovna banka. Tega ni kriva LB, celoten problem pa je vprašanje vsega slovenskega gospodarstva.
— Pri tem gre za nekaj sto milijard starih dinaijev. Ne gre za to, da bi zdaj vsi teijali, naj se ta denar jutri vrne; smo pa za to, da dobi pravega la.stnikji in resnično samoupravo-. Del teh milijardnih zneskov so ustvarili tudi dolenjski delavci v prejšnjih letih in desetle^, z^j pa naj bi pritekal po družbenih in samoupravnih dogovorih vsaj v določeni meri nazaj — tja torej, kjer je nastal.
- In še; če se ta denar že kje zbira in centralno upravlja, naj se to zgodi pri Narodni banki Slovenije ali pri novi, združeni banki, ne pa da z njim upravlja samo LB, ki je - konec koncev - samo ena izmed slovenskih poslovnih bank.
»Pravica gre tistim, ki so ta sredstva ustvarili!«
AVGUST AVBAR, predsednik novomeške občinske skupščine, je na izrednem zboru DBH med drugim dejal:
„Ko govorimo o teh problemih, moramo gledati Slovenijo kot prostor, na katerem želi naš narod razvijati svoje načrte in želje. Dolgoročni program razvoja Slovenije temelji na (policentričnem razvoju. Razprava o bančnem sistemu ne more mimo teh razprav. Meniti se moramo, kako bi v skladu s takimi razvojnimi možnostmi Slovenije uskladili tudi bančna sredstva, da bi z njimi pomagali uresničevati razvojni koncept naše republike.
Apel za ureditev teh zadev moramo nasloviti na republiška sredstva, ki se ne morejo izdvojiti iz reševanja teh vprašanj. Gre za problem vsega slovenskega gospodarskega prostora, kjer prav tako rešujejo taka in podobna vprašanja. Potrebujemo tako organizacijo bančništva, ki bo to korist pokrajin in Slovenije pomagala uresničevatil
Uresničujemo ustavna dopolnila. Pri tem je zelo jasno: pravi-
ca do upravljanja gre tistim, ki so ta sredstva ustvarili. Državni kapital mora najti svojega „lastnika", treba ga je identificirati, prenesti iz ene regionalne banke ali v novo, posebno banko, ki bo skrbela za razvoj Slovenije, ali pa ga moramo združiti kjerkoli drugje v Sloveniji, toda ne pri eni izmed naših poslovnih bank, ki obrača zdaj tolikšne milijarde, . ki so skupna last delovnega ljudstva naše republike.
Slovenija pa je seveda veliko premajhna, da bi v njej lahko delovala razcepljena bančna mreža Treba se je dogovoriti in organi zirati: kaj je skupnega, za-kaj združujemo naše interese. Slove nija si ne more dovoliti relativne ga zastoja v svoji rasti v primerja vi z drugimi republikami v Jugo slaviji. Toda odločiti se je treba hitro, ne pa capljati v graditvi skupnega načrta, sicer nas bodo drugi prehiteli . .."
/t-
Francelj, zakaj pa na^ občina ne sodeluje z domačo področno banko? Veš, mi smo za široke odnose, pa raje sedimo hkrati na dveh stolih ...
ĐBH
NOVOMESTS
JE VAŠA BANKA
OD KOD TAKI USPEHI?
Kje so vzroki so sorazmerno dobro gospodarsko stanje na območju DBH?
-	V vsakem primeru v reproduktivni sposobnosti gospodarstva. K temu je veliko prispevala tudi banka s poslovno politiko, saj so morale gospodarske organizacije ustvaijati v skladu s širjenjem gospodarstva tudi stalna obratna sredstva. Pomagala je tudi neobvezna konverzija kratkoročnih kreditov v dolgoročne, kar je naredila edino Dolenjska banka! Zato pričakujemo, dj bomo uspešno klubovali tudi težavam, ki nas čakajo letos.
ZDRAVKO PtTAN
-	v izjavi za RTV Ljubljana
ZA SAMOUPRAVNO KONTROLO
,J^ajvažnejša naloga DBH ta hip je, da ustrezno ustanovni li-stmi dopolnimo statut banke in druge samoupravne akte. Posebna skrb bo tudi, kako z^^otoviti, da bodo v novih organm banke resnični predstavniki ustanoviteljev: se pravi predstavniki gospodarstva, negospodarstva in c^-gih deponentov sredstev v banki. Nikakor ne smemo dovoliti ozkega ,zastopništva\ ki bi na osnovi višine vloženih sredstev v poslovnih sklad banke celo zoževalo samoupravne pravice Širokega kroga ustanoviteljev. V ta namen bomo organizirali samoupravno kontrolo ustanoviteljev in delavcev banke.
Ker smo z razdelitvijo anonimnega dela kreditnega sklada in rezervnega sklada banke na ustanovitelje več kot 'podvojili njihove vplačane deleže m s tem dali tem sredstvom pravega last-' nika, zahtevajo ustanovitelji': DBH, da bi tako morali narediti 1 tudi z repiUi^im kapitalom in s kapitalom federacije ...“
ZDRAVKO PETAN
-	v izjavi za RTV Ljubljana .
DBH
NOVIIIIESTII
JE VAŠA BANKA
NOVA USTA PRIHAJAJO K MIZI, ZATO JE TREBA ZAŠČITITI KMETJJSKO ZEMLJO
ZEMUA,ZEIVILJICA-ČIGAVA IN KAKŠNA BOŠ?
Skoraj ga ni zakona, ki bi tako razburkal kmete, polkmete, ljudi, ki so bili včeraj, predvčerajšnjim kmetje.
Znameniti rimski govornik Cicero je učil: ,Remija nikoli ne vrača brez obresti tistega, 4car je prejela.“ Od njegove dobe je minilo 20 stoletij, v tem času so šle v zaton mnoge kulture, zrušila so se mogočna kraljestva, toda zakonitost o zemlji se ni spremenila. Če Cicerov izrek ne bi veljal, zemlje ne bi obdelovali, ne bi imela vrednosti.
Slovenskim kmetom velja žemlja več kot zgolj „produkci-jijko sredstvo“, nanjo so čustveno navezani. Ko so jih naganjali s Krškega polja v izgnanstvo, so jemali prgišča zemlje s seboj.
Zato tolikšno zanimanje med ljudmi zdaj, ko pripravljamo dva zakona: zakon o kmetijskih
ZA VEDNO IZGUBLJENA
Vsako leto izgubimo v Sloveniji z gradnjami, zazidavami in še na druge načine
0,3 odstotke obdelovalne zemlje. V zadnjih desetih letih smo tako zapravili
10.000	hektarjev kakovostne obdelovalne zemlje, ki je izgubljena za vse čase. Toda hkrati s tem prihaja k naši mizi vse več ust; Slovenija bo leta 2.000 imela že 2,2 milijona prebivalcev, ki naj bi jih, kolikor je le mogoče, kar največ sama prehranila. Zato je skrajni čas, da z zakonom ustavimo kratkovidno počele, lahkomiselno pozidavanje najlepših njiv in travnikov. Novi zakon bo zato močneje zaščitil kme-, tijska zemljišča. Določal bo, katero zemljišče se lahko porabi za druge namene, posebni prostorski plani pa bodo razmejili kmetijsko od nekmetijske zemlje. Povsem drugačne pristojnosti bo dobila tudi kmetijska inšpekcija ozirom 1 strokovna služba, kije marsikdaj nemočno gledala, ko so delali z ženejo kot svinja z mehom.
zemljiščih ter zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij. Zdaj sta še v javni razpravi. Pričakujejo, da ju bo skupščina sprejela spomladi, nekako v začetku aprila.
Koliko zemlje bo lahko posameznik imel, kaj bo lahko podedoval, kaj bosta zakona pomenila za kmetijstvo, kako bosta preprečila škodljivo .drobljenje zemljišč, kako bo
ustavljeno nespametno počele z rodovitno zemljo, ki jo nepovratno za vselej izgubljamo, to so vprašanja, ki pritegnejo tako rekoč vs^ogar izmed nas.
ZEMLJIŠKI MAKSIMUM OSTANE
Dokončna rešitev bo prišla spomladi, tu želimo le obrazložiti, kakšna sta predloga zakonov. Vsak zakon ali predpis mora biti v skladu z ustavo, zgrajen na ustavnih določbah. Jugoslovanska ustava utrjuje že doslej znano omejitev, ki jo je prinesla povoina agrarna reforma. V zasebni lasti je lahko
10	hektarov obdelovalne zemlje (sem štejejo njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi in travniki), skupno pa ima lahko kmet do 45 ha lastnih zemljišč. Ta meja velja za hribovitejše in slabše lege. Natančneje morajo meje določiti republike same..........
V	predlogu slovenskega zakona o kmetijskih zemljiščih je rečeno, da ima lahko v ravnini kmet največ 10 ha obdelovalne zemlje, v hribovitejših in kraškili legah pa do 20 ha, vendar morata biti v tem primeru vsaj dve trećini travnatih površin. Natančnejšo razmejitev, kaj je nižina in kaj ni, bo prinesel poseben republiški odlok, ki bo upošteval višinsko lego in ekonomske možnosti za pridelovanje. Tako je predvideno, da bi se pri nas štela za hribovska tista zemljišča v porečju Save, ki leže višje od 500 m, v porečju Krke in Mirne višje od 300 metrov, v porečju Kolpe pa tista, ki ležijo vi^e od 250 metrov.
Prav bi bilo, da bi odlok upošteval tudi talne razmere same, saj ni vseeno, ali je ravnica plodno Krško polje, močvirnato Ljubljansko baije ali pa mokro Cerkniško polje. Z drugimi besedami povedano, upoštevati je treba tudi boniteto zemljišč. Predlogu zakona lahko štejemo v slabo, da tega ne vsebuje že sedaj.
KDO JE SPLOH KMET
Toda kaj razumemo pod besedo kmet? Predlog zakona prinaša v napro^u z dosedanjim pomenom te besede novost. Ta-
JL
kole pravi 4. člen: kmet je po tem zakonu občan, ki obdeluje kmetijsko zemljišče z osebnim delom, živi na kmetiji in s kmetijsko dejavnostjo ustvarja pomemben delež dohodka. Ta pomeni, da šteje za kmetijo tudi posestvo tistega, ki je zaposlen v industriji ali kje drugje, žena pa mu doma ob njegovi popoldanski pomoči obdeluje zei^jo. Po predlogu tega zako-
zakon določal, da mora dedič zemljo v resnici obdelovati, ne pa odprodajati za tem, ko je prišla v njegovo last.
Ta zaščita pa je predvidena samo za „grunte“, to je večje kmetije, ki lahko preživljajo najmanj tri ljudi. Katere bodo te kmetije, bo odločala občina, ki z novo zakonodajo dobiva pomembne pristojnosti glede
na so mešane kmetije priznane 'kot prave kmetije. To je zelo važno, kot bomo kasneje videli, tudi pri dedovanju.
Z^on bo omejil, koliko zemlje ima lahko nekrnet, to je tisti, ki je zaposlen, zaposlena pa je tudi njegova žena. Predvidoma bodo smele take „ohišni-ce“ (imenujemo jih tudi vikend kmetije ali hobi kmetije) največ dva in pol hektarja skupne zemlje, od tega do pol hektarja gozda. Vprašanje je, če se bo ta meja obdržala, saj obstajajo predlogi, da bi jo pomaknili navzdol. Predlagatelji pravijo, da je za rekreacijo dovolj en hektar zemlje, preostalo pa naj bo v kmetovih oziroma družbenih rokah. Le tako bo možno-oblikovati večje obrate. Kdor ima več zemlje, kot bo določal zakon, jo bo moral v petih letih prodati, kako, o tem pozneje.
ZA KOGA NE BO DEDOVANJA
Naj takoj navežemo, kako bo z dedovanjem, ki ga bo urejal poseben zakon. Ta želi onemogočiti nadaljnje drobljenje kmetijskih zamljišč, kije šlo čez vse razumne meje. V Prekmurju sestavlja en sam hektar zemlje tudi po sto in več pareel, dosti bolje pa ni niti pri nas. Ob taki razdrobljenosti lahko naredimo križ nad sodobnim kmetovanjem.
Ko je mlad kmet prevzemal domačijo, seje moral, kot pravi pregovor, trikrat zadolžiti. Izplačati je bilo treba sodediče, tudi tiste, ki so se, denimo, izšolali za advokate ali inženirje na račun kmetije. Novi zakon želi to odiranje preprečiti. Pravi: kmetijo naj deduje en sam dedič, sodediči, ki so se za življenje usposobili v breme kmetije, do dednega deleža nimajo pravice. Seveda bo
kmetijskih zemljišč.
Ponuja se vprašarlje, kaj narediti z zemljišči v primerih, če dediči ne bodo izpolnjevali zahtev za dedovanje l^etijskih zemljišč oziroma kmetij. Obstajajo predlogi, da bi v takih primerih dedovali po splošnih predpisih o dedovanju. To pomeni, da bi lahko dedovali stanovanjska in gospodarska poslopja, razen njih pa še zemljišča, ki so potrebna za uporabo teh stavb. Kmetijska zemljišča bi v takih primerih postala družbena lastnina, z njo pa bi razpolagal občinski zemljiški sklad oziroma občinska zemljiška skupnost.
Ce ponovimo še enkrat, bo zakon preprečeval drobljenje večjih kmetij, manjše kmetije
pa bo mogoče deUti in dedovati podobno kot doslej.
KOMU PREDNOST PRI PRODAJI
Kaj pa, če na tej večji kmečki domačiji ni več dediča, ki bi zemljo'sam obdeloval z osebnim delom? V tem primeru bi, kot pravi predlog zakona, zemlja postala družbena last, vendar le zemlja, ne pa tudi hiša in druge nepremičnine. Zakon bo sicer poznal nekaj izjem, vendar bo v glavnem uveljavljal svoj cilj, da zemlja ne sme prehajati v nekmečke roke.
Pa se povrnimo'k zakonu o kmetijskih zemljiščih, da bi ugotovili, Kako bo s prodajo zemlje. Bistvene so novosti glede prednostne pravice pri prodaji in glede zakupa zernlje. Če bo želel kdo kmetijsko zemljo prodati (kaj je kmetijska zemlja, bo določal prostorski plan, prodaja nekmetijske zemlje pa je tako in tako urejeni s posebnimi predpisi), bo moral svojo ponudbo nabiti na oglasno desko na krajevnem uradu, v svoji ponudbi pa navesti tudi ceno in druge pogoje za prodajo. Vse to zato, cb bi kmet mejaš ali kmetijska zadruga, ki bi bila za nakup zemlje zainteresirana, lahko uveljavila svojo prednostno pravico. Šele če ta dva zemlje ne bi kupila, bi jo lastnik lahko prodal komu drugemu. Ta predpis’želi pomagati k zaokroževanju kmetij^ih zemljišč.
V	ZAŠČITO KMETA ZAKUPNIKA
Glede zakupa pravi predlog zakona, da mora zasebni lastnik zemljišče najprej ponuditi zemljiškemu skladu aU zadrugi, šele potem pa drugemu kmetu. Kmetijska delovna organizacija daje lahko zasebnikom zemljo v zakup šele potem, če ni mogoče organizirati proizvodnega sodelovanja med kmetom in zadrugo. Pogodbe o zakupu morajo med drugim vsebovati tudi določilo o zakupni dobi. Predlog zakona pravi, da mora zakupni rok trajati za vinograde najmanj 25 let, za sadovnjake 15 let, 8 let pa za druge kmetijske kulture. Zato, da se zavaruje interes tistega, ki zemljo jemlje v zakup, in da se obvaruje plodnost kmetijskih zemljišč.
Predvideni so tudi drugi ukrepi, kaj narediti z zemljišči.
pri katerih ni zagotovljena trajna rodovitnost, ali drugače rečeno, ki so slabo obdelana. Če kmet svojo zemljo slabo obdeluje, lahko po določenem času preide v občinski kmetijski sldad. Še prej mora v ta sklad zemljišče, ki je slabo obdelano, pa je last zadruge ali kake druge kmetijske organizacije. Seveda je treba. poprej ukreniti, kar je mogoče, da bi bila zemljišča bolje oskrbovana.
KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI
Vse to obsežno delo bodo v občinah urejale kmetijske zemljiške skupnosti, ki bodo imele roko nad občinskim zemljiškim skladom. Te skupnosti bodo samostojno skrbele za pravilno rabo kmetijskih zemljišč, spodbujale bodo družbeno organizirano kmetovanje, proizvodno sodelovanje s krneti, sodelovale bodo pri zložbah kmetijske zemlje (po novem bo arondacija
POSPESENA ZLOZBA ZEMLJE
Planerji so izračunali, da bomo imeli čez 13 let (po srednjeročnem načrtu) le še nekaj čez 90.000 delovnih mest v kmetijstvu, to je približno trikrat manj kot sedaj. Zgodile se bodo velike spremembe. Z nujnimi zložbami zemlje, ki jdi bo po novem mogoče delati tudi v korist kmetov, ne le družbenih kmetijskih obratov, bodo zaokroževali posestva in zemljišča, da bodo primernejša za strojno obdelavo in smotemejše gospodarjenje nasploh. V predlogu novega zakona je predvideno, da kmetoma, ki bosta zamenjevala zemljišči (arondacija), ne bo treba plačevati nebenih dajatev. Družba bo z denarjem pomagala pri sicer dragih agramih operacijah, kot se strokovno imenujejo tovrstni posegi v kmetijsko zemljo.
lahko narejena tudi v korist kmetov, ne le družbenih kmetijskih obratov), skratka, imele bodo v rokah zemljo in zemljiško politiko. Vse z namenom, da bi obvarovali našo zemljo, da ne bi uničevali tistega, kar so naši dedje ustvarjali stoletja. In še: da bi uveljavili načelo: „Zemljo tistemu, ki jo obdelu-je“-	MARJAN	LEGAN
Iz Pavlihe
Glej no, pa bo res držalo, daje mestnemu človeku en hektar zemljišča čisto dovolj za rekreacijo!
DOLENJSKI UST
Klub invalidov
NOVO MESTO - V nekaj dneh po novem letu bomo po vsej verjet-osti v Novem mestu dobili še drugi nov klub. Razen kluba za podvodne aktivnosti bodo ustanovili še invalidski športni klub „Invalid". Pri občinskem Združenju borcev v Novem mestu so namreč mnenja, da bi bilo prav, ko bi številne vojne in delovne invalide vključili v koristno športno dejavnost. Razmišljali so tudi že o disciplinah in po vsej verjetnosti bodo pričeli najprej s plavalno sekcijo, sledile pa bi ji strelska, kegljaška in šahovska; kasneje bi, če bi želeli invalidi, ustanovili še kakšno drugo športno sekcijo.
V torek so sklicali tudi ustanovni sestanek, na katerem so izvolili vodstvo kluba, se pogovorili o delu in si zastavili prve naloge.
KONFERENCA V NOVOLESU
V soboto je imela mladina v No-volesu letno konfercnco mladinske organizacije. Najprej so occnili dosedanje delo in ugotovili, da so bili prizadevni le nekateri posamezniki, mladinska organizacija kot celota pa ne. Razpravljali so iie o kadrih in se odločili, da bodo vse pomanjkljivosti odpravili. Organizacija mora biti delo vse mladine in nc Ic pcščice.
Precej besed so namenili odgovornosti do političnega dela, na koncu pa so se odločili, da bodo za izobraževanje mladih l>olj poskrbeli, p
»Oprostite «
- Tovariš inšpektor, ali je res, da lani v letu kvalitete na vsem belokranjskem območju niste v lokalih dobili niti enega vzorca res dobrega vina? Kakšne prekrške ugotavljate glede cen? S takimi vprašanji sem navalila na medobčinskega inšpektoija Jožeta Škofa, ko sva se prejšnji teden slučajno srečala v Metliki.
Pričakovala sem, da mi bo po vseh priporočilih in no-vili smernicah o javnosti dela teh služb natresel kopico zanimivih podatkov, toda inšpektor je le skomignil z rameni in dejal:
„Res je veliko teh podatkov, toda oprostite, ne smem dajati izjav . .
Ni se šalil, kot sem sprva mislila. Na vprašanje, kdo mu je prepovedal o tem govoriti, pa je odvrnil: „Ne bi rad ... ‘
Take so torej praktične možnosti priti do podatkov iz prve roke, s katerimi naj bi novinar obveščal javnost. Vsekakor pa sl veliko upa, kdor je inšpektorja tako za-strašil, da si v današnjem času ne upa dajati izjav za javnost!
R. BACER
Kakšne cene za živino in meso?
Svet za kmetijstvo in živilsko industrijo je minuli petek razpravljal o predlogu za nove cene živini in mesu v drobni prodaji, ki ga je dal izvršni odbor podpisnikov sporazuma za oblikovanje cen govedi, govejemu mesu in mleku. Predlog je tak;
Vrsta
živine
Klavna
teleta
Baby
bccf la
Baby
tx.'et' I.
Mlado pit.
govedo
(lovedo
I. vrste (iovedo
II. vrste Mesnati prašiči
Odkupna cena din/kg
20.00
16,00
15,20
14.50
13.00
11.50
12.00
Drobnopr. cena mesa din/kg
37,00
24.20
24.20
24.20 28,80 28,80 30,80
Odstotek
podražitvi
30,28
32,23
44,00
54,77
K
„Glej čudo! Tele v izložbi!“ Takole so gledali v poslovalnico mesarije na Cesti komandanta Staneta potrošniki mesa, s pripombami: „Da ne pozabimo kakšno je tele, saj ga kupiti t^o ne moreš.“ izložbo je naredil sam mesar Gabre Popovič. (Foto: S. Mikulan)
odkupni ccni živine sc pribije regres oziroma 'premija za plemenske telice.
V predlogu presenečajo enake drobiioprodajne cene za kg mesa (24,20) N povprečno izraženim odstotkom podražitve (32,23) ob različni odkupni ceni za baby beel la, za baby beel I. in mlado pitano govedo, prav tako pa (udi enaka drob-noprodajna cena za kg govedine (28,80) ob različni odkupni ceni za govedo I. in govedo II. vrste. Prevelika je ra/lika med odkupno ceno mesnalili prašičev in drohnoprodaj-no ceno svinine (18,80 din/kg), zaradi lega je tudi neverjetno visok odsto(ok podražitve (54,77 odst.)
Neuradno sino /vedeli, da se republiški sekrelaria( /a kmelijs(vo in gozdarstvo s tem predlogom ne stri-nja.
Žal je svet za kmetijstvo in živilsko industrijo pri republiški gospo-
darski zbornici o predlogu razpravljal le „s stališča politike oblikovanja cen“, medtem ko o posameznih številkah in o kalkulaciji do drobno-prodajnc cene za meso ni razpravljal. Tako se je do konkretnega predloga nejasno opredelil, koje sprejel sklep; svet za kmetijstvo smatra, da je treba odkupno ceno živine in tudi drobnoprodajne cene mesa zvišati, da pa so drobnoprodajne cene po predlogu K) podpisnikov sporazuma -prevLsoke.
Predlog ne more hiti veljaven, dokler nanj ne da soglasje republiški sekretariat za gospodarstvo m dokler ga ne odobri republiški zavod za cene.
Soglašamo, da je tudi v pogledu cen živini in mesu treba doseči medrepubliški dogovor in tako pa’preči-ti prevelike razlike in s tem povezane motnje na enotnem jugoslovanskem tržišču. Toda medtem ko v
Kako do premije za plemensko telico?
Da reja goveda na Dolenjskem apreduje, to razveseljivo dejstvo potrjuje večje število premiranih telic in s tem vse večje zaupanje rejcev v ta koristni pospeševalni ukrep. Lani je bilo na Dolenjskem izplačanih že 1.813 premij za telice — v zneskih po 400 din na eno. Ker je med našimi rejci veliko zanimanja, a vsi ne vedo, kako priti do premije za svoje živali, smo zaprosili Metoda Marolta, dipl. inž agronomije s Kmetijskega zavoda Ljubljana, da nam je napisal nekaj več o tem.
rejec predložiti potrdilo o poreklu telice in potrdilo, da je osemenjena ali pripuščena k licenciranemu biku.
- V času ocenjevanja mora biti telica breja 6 mesecev in več.
- Premije se izplačuje za telice lisaste in rjave pasme ter /a potomke drugega in nadaljnjih rodov povratnega križanja z rjavo ali lisasto pasmo z namenom, da se oblikuje rjava ali lisasta živina. Križ;inke s črno-belo pasmo ali naključne križanke se ne prernirajo. Telice cikaste pasme se lahko premirajo samo na lolniiijskem in Cerkljanskem ter v Bohinju.
- telica mora biji /a svojo starost primerno odrasla, obrejena tako mlada, da bo telila pred 30 mes».‘cem starosti.
Rejec premirane telice se obveže:
- da bo telico v /adnji dobi brejosti in v začetku laktacije krmil po strokovnih navodilih:
Letos teče že tretje leto, odkar je republiški živinorejski stabilizacijski sklad začel izplačevati premije za plemenske telice. Prav je, da se ponovno spomnimo določil o ocenjevanju telic za premijo.
Kdo je upravičen do premije?
Do premije so upravičeni tisti kmetje, ki imajo sklenjeno pogodbo o kooperacijski proizvodnji in prodaji mleka ter vpeljano kontrolo mlečnosti po načinu A ali po načinu B.
Za vsako telico se izplača premija samo enkrat v čistem znesku 4(X) din.
' Za kakšne telice se izplačuje premija?
- Telica mora imeti znano poreklo, to je bili hči znane matere in očeta. Oče mora biti bik za osemenjevanje ali licenciran bik iz prirodnoga pripusta. Pri premiranju mora
- da bo takoj po telitvi prijavil prvesnico za kontrolo mlečnosti;
- da bo, če bo prodal premirano telico, kupcu to povedal in o prodaji obvestili svojo kmetijsko organizacijo m pristojni zavod, ki bo poskrlx‘l, da bo prvesnica tudi v novem hlevu kontrolirana na mlečnost:
- da bo predložil veterinarsko potrdilo, če je moral telico prodati zaradi bolezni ali poškodbe.
PREMIRANJE NA DOLENJSKEM IN V BELI KRAJINI
\ lanskem letu je bilo na javnih dogonskih mestih, jj^jer pa to ni bilo mogoče zaradi objektivnih razmer, pa tudi po domovih, ocenjenih za premijo na obnu»čju zadruge Črnomelj 176. Metlike 61, Novega n.esta 322, 'Trebnjega 276. Slične 86,(iro-supljega 219, Žužemberka 73, l)o-brepolj 93. Velikih l ašč 109, Ribnice 310 m Kočevja 88. Skupno je bilo premiranih v vsi-h kmetijskih org;ini/acijah s področja Dolenjske in Bele krajine 1813 lelic ah 17,88'/ telic z ozirom na število krav v kontroli proizvodnosti. V letu 1971 je bilo premiranih 1015 ali II';. Večje število premiranih telic pomeni, da vzreja v goveiloreji napreduje in da rejci zaupajo v dolgoročnejšo perspektivo govedoreje v
Sloveniji.
S premiranjem telic si prizadevamo za zboljšanje rejske discipline, hitrejšo obnovo staleža črede, zamenjavo in izločitev slabših in starih krav z mladimi.
Premiranje telic se bo še nadaljevalo vse do vključno 1975. leta. Za-,to naj rejec, če ima telico, ki odgovarja naštetim zahtevam, nemudoma prijavi pri svoji kmetijski organizaciji ali pa direktno pri molznem kontrolorju.
Ml-TOD MAROLT
HREN PRVAK KRŠKEGA
V nedeljo seje končalo 4. odprto prvenstvo Krškega v kegljanju v disciplini 200 lučajev posamezno. Nastopili so kegljači iz Metlike, Črnomlja, Novega mesta, Brežic, Trebnjega, Sevnica in Krškega. Med 86 tekmovalci je prvo mesto osvojil Bogdan Hren iz Novega mesta, kije podrl 890 kegljev. Sledijo; Ivan Vanič (Krško) 852, Ivan Rovan (Krško) 852, Janko Popovič (Metlika) 852, Jože Mrzlak (Novo mesto) 851, Ciril Bukovec (Trebnje) 851, Jože Skinder (Krško) 847, Boris Rožič (Novo mesto) 845, Jože Lapuh (Kr.ško) 844 in Romih st. (Novo mesto) 844 podrtih kegljev. Ob izenačenosti tekmovalcev je vrstni red odločilo šele „čiščeiije.” M. P.
Sloveniji v nedogled „parlamentira-jo“ o stvarnih stroških reje, kalkulacije o stro.ških predelave za nove cene celo skušajo prikrivati pred najbolj prizadetimi — rejci in potrošniki, pa so v Srbiji sprejeli nove maloprodajne cene mesa, kot jih je obja- • vil „Privredni pregled“ 25. januarja.
Res je zvišanje cen mesa v Srbiji naletelo na ostro kritiko, vendar pa pravijo, da se ni dalo drugače poma- , gati, .saj je bil Beograd nekaj dni brez mesa. Ost kritke občanov je v t glavnem uperjena proti prevelikim razlikam med odkupnimi cenami živine in drobnoprodajnimi cenami v mesa. Pri tem je prizadet živinorejec, nič manj pa tudi potrošnik, ki to na^o zvišanje čuti v za eno tretjino vigi ceni govejega mesa vseh vrst in za več ko polovico višji ceni svini-ne.
Uradni krogi ob tem zvišanju kritizirajo nespoštovanje sprejete politike. Zvezni izvršni svet meni, da nekatere družbeno-politične skupnosti (republike in občine) urejajo razmerja cen, ki niso v skladu z dogovorjeno gospodarsko politiko za leto 1973, in pravi, da bo proti neupravičenemu zviševanju cen odločno ukrepal. Zvišanje cen mesa je ostro kritiziral tudi Marjan Rožič, sekretar sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, češ da ni v skladu niti z resolucijo o ekonomski pohtiki za letošnje leto niti v skladu z dogovori, po katerih bi na ureditev cen tudi v živinoreji morali počakati na medrepubliški dogovor, za katerega je bil določen rok do marca.
Torej kakšne cene za živino in meso? Predvsem takšne, da bo živinoreja donosna enako za proizvo: dnjo mesa, kakor za proizvodnjo mleka. V predelavi in drobni prodaji pa je t£eba poiskati vse skrite rezerve, ki jih gotovo ne manjka. Na nekatere v predlogu 10 sporazuma smo že opozorili, še več pa jih je možno najti v zapovedani, toda ni- ‘ koli spoštovani klasifikaciji mesa v mesnicah.
ŠTEFAN KUHAR
MIRNA PEC: POHVALJENO DELO DRUŠTVA
V Mirni peči je bil v nedeljo občni zbor Društva kmetov za vzajemno pomoč. Prisostvovalo mu je 126 ljudi, med njimi precej kmečkih žena, predsednik KS Mirna peč, predstavnik KZ in Veterinarske postaje Novo mesto ter drugi.
Predsednik DK Mirna peč Alojzij Jarc je v svojem poročilu povedal* da je društvo delovalo le polovico minulega leta, a je v tem času doso glo lepe rezultate. Članov je imelo bo koncu leta 202, v varstvu so im4 li člani 445 glav živine, varstvenega prispevka šo vplačali 15.573 din, za zdravljenje živine je bilo porabljenih 8.628,00 din; škodi sta bili dve v višini 2.280. Razlika 4.665 din je ostala društvu za kritje stroškov, za varnostni sklad in za po.speševanje živinoreje. Za leto 1973 je v varstvo sprejetih že prek 600 glav živine.
Vsi predstavniki organizacij in predsednik KS so pohvalili delo društva. Ob tej priložnosti so sc dogovorili tudi o tesnejšem sodelovanju med KZ Novo mesto m društvom na področju vzajemnega zavarovanja.
S. K.
Pomemben oblikovalec javnega mnenja
V soboto, 27. januarja d^.poldne, se je v hotelu Jasnica pri Kočevju srečalo po daljšem času 23 sodelavcev DOLENJSKEGA LISTA iz občin Kočevje in Ribnica. Zdaj imata obe občini poprečno vsak teden svojo celostransko prilogo v domačem glasilu SZDL; Ribnica je s tem sledila Kočevju, ki ima tak obseg že od lani. Smotrnost stalnega, malo širšega načrtnega obveščanja občanov prek pokrajinskega glasnika Socialistične zveze je zbrala dopisnike, politične in druge javne delavce na odkrit in temeljit, vsekakor pa tudi sila koristen razgovor. Znova se je potrdilo, da prispeva domače informativno politično glasilo precej k temu, da so ljudje obveščeni, organizirani in s tem tudi pripravljeni za aktivno delo.
Na posvet so prišli: iz Kočevja; predsednik ObS Miro Hegler, predsednik ObK SZDL Janez Merhar in Nace Karničnik ter inž. Miha Briški, član komiteja ObK ZKS: izmed dopisnikov in sodelavcev lista pa tovariši Andrej Arko. Peter Sobar st., Viktor Dragoš, Tranc Brus, Dušan Tošaj, Vanda Oberstar (ZMS), Jana Uran (ITAS), Vinko Rakovič ( Tck-stilana(, Jože Križ iz Kužlja in Tone Ožbolt. Iz ribniške občine so prišli
ZA BOLJŠE VARSTVO
V	Kočevju je bil 23. januarja posvet o uresničevanju programov družbenega varstva otrok za letos, ki ga je sklicala republiška skupnost otroškega varstva, udeležili pa so se «a predstavniki občinskih skupščin, lis in družbeno-političnih organizacij 17 (irosupljega, Ribnice in Kočevja. Ka/prava lui posvetu je /ajela Vse otroško varstvo; od iiomaiijk.i-nja otroških vaistvenili ustanov do >ruani/iranega varstva otrok v šolali.
/a urejanje i)troškeg.i varstva bo p nrehiu) podpisati dru/.beni dogo-\ Podpisniki bodo občinske skup-'» iiio in MS ter delovne organizaci-|i Podpisali naj bi ga do 1 niarea
I	tos, /.e do konca mana pa ea mo-t ' sprejeti občinsko skupščine.
predsednik ObS Bogo Abrahams-berg, si'kretar komiteja ObK ZKS Danilo Mohar, st.’krelar ObK SZDl. T rance (irivec in tovariši; T ranc
l.evstck, Drago Mohar, Nuša Abra-hanislH'rg, Vladimir Pezelj i/. Ortneka, Aloj/. Sever i/ Vel. Lašč in dolgoletni /vesti s*)delavec lista, Toto-gral amater I rance Modic i/. I jub-Ijane. Uredništvo smo zastopali: urednik kočevske m ribniške strani Jože Primc, Marjan Moškon in poil-pisani.
Beseda jc tekla najprej o nekaterih splošnih vprašanjih dopisništva, virih intbrmacij in stikih dopisnika z okoljem, v katerem le-ta živi. Seveda smo sv‘ dolgoletnim zvestim sodelavcem ši* posebej zahvalili /a njihovo |M)žr(vovalno in nesebično delo, saj Sl nenehno prizadevajo podajati podobo ljudi, kiajev in dogoilkt)V tako, da je list pester in zanimiv. I n sam pokhcni novinar, zadolžen /a uiejanje ubeh občinskih str.nii. nikakor ne bo zmogel vsega dela, ki ga ho /daj še več I isl brez sodelavcev pa /e tako iie more biti zanimiv Ka/en lega se je tokial v Jasnici znova pokazalo, da se piavj Dolenjska ne neh.t tam nekje ()ii (ir-isup-Ijem ah /eliinliem, toda lo je že druga plošča m ne sodi v i>kvir leg.i [Hiročila . .
Danilo Mohar je opozoril na mo-bilizatorsko vlogo tiska in njegovo usmerjenost predvsem k novim, bodočim nalogam. Dopisniki naj t^do zato tesno naslonjeni na vsakodnevno življenje krajev m ljudi, med katerimi delajo. Želi si v listu tudi več kritičnega poročanja, družbena angažiranost tednika pa naj bo prav tako uprla naprej. Miro Hegler je izrazil zadovoljstvi) nad srečanjem sodelavcev domačega časnika, ki jc za kočevsko območje zelo pomemben oblikovalec javnega mnenja. Zavzemali sc moramo, seveda vsi, da bo list vsebinsko še bogatejši, še bolj pristOfKMi slehernemu bralcu in da bo hkrati odprta knjiga za vvikega občana, ki naj prav iz domačega lista sproti zve vse, kaj nameravamo delali v prihodnje.Dolenjski list lahko veliko lx>lj kot druga sredstva obveščanja vpliva na javno mnenje. Prav zato je naš;i skupna skrb, da bo njegovo |H)slanstvo še bolj tiružbeno prizadevno, |)olitično čisto in tako koristno.
,,1 isl tudi materialno p«>dpiramo, ker lahko z vst) odgovornostjo potrdim, da je doslej upravičil svojo vlogo in obstoj," je med drugim dejal tovariš Hegler. Skupaj šc' z nekaterimi tovariši pa je hkrati pokaral primere, ko pride zaradi različnih vzrokov včasih do pt)pačenih, netočnih vesti. Premalo smo obveščeni, tullod tudi napake. 1’oselK’j se je tov. Ileg-ler zahvalil dopisnikom, ki naj prav tako pomagajo, da bo Dolenjski list |)ostai M,- večji mobilizatoi Ijiuli l>a bi bilo v časopisu tuili več vedrine, luimoija in okusne, iK)niače sproščenosti, za to se je zavzelo več tovarišev na posvetovanju ,,l isl ni samo za lelerate, človek si oh bi.i-liju domačih dogodkov m .pozn.iva nju lovif IZ l)lii>!ijili kiaiev /eh liuli sproščene besede m smeii.t , . ’ namig torej, ki ga kaže lesiio u|K)šte
vati! „Sc več o |X)deželju, o življc*-nju naših kmetov in bodočnosti mladine na vasi!“ - je bilo eno izmed nadaljnjih vodil listu.
Sodelavcem lista se je zahvalil tudi Bogo Abrahamsberg, ki je med drugim dejal, da „prevzemamo z razširitvijo prostora za občino Ribnica tudi veliko odgovornost, saj smo doslej prevečkrat puščali novinarja samega. Tako ostajajo včasih
pereče zadeve neobdelane . ..“ V ribniški občini snujejo programski svet, ki naj pomaga obliKovati vsebinsko podobo stalne komunske strani v listu. Tudi v poletnih mese* cih Sl želijo enak obseg lista, (ga bo „finančni minister" naše uprave odobril? Z njim imamo slabe izkušnje). Posebno zadovoljni so z-listom zdomci, ki jih je prav iz ribniške občine največ po svetu. Sproti jih seznanja z vsem, kar morajo vedeli o domačih krajih. Zdaj bo prav zalo ribniška občina na svoji strani objavljala tudi prosta delovna mesla, da l)odo zdomci vedeli, kje se lahko vključijo v delo doma.
Se je tekla beseda o letošnjih praznikih v obeh občinah, ni manjkalo dobrih na.svetov, kaj šc izboljšati ali razširiti v li.stu, pa o novinarju in njegovem javnem delovanju kot o tem, da bi bilo treba naklado lista v obeh občinah krepko povečati. Ni manjkalo tudi spodbudnih, čeprav kritičnih ugotovitev o prešibkem poročanju in nekaterih spodrsljajih. Naš list je ob tem „pobral" tudi preče pripomb, ki v širšem merilu lete na v;a, tudi republiška sredstva obve.ščanja in RTV. A nič zato; srečanje je bilo prav zato koristno in ga bomo ponovili šc v drugih občinah.
TONE GOŠNIK
1*0 ,,iiradiKMii posvetovanju" mi dopisniki v |)rijetneni klc|X‘tu izmenjali dosedanje i/.ktišnje, vsi pa smo M' tudi nasmejali ši.‘iiavosli lovaris;i Andreja Arka ( na sliki v srcHlini), ki ie s pravim ribni.škini Iniinorjem puskrhol /,a okrogli* in robate . . . (l'olo: I'rance Modic)
Kako ste izbrali?
L ,^OVOTEKS‘\ NOVO MESTO, košarka - moški 923 točk
2. PARTIZAN SEVNICA, rokomet - moški	452	točk
3. PARTIZAN BREŽICE, rokomet - ženske	256	točk
4. PAR TIZAN NO VO MESTO, odbojka - ženske 151 točk
5. PARTIZAN RIBNICA, rokomet - moški	150	točk
6. PARTIZAN NOVO MESTO, gimnastika - ženske 148 točk
7. ŠK KOČEVJE, šah	143	točk
"^‘8. „CELULOZAR", KRŠKO, plavanje	131	točk
9.„TRIM0“, TREBNJE, odbojka - moški	118	točk
10, AK NOVO MESTO. NOVO MESTO, atletika	110 točk
' • Tradicionalna anketa Dolenjskega lista, s katero smo izbirali najboljšo športno ekipo na Dolenjskem, se je končala s prepričljivo zmago košarkaijev Novoteksa, »J so jim bralci Dolenjskega lista namenili kar 923 točk, mnogo več kot drugouvrščenim rokometašem iz Sevnice. To je gotovo dokaz priljubljenosti košarice na Dolenjskem, k čemur je seveda veliko pripomogla tudi popularnost s televizij^imi prenosi tekem zvezne lige, visoka raven košarice v Jugoslaviji in pa uspehi novomeških košarkaijev, ki so v dveh letih pr^očiO dve ligi in se zdaj utaborili med najboljšimi slovenskimi ekipami.
Sevniški rokometaši in brežiške rokometašice, ekipi, ki igrata v drugi zvezni ligi, sta se uvrstili na drugo oziroma tretje mesto. Po osvojeni zlati olimpijski medalji se tudi za ta šport navdušuje vse več mladih, kar je gotovo izredno dobrodošlo za rokometne delavce. Če bodo znali izkoristiti sijaj te medalje, si bodo lahko zagotovili neizčrpen vir mladine.
Novomeške odbojkarice, ki so pred nekaj leti začele iz nič na stari tradiciji odbojke v Novem mestu, so zdaj že tako napredovale, da resno trkajo na vrata druge zvezne odbojkarske lige, ki jo nameravajo prav letos * ustanoviti. Njihovo četrto mesto v anketi je sicer za nekatere presenečenje, v resnici pa najbrž znak, da si gledalci želijo \zanimive odbojke in oživljanja
starih uspehov tega športa na Dolenjskem. Ob tem je le škoda, da so se razšle odbojkarice v Brestanici, ki so vrsto let uspešno tekmovale v slovenski ligi.
Ribniški rokometaši so stari znanci slovenske lige, trd oreh za vse nasprotnike tako na domačem kot tudi na tujem igrišču. Navadno jih od najvišjih uvrstitev loči le nekaj točk, izgubljenih v neposrednih dvobojih ali v trenutkih slabosti.
Novomeška gimnastična vrsta, ki jo vodi reprezentantka in prvakinja Maja Dokl, se prav tako močno uveljavlja na domačih tekmovanjih, njene najboljše predstavnice pa posegajo celo po prvih mestih v jugoslovanski pionirski in mladinski ženski gimnastiki. Če bi imelo Novo mesto več tenerjev, dekleta pa več možnosti za vadbo, bi bili njihovi uspehi še večji.
Šahisti iz Kočevja že več let dokazujejo in z igrami potrjujejo, da so najboljši na Dolenjskem in tudi med najboljšimi v Sloveniji. Izenačena ekipa, borben duh in zagnanost, s kakršno se kočevski šahovski delavci zaletujejo v ledino, <?o dokaz, da uspehi niso le naključni in da lahko pričakujemo še nov dvig kočevskega šaha.
Krški plavalci, ki so po letih uspehov v plavanju in vaterpolu praktično razpustili vaterpolo ekipo in povsem pomladili plavalno mohvo, spet dokazujejo, kako se da z vestnim delom in kljub slabim možnostim za zim-
sko delo vzgajati mladino v zdrave športnSce in uspešne tekmovalce. Lani so nastopali skoraj izključno s pionirji in dosegli več lepih uvrstitev.
Trebanjski odbojkarji so
nosti za rešitev. Razen tega je v Trebnjem veliko ljubiteljev odbojke in tudi precej mladine, ki se zanima za ta šport.
Novomeški atleti sicer na „Kriteriju slovenskih mest“ v
SIcoraj je uganil
Ciril Mehle,	20-letni
uslužbenec Krke	v Novem
mestu, je bil	najbližji
1.000	dinarjem, ki smo jih namenili tistemu, ki bo pravilno napovedal razvrstitev petih najboljših	športnih
CIRIL MEHLE
ekip Dolenjske. Zgrešil je samo za las: prve štiri ekipe je napovedal pravilno, na peto mesto pa je postavil žensko gimnastično vrsto Novega mesta, ki je bila v anketi šesta, pičli dve točki za peto Ribnico!
„Košarko sem včasih igral v šoli, s športom se zdaj
ukvarjam le še rekreacijsko,'* pravi Gril Mehle.
- Kako, da ste se odločili za tak vrstni red?
,Menim, da je taka trenutna razporeditev sil v dolenjskem športu, da je to zdajšnja veljava posameznih ekip. “
- Ce že niste več aktivni športnik, pa vsaj spremljate dogajanja kot gledalec?
„ Vsekakor. Na Loki sem,' kadar so košarkarske tekme; zaidem tudi na rokomet in nogomet. Prav tako ne zamudim skokov v Planici, dostikrat grem gledat nogometaše Olimpije, kadar igrajo v Ljubljani. “
- Zanimivo bi bilo zvedeti za mnenje gledalcev o novomeškem športu danes.
„Zdaj je košarka zanesljivo najmočnejša. Napreduje tudi rokomet, zadnje čase pa se dviga še odbojka, ki je bila doslej v hudi krizi. “
-Je Novo mesto lahko zadovoljno s tem, kar ima danes v športu, ali menite, da bi bilo potrebno več vlagati v razvoj?
,Mislim, da bi kazalo vlagati več denarja. Novo mesto res potrebuje ekipo, ki bi sbdelovala v zvezni konkurenci ... “
edini predstavniki kvalitetnega športa v svoji občini in zadnja leta večni tekmeci- novomeške ekipe v slovenski ligi. Tako eni kot drugi so sicer po končani lanski sezoni v spodnji polovici slovenske konkurence, vendar imajo Trebanjci tudi dosti mož-
NAGRADE - MARCA
Ekipam, ki so nabrale nmveč točk v anketi Dolenjskega usta, bomo nagrade podelili na tradicionalni športno — zabavni prireditvi sredi marca. Prireditev bo bržkone v Kočevju, razen najboljših dolenjskih ekip pa bomo .po običaju pokazali gfe-
Rokometaši iz Sevnice so se lani uvrstili v drugo zvezno rokometno ligo. Na sliki: moštvo Sevnice s svojim vodstvom
najboljše dce športnike, razen za zabavo pa bomo na prireditvi poskrbeli še za krajšo nagradno igro za gledalce.
Novem mestu niso dosegli želenih uvrstitev, ostajajo pa kljub temu najmočnejši atletski kolektiv na Dolenjskem. V svojih vrstah imajo nekaj tekmovalcev, ki sodijo med najboljše v Sloveniji.
Več kot 50 točk so v anketi Dolenjskega lista za najboljšo športno ekipo na Dolenjskem zbrali (po abecednem redu) še: AMD Novo mesto, avtomobilizem; Beti-Metlika, košarka moški; Brežice, rokomet moški; Elan, Novo mesto, nogomet; Novo mesto, odbojka moški; Novo mesto, šah; „Rog“, Novo mesto, smučanje in dirkači speedwaya iz Krškega.
Razen teh 18 športnih kolektivov so bralci Dolenjskega lista podelili svoje glasove še nekaj desetim ekipam Dolenjske.
Potrditi zaupanje
Košarkaiji Novofeksa iz Novega mesta so lani igrali v slovenski ligi. Čeprav so jih mnogi, ker so bili košarkaiji novinci, proglašali za kandidate za izp^ iz lige, so se uvrstili na sedmo mestp, presenetili z dobrimi igrami in se pokazali v lepi luči tudi na tujih igriščih.
Trener ekipe Andrej Petrič sodi: „Vsekakor smo veseli priznanja ^edalcev in bralcev Dolenjdcega lista. To dokazuje, da je za košarilco resnično zanimanje. Potrudili se bomo, da bon o z dobrimi igrami v tej sezoni upravičili ocene bralcev.“
—	Kakšne so možnosti novomeške ekipe?
„V hudi konkurenci smo se lani prav dobro odrezali. Ne gre pozabiti, da sta se tako Ilirija kot Celje uvrstila v drugo zvezno ligo, kjer je Ili-
rija celo na tretjem mestu. Spomnite se: z Ilirijo smo doma izgubili za en sam koš! Zadnja leta smo kar po vrsti napredovali v vi^‘o konkurenco. Zdaj se mora ekipa prekaliti, da bo sposobna še za večje uspehe.“
—	LŠdiko Novo mesto dobi košarkarskega predstavnika v drugi zvezni Ugi?
„Lahko, če bo mesto voljno tudi kaj žrtvovati. Ža množičnost bomo znali sami poskrbeti. Tu nimamo^težav, saj si koši na Loki sploh ne morejo oddahniti. Toda za večje uspehe bo potreben' polteni trener, dovolj de-naija za vadbo in tekmovanja, zagotovitev prostora za zimsko vadbo. Današnji šport zahteva veliko teninga mi pa imamo telovadnico na razpolago le dvakrat na teden in še v soboto dopoldne, če ni v njej kaj drugega. Za splošen napredek košarice pa je kajpak tuddi nujno, da se ta šport kar najhitreje preseli v dvorane.“
kultura
in
izobra-
ževanje
Na čast Slavčku
Letos poteka 20 let, odkar so na Veliki Dolini na pobudo ravnatelja osnovne šole Franca Smerdela ustanovili prosvetno društvo Slavček. Kmalu po ustanovitvi so zaživele dramska,. pevska in instrumentalna sekcija. Igralci so uprizorili Finžgar-jevega „Divjega lovca“.
Začetek je bU težak, saj niti primernih prostorov niso imeli. Dvorano so dobili v šolski kleti, ki so jo morali znatno povečati in urediti. V njej so bile kulturne prireditve do leta 1964. Takrat je kraj dobil prosvetni dom in vam se je z dejavnostjo preselil tudi Slavček. Postavili so oder, naredili kulise, namestili zavese, nabavili reflektorje, dogradili garderobo, na strop pa „obesUi“ ladijski pod.
Dramska sekcija je kot najbolj delavna v društvu v 20. letih pripravila 23 del. Med najuspešnejše predstave štejejo: uprizoritev „Miklove Zale“, „Revčka Andrejčka", „Scapinovih zvijač" in ,J)iv]ega lovca.“ Na domačih prireditvi in gostovanjih je sodeloval pev^i zbor, ki ga je vodil jože Sumlaj, sedanji društveni predsednik.
Jubilej bodo na Veliki Dolini počastili z več prireditvami februarja in marca. Začeli bodo stari va^ godci iz brežiške občine, ki se bodo predstavili na samostojnem večeru, ^tem bosta imela koncert narodnozabavni ansambel Dobovških pet in moški pevski zbor DPD bratov Milavcev iz Brežic. Marca bo domača uprizoritev „Divjega lovca“, nato pa se bodo zvrstila gostovanja dramsl^ skupin iz spodnjeposavskih občin.
Na Veliki Dolini se Slavčkovega jubileja veselijo; ponosni so, da se je domače društvo tako razmahnilo in v težkih okoliščinah doseglo velike uspehe.
V. P.
PUNTARJI NA GRADU
Na Ljubljanskem gradu bo stal spomenik puntarjem, ki ga bo izdelal kipar Stojan Batič. Tako je nedavno odločil delovni sekretariat odbora za proslavo 5004etnice kmečkih vstaj in 400-letnice sloven-sko-hrvaškega punta. Hkrati z Batičem je predložil svoj osnutek za spomenik tudi kipar Drago Tršar, vendar so ugotovili, da bi bila njegovo izvedba predraga.
Še dobro, da je tako
„Tako malo smo se videli, pa toliko ste snemali,“ so po predstavi ,4*osebne šole“ v novomeškem kinu Krka avtoijem tega kratkega filma med njihovim obiskom v šmihelski posebni šoli povedali učenci. Po predstavi jih je sprejela tudi ravnateljica Slavka Ke^ovič. Na sliki so — od leve: direktor filma Peter Zobec, Slavka Keglovič, montažerka Marija Pirkmajer ter scenarist in režiser Filip Robar.. (Foto: I. Zoran)
Razgledan delavec več naredi
Minulo leto je bilo najuspešnejše za Ljudsko knjižnico Kočevje v zadnjem desetletju. UNESCO ga je proglasil za mednarodno leto knjige, zato smo se še posebno potrudili, da bi knjigo čimbolj približali bralcu. Ob prevedu statistike smo bili celo sami prijetno presenečeni. Bralci so si izposodili predlanskim na dom 23.940, lani pa kar 42.314 knjig. V čitalnicah smo zabeležili porast od 9.411 na 18.082. Ta izredni uspeh je posledica brezplačne izposoje v mladinskem oddelku in sodelovanja s podjetji. Lani smo zaprosili 32 sindikalnih podružnic, naj bi omogočile članom svojega kolektiva brezplačno izposojo s tem, da bi knjižnici nakazne vsaj 100 din dotacije (razliko med to dotacijo in dejanskimi stroški je krila knjižnica iz lastnih virov).
Za letos pa smo prosili sindikalne podružnice, naj bi krile stroške dejanske izposoje svojih kolektivov. Imamo namreč točen pregled bralcev in prebranih knjig po podjetjih. Račun bomo izdali 2-krat na leto. Glede na izkušnje iz lanskega leta predvidevamo, da bo to veljalo posamezno sindikalno podružnico od 100 do 950 din na leto, odvisno pač od števila bralcev posameznih sindikalnih podružnic. Lani se je vabilom odzvio 7 sindikalnih podružnic (LIK, MELAMIN, TRIKON, ZIDAR, ZKGP direkcija, ZKGP Cviš-
„STOL V PETIH TISOCLET-JIH“ — Kulturnozgodovinsko razstavo s tem naslovom so odprli ob koncu prejšnjega tedna v Arkadah, razstavišču Narodnega muzeja v Ljubljani. Obsega 92 stolov, razvrščeni po slogovnih skupinah. Izbor so naredili po pregledu 350 stolov, ki jih hranijo slovenski muzeji, gra-
Nagrade »i«i«
Revija ,M“ je pred kratkim že tretjič podelila „Zlato ptico'' - nagrade sedmim mlajšim slovenskim ustvarjalcem za dosežke na najrazličnejših umetniških področjih
Nataša Kastelic, ki se v zadnjem času pogosto oglaša s svojimi prispevki v osrednjih slovenskih revijah, je prejela nagrado za pesniški prvenec „Samo za včasih‘\ Florian Lipusch, koroški pisatelj, ki smo ga lani poslušali na literarnem večeru v Kostanjevici, nekaj pesmi pa so mu tudi že objavili Dolenjski razgledi, je dobil „Zlato ptico'* za prozno delo „Zmote dijaka Tjaža".
S področja likovne ustvarjalnosti in izraznosti so bili nagrajeni: Dragica Čadež za plastike, Zmago jeraj, ki se je pred več kot desetimi leti z nekaj deli predstavil tudi v Novem mestu na skupinski razstavi v avli Študijske knjižnice Mirana Jarca, za slikarstvo, Gorazd Šefran pa za grafiko, Lana Stranič je bila nagrajena za balet. Tone Stojko pa za umetniško fotografijo.
lerji in Služba družbenega knjigovodstva Kočevje). Za letos so dodej pristali na plačilo TRIKON, SKD in MELAMIN, želimo pa, da bi se jim pridružili še drugi kolektivi, saj bo bolj izobražen in kulturen delavec več naredil, hkrati pa bo znal bolj varovati družbeno premoženje.
V preteklem letu smo organizirali potujočo knjižnico v Mozlju, Fari, Osilnici, Podpreski in Travi. Vaščani ne plačujejo izposojnine. Lani so prebrali 1050 knjig. Potujočo knjižnico bi radi organizirali še v Strugah in Predgradu, vendar v teh krajih ne moremo dobiti knjižničarjev amaterjev. ■
V jesensko-zimski sezoni imamo za učence prvih razredov osnovne šole ure pravljic z diapozitivi, ki so zelo dobro obiskane. Primerne bi bile tudi za predšolske otroke od 5 do
7	let. Vendar zanje nismo našli dobrega načina obveščanja.
dovi, cerkve in zasebniki. Za obiskovalce je ta prireditev nedvomno zanimiva, saj lahko na enem mestu vidijo ponazorjen razvoj stolov od začetka 16. stoletja do primerkov sodobno oblikovanega sedežnega pohištva v Sloveniji. Razstavo bogatijo foto povečave vladarskih prestolov v starem Egiptu, stolov iz ilirskega kulturnega kroga na vaški situU, nadalje slikovni prikazi stolov v stari Grčiji in Rimu itd.
REŽISERSKI TECaJ V BREŽICAH - 3. in 4. februarja bo v Brežicah seminar za režiserje odraslih in šolskih dramskih skupin. Priredil ga bo posavski odbor Združenja gleda-liškUi skupin Slovenije. Predsedstvo le-tega je imelo 22. januarja sejo, na kateri so sprejeli obširnejši delovni načrt.
V	KRSKEM spet KAJUHOVE ZNAČKE - Okoli 120 učencev osnovne šole Jurij Dalmatin v Krškem marljivo prebira leposlovna dela mladinskih in drugih slovenskih ter tujih pisateljev. Z večjo vnemo bero tudi zato, da bi dobili Kajuhovo bralno značko, ki jo bodo v tej šoli podelili na zaključni slovesnosti 22. februarja. Tudi letos bodo na konec bralne akcije povabili na srečanje znane ustvarjalce slovenske umetni-
KMALli PROGRAM ZA REVIJO — V Brežicah so se dogovorili, da bo področna revija amaterskih dramskih skupin iz Posavja od 10. do 19. aprila. Več društev sc na to srečanje pripravlja že dalj časa. Predvidevajo, da ^ na prireditvi na stopilo 6 do 8 najboljših skupin. Želijo, da bi se pridružile tudi skupine iz širšega dolenjskega območja. V okviru področnega odbora pri Združenju gledališčih skupin Slovenije s sedežem v Brežicah so že imenovali člane žirije, ki bo ocenjevala nasto-^ skupin. Natančnejši načrt za srečanje lx>do izdelali na prvi priliodnji seji posavskega področnega odbora.
TUJI JEZIKI V NOVEM MESTU
-	Novomeški zavod za izobraževanje bo tudi v letnem semestru priredil tcčajp tujih jezikov, in sicer iz angleščine, francoščine, italijanščine in nemščine. Tečaji so po avdiovizualni metodi, v več stopnjah in trajajo ob dvakratnem tedenskem pouku Štiri mcsece. Prijaviti sc je treoa do 15. februarja s prijavnicami, ki se dobijo pri zavodu.
Film s tem naslovom, posnet lani v šmihelski posebni šoli, so prejšnji teden zavrteli v novomeškem kinu Krka za ožji krog po'vabljencev: učitelje in učence te ^ustanove in še nekatere druge. Čeprav je čutiti znaten poseg s škarjami — „Posebno šolo“ so morali skladno z merili o kratkem filmu skrajšati - je njegova poanta vseeno razvidna: i’užba sicer skrbi za izobraževanje otrok, ki zaradi prepočasnega razvoja ne morejo v redno osnovno šolo, dovoljuje pa, da je to izobraževanje glede na grnot' ne in druge razmere še precej zadaj.
Avtor filma Novomeščan Filip Robar - Dorin, asistent za filmsko režijo na ljubljanski
»Posebna šola«
AGRFT, je imel s „Posebno šolo “ osnovni namen soočiti gledalca z usodami, ki jih obravnava, tak pristop pa je daleč od spogledljivega sočustvovanja. Kljub temu gledalec ni neprizadet, saj sc mu hočeš nočeš nakopiči kup vprašanj in postane v določenem smislu soodgovoren za sleherno usodo, ki jih od blizu in daleč kaže filmska kamera.
Film je torej pretresljiv, podzavestno mobilizira človeka, da je pripravljen odmeriti nekaj svojih moči za učinkovitejše reševanje te problematike. Je tudi propaganden v tem smislu, da odločitve za pomoč pospeši. Prav iz tega razloga bi ga moralo videti čimveč ljudi, ne pa da bi doživel enako usodo kot mnogi kratki filmi pred njim in bil že sam po sebi — kot je nedavno nekdo zapisal - avtorjev poraz.
J. JUST
Ža odrasle smo organizirali „Večer Cankarjeve besede“. Ob novem letu pa smo s strokovno pomočjo pionirske knjižnice iz Ljubljane pripravili razstavo knjig „ftav-ljica“. Žal si jo je ogledalo le okrog 250 ljudi.
Strokovno smo obdelali 1.778 novih knjig (skoraj 200 nad planiranim nakupom) in izločili 145 uničenih oz. izgubljenih knjig. Temeljna knjižna zaloga se je dvignila na 16.549 knjig oz. letnikov revij. Število bralcev se je v primerjavi z letom 1971 povečalo za 200, obiskovalcev pa je bilo 9.800 več. Lani smo kupili 3,2-krat toliko knjig kot v letu 1970, na dom pa smo izposodili 20.482 knjig več.
EMA STRUMBELJ
TEŽAVE S SMETANO
Glasilo novinarskega krožka žu-žemberške osnovne šole „Z bregov Krke“ je v zadnji številki oziroma prvi v tem šolskem letu priobčilo tudi takole šalo učenke 7. c Marinke Kumar:
Pri glasbenem pouku vpraša učiteljica Tinčeta; „Poglejmo, kaj si si zapomnil o češkem skladatelju Bedrichu Smetani!“
Tinček se je znašel: „Bedrich Smetana je menda že od otroških dni rad pobiral smetano z mleka ...“
Šmarješki učenci so odšli na zimske počitnice s 75-od-stotnim polletnim uspehom. Spričevala so si podobna že nekaj let, bistvenega napredka ni. Res pa je, da na koncu šolskega leta izdela znatno več otrok kot ob polletju.
Franc Zaman, ki je prišel v Šmarjeto ravnateljevat pred to zimo, ob tem podatku ni črnogled. „Še dobro, da je tako. Lahko bi bilo slab še. “
Zakaj?
„ Vpisanih imamo okoli 400 učencev, od tega se jih 40 odstotkov vozi: s šolskim avtobusom 90, z rednimi avtobusi okoli 70. Iz Zbur in ■ Malih Poljan pripešačijo po 7 km, iz Dola in Čelevca po 5, iz Žalovč po 4 km. To je napor. “
Bo kdaj bolje?
,JVa izvršni odbor TIS smo poslali vlogo za šolski kombi. Tako ne gre več naprej. Ker nimamo svojega vozila, smo pri marsičem prikrajšani. Kombi bi potrebovali za prevoz prehrane, športne tekme, obiske kulturnih prireditev. Na novomeško predstavo „Tugome-ra'‘ bomo lahko poslali le 25 učencev, ki se bodo pridružili otoškim osnovnošolcem. “
Izvenšolske dejavnosti najbrž ni na pretek?
„Imamo vrsto krožkov, dva pevska zbora, jolsko športno društvo s petimi sekcijami, v drugem polletju pa bomo uvedli še prometno vzgojo in strelski krožek."
Koliko učiteljev pomaga?
„Vsi, čeprav ob mnogih težavah. Od 20 učiteljev se jih 7 vozi, trije celo iz Novega mesta. V izvenšolski dejavnosti sodelujejo kljub temu, da nekateri ^e študirajo ali pa se pripravljajo na strokovne izpite. “
Je kadrovska zasedba zadovoljiva?
„Šibka je: od 20 učiteljev imajo le 4 višjo izobrazbo, 5 jih študira izredno na pedagoški akademiji v Ljubljani.
Strokovnega izpita nima še 6 mlajših kolegov. Trije ga bodo opravili v tem šolskem letu."
Ali bodo ob taki zasedbi kos družbenim zahtevam po marksistični vzgoji?
„Med učitelji je 9 članov ZK. Tri mlajše kolege smo v partijsko organizacijo spreje-
li	pred kratkim. Predvidevali smo vrsto najrazličnejših predavanj z družbeno-poli-tičnega področja: za komuniste bodo obvezna, pritegnili pa bohio tudi druge. Učitelji že do zdaj niso bili izolirani: tisti, ki stanujejo v Šmarjeti, so delali v drugih organizacijah. Tega pa je bilo premalo.
iCf
Franc Zaman: ZK v šoli
večja >ioga
Imajo v šoli svojo osnovno organizacijo?
„Učitelji smo vključeni v osnovno organizacijo za Šmarjeto. V šoli pa bomo že februarja osnovali aktiv učiteljev komunista^. Mislim, da nam je ta potreben, saj bomo imeli kaj obravnavati. Aktiv bo tudi pobudnik in usmerjevalec vseh akcij za reševanje šolske problematike: kadrovske, stanovanjske itd.''
Marksistična vzgoja, vzgojno-izobraževalni proces v sedanjem času, odnos do religije - to so pomembna vprašanja, ki jih bodo obravnavali v aktivu. „Prizadeval si bom, da bo to uresničeno, " pravi Zaman.
L ZORAN
■	M
\d
m
m
m
8
■
■
■
!
Za idejnost: vrata nastežaj
Šolska vrata so se za nekaj dni zaprla: učenci in učitelji so odšli na zimske počitnice. Ravnatelji treh osnovnih šol so odgovorili na skupno vprašanje:
S kakšnimi ugotovitvami končujete prvo polletje?
SLAVKO SMERDEL, Osnovna šola Jurij Dalmatin v Krškem: „Uspeh ni slabši od lanskega. Navadno izdela ob polletju okoli 80 odstotkov učencev. Kadrovskih težav ne poznamo: vsa delovna mesta zasedajo učitelji, ki imajo predpisano izobrazbo. Večjo skrb posvečamo idejnovzgojnemu delu. Titovo pismo smo dobro proučili. O nalogah iz pisma smo govorili na šolskih konferencah.
Izvenšolska dejavnost je lepo razvita, saj imamo kar 18 krožkov. Vključujemo se v vrsto akcij. Tako bo letos 500 učencev naše šole odšlo na puntarsko Gubčevo pot od Stubice do Planine. Udeleženci bodo dobili Gubčevo značko.“
MILENA BOROVAC, osnovna šola v Ribnici: „Pričakujemo 85 do 90-odstotni uspeh. Uspeh je zadovoljiv v vseh razredih; k temu pomaga nedvomno dopolnilni pouk. Učitelji si prizadevajo, da bi bilo njihovo pedagoško delo poglobljeno. Kar zadeva kadrovsko vprašanje, smo imeli srečo: dva sta letos že diplomirala (za glasbeni in telesnovzgojni pouk, študirajo
„PISMO" ZA IZSELJENCE
Tako bi lahko rekli publikaciji Slovenski koledar 1973, ki ga je za Slovence po svetu — stalne in začasne izseljence — izdala Slovenska izseljenska matica v Ljubljani in ga pred kratkim poslala na knjižni trg. nričujoči koledar hkrati zaključuje dvajseto leto izhajanja. Knjiga Je zajetna, saj je v njej objavljenih skoraj 80 krajših in daljših prispevkov z vseli področij javnega in družbenopolitičnega življenja v stari domovini. Je bogato pismo domovine svojim sinovom in hčeram, ki jih je iz tega ali onega razloga za daljši ali krajši čas na.se privezala tujina. V koledarju je lepo predstavljeno tudi naše območje: Dolenjska, Bela krajina in Spodnje Posavje.
RAZPIS TOMŠIČEVIH IN PETKOVIH NAGRAD
Letos maja, na dan smrti narodnega heroja, politika, publicista in novinarja Toneta Tomšiča, bo Društvo novinarjev Slovenije podelilo Tomšičeve nagrade, nagrade sklada Toneta Tomšiča in Petkove nagrade, za tista dela svojih poklicno organiziranih članov, ki še posebej prispevajo na družbenem, gospodarskem, političnem in kulturnem področju k hitrejšemu razvoju naše socialistične skupnosti in našega samoupravnega sistema.
Za Tomšičeve nagrade lahko konkurirajo prispevki, ki pomenijo pomembne dosežke v slovenskem časnikarstvu in dosežki pri urejanju časnikov in radijskih ter televizijskih oddaj.
Za Petkove nagrade pridejo v poštev najboljši dosežki na področju publicistične fotografije.
Predloge za nagrade lahko pošljejo člani, aktivi in sekcije DNS, kakor tudi uredništva, vsebovati pa morajo — če gra za urejanje lista ali oddaje — tudi utemeljitev, zakaj se to urejanje predlaga za nagrado.
Obdobje, za katerega se podeljujejo Tomšičeve nagrade, je čas med zadnjim in novim razpisom, to je 15. januarja 1972 do 15. januarja 1973, za Petkove nagrade pa od 1. januarja 1968 do 15. januarja 1973.
Rok za oddajo predlogov je 15. februar 1973. Po tem datumu komisija ne bo sprejemala niti predlogov niti dokaznega gradiva.
UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA NOVINARJEV SLOVENIJE
Še trije. Manjka nam učiteljev za tehnični pouk, telesno vzgojo, kemijo, matematiko, fiziko. ' Tudi s številom učiteljev za razredni pouk ne moremo biti zadovoljni. Žal nimamo še podaljšanega bivanja učencev. Za začetek je tako bivanje predvideno za dva oddelka. Upamo, da bomo to uredili v novem šolskem letu. Idejno-vzgojno delo smo krepko zastavili že pred Titovim pismom. Dalj časa prirejamo predavanja, organizirali pa smo tudi aktiv učiteljev komunistov."	‘
ANDREJ PETEK, osnovna šola Mirana Jarca v Črnomlju: „V osnovni šoli je izdelalo 85 odstotkov, v posebni šoli, ki je pri nas, pa 91 odstotkov. Uspeh v osnovni šoli je nekolikanj slabši, ker 330 učencev, ki se vozijo, ne more k dopolnilnemu pouku. S kadrovskim vprašanjem smo le na pol zadovoljni.
V	osnovi šoli je le 9 učiteljev kvalificiranih, prav toliko je nekvalificiranih, vendar so nekateri pred diplomo. Težave imamo s podaljšanim bivanjem, saj imamo v njem le tri učitelje namesto osmih. Precej hud je stanovanjski problem, saj potrebujemo za osnovno in posebno šolo ter vrtec še najmanj šest družinskih in pet samskih stanovanj. Izvenšolsko delo učiteljev in učencev se kaže zlasti v krožkih, ki jih imamo pri nas v«.liko. Naj omenim, da smo za tako razvejenost dobili diplomo. Izboljšujemo tudi idejno-vzgojno delo, o čemer nas je Se posebej podučilo Titovo pismo, ki smo ga skrbno preštudirali."
I. ZORAN
i'!
Pokal košarkarjem Novoteksa
4. zimsko košarkarsko prvenstvo Dolenjske, ki sta ga v telovadnici osnovne šole v Bršlinu pripravila športno uredništvo Dolenjskega lista in občinska zveza za telesno kulturo iz Novega mesta, je končano. Pokal Dolenjskega lista je zanesljivo in zasluženo osvojila najboljša dvanajsterica — KK Novoteks, ki je v finalu prepričljivo odpravila Metličane.
Takoj po žrebanju je bilo jasno, da se bosta v finalu pomerila lanskoletni zmagovalec KK Beti in KK Novoteks. Žreb je bil obema slovenskima ligašema ugoden in v prvi tekmi so Novomeščani odpravili drugoliga-'i ša iz Kočevja, igralci Beti pa novomeške gimnazijce.
KK KOČEVJE ; KK NOVOTEKS 48:84 (17:49)
Kočevje: Papež 19, Štemborger I, Gergar, Dejak, Papež 1, Grgorič, Šterk, Smola 8, Dekleva 2,Oberstar 3, Ocepek 14. Trener: Arko.
Novoteks: Splichal 12, Sobar 4, Bencik 3, Žare Kovačevič 12,Počr-vina 5, Slavko Kovačevič 10, Ivančič 5, Šepetavec, Munih 8, Piletič 11, Papič in Kopač 14. Trener; A. Petrič.
Oslabljeni igralci Kočevja se niso mogli upirati razpoloženim Novo-meščanom. V drugem polčasu so zaigrali vsi Novoteksovi igralci, zato razlika v koših ni bila še večja.
Medek 6, Arbutina 4, Popovič 2. Trener: Pšeničnik.
Gimnazija; Colarič 6, Gorjup, Se-ničar 9, Špiler 10, Dobnikar 2, Ze-pan, Poredoš 2, Jevšek 4, Kralj 6, Sali. Trener; Pilbtič.
Tako kot v prvi tekmi smo tudi tu gledali „trening“ tekmo. Gimnazijce je onemogočil predvsem Dau-tovič, ki je z visokimi skoki gospodaril pod obema košema.
Dolenjski zimski košarkarski ,,festival“, kot so p^enstvo dolenjskih ekip označili nekateri, se je končal s prepričljivo zmago KK Novoteks iz Novega mesta. Na sliki: Munih in najboljši igralec turnirja Slavko Kovačevič (9) sta v tekmi z metliško Beti pod obema košema pobrala lepo število žog.(Foto: J. Pezelj)
GIMNAZIJA : KK BETI 39:79 (21:44,
Beti: T. Vergot 4, Kosovac 9, Dautovič 12, Orlič, Vergot 6, Pre-valšek 4, Lalič 15, Milek 7, Rožič 8,
Rokometaši Sevnice zdaj drugi
V nedeljo se je začelo zimsko prvenstvo Slovenije v rokometu v moški skupini A-3, v kateri nastopajo tudi rokometaši Sevnice, člani druge zvezne rokometne lige. Po dveh kolih presenetljivo vodijo rokometaši Kamnika, ki imajo t^o kot drugouvrščeni Sev-ničani dve zmagi.
Na tem zimskem prvenstvu so igrali tudi rokometaši Brežic, ki so v skupini A-1 odirali šest tekem.
Zmagali so trikrat in so obstali na 4. mestu. Pred njimi so vrste Slovana z 12 točkami, Radeč s 7 točkami in Mokerca s 6 točkami. Pri Brežicah je igral najboljše veteran Šetinc.
PIRAN : SEVNICA 10:18 (2:8)
SEVNICA: Sirk, Možic, Papež 3, Simončič, Andronja, Kuričič 3, Bizjak 1, Stojs 3, Koprivnik, Kinc, Sile 2, Trbovc 5 in Logar.
S hitro igro so Sevničani zanesljivo odpravili neizkušene Piranove rokometaše.
SEVNICA: ŠOŠTANJ 20: 18 /12:9/
SEVNICA: Sirk, Možic, Papež 2, Andronja, Kurišič 3, Bizjak, Stojs 2, Koprivnik 2, Krnc, Šilc 8, Trbovc 3 in Logar.
V	najpomembnejši tekmi so Sevničani s tesnim rezultatom premaga-
li	vodilno ekipo v SRL Šoštanj. Tekma je bila ves čas izenačena, Doznala pa se je tudi odsotnost
Švažiča, ki ga trener ni pustil igrati. Pohvalimo lahko Andranjo, Krnca in Logarja.
E.	RAUTER
NA MIRNO!
Društvo TVD Partizan na Mirni pripravlja za nedeljo, 4. februarja, meddruštveno tekmovanje v skokih na 40-metrski skakalnici. Tekmovanje se bo pričelo ob 14.30, nastopilo pa bo tudi nekaj- tekmovalcev iz Hrvaške. Pokrovitelj tekmovanja je mirenska Dana.
Za ligo
Kaj menijo košarkajji iz tren dolenjskiii ,,središč“ o zimskih košarkarskih prvenstvih in dolenjski košarki;
DAVOR GRGORIC, KK Kočevje: „Najboljšo košarko igrajo prav gotovo v Novem mestu, takoj nato pa v Metliki. Mislim, da „naša“ košarka hitro napreduje, pogrešam pa ligo, v kateri bi se še ostala moštva lahko kalila. ‘ TONE VERGOT, KK Beti, Metlika: „V Metliki imamo mladinsko ekipo, ki bo igrala v republiški ligi. Mislim, da bi morali za Dolenjsko ustanoviti poletno ligo, saj imamo že veliko igrišč,' na katerih se igra le ,sezonska‘
TOMO GORJUP, KK Gimnazija Novo mesto; „Dolenjska košarka je iz leta v leto kvalitetnejša. Škoda, ker se ekipe zberejo le na zimskih prvenstvih. Prav gotovo se igra najboljša košarka v našem mestu, razveseljivo pa je to, ker jo igrajo domači fantje.* SLAVKO KOVACEVIC, KK Novoteks: „Za našo ekipo je zimska liga dober trening. Dobro bi bilo, ko bi organizirali pri občinski zvezi za telesno kulturo redno Dolenjsko košarkarsko ligo, saj imamo vchko ekip, ki se „prebudijo** šele nekaj' tednov pred zimskim turnirjem.**
»Šahovski muzikal«
Množičnost, potem šele...
Osnovna dejavnost delovnega programa občinske zveze za telesno kulturo in politike telesnokulturne dejavnosti občine Novo mesto je bila sprejeta na drugi seji izvršnega odbora zveze za telesno kulturo. Tu so poudarilii: „Prednost bomo dajali tistim o^anizacijam, ki svojo skrb posvečajo podmladku. To so SSD; TVD Partizan in klubi, ki imajo pionirske šole. Naša naloga je, da usposobimo čimveč športnih površin in vključimo čimveč otrok v redno vadbo. S tem pa ni rečeno, da bomo zanemarili razvoj posameznih panog, obenem pa ne dovolili materialnih diferenciacij med društvi in klubi.“
V	zadnjih dnevih sc dosti piše in govori, da bo morala naša telesna kultura dobiti društveni položaj, ki ji pripada, v zvezi s tem pa jasno, tudi nov način financiranja. Tudi vsebina dela naših osnovnih organizacij naj bi se spremenila. Tekmovalni šport naj ne bi bil več v prvem planu, temveč množičnost.
Pri teh novih smernicah moramo paziti, da ne bomo zašli v ekstremno smer - množičnost za vsako ceno. Po dveh, treh letih bomo namreč morali zopet ugotavljati, da smo na napačni poti, ko bomo v mednarodni areni zdrsnili nekaj korakov
nazaj. Višina telesne kulture m športne dejavnosti nekega naroda se še vedno meri z medaljami in rekordi. Množičnost nam ne sme biti samo cilj, temveč tudi sredstvo za kvaliteto. Množično.st, selekcija, talenti, to je edina pravilna pot, ki vodi v zdravo kvaliteto športa. Seveda tega ne smemo vzeti preveč dobesedno, Novo mesto bo moralo tudi v kvaliteti nekaj predstavljati, ne smemo dovoliti, da bi panoge, ki so že dosegle precejšnjo kakovost, sedaj zaostale. V tekmovalnem športu je prioriteta brez dvoma tale; moška košarka, ženska odbojka in atletika s posamezniki. Te tri panoge bi morale imeti vse možnosti, da se čimbolj razvijejo.
Ob koncu naj poudarim; „Osnovna linija telesnokulturne dejavnosti je dirigirana od zveznih forumov preko republiških forumov in občinska zveza za telesno kulturo v Novem mestu ni pristojna in niti ne more spreminjati teh načelnih smernic. Danes je pa6 tako, da je množičnost v prvem planu in šele nato tekmovalni šport. Da pa je prednostna lestvica še nezaključena, je krivda na komisiji, ki se še ni sestala in izdelala konkretnih predlogov.
MARJAN KOLARIČ sekretar OBZTK N. mesto
Kočevska Rinža je na veliko veselje mladiiie zamrznila. Mladi so se po ledu drsali z drsalkami in brez njih, čeprav je bil led še razmeroma tenak in je pod malo večjimi težami grožeče pokal. Snega ni bilo, druge zabave tudi ne, zato so mladi kljub nevarnosti težami grozeče pokal. Snega ni bilo, druge zabave tudi ne, zato so mladi kljub nevarnosti
Na „šahovskih muzikalih**, ki bodo vsak petek od 9. februarja do 23. marca v Šeško vem domu v Kočevju, se bosta pomerjala po dva pionirja-šahista. Odgovarjala bosta na vprašanja o šahu (tekmovalnih pravilih, zgodovini šaha, partiji svetovnega prvaka Roberta Fischerja, šahovskih dogodkih itd.). Iz nadaljnjega tekmovanja bo izpadel tisti, ki bo zbral najmanj točk.
Na začetku vsakega muzikala bo vokalna skupina DOREMl zapela šahovsko himno, ki jo je uglasbil profesor Ive Urbančič iz Maribora, besedilo pa je priredil Ive Stanič iz Kočevja. Med po.sameznimi točkami bo na sporedu glasba, balet, poezija, humor, skeč in šc kaj, posebna zanimivost večera pa bo predstavitev ene izmed znanih šahovskih osebnosti.
Vsakič bo na sporedu tudi zabavno nagradno tekmovanje za publiko in šahovska uganka oziroma problem, ki ga bodo gledalci lahko reševali tudi doma, rešitve pa pošiljali Šahovskemu klubu Kočevje.
Oddajo bosta vodila Lado Gašpa-rac in Edita Junc. Za glasbeno povezavo bo poskrbela Anita Zupan, učiteljica glasbe. Sceno bo pripravil Ivan Brudar-Žan.
Vstopnina bo znašala predvidoma
8	in 5 din (sedeži) ter 3 din (sloji-, šča). Za to priložnost pripravljajo tudi izdajo posebnega šahovskega biltena, ki bi ga lahko kupil vsak obiskovalec muzikalov.
„Šahovske muzikale*' bo finančno podprlo več podjetij in organizacij iz Kočevja pa tudi ostale Slovenije in Hrvaške.
Za nastopajočo vokalno skupino DOREMl je podjetje I RIKON Kočevje brezplačno spletel pose ne jopice, okrašene s šahovskimi figurami, Angelca Metelko pa jim bo brezplačno sešila krila. Srajce za nagrade v igri za publiko „Malo
SMUČARSKI TEČAJ
Klub novomeških študentov bo še ta mesec organiziral za svoje člane smučarski tečaj. Že vrsto let smo se študentje pogovarjali o tečaju, pa je pri pogovorih o.staJo samo /.aradi pomanjkanja finančnih sredstev in tudi zaradi neresnosti nekaterih članov odbora.
Sedaj bo drugače. Člani odbors so delavni, klub pa je sklenil tečajnikom stroške znižati. Prispeval bo okoli 2000 dinarjev, kijih bo razdelil med prijavljene študente in študentke. Ker je v vrstah novomeških študentov nekaj dobrih smučarjev in smučarskih vaditeljev, bo klub lahko za vse tečajnike in za tiste, ki •še ne znajo smučati, pripravil začetniške tečaje.
znanja, malo sreče** je prispeval novomeški LABOD.
„Šahovski muzikali** bodo vsekakor edinstvene šahovsko-zabavne prireditve pri nas in v svetu. Zamislil si jih je in jih organiziral predsednik Šahovskega kluba Kočevje, učitelj glasbe in šalia Ive Stanič.
Ive Stanič. „Ze maja lani sem se začel dogovarjati z nekaterimi, da bi uresničili zamisel o ŠAHOVSKIH MUZIKALIH. Zdaj so te prireditve, ki sodijo v okvir praznovanja 30-letnice Kočevskega zbora, že pred vrati. Prepričan sem, da dobo uspeli. Za snemanje MUZIKALOV se zanima tudi televizija.“ (Foto: J. Primc)
KK NOVO'^EKS: KK BETI 88:67 (49:27)
NOVOTEKS: Splichal 20, Šobar
2,	Bencik^ Ž. Kovačevič 1^, Počrvi-na 6, S. Kovačevič 13, Ivančič 19, Šepetave 6, Munih 4, Piletič 4. Trener: A. Petrič.
BETI: T. Vergot 12, Kosovac 4, Dautovič 7, Orlič, Ž. Vergot 3, Pre-valšek, Lalič 6, Milek 2, Rožič 5, Medek 14, Arbutina 12 in Popovič
2.	Trener; Pšeničnik.
Na to tekmo, ki sta jo dobro vodila ljubljanska sodnika Kobilica in Lozič, je nestrpno pričakovalo več kot 100 gledalcev, saj so bile tekme /Z okrepljenimi Metličani vedno zanimive, za zmagovalca pa se ni vedelo do konca tekme. Tokrat je bilo drugače. Z 2:0 so sprva vodili gostje, vodili pa so samo še v drugi minuti s 3:2. Nato so Novomeščani s koši Počrvine povedli in razliko hitro večali, tako da je ob koncu polčasa znašala že 22 točk.
Začetek polčasa pa je bil presenetljiv. Oster presing je Novomešča-ne presenetil in šele po petih minutah igre so Novoteksovi igralci dosegli prvi koš, medtem pa so Metličani razliko zmanjšali na vsega 12 točk. „Pet minut** gostov je prehitro minilo in Novomeščani so ponovno pričeli neusmiljeno polniti nasprotnikov koš. Zaradi grobe, včasih umazane igre. je moralo pet gostov predčasno na klop, Novomeščani pa so v 17. minuti vodili že z 28 točkami razlike. V zadnjih minutah sc je razigral Medek, ki je hud poraz omilil s tremi točnimi meti.
Tako so letos pokal zasluženo osvojili igralci novomeškega Novoteksa, če pa bi izbirali najboljšega igralca turnirja, bi to bil prav gotovo član Novoteksa Slavko Kovačevič.
J. PEZELJ
namilili tenis
PRESENEČENJE : ŽABKAR
Na občinskem prvenstvu v na-rniznem tenisu, ki je bilo odigrano v OŠ Katja Rupena v Novem mestu, je sodelovalo 20 igralcev iz Novega mesta,. Šentjerneja in Vavte vasi. V malem finalu sta se pomerila igralca iz Šentjerneja Metelko in Šuštar, zmagal pa je Metelko. V finale so prišli sami Novomeščani. Vsi so pričakovali, da bo tudi tokrat prvo mesto osvojil Marjan Somrak, kot vrsto let nazaj. No, tokrat je prišlo prvič do večjega presenečenja, ko je Žabkar odpravil Somraka.
Vrstni red: 1. Žabkar 7 točk (14:1), 2. Somrak 6 /12:2), 3. Berger 5 (10:6), 4. Uhl 4 (9:6), 5. D. Pezelj 3 (7:8), 6. Vindiš 2 (4:10), 7. Žigante 1 (3:12), 8. Sumiga brez točke (0:14), 9. Metelko, 10. Šuštar, 11. Plantan, 12. Oniček in drugi.	D.	P.
m IJ
Hilli
K 1 i I i I
SKER LJ: PENKO 0:1
Na kvalifikacijskem turnirju za prvenstvo dolenjske šahovske pod-zveze so odigrali 9. in 10. kolo. Najzanimivejši je bil derbi med Škerljem in Penkom, ki .se je po lepi in zanimivi igri končal s Penkovo zmago. Ostali dvoboji so sc končali kot je bilo pričakovati. Pohvalimo lahko še učinkovito igro in zmago mladinca Poredoša nad prvokategornikom Jenkom.
Po 10. kolu je v vodstvu še vedno neporaženi Milič z 10 točkami, sledijo pa Penko 8, Poredoš 7,5 (1), Škerlj in Istenič po 7 (1), Sitar in drugi.
J. U.
ZMAGA STOKANOVIČA
Na prvem letošnjem hitropoteznem turnirju je v konkurenci vseh najboljših igralcev zmagal Stokano-vič, ki je v 11 kolih zbral 9 točk. Sledijo; Milič 8,5., Ščap 7,5, Sitar in Komelj po 6 točk, Penko 5,5 in drugi-
J. UDIR
1	AKl l RG OB KOLPI - Na šahovskem prvenstvu osnovne šole v Starem trgu so postali prvaki: pri mlajših pionirjih Albert Samec, pred Kapšem; pri mlajšili pionirkah Milena Šterbec, pred Kobetovo; pri starejših pionirkah Silva Rom; pred Županovo, in pri starejših pionirjih Jože Movrin, pred Kobetom, Špeharjem in drugimi.
(V. K.)
MOKRONOG — Prejšnji teden se je začelo šahovsko prvenstvo ŠK Mokronog za leto 1973. Po dveh kolih vodita Breda Hrovat in Franc Zupančič z 2 točkama pred Peterletovo, ki je zbrala pol točke manj, sledijo pa; Videečnik, Kramar (oba 1 točko in eno igro manj), Zajčeva, Dvornik in Preskar po 1 točko in ddrugi.
(J. H.)
NOVO MESTO — Telovadke novomeškega Partizana Alenka Cemič, Jožica Župančič, Maja Klemenc, Irena Žlogar, Tatjana Furlan in Jasna Dokl so pod vodstvo vodnice Ruže Kovačič odšle na sedemdnevne priprave v Bratislavo. Na Slovaško nista odpotovali Mirjam Hočevar, ki ima roko v mavcu, in Maja Dokl, ki ima obveznosti v šoli.
(K.R.)
Črnomelj - Pred kratkim je bil na črnomaljski gimnaziji končan šahovski turnir četrtokategornikov. Turnir je trajal nekaj tednov, sodelovalo pa je 12 šahistov iz Črnomlja in okolice. Zmagal je Marjan Balkovec, ki je premagal vse nasprotnike, razen njega pa so tretjo kategorijo dosegli še Boris Fabjan, Dušan Plut in Sašo Zupanc, vsi dijaki črnomaljske gimnazije.
(V.R.)
RIBNICA - Jutri, 2. februarja, bo ob 17. uri seja izvršnega odbora občinske zveze za telesno kulturo Ribnica. Seja bo v prostorih družbe-no-političnih organizacij v Seškovi 14.
(F. L.)
NOVO MESTO - V nedeljo, 4. februarja, bo v Novem mestu ženski odbojkaški turnir, na, katerem bodo poleg Novomeščank igrale še republiške prvakinje z Jesenic in odbojkarice ravenskega Fužinarja.
(F. L.)
BREŽICE - V zadnjih štirih kolih so brežiški rokometaši na zimskem prvenstvu SRS v rokometu dosegli naslednje rezultate: proti Slovanu so izgubili s 15:27, rokometaše Griž so odpravili s 25:21, z igralci Slovenj Gradca so izgubili z 12:11, ljubljansko Olimpijo pa so premagali z 19:18.
(V. P.)
PECICE - Pobuda smučarskega društva Brežice je letos pokazna nadvse zadovoljive rezultate. Pečica, najbolj oddaljen kraj v brežiški občini, postaja smučarsko središče za staro in mlado. Letos so na lepih, smučiščih postavili še drugo 140 m dolgo vlečnico, domačini pa so storili vse, da bi se gostje kar najbolj počutili. Tako je že stekel smučarski tečaj za najmlajše, h kateremu prihaja 230 učencev, ki morajo za avtobusni prevoz, čaj in uporabo vlečnice za pet dni odšteti le 50 dinarjev.
(V. P.)
SMUČARSKE TEKME
V	TREBNJEM
Danes popoldne ob 15. uri se-bo na smučišču ob vlečnici v Trebnjem začelo občinsko sindikalno prvenstvo in tekmovanje za pokal predsednika občinske skupščine. Organizatorji so občinski sindikalni svet, občinska zveza za telesno kulturo in smučarski klub Trebnje. Vabljeni!
Na osnovni šoli „Katja Rupena“ je vse več učencev, ki proste ure preledijo za šahovsko mizo. Tudi šahovski klub mlajših pionirjev je zelo aktiven, saj prihaja na treninge redno 28 učencev in učenk, ki jih vodi tovarišica Marija Sinur. (Foto: B. Kovač, foto krožek OŠ Katja Rupena)
' r\ ^ ^ ‘
■V;
o-;: 1
,^az — pa nervozen? Le kako moreš misliti kaj takega!!'
3/lNK
— Tukajle, fan^e — nataknite dušilce zvokov! Ljudje v bankah imajo dandanes slabe živce ...
DoientsM IM pred 20 leti Prvo povojno brucovanje
(Prvo) povojno brucovanje v Novem mestu. Pred kratkim časom je bil v Novem mestu sestavljen pripravljalni odbor pri združenju ZŠJ Novo mesto, ki ima nalogo pripraviti prvi povojni brucovski večer novomeških visokošolcev. Namen tega je predvsem zbližati vse naše visokošolce, z druge strani pa naše delovne ljudi spoznati z življenjem in problemi študentov, z njihovimi starimi običžgi in tradicijo,
(Prebivalci) Črnomlja pijejo razmeroma najdražjo vodo v Sloveniji. Postaja Črnomelj, ki odstopa mestu vodo iz svojega vodohrama, računa kubični meter s pribitkom 228 % akumulacije, tako da stane voda 18 do 20 dinarjev. Ljudski odbor se bo pobrigal, da se cena za vodo zniža.
(Pomanjkljiva) kanalizacija po Kočevju je resno vprašanje, ki se ga bo treba čimprej lotiti. Vsekakor je potrebno kanalizacijo urediti še pred tlakovanjem ceste, kije sedaj tlakovana od mostu do postaje, nadaljevati pa je treba s tlakovanjem proti južni strani mesta v smeri Livolda.
(Zadnjikrat) smo pisali, da jo je lovec tovariš Tomšič iz Lopate pocedil pred divjim prašičem na bližnjo bukev. Dobrosrčno smo se nasmejali na ta račun, Tomšič pa si je mislil: „Zadnji se bom pa le jaz smejal! “ V resnici je bilo tako. Ko se je zadnjič spet srečal z mrcinami, je pokazal, da nima nič več strahu in dovolj dober pogled. Podrl je kar dva kapitalna ščeti-naija, enega od 100 in drugega od 150 kilogramov! Čestitamo ti, dragi Tomšič, obenem pa ti zavidamo toliko o':usne pečenke!
(Milena Budna) delavka iz Novega mesta, je bila pri neld ugledni družini v Novem mestu zaposlena kot gospodinjska pomočnica. Ob priliki je vzela gospodarju iz hlačnega žepa kuverto s 30.000 dinarji in sijih prisvojila. Senat okrajnega sodišča jo je obsodil na 7 mesecev zapora, pogojno na tri leta.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 30. januaija 1953)
Devet otrok nad Šentrupertom
Edina streha nad glavo - klobuk
Zgodilo seje.Y.
NEME PRICE - V Trentonu sc gradbeni delavci s hiše, visoke 45 metrov, mirno gledali, kako je neznanec pretepel, oropal in posiUl 20-letno dekle. Ko je Sla čez most, je pritekel neznanec, jo z udarcem zbil na tla, ji iztrgal torbico, v kateri je imela 45 dolarjev, in jo nato jo posilil. Dekle je nezavestno obleklo, zidarji na hiši pa so potem dejali, da so mislili, da sta sprta zaljubljenca proslavila spravo. Čuden način sprave ...
ŽIV ZAKOPAN - Osem dni je bil živ zakopan 13-letni deček v virginijskem mestu Nansemondu. Skupina lovcev je fanta zvezala z verigo ga vrgla v zaboj in zakopala. Nečloveško brutalnost zdaj raziskujejo. So imeli lovci slab dan, pa so se znesL nad fantom?
ŽRTEV POKLICA - Malezijski časopis, ki izhaja v angleščini, pred dnevi ni imel stalne rubrike ,JCje boste dobro jedli“. Namesto tega sc na prvi strani, kjer bi morala biti rubrika, objavili opravičilo in pojasnilo: sodelavec, kije to rubriko urejal, je nenadoma umrl, ker se je zastrupil s hrano v eni izmed restavracij v Kuala Lumpurju. Pretežak poklic ...
PASJI LAJEŽ — V Srbiji se obeta škandal v nekaterih z^ebnih gostilnah, kjer prodajajo čevapčiče. Govori se, da so v ovčje in druge vrste mesa, potrebnega za čevapčiče, začeli dodajati še pasje meso. Gostilničarji trdijo, da je to natolcevanje, gostov pa je vse manj in še ti so, kot na primer v kavarni Izlet v Kraljevu, začeli lajati, kadar dobijo na mizo to specialiteto. Bo lajanje ^maga-
ZGODNJE ROJSTVO - Učenka iz Ria de Janeira, stara 12 let, je v eni izmed tamkajšnjih bolnišnic rodila dvojčka. 24-letni oče je izjavil, da se želi poročiti z otrokom. Daleč je še do polnoletnosti. ..
GOSPODINJE Z DIPLOMO - V Zuerichu se bodo lahko Švicarke, ki samostojno gospodinjijo, lahko prijavile pri kantonski komisiji k posebnemu izpitu. Tiste, ki bodo preskus uspešno končale, bodo dobile naziv „gospodinje z zvezno diplomo “. Vprašanje je seveda, če bodo diplomirane gospodinje kuhale kaj bolje od - nediplomiranih!
OH, TE NAPOVEDI! - Vremenoslovci so pač zmotljivi, vremenske napovedi pa kot povsod — tudi netočne. Na Floridi je bralec poslal lokalnemu časniku pismo, v katerem je zapisal: „Hvala za vremensko napoved. Prav zdaj črpam iz kleti tistega pol metra „vedrega, delno oblačnega”, ki ste ga napovedali za danes." Ni težko uganiti, da je v časopisu pisalo, da bo vreme „sončno z delno oblačnostio" . . .
DIPLOMATSKA - Nixonov svetovalec Henry Kissinger ni hotel odgovoriti na vprašanje novinarjev, kaj je vodilo k miru. Dejal je le: „Imam dovolj težav, da analiziram, kaj je vodilo nas, kako naj bi vedel, kaj je vodilo Vietnam," - zraven pa je pristavil, da so bila to zanj najtežja pogajanja, ker so se Vietnamci izkazali za najučinkovitejše, kadar so hoteli kaj rešiti, in za najtežje po-Mjalce, kadar kakšne rešitve niso hoteli!
VSE NA OGLAS - V lokalnem časopisu, ki izhaja v Slavonskem Brodu, je nekdo dal oglas, da prodaja hišo-, avto Ciicvrolet, dvotonski kamion, štedilnik, kavč in omaro. Nasploh je v tem časopisu množica malih o^asov, v katerih ponujajo hiše naprodaj. V zadnji številki je bilo takih ogla.sov celo 30. Zato pa je 'S stolpcev popolnoma izginila rubrika „Kupim". Kakršni ča.sl -taki oglasi . . .
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Ukrepaj, slavni magistrat!
(Vprašanje) novomeškemu mestnemu zastopu? Mesar g. Schwarz, kolje sredi mesta v naši soseščini, kože suši, isto tam, smrdi nam sedaj po zimi, kaj .bode, ko pride vročina. Ali misli kaj ukreniti slavni magistrat, da se nedostatnost odpravi? Mi sosedje to zahtevamo iz zdravstvenih ozirov. Več meščanov.
(Nečloveško) se mora imenovati, kar delajo naši Madjari na Ogerskem, da bi poma-djarili uboge Slovake. Na stotine slovaških otrok so vže odpeljali v čisto madjarske kraje — v navadnih živinskih vagonih lačne in žejne. — Leta 1896 praznujejo 1000-letnico, kar so pri-hruli na Ogrske planjave in spodili ali podjarmili Slovence. To hočejo obhajati med drugim tudi s tem, da so razpisali velikanska darila učiteljem, ki se bodo skazali, da so madjarili s posebno dobrim vspehom Slovane.
(Državna) podpora za posestnike, katerim so razne uime napravile škodo. Meseca decembra se je obravnavalo v državnem zboru o tej reči. Več kronovinam našega cesarstva so se
■
I
Nevsakdanji dogodek za družbo, v kateri je premalo rojstev. Novomeška porodnišnica januaija 1973. Tri matere -27 otrok. Sredi januaija so kar trikrat zapisali v knjige, da se je rodil deveti otrok. Najprej Mariji Hrastar z Vrfia pri Pahi, potem Anici Fekonja z Raven pri Šentrupertu in ob koncu še Ljudmili Brajdič iz Jedinščice.
Anica Fekonja z Raven nad Šentrupertom je žena delavca, stara 36 let. Enkrat je rodila dvojčke, 13. januarja letos je povila devetega otroka — Darinko.
„Ne vem, kako, daje naša družina tako številna. Z možem sva zadovoljna," pove enostavno. Mož Štefan, delavec, se je doslej vsak dan vozil z delavskim avtobusom v Ljubljano, ker je delal v Litostroju. Zaslužek? Nekaj čez 100 starih tisočakov. „Zdaj je dobro, prej je bilo pa bolj hudo, ko je zaslužil po 35, 40 tisočakov,“ meni o denarju Anica, ki ob toliko otrocih kajpak niti pomisliti ne more, da bi se zaposlila in povečala družinski proračun.
Po 12 letih vožnje z avtobusom in dela v Ljubljani bo šel Štefan zdaj delat v Trebnje. Poznalo se bo pri času, na vožnji. Pri Fekonjevih dobro vedo, kaj je življenje in kako trdo zna biti. A iz Aničinih ust ni prišla beseda tožbe. Nasprotno; zadovoljna je z življenjem: „Saj ni tako hudo. Oče ima kmetijo. Sicer je ni veliko, ampak krompir pa sadje in zelenjavo pridelamo doma. Imamo še kravo in konja. Mleko moramo pa kljub temu kupovati, saj je pri hiši preveč ust, da bi jih mleko ene krave nasitilo ...
■ Preveč ust? „Štefan je v 13. letu. Vsa imena vem na pamet. Marjan jih bo 10, Ankica bo stara 9 let, Ciril in Metod, dvojčka, bosta avgusta stara 5 let, Jožko nđ, ne, še Bernardka je prej, ki je zdaj stara 6 let, no, in potem je Jožko, ki bo avgusta star 2 leti.“
Bernardka bo šla zdaj v malo šolo, najstarejši trije hodijo v osnovno. Ankica in Štefan sta na Mimi v internatu. Nič jima ni treba plačati in mati je globoko hvaležna za tako pozornost.
,JDenar gre za obleke in obutev, nekaj tudi za sladkor in druge potrebne stvari.
Meso imamo vsak teden na mizi; če ga ne kupim v trgovini, zakoljemo kokoš,“ govori enakomerno mati, ki je bila tre^i izmed petih otrok.
Otroci so zadovoljni, otroškega vrtca ne pogrešajo. Saj jih je pravzaprav za cel vrtec! „Ko sem šla, so mi zabičali: pridi kmalu! In Bernardka je klicala za mano, naj prinesem punčko,“ je zamišljeno dejala Anica Fekonja, ker se je spomnila, da leži te dni vse na ramah moža in tete, ki je prišla na pomoč.
Kuj me, življenje, kuj! Koliko bi nas zdržalo tako nakovalo? Anica in Štefan Fekonja in njunih devet,
otrok. So srečni? Mislim, da* so. Ne pritožujejo se nad usodo in ne tarnajo nad podražitvami, nad draginjo...
Fekonja: družina, kakršne danes redko najdemo. Kje so že tisti časi, ko so imele slovenske družine toliko otrok. Pehanje za denarjem, za lagodnim življenjem, za brezskrbnostjo zmanjšuje število rojstev. Anica Fekoma pa, mati z Raven nad Šentrupertom, je te dni odšla iz novomeške bolnišnice z devetim otrokom. Z vero v življenje zre v prihodnost in z reklom, da se človek vsemu privadi.
Tudi rojevanju otrok? „Tudi, kakopak. Samo malo strahu sem kljub temu imela tudi tokrat...“ Najstarejšemu je 13 let, Bernardka gre v malo šolo, domov je prišla deVeta, Darinka.
J. SPUCHAL
i V soboto so se v Velikih brusnicah zbrali vsi otroci Janeza in Marije Ban. Sneg po travniku je bil bel, črno so se ogledovale vrbe v potoku. Življenje pa ni ne belo ne črno. Življenje Janeza in Marije ‘'oan še posebno ne. Po 50 letih skupnega življenja sta namreč v soboto še enkrat rekla: „Da*"
„A kako sem zdržal ob njej 50 let, me vprašate. I, saj moram biti zadovoljen z njo, ko pa jo imam že pol stoletja,“ se živo nasmeje 77-letni oče, ki je malce narušen, razen tega pa mu je ;š^ vid. „Granata je padla uaven mene, ko sem bil avstrijski vojak, po eksploziji me je zasula zemlja in mi je udarilo na živce. Na ruski fronti sem bil, v Romuniji pa v Italiji. Vse življenje pa sem bil v Brusnicah!“
„Če bi ga mogla, bi ga takoj pustila,“ se zasmeje Marija, kije štiri leta mlajša od moža. Janez ■pa nadaljuje: „Če se kdaj spreva, se zato, Iver je to stara navada ...“
Šest otrok je še živih: dve
hčerki v Kopru, dva sinova v LjubUani in dva v Novem mestu. Štirinajst vnukov je bilo na obisku, ko sta babica in dedek slavila 50. obletnico poroke.
Janez je bil kmet in mizar. „Z mizarstvom je bilo zanič, doma ni bilo dela. Če sem hotel kaj zaslužiti, sem se moral obrniti na Hrvaško. Tam sem delal okna, vrata in sode.“
Mati povzame: „Sama sva doma, za v vinograd najamemo delavce, po kmetiji kar sama malo delam. Eno kravo imamo v hlevu; ko je bil on še pri dobrih očeh, smo vedno imeli tudi konja in več glav ...“
Dobro se izmenjuje s hudim. Kdaj je bilo najbolj hudo? To pa prav gotovo v zadnji vojni, siaVuu prepncana. Sest otrok je umrlo, dva od teh sta bila-ubita. Eden je bil v Gubčevi, drugi v Šlandrovi.
„Hudo je bilo, zares hudo!“ pokima Janez Ban.“ Ko so Italijani po Brusnicah zažigali, je tudi naša hiša pogorela. Pet družin nas je živelo v eni hiši. Edina streha nad glavo, ki je bila moja, je bil klobuk! Šele po vojni smo si spet postavili streho nad glavo. Pa lakota nas je dajala, ni da bi se spominjal hudih časov. Da se le ne bi spet pono-vilo!“
' Dva človeka, ki 50 let preživita skupaj, se gotovo morata imeti rada. Kaj ni to največja sreča, sreča za vse življenje?
BAHK
Zlatoporočenca: Marija in Janez Ban sta v soboto še enkrat rekla „da“ po 50 letih skupnega življenja
BREZ BESED
BOŽANSTVO V TIRU
MUZA
POEZIJE
KRAJ PRI CELJU
POLMER
M. IME
MENJAVA
OKOLJA
KOTNA M
ORANJE
BUTARA NA CVET. NEOELJO
OBRTNA
DEJAVNOST
OLIKA
EZIKBAN-TU CRNCR
SUKANJE
GR.
SOJENICA
RJAVI
PREMOG
PEKARSKI
IZOELEK
BIVŠI SAR PRVAK
VLOŽEN
DENAR
VEČANJE
TATARSKI
POGLAVAR
'T.PLEM.
IT.LIRA
JAR
DRŽAVNIK
ORGAN
VIDA
KUSCAR.
ROVEC
SILHUETA.
SENCA
NORV, SMUC SKAKALEC
100 m
Anica Fekonja s svojim devetim otrokom, Darinko. Zdaj sta obe že doma, na Ravnah nad Šentrupertom.
KOT NA DIVJEM ZAHODU - V Murski Soboti so šele s strelom ustavili miličniki podivjanega Emila Matjašiča, ki se je izkazal s krajami avtomobilov, ilegalnim prehodom čez mejo, tatvinami po trgovinah, pobegom iz zapora - mimogrede pa je hotel še povoziti miličnika, ki ga je poskusi! ustaviti.
SKOK NA MARS
Z M
FRITZ MOEGLICH:
Neke deževne noči
ZAMENJAVA
Ob otvoritvi razstave slikarjev o „Bosenski Krajini*‘ je bilo dosti besed o večji menjavi kulturnih dosežkov obeh pokrajin. Predsednik občinske skupščine Novo mesto Avgust Av-bar, predsednik občinske konference SZDL Franc Beg. in drugi predstavniki družbeno-poli-tičnih organizacij so hitro uganili še za eno menjavo.
Mimogrede so predlagali, naj bi za nekaj časa zamenjali še ravnatelja obeh muzejev. Ravnatelj bihaškega muzeja je -ravnateljica mg. Branka Rau-ning...
Ni znano, kaj o taki menjavi misli prof. Janko Jarc!
ZBOR NI ZBOR!
Podpredsednik novomeške občinske skupščine inž. Niko Rihar se je ustrašil, ko je v predlogu leskovške občine o sodelovanju pobratenih občin prebral, naj bi izmenjali tudi „pevska zbora prosvetnih delavcev“. Nesporazum je bil hitro pojasnjen: Novomeščani so predlagali, naj bi zamenjali delegaciji na zboru prosvetnih delavcev - Leskov-čani pa so zbor spremenili v „hor - pevski zbor“.
Podpredsednik si je (v duhu stabilizacije) globoko oddahnil ...
KAJ JE „BRUSILC? "
Kočevski šolarji so pogrunta-li tole uganko, s katero morijo starše.
- Kdo je brusile?
Starši se seveda trudijo, potijo in razlagajo, kako je to možakar, ki brusi nože, ki hodi pp hišah, malo dela in veliko računa itd.
Potem pa šolarji uganejo:
- Saj ni res. „Brusilc'‘ sta naša tovariša, ki učita tehnični pouk: (Franc) Brus in (Vilko) nd
Morda tudi Vas pekli krivica? Napišite pismo, objavil ga bo; »Dolenjski list«
Rešitev zlogovnice iz prejšnje številke: 1. apnica, 2. prijava, 3. Levahta, 4. ušivka, 5. testament, 6. prioriteta, 7. reorganizacija, 8. internist, 9. Pleterje, 10. veriga, 11. svetovalec, 12. osuarij, 13. starček, 14. listina, 15. skvečenost.
Geslo:	PREŠEREN. LEVSTIK,
CANKAR, GREGORČIČ
dovolile lepe podpore - ali naša Kranjska ni dobila — nič — kakor bi naši kmetje kar med rožicami sedeli, ter se radovali, da se jim tako šmentano dobro godi. Naš vrli poslanec g. Pfeifer se je o tem bridko pritožil v izvrstnem govoru, katerega je imel 16. dec. pretečenega leta.
(Beraške) novice. Pa recite, da svet ne napreduje! V Parizu imajo berači svoj lastni list „Beraške novice“, ki shaja vsaki dan; Prinaša pa natančno, kje in kedaj je imenitnih ljudi krst, poroka, pogreb; kateri radi dajo, kateri pa so trdi itd. Radovedni smo, koliko ima naročnikov? Pa jih mora vže imeti, ker bi sicer ne mogel shajati vsaki dan.
(Po č e m) je sneg v Ljubljani? Občina ljubljanska imela je v enem tednu 801 gld in 85 kr. stroškov za pospravljanje snega.
(Merjasca) yorkširskega plemena, 14 let starega in polnokrvnega, kateri je jako dober za pleme, priporoča Josip Košak, Kronovo.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC, 3. februarja 1893)
Tu sem - vaš sem!
Veliko vode je že preteklo, kar sem se zadnjikrat oglasil s pisanjem v svojem kotičku. Saj bi se že zdavnaj, a kaj, ko mora človek postoriti še to in ono, pa mu potlej misel na pisanje iz glave uide, da ne ve, kaj in kako bi pričel.
Hude nadloge so se me lotile. Le kaj bom revež na stara leta brez kija in mesarice? Lipovino so mi črvi načeli (saj še svetniki nimajo miru pred njimi, akoravno so lepo pobarvani), mesarica mi je pa zarjavela, ko tako nerad prenašam težko želez-je brez rabe naokoli.
Dolgo sem premišljal, kaj mi je storiti, in zdaj vem, da sem prav pogodil. Kij in mesarico sem obesil v domači izbi Vrhovščakom v spomin, sam sem pa zajezdil kobilico, ki se je od dolgih popotovanj malo opomogla, in jo s peresom ubral v širni svet.
da razkrijem radovednim Dolenjcem, kaj se drugod godi.
Akoravno sem že star in včasih betežen, sem še vedno Martin Krpan z Vrha od Svete Trojice. Daravno sem zarobljene pameti, se nikogar ne bojim, to vedo vsi otročaji. Kar vprašajte jih, pa vam bodo povedali, kako sem užtigal Brdavsa na Dunaju, da imamo mir pred njim za vse večne čase.
„Pokaj ima kobilica vreče na plečih? “ boste vprašali. I, zato da boste prej od radovednosti popokali, vendar! Vedite', ako tudi moje pero, ki ga bom poslej namesto kija vihtel po trdih beticah, ne bo zaleglo, jih bom pa zbasal v vreče, pa jim malo pamet posolil. Menda bo vsaj to zaleglo, da se bodo poboljšali. Varji te, da ne boste med njimi!
MARTIN KRPAN
VW
m
©
r/.
17. Predaleč bi nas pripeljajo, dragi bralci, če bi hoteli opisati vse čudovite pogruntavščine, ki so se ponujale na oddelku za rekreacijo te imenitne veleblagovnice! Tudi Paradižnikova dva se nista dlje zadrževala tu, saj je bilo treba na svečano p(xlelitev doktorske diplome!
Vendarle! Naravnost iz trgovine pa le ni .šlo. Klaro je potegnilo še na otroški oddelek.
Nismo vam še povedali, kako vroče sije Klara vselej želel^ srčkanega otročička, in zdaj je bila pred pultom, kjer so prodajali prave, žive otroke. Umetno gojene, kajpak.
Da! Kdaj že so na Marsu minili časi, ko so zaskrbljeni starši ugibali: bo punčka ali fantek? Bo črn ali blond? in se mučile sojenice ob zibeli: bo priden, pošten — ali bo dolgolasec?
Ne, teh problemov na Marsu danes ni več. Na otroški oddelek veleblagovnice stopiš pa izbereš: fantka, punčko; manjšega, večjega ... ali pa kar že takšnega s fakulteto in odsluženo vojaščino! Seveda: pridni so dražji, poredni cenejši!
Tu, vidite, se je ustavila IClara in veliko truda je stalo Paradižnika, da jo je odvrnil od namere kupiti Marsovčka. Obljubiti ji je moral celo punčko s Pon-teroša!	------------------
Človek se je kot temna senca izluščil iz teme, stekel na avtostrado in obstal s široko razširjenimi rokami. Imel je siv dežni plašč. Čevlji so bili zamazani od blata. Osvetljen z žarometi avta, ki se je približeval, ni bil videti niti malo vreden zaupanja.
Tovornjak je ob škripanju zavor ustavil. Voznik se je sklonil iz kabine.
- Ste nori, ali pa ste se naveličali živ^enja? — je besno vprašal. —
Kaj vam ni jasno, da se v tem pasjem vremenu ne vidi dalj kot petdeset metrov? Malo je manjkalo, pa bi vas bil povozil.
- Ne bi bila vaša krivda, - je odgovoril moški v dežnem plašču z ravnodušnim glasom.
- Me lahko vzamete s sabo ali pa bom moral še naprej v tem vremenu stati na cesti? Mudi se mi v El Paso.
Šofer je nezaupno poškilil in meril neznanca. Kazalo je, da bo odklonil, tedaj pa se je dež ulil še močneje.
- Naprej, skočite noter! - je rekel nazadnje in odprl vrata kabine.
— Nisem prijatelj potepuhov, toda v taki noči.. .
Moški se je povzpel na sedež in stegnil svoje dolge noge.
- Hvala! - je rekel. - Razumem, da vam nisem dobrodošel tako moker in blaten.
- Neumnost, — ga je grobo prekinil voznik. - Malo vode ne bo škodovalo tej stari škatli. Ne gre za to.
- Razumem! - se je hitro strinjal tujec. - Mnogo napadajo na teh cestah .... Imenujem se Mitchell, Stacy Mitchell.
- Snyder! — je zamrmral voznik in pritisnil na plin. - Sicer pa imate srečo. Tudi jaz grem v AEl Paso.
Molče sta prevozila'deset kilometrov. Šofer je vključil radio in zvoki glasbe so napolnili kabino. Moški v dežnem plašču je mrmraje spremljal melodijo, dokler ni utihnila.
- Dragi poslušalci! Prekinjamo oddajo, da bi objavili policijsko obvestilo! - je odjeknil napovedovalčev glas. - Danes popoldne se je pripetU v Las Vegasu hud zločin. Za sedaj še neznani zločinec je v neki predmestni četrti ubil uslužbenca banke, nato pa še dva policaja, ki sta ga preganjala. Policija nujno išče priče, ki bi mogle opisati zločinca. Za sedaj je znano, da je golo^av in da ima siv dežni plašč. Policija opozarja voznike na avtostradi za Mehiko, naj ne jemljejo v avtomobil neznanih ljudi... Ponavljamo policijsko obvestUo. Danes popoldne ....
- Izključite! - je zamrmral voznik in v glasu je bilo čutiti nelagodnost. To samo dokazuje, da naša policija ni vredna pol pipe tobaka! Ko nič ne ve, ji je javnost zadnja rešitev. Zakaj pa ti žandarji dobivajo tako mastne denarce?
Obrnil je glavo k sopotniku, kot da pričakuje potrdilo svojih besed. Njegov pogled je obstal na sivem dežnem plašču, mokrih laseh in mračnem tujčevem obrazu. Njegove oči so se solzBe, tako da je bilo videti, da napeto razmišlja. Končno se je, očitno na silo, kislo nasmehnil.
- Kako bi bilo, če bi prižgala? - je vprašal nenadoma. - malo modrikastega dima pride prav v dolgočasni nočni vožnji.
- Dobra ideja! - se je strinjal tujec. - Minilo je že pol dneva, odkar sem imel zadnjo cigareto med zobmi. Teh nekaj dolarjev moram dobro hraniti.
- Nezaposlen?
- Že tri mesece. Zato hitim v El Paso. V Chihuabui imam prijatelja, ki ima delo zame.
^Voznik je izvlekel dve cigareti. Kadila sta.
- Ste že bili v Las Vagasu? Noro mesto, vam pravim! - je dejal šofer. - Vsaka druga hiša je razbojniška votlina, v kateri lahko človek ostane tudi brez hlač.
- Pred tednom dni sem bil tam, — je dejal moški v dežnem plašču.
— Kot pomivalec posod v tretjerazrednem hotelu. Pa nisem ostal brez
hlač.	.	.	X-
Nenadoma je močna svetloba preletela kabino in odmaknil je oči. Dva žarometa sta se približevala. Voznik je odprl okno in se sklonil ven.
- Kifeljci! - je rekel porogljivo. — Grenijo življenje nam šoferjem. Njegove oči so jezno sijale, moški v dežnem plašču pa je samo
skomignil z rameni in se zavil nazaj. Policija je zavozila bolj poč^i, ko sta dohitela tovornjak. Dvignila sta se, da bi videla ljudi v kabini.
Voznikova roka je počasi segla v žep kratke bluze. Moški v dežnem plašču je avtomatično naredU isto kretnjo. Zdelo se je, da je zrak postal bolj gost od napetosti.
- Hej, vidva! — je zavpil policaj. — Kaj je z vama? Spita?
- Neumno vprašanje — je dejal voznik in ni spustil sopotnika iz oči. — Kaj pa naj bo? Recite mi raje, koliko je še do El Pasa?
- Sto osemdeset milj, če se po poti kaj ne zgodi. - se je zasmejal policaj. - Okvara zračnice ali kratko zadržanje v bolnišnici! Vaš avto ni ravno zadnji model.
Policaj je dvignil dva prsta k čeladi in dodal plin. Čez nekaj sekund ga je pogoltnila tema.
Moški v dežnem plašču si je oddahnil in dal roko iz žepa.
- Prekleta služba! - je rekel. V glasu pa je bilo čutiti olajšanje. -Na cesti, v vsakem vremenu, v pričakovanju, da ti nekega dne nekdo napolni prostor med rebri s svincem.
- Kot v Las Vegasu! - je rekel voznik, desnica pa je spet objela krmilo. - Poklicno tveganje! Vsakdo izbira smrt, kakršne želi umreti.
Dež je bobnaj vse bolj tiho in končno je nehal padati. Prometni znak je pokazal, da sta prišla do križišča za Albuquerique. Ko sta vozila skozi križišče, je moški v dežnem plašču opazil policijski avto z ugašenimi lučmi.
- Nor promet danes! — je zamrmral. — Vsi policaji Nove Mehike so na nogah. Kaže, da ...,.
Obmolknil je, ker jc voznik močno pritisnil na zavore. Tik pred njim so se risali v temi obrisi velikega tovornjaka, ki se mu je odpela prikolica in se postavila povprek čez cesto. Moški širokih ramen v usnjenem plašču jc pravkar snemal kolo.
Snyer je ustavil avto in odprl okno. Moški v plašču je z rokami, zaritimi globoko v žepe, stopil k oknu in porinil veliko glavo v kabimo.
- Imaš morda ogenj, tovariš? Moje šibice ^ molae.
Voznik je izvlekel vžigalice iz žepa. Prižgal je eno m zaščitil
plamen.
Kar se je zgodilo potem, je bilo bliskovito.	,	.	,	i.
Moški v usnjenem plašču je zgrabil voznikove roke, jih povlekel k sebi, kovina je zaškrtala in lisice so objele voznikova zapestja.
- Pridi ven fant! Za tvojo nadalnjo vožnjo bo skrbela ^žava.
Niti malo nežno ga je izvlekel iz kabine, spretno otipal njegovo
obleko in iz bluze potegnil revelver velikega kalibra. Z izkušenimi kratnjami ga je izpraznil in preštel naboje.	-	.	-	•
- Mislim, da je to prava pištola, inšpektor! — je dejal moški v dežnem plašču, ki je gibčno skočil na betonska tla. Ravno trije naboji manjkajo . .. Svinja! Ko pomislim, da je s temi kronami...,.
- Inšpektor? - je ponovil zvezani in se skušal vreči na moške^ v dežnem plašču. - Torej ste me le ujeli! Ti si kifeljc, ki se je maskiral v potepuha, da bi me prevaral.
Oči so mu sijale od sovraštva, glas pa je bil od besa zamolkel.
- Vsakdo mora čuvati svoje življenje! — je dejal moški v dežnem plašču. - Bil si preveč hiter pri pritiskanju na petelina, pa sem mislil, da sc bova na ta način najlaže sporazumela.
Inšpektorjev glas je nenadoma postal oster:
- Nisi imel sreče, podgana! Voznik tovornjaka ni bil mrtev, ko s
- ga vrgel iz kabine, še precej točno te je lahko opisal. Majhen trik r policijskim radij^im ottvestilom naj bi te prepričal, da iščemo
■ ga drugega. In tako se Je vse izteklo tako, Kot smo si zamislili. Seda ne boš več dolgo čakal na plinsko celico.
POTA
Dežurni
poročajo
UKRADLI DENAR - Boris Stopar iz Gotne vasi je prijavil postaji milice, da mu je nekdo 16. januarja iz garderobne omarice v službi ukradel 100 din.
LEŽAL NA CESTI^ - januarja so miličnike po telefonuN^-'^}. vestili, da v novomeški Šolski ulici leži na cesti neznan moški. Ugotovili so, da gre za hudo vinjenega 26-let-nega Rudolfa Benkiča iz Puconcev pri Murski Soboti. Odpeljali so ga v bolnišnico in mu nudili pomoč. Bcnkič se je priklatil v Novo mesto in se tu do nezavesti opil.
UKRADEN MOPED - 22. januarja zvečer je nekdo izpred gostišča „Dana“ na Mirni odpeljal moped NM 57-162, last Stanislava Kun-stka iz Trbinca pri Mirni.
AKTOVKA IZGINILA - 27. januarja je Stane Petrinčič in Novega mesta prijavil, da mu je nekdo 23. januarja na karlovškem avtobusu ukradel aktovko. V njej je bil tranzistor, brivski aparat in 10-litrska pletenka. Aktovka mu je izginila med Novim mestom in Koroško vasjo.
TAT V STANOVANJU - Med 23. in 27. januarjem je bilo vlomljeno v stanovanje Ane Opec iz Hrušev-ca 11 pri Gor. Straži. Tat je prišel v stanovanje tako, da je na vhodnih vratih odtrgal obešanko. Odnesel je tranzistor, 20 brisač ter otroško in žensko perilo v vrednosti 1300 din. Storilču so na sledi.
KJE JE URA? 26. januarja je Jože Bojane z Malega Slatnika prijavil, da mu je že 10. januarja iz stanovanja izginila ročna ura, yredna 400 din.
PRIDRŽAN DO IZTREZNITVE - 28. januarja so pri Dobruški vasi zalotili' Draga Predoviča iz Hrasta vinjenega za volanom. Miličniki so mu prepovedali nadaljevati vožnjo, ker pa tega ni hotel upoštevati, so ga na prometni postaji milice pridržki do iztreznitve.
Za dva vinjena preozka cesta
Da je Franc Pirc v prometni nasreči pri Krški vasi jeseni 1968 umrl, je bil deloma kriv tudi sam. Okrožno sodišče v Novem mestu je 24. januaija ta primer obravnavalo.
Izkazalo se je, da je huda prometna nesreča, ki je močno odjeknila po vsem Krškem polju, nastala zato.
ker sta bila vinjena oba udeleženca v njej: Martin Piltaver, kolar iz Krške vasi, in Franc Pirc. Z mopedi sta se srečala v nepreglednem ovinku pred Krško vasjo 5. oktobra 1968 v mraku, in ker sta vozila pod vplivom
ZBIL KOLESARJA
Ciril Seničar z Malega Slatnika jc 25. januarja zjutraj vozil kombi proti Novemu mestu. V Žabji vasi je dohitel kolesarja, 15-letnega Draga Bii'ulca iz Smolenje vasi. Kombi je začel prehitevati kolesarja, ko je naproti pripeljal neznan tovornjak. Med prehitevanjem in srečanjem s tovornjakom jc kombi zadel dečkovo kolo in kolesarja zbil na tla. Brulc je dobil pretres možganov in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico.
alkohola, je bila cesta zanju preozka. Trčila sta,'pri tem je Pirca, ki je vozil znatno hitreje, vrglo dlje na cestišče in je takoj po nesreči v zagrebški bolnišnici umrl.
Kot je ugotovil senat okrožnega sodišča pod predsedstvom sodnika Kramariča, se je usodnega dne Piltaver vračal iz vinograda in je imel v krvi 2,08 promila alkohola, ponesrečeni Pirc pa je sedel na moped gredoč iz gostilne in tudi ni bil trezen. Kot obtoženec se je moral zagovar-
jati Martin Piltaver, ki ga je sodišče tudi spoznalo za krivega, vendar pa je pri sodbi upoštevalo nekaj olajševalnih okoliščin: daje umrli Pirc deloma nesrečo zakrivil tudi sam, da Piltaver še ni bil kaznovan in da je bil tudi sam poškodovan. Piltaver je bil obsojen na 6 mesecev zapora, pogojno za dve leti, sodišče pa mu je izreklo še varnostni ukrep: odvzem vozniškega dovoljenja za leto dni. Sodba še ni pravnomočna.
Nesreča, ki jo je sodišče to pot obravnavalo, je lahko opomin tistim, ki se alkohola ne branijo, značilna pa je za naše ljudi in naše kraje ob času trgatve.
„Zastavica“ na avtomatu, ki meri čas parkiranja, je bila rdeča, zato si je tovariš Simonič številko „katrce“ zapisal, tisti mah pa je prišel lastnik avtomobila in se pričel razbuijati. Na sliki: rožice v rokah
srditega lastnika „katrce (Foto: Sandi Mikulan)
niso namenjene tovarišu Simoniču.
Kaj ima prednost?
KRATKA PROSTOST
26. januarja popoldne je motorni vlak, kije vozil iz Vel. Loke, na progi povozil konja in ga zmečkal. Nesreča seje pripetila zato, ker si je konj sam vzel prostost in jo mahnil na sprehod prav po progi.
Njegov lastnik Franc Zaletelj z Blata pri Trebnjem je ta dan konja peljal h kovaču Verbiču v Štefan, potem gaje pustil privezanega pred delavnico in šel v hišo. Ko se je Zaletelj kmalu po 18. uri vrnil, konja ni bilo več.
Kot je ugotovljeno, je bil konj 15 let star in vreden okrog 5.000 din, medtem ko škoda na motornem vlaku še ni ugotovljena.
V sedanjem družbenem trenutku se večkrat sprašujemo, kaj delajo inšpekcije, milica in tudi sodišča. Tudi sodniki sami imajo vrsto razgovorov, predvsem pa vrsto pobud.
„Ne moremo se zadovoljiti, da sodnik sodi le po zakonih, ustavi, nad vsem ostalim družbertim življenjem. V Trebnjem je že lep čas od tega, kar smo dosegli, da so tudi sodniki člani občinskega političnega aktiva,“ meni Janez Gartnar, predsednik občinskega sodišča v Trebnjem.
- Kaj je še prav posebno aktualno?
„Čeprav smo poskušali v.se, da bi se kadrovsko okrepili, tudi s študenti pravne fakultete smo se že pogovarjali - sva s pripravnico sama, tretje mesto je še vedno nezasedeno. V takih primerih je treba dati prednost zadevam življenjskega pomena za malega človeka. V času povečane skrbi za notranjo kontrolo v delovnih organizacijah imamo lepe možnosti za preventivno delo in krepitev zavesti, da bi do kaznivih dejanj sploh ne prišlo. Ob tem ne kaže pozabljati tudi vloge porote. V to delo moramo vključiti še več delavcev, ki lahko dosti pripomorejo k večji pravni zavesti zaradi čuta poštenosti."
- Kako je s storilnostjo sodnikov v mestu in na podeželju?
„Delo v naših krajih je še zahtevnejše. Skoraj nemogoče je ločiti med uradnimi urami in ostalim. Stranka pride od daleč, kdo ne bi ustregel? Sicer pa znaša število opravljenih zadev na sodnika občinskega sodišča v republiki 29,8 na mesec, v Trebnjem pa kar 36,9.“
Na seji občinske skupščine minuli
četrtek je trebanjsko občinsko sodišče rednemu poročilu priložilo tudi akcijski delavni program. Tu imajo prednost težja kazniva dejanja, delovni spori, preživnine in odškodnine, posebno v prometu, ki so v težjih primerih hud udarec za družine. Razgovor dolenjskih sodnikov s sekretarjem sekretariata CK ZKS Francem Šetincem minuli petek pa je bil spet lepa priložnost za pretres družbene vloge sodišč.
A. ŽELEZNIK
Požigalec?
Vinka Dragmana iz Šmihela pri Novem mestu so priprli, ker obstaja utemeljen sum, da je 15. januarja letos podtaknil ogenj na kozolcu šmihelske župnije. Nanj pade tudi sum na serijo požigov v lanski jeseni. Vsa okolica Novega mesta je bila v strahu zaradi pogostih požarov.
Dragman je bil nazadnje zaposlen na novomeški osnovni šoli „Katje Rupena“ kot hišnik, znano pa je, da je tudi v tej stavbi gorelo v telovadnici. Koi je povedal preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu, za zdaj ni mogoče javnosti povedati nič več, preiskava pa je v teku in bomo o njej še poročali.
»Pri vas nič ne izgine?«
Pravica
„Pravica mora priti na dan,“ je bil glasan stari Kužnik in pri tem tolkel po mizi, da so kozarci in steklenica kar odskakovali. „Že leta in leta voznim po tisti poti, pa nam je ni še nihče branil... In tudi Tonač mi je ne bo, ne - da veste! “
Globoko je nagnil in na dušek izpraznil.
,,Meni se pa zdi," se je oglasil Berdajsov,“ da sta imela tvoj ded in Tonačev stari stric prav zaradi te poti že neko pravdo na sodišču . . .“ „Ne bi rekel . . .“ se je oglasil gostilničar in pripomnil, da bi bilo o tem v gostilni prav gotova kaj govora.
,,Dokazal bom, da že najmanj dvajset let vozimo po tej poti. No , kdo mi bo šel za pričo, možje? “
Nihče se ni oglasil. In Kužnik je potem dal za liter, pa še za enega in več.
Prav ob istem času je v gostilni na drugem koncu vasi Tonač udaril ob šank in gromko dejal:
„To se mora končati! Kaj pravite, možje, če bi vam kdo dan na dan vozil pred nosom, tik hiše, in to kljub temu da nima nobene pravice do poti? “
„Tožil bi ga.“
„Jaz tudi.“
„In tako je prav,“ je bil zadovoljen Tonač. „In veste, kdo je ta nepridiprav? “
Vsi so ga sprašujoče pogledali.
„Stari Kužnik, f.a veste. Lasti se to pravico, lasti, lisjak stari, pa mu ne bo uspelo. Nikdar ni še nihče njegovih uporabljal te poti, pa je tudi on ne bo. Mar ni tako?
„Točno tako. In prav imaš..
„In kaj boš naredil? “
„Edino, kar je pošteno in prav: tožil ga bom . . ."
In tako sta skoraj hkrati bili vloženi dve tožbi, prva drugi nasprotna, v obeh pa je bila neštetokrat poudarjena in podčrtana pravica.
Prišle so priče, mnogo prič, in govorile ene to, druge drugo, seveda glede na to, kdo jih jc predlagal. Pravda se je vlekla, stroški so naraščali, prišlo je do ogledov na kraju samem, konca pa šc ni bilo. Padla je prva sodba in sledila ji jc pritožba. Sodba je bila razveljavljena in spet so hodile priče, spet izpovedovale m spet so bili ogledi. Padla je drugačna sodba in spet jc bila pritožba, to pot druge stranke. In tako dalje. Le kdo vc, kje je pravzaprav pravica?
JAKA PRAVIČNIK
Po novomeških osnovnih šolah slišimo med učenci in učenkami vse več pritožb zaradi kraj, predvsem zaradi kraj denarja. Da bi o tem kaj več zvedeli, smo obiskali na grmski osnovni šoli tovarišico Lidijo Novak, socialno delavko. Povedala je naslednje:
„Da, tudi na naši šoli smo imeli nekaj tatvin, vendar smo vse male zmikavte hitro odkrili in jih pravilno kaznovali. Poudariti moram, da na šoli do sedaj nismo imeli večjih kraj in da niso stalne, tako da nam ti prestopki ne delajo težav. „Tatiči“ so bili predvsem otroci od 12. do 13. leta, ki izhajajo iz socialno zanemarjenih družin. Oče je ponavadi vdan pijači in se za otroke ne zmeni dosti. Zakaj otroci kradejo? Razlogov je več. Prevladuje predvsem objestnost, da se lahko tako postavijo pred sovrstniki, in le redkokdaj kaj iz potrebe. Kot sem že povedala, nimamo večjih težav. Imeli smo le en primer pobega, pa še ta se je .srečno končal. Zakaj tako malo problemov? Otroci so pretežno iz mlajših urejenih družin, v glavnem iz mestnega okoli.Ša. Nimamo otrok s podeželja in naše šolsko območje lahko obidem v dobri uri.“
„Kakšna je va.ša naloga na .šoli? “
„Vsem otrokom moram biti prijatelj. Včasih jim nadomestim očeta, mater. Veliko otrok sc v stiski zateče k meni in skupaj navadno
,ugotovimo‘, da njihova težava ni tako huda. Pri delu so najboljši pomagači otroci .sami, velikokrat pomagajo učitelji, ki otroke poznajo bolje kot jaz, in seveda tovariš ravnatelj. Ker sem na .šoli šele kratek čas, se m; nisem srečala z vsemi problemi, lahko pa povem, da imajo drugi socialni delavci na ,starejših‘ osnovnih šolah verjetno pri delu več težav. “
J. PEZELJ
POLJANE:	TOVORNJAKA
TRCILA — 24. januarja dopoldne je Koprčan Mirko Katavič vozil tovornjak proti Zagrebu in v Poljanah na spolzkem in zsncženem cestišču zavrl. Tovornjak je zaneslo na drugo stran ce.ste naravnost v naproti vozeči tovornjak z Alojzom Kirnom iz Novega mesta. Na vozilih je za 6.000 din .škode.
POLJANE:	VEC	KARAMBO-
LOV - 24. januarja zjutraj je z ljubljanske strani pripeljal do Poljan Nemec Jo.seph Bauer, ko je opazil, da poltovorni avto pred njim zanaša. Nemec jc ustavil, tedaj pa je vanj trčil Kranjčan Marjan Dagarin, ker je vozil v prekratki varnostni razdalji. Za Dagarinom tudi ni mogel ustaviti Ljubljančan Avgust Babič in jc Jrčil v Dagarinovo vozilo. Gmotne škode ic za 5.000 din.
BELA CERKEV: TRCIL V PRIKOLICO - 16. januarja popoldne je iz zagrebške smeri pripeljal do Bele cerkve tovornjak Peter Cunovič iz Gor. Mrzlega polja. Pri Beli cerkvi je stal tovornjak s prikolico, ki se je poškodoval v nesreči še prejšnji dan. Cunoviča je na zasneženi cesti zaneslo, da je trčil v prikolico in naredil za 4.000 din škode.
NOVO MESTO: TRIJE TRCILI - Pred blokom št. 10 na Ljubljanski cesti je 17. januarja zjutraj ustavil svoj s^o Rajko Rukše iz Brusnic. Za njim je ustavila svoje vozilo tudi Marija Brezovar iz Dol. Kamene, ko pa je pripeljal z avtom še Novomeščan Lado Brezovar, ni mogel več ustaviti. Trčil je v avto pred seboj in ga zrinil naprej v Rukšetov avtomobil. Na vozilih je za 3.000 din škode.
BIC: PRECEJ ŠKODE - Ivan Škrnanc iz Samobora je 20. januarja dopoldne za avtom vozil proti Ljubljani. Pri Biču mu je naproti pripeljal v škarje tovornjak. Škrnanc je zavil na rob ceste, pri tem pa je avto zaneslo na bankino, zato je začel ustavljati. Za njim je pripeljal osebni avto Ljubljančan Franc Trdan in trčil v Samoborčana. Škode imata za 4.500 din.
DOBRUŠKA VAS: KANADCA-NA TRČILA - 21. januarja zgodaj zjutraj sta drug za drugim vozila proti Zagrebu kanadska državljana Tone Blažič in Mirio Vrhovšek. Na poledeneli cesti je pri Dobruški vasi Blažič zmanjšaj hitrost, Vrhovšek je zavrl, zato ga je zaneslo naprej in avtomobila sta trčila. Škode je za I.OOO din.
PEKEL: MANJŠA NESRECA -20. janu^a dopoldne sta se v Peklu z osebnima avtomobiloma srečala Stane Andolšek iz Pruske in Jože Zupančič z Jesenic. Med srečanjem je Andolškovo vozilo zaneslo v Zupančičev avto, tako da je škode za 3^000 din.
KRAKOVSKI GOZD: PREKUCNJEN AVTO - 24. januarja dppol-dne jc Leopold Gregorač vozil osebni avtomobil proti Zagrebu. V Krakovskem gozdu je vozilo na zasneženi cesti zaneslo na bankino. Avto je drsel ob robu, sc nato prekucnil in bbstal na strehi pod cesto. Voznik se je laže poškodoval, škode pa je za 6.000 din.
DOBRUŠKA VAS:	TOVOR-
NJAK V TOVORNJAK - Kamničan Mihael O.solnik je 24. januarja popoldne s tovornjakom peljal mimo Dobruške va.si proti Ljubljani. Dohitel je tovornjak in ga začel prehitevati, tedaj pa jc naproti pripeljal -tretji tovornjak. Osolnik je zato za-
peljal na levo s ceste po nasipu navzdol in .se prekucnil na bok. Skodc je za 3.500 din.
MAČKOVEC: EDEN CEZ DRUGEGA - 25. januarja ix)poldne je Stcvan Mihajlović iz Zrenjanina z osebnim avtom vozil proti Zagrebu. V Mačkovcu je dohitel tovornjak z voznikom Dušanom Stami.šičcm iz Srem.skc Mitroviče. Začel je prehitevati, čeprav je neprekinjena črta, tedaj pa jc naproti pripeljal zdomec Blagojc Stamcnković. Mihajlović je naglo zavil na desno, trčil v tovor-
Kadar sneži in je na cesti brozga, je varneje potovati z javnim prevoznim sredstvom kot z lastnim vozilom. Na vlak smo skoroda že pozabili, a je v res slabem vremenu še najbolj zanesljiv. Posnetek je z metliške železniške postaje, kjer so imeli prejšnji teden več potnikov kot običajno prav zaradi vremena. (Foto; R. Bačer)
njak, se nato prevrnil in obstal na boku. Tovornjak je zaneslo v levo in je trčil v zdomčev avto. Škode ie za 9.000 din.
BRŠLIN-: NI MOGEL USTAVITI- 23. januarja dopoldne je Alojz Zajc s Potoka pri Vel. Loku ustavil svoj avto v brkinskem križišču, za njim pa je pripeljel Novomeščan Božidar Bele. Ta ni utegnil ustaviti in je trčil v Zajčev avto, tako da je škode za 1.500 din.
SMUKA: ZANESLO GA JE -Med Laščami in Smuko sta si 23. januarja popoldne naproti pripeljala voznik osebnega avta Leon Mitar iz Kočevja in voznik avtobusa Ivan Papež s Suhorja. Med srečanjem na ozki cesti je osebni avto zaneslo v avtobus, škode pa je za 4.000 din. Potnikom se ni nič zgodilo.
VAHTA: ZASNEŽENA CESTA - Zagrebčan Djuro Šajatović je 23. januarja popoldne vozU z vrha Gorjanc proti Novemu mestu, ko je pod Vahot avtomobil na zasneženi cesti zaneslo v levo, kjer je trčil v osebni avto, s katerim je tedaj naproti pripeljal Marjan Radkovič s Suhorja. Škode je za 7.500 din.
GOTNA VAS: NEVARNO ZAVIRANJE — Metličan Rudi Hrastar se je 23. januarja zvečer peljal z Novega mesta proti Metliki. Ko je v Gotni vasi na zasneženi cesti zavrl, je avto najprej zaneslo poševno v levo, potem pa je trčil v osebni avto Branka Turka iz Gotne vasi, ki je ranvno tedaj pripeljal iz nasprotne smeri. Gmotne škode je za 2.500 din.
Cesta
PREDEN PREHITEVA TE, se prepričajte, ali to lahko varno storite. Po prehitevanju se znova uvrstite na prometni pas, kjer ste vozili prej.
PARKIRATI smete na avtocesti le na parkirnih prostorih, ki so za to določeni.
OB NESRECI postavite varnostni trikotnik takoj vsaj 100 m za vozilom — druge voznike pa opozarjajte na nevarnost naleta z ustreznimi ‘pripomočki (z roko, lučjo itd.), in to z varnega mesta. Poskrbite tudi, da bodo vsi potniki takoj stopili iz vozila in se umaknili na varno.
OB MEGLI prižgite zasenčene luči ali meglenke. Nikoli ne vozite v megli z lučmi za označevanje vozila s parkirnimi lučmi. VERIGE NAMESTITE na pogonska kolesa le takrat, ko glede na stanje vozišča pričakujete, da ne boste mogli prevoziti kakega odseka.
VOZNIKE, ki uporabljajo zimske gume z žeblji, posebej opozaijamo na previdno vožnjo in omejitev hitrosti na 100 km/h.
MILIČNIKI bo^o sproti ocenjevali, ali so vozila ^ede na zimske pogoje vožnje ustrezno opremljena, tako da lahko varno vozijo. Iz prometa bodo izločevali vsa tista vozila, ki ne bodo imela potrebne opreme, in to za toliko časa, da bodo razmere na cesti dovoljevale nadaljnjo vožnjo.
r
s
5
$
5
i
I
S
%
ČETRTKSV INTERVĆIU
Le za 4.000 stanovanj
Jože Lampret, predsednik dolenjskega pododbora za gostinstvo in turizem pri republiški gospodarski zbornici, je v prejšnjem četrtkovem intervjuju zastavil direktorju Dominvesta Mihi Hrovatiču takole vprašanje: „Kako je s pripravo in komunalno opremljenostjo zemljišč za gradnjo družbenih stanovanj glede na srednjeročni načrt oziroma akcijo „5.000 stanovanj v petih letih? “ Še posebej me zanima, kaj je z območjem Ra-govske ceste, kjer bi se morala zidava začeti že v letu 1972, vendar pa - kot je slišati - še ni projekta za komunalno ureditev tega zazidalnega območja. “
Na prvi del vprašanja je direktor Dominvesta odgovoril:
„V skladu z republiškim zakonom o programiranju in financiranju stanovanjske graditve bi morale vse organizacije združenega dela izdelati in sprejeti srednjeročne načrte svojih stanovanjskih potreb - najmanj za petletno obdobje oziroma za čas od 1973 do 1977. V naši občini, predvsem pri večjih delovnih organizacijah, ta družbeno pomembna naloga še ni uresničena. Občinska skmščirm zato na seji 28. decembra ni mogla sprejeti natančnejšega stanovanjskega načrta, ampak smo dobili le okvirni program. Kot je že znano, bi morali do konca 19/7 zgraditi 5.000 stanovanj, denarno kritje pa se trenutno kaže le za 4.000 stanovanj, in še to bomo lahko uresničili le, če bodo organizacije združenega dela namenile s samoupravnim sporazumom predviden znesek - 8 odstotkov od brutto osnove za izračun osebnih dohodkov."
„Ali ni v vsem tem tudi precejšnje tveganje? ‘‘
„Odločitev naše občinske skupščine je v primerjavi s tem, kar vemo o drugih občinah, zelo pogumna. To je seveda razumljivo, saj so podjetja že zdavnaj spoznala, da delavca, ki ga nedvomno potrebujejo, ne morejo pustiti na cedilu, češ stanovanje si pa šam preskrbi, kot veš in znaš. Zavoljo tega naj
bi v naslednjem petletnem obdobju gradili zlasti stanovanja za delavce. Ob tem bi rad pripomnil, naj bi že ustaljeni strokovni, politični in drugi delavci poslej svoja stanovanjska vprašanja reševali bolj kot do zdaj s poseganjem v svoj žep. “
„Gre torej za to, da se po~^ veča družbena gradnja. Kaj bi še lahko rekli k temu? “ „Sprejeti program stanovanjske graditve predvideva razmerje 2[3 proti l j3 v korist družbene gradnje. Pri tem naj bi podpirali predvsem pridobitev etažnega lastništva oziroma spodbujali nakup stanovanj v blokih.*'
„Je lokacij dovolj? “
,J^aj povem, da urbanistična dokumentacija omogoča zadostno Število lokacij za zidavo blokov v naslednjih petih letih. Bolj pereče vprašanje je za zasebno gradnjo, predvsem za individualne hiše, ki si jih mnogi žele postaviti. Kot urbanistično strokovna organizacija bo moral Dominvest sporazumno z občinsko skupščino in organizacijami združenega dela gotovo spremeniti nekatere zazidalne načrte oziroma pripraviti predlog za blokovsko gradnjo tam, kjer je zdaj predvidena nizka zazidava. “
„Lahko poveste kaj več o tem? “
„Prva etapa za usmerjeno gradnjo, se pravi blokovno gradnjo, bo na območju Ra-govske ceste, kjer je predvidenih 350 stanovanj. Nadalje se bo začela zazidava po že sprejetih načrtih še na Drski, v Bršlinu, v Žabji vasi in ob Cesti herojev, perspektivni večji predel pa je na površinah od Ragovske ceste proti Rampam. Delno je visoka zazidava predvidena v Straži, Šentjerneju in nekaterih drugih večjih središčih. Za Ragovsko cesto potekajo pripravljalna dela brez zamud. Projekti komunalnih naprav so izdelani. Zgodaj spomladi se bo začela gradnja cest in kanalizacije, Dominvest pa zbira ponudbe. Prva nova stanovanja bodo - vključno z novim blokom za upokojence - zgrajena do 15. decembra 1973."
Direktor Dominvesta je predlagal, naj bi prihodnjič v četrtkovem intervjuju gostoval predstavnik občinske skupščine Novo mesto in odgovoril na naslednje vprašanje:
„Kdaj bo zvečan in teritorialno razširjen prispevek za uporabo mestnega zemljišča, ker le-ta ne pomeni visokega zneska v proračunu družine, vendar je stalni in namenski vir za boljšo komunalno ureditev urbanih naselij. “
/. ZORAN
\
S
5
J
J
#
S
J
S
I
J
I
0
4
5
4
4
4
4
i
\
J
4
\
Mrtvila ne bo več
Doslednost, zaostrena disciplina, odgovornost za družbeno-politično dejavnost — vse to zahteva prebujena partijska organizacija v Smarjeti od svojih članov v zadnjem čmu po prihodu novih ljudi na krmilo. ^ šmarjeto, kjer dolgo niso poznali drugega kot mrtvilo, je to nedvomno izreden napredek. „To pa je sele začetek,** pravi sekretar Peter Baloh.
Na dvoje značilnosti iz sedanjega partijskega dela v tem kraju velja opozoriti: skrb za sprejemanje mladih članov v Zvezo komunistov (v zadnjem času so jih sprejeli pet: tri učiteUe in dva delavca) in skrb za oživljanje drugih družbeno-politič-nih organizacij.
Začeli so z mladino in pom^ali na svet aktivu z več kot 70 člani. Pri mladinskem aktivu bo zaživelo več sekcij, vključno z dramsko, ki bo lahko že kmalu začela delati. V kraju je malo kulturnih in drugih prireditev, zato pričakujejo od mladine na tem področju veliko. Tudi zanimanje za sodelovar\je v dramski in dri^ih sekcijah je precej.
'Trenutno imajo težave s prostori. Osnovna organizacija ZK je sklenila
Kljub snegu in mrazu, ki je pritisnil zadnje dni, se gradnja nove šole v Dolenjskih Toplicah nadaljuje. Kot je nedavno tega zagoto^ Ivan Kočevar, direktor SGP Pionir, ki to šolo gradi, bo stavba dokončana v roku. To pomeni, da bodo učenci in učitelji topliške osemletke morali zdržati v :,tarih prostorih le še slabih pet mesecev. (Foto: I. Zorm)
Cestno podjetje ne zaostaja
Mesec junij 1973 je rok, do katerega naj bi delovne organizacije zadostile delav^dm ustavnim dopoli^om in ustanovile temeljne organizacije združenega dela ter se organizirale kot organizacije zdmženega dela.
ustanovitev TOZD tudi v Podjetju za PTX promet Novo mesto.
Preostane nam še Cestno podjetje Novo mesto. Preden spregovorimo o njegovih pripravah na ustanavljanje TOZD, velja reči še besedo, dve o združevanju cestnih podjetij v SR Sloveniji. Predlog za združevanje je dalo novomeško Cestno podjetje. S pripravami na združitev, ki bo prav gotovo imela daljnosežne posl&dice, so že daleč, imajo pa z njimi čez glavo dela. Cestna podjetja v SR Sloveniji se dogovarjajo o združitvi v skupno podjetje, v katerem bodo dosedanja cestna podjetja še naprej poslovala samostojno in bodo vsako zase predstavljala OZD.
Zavoljo tega bodo tudi v okviru posamičnih podjetij ustanavljali TOZD. V novomeškem podjetju je že izoblikovan predlog, po katerem naj bi	ustanovili	3 TOZD:	eno	v
okviru	gradbene	operative,	eno	v
okviru	strojnih obratov in	eno	v
okviru	skupnih	strokovnih	služb.
Komisijo, ki pripravlja ih izbira gradivo za ustanavljanje TOZD v podjetju, pa so kljub temu zadolžili, naj pripravi vsaj dva različna predloga.' V okviru Cestnega podjetja je doslej delovalo 7 samoupravno organiziranih enot.
pomagati pri obnovi psilskega doma, ki bo poslej še bolj služil v kulturnu namene in za proslave. Denar je zagotovljen, z deli pa namera-•«oio nričeti sDomladi.
S pripravami na obsežno in odgovorno nalogo smo lani močno odlašali. Hiteti smo začeli šele proti koncu lanskega leta in zdaj so tudi v novomeški občini priprave na organizacijo TOZD in OZD v prizadetih podjetjih že v polnem teku. Na vprašanje, koliko je storjenega, vam danes že povsod lahko naštejejo celo vrsto priprav, ki so že za njimi.
V NOVOTEKSU na primer že od novega leta dalje poizkusno opravljajo obračun tako, kot ga bodo v bodočih TOZD, ko bodo ustanovljene. V Industriji motornih vozil se že oblikuje predlog, po katerem bodo TOZD v Sei^emeju, na Mirni, v Brežicah in v Črnomlju, v okviru novomeških obratov pa bo celo več TOZD. Nič manj ni narejenega v tovarni perila LABOD, kar je razumljivo, saj so se tam za razvoj samoupravljanja vedno zelo zavzemali. Z vso vnemo pripravljajo gradivo za
Suhokrajinski
drobiž
VEC kot 23.000 UR PROSTOVOLJNEGA DELA so v lanskem letu opravili občani iz žužemberske krajevne skupnosti. Na območju te krajevne skupnosti je 1063 gospodinjstev in tako odpade na vsako gospodinjstvo skoraj 23 ur. Med tem štei^m so tudi gospodinjstva iz samega Žužemberka in se nekaterih drugih vasi, kjer občani niso opravili prostovoljnih del; zato so posamezne vasi, kot na primer Gradenc, Veliko Lipje, Malo Lipje, Vinkov vrh, Podlipa, opravili na gospodinjstvo tudi 180 ur prostovoljnega dela. Vsa ta dela so bila opravljena pri gradnji, širjenju in vzdrževanju krajevnih in vaških poti ter pri obnovi mostu v Drašči vasi. Razen tega so gospodinjstva iz Žužemberk, Dvora in Jame opravila dela pri razširitvi vodovodnega omrežja.
RADIOKLUB ŽUŽEMBERK je imel svojo redno skupščino. Na njej so pretresli dosedanje delo kluba in sc dogovorili o bodočem delovnem
Erogramu. Sklenili so, da bodo v onstrukcijsko sekcijo vključili tudi Šolarje osnovne šole od 6. razreda naprej, v radioamatersko delo pa do pritegnili mlajše vojne obveznike - bodoče veziste. Primopredajno radijsko postajo bodo opremili z agregatom, da bo lahko polcretna.
KULTURNO - UMETNIŠKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK pridno dela. Konec dccembra je organiziralo obhod dedka Mraza. Program obhoda dedka Mraza so popestrili s pravljično igro za malčke. Pred nedavnim je s Kranjčevo dramo „POT DO ZLOCiNA** gostovalo na Suhorju pri Semiču.
M. S.
Sodelujemo s Trbojami
Med obiskom v našem kraju smo predsedniku republiške konference ZMS Živku Preglu povedali, da bi se radi povezali s kakšnim va.škim mladinskim aktivom z Gorenjske. Poiskal nam je aktiv iz Trboj pri Kranju. Prvi skupni sestanek predsedstev obeh aktivov smo imeli 21. januarja pri nas - na Uršnih selih.
Trinajstčlansko mladinsko delegacijo iz Trboj je v imenu mladine Uršnih sel pozdravil Vojo Andolšek ter goste seznanil tudi z našim dosedanjim delom. Nato so se predstavili gostje. Povedali so, da šteje njihov aktiv 60 članov. Delujejo po sekcijah: idejnopolitični, kulturni, športni, planinski, OZN in drugih.
Idejnopolitična dejavnost je živahna, saj so priredili lani okoli dvajset predavanj in postali s te strani najboljši aktiv v kranjski občini. S sodelovanjem drugih organizacij na vasi imajo težave tudi v Trbojah.
Pri mladinskem aktivu deluje tudi dramska skupina, ki je pripravila že več iger. Pred kratkim so s Cankarjevim „Kraljem na Betajnovi** nastopili v kranjskem gledališču. Od decembra do aprila imajo pogodbo z ansamblom Turist, ki igra vsako soboto v mladinski dvorani.
Z obiskom iz Trboj smo bili zadovoljni. Dogovorili smo sc, da bo Trboje najprej obiskalo mladinsko predsedstvo Uršnih sel, nato pa bo srečanje članov obeh aktivov.
BRANKA BUKOVEC
SO-letnico skupnega življenja sta pred Kratkim obhajala mui ; Martin PleŠko iz Lutrškega sela pri Otočcu. Imela sta 9 otrok 6 je živih in ju imajo zelo radi. Jubilantoma čestitamo. (Foto: Z. Šeruga)
ŽUŽEMBERK:
NOV STATUT
Osnutek novega statuta za žužem-bcrsko krajevno skupnost pripravlja komisija, izvoljena na zadnji seji sveta KS. Krajevno skupnost so obravnavali v luči pisma tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Dogovorili so se o sklicu zborov občanov po večini vasi. Raz-mavljali bodo o sedanjem in bodočem delu krajevne skupnosti. M, S.
Politične dejavnike v vseh delovnih organizacijah, ki se pripravljajo na ustanavljanje TOZD, velja opozoriti, naj že zdaj razmišljajo o tem, kako bodo organiziranost političnih organizacij prilagodili novim pogojem v okviru TOZD.
M. J.
Tudi vnaprej ne bo spanja
Na nedavnem občnem zboru prosvetnega društva Maks Henigman v Dolenjskih Toplicah so ugotovili, da si je odbor precej prizadeval za poživitev kultumo-prosvetne dejavnosti v štirih sekcijah: dramski sekciji, kinu, ljudski knjižnici in pevskem zboru. Sklenili so, da pri tem ne bodo ostali: kino bo izboljšal spored, knjižnica bo pošiljala knjige do bralcev v vseh krajih krajevne skupnosti, pevski zbor pa se bo povečal. Dramska družina medtem že marljivo pripravlja komedijo Marjana Marinca „Poročil se bom s svojo ženo**, posegla pa bo tudi po zahtevnejših besedilih. Izobraževanje bo steklo prek novo ustanovljene sekcije ljudske univerze.
Poleg tega so sklenili opraviti še več drugih, zlasti gospodarskih del. Obnovili bodo dvorano in oder, preuredili električno napeljavo in grelne naprave, nabavili nove stole in pazljiveje upravljali prosvetni dom. Sola, ki daje največji delež za vz^ževanje teh prostorov, sc bo kmalu preselila pod novo streho, zato bo prišlo celotno breme na ramena prosvetnega društva.
FRANCI JERINA
MINI ANKETAa,4
174 sestankov ali več sto ur razgovorov je bilo potrebno, da so pogovori o miru v Vietnamu „zašli** na pravo pot. Razvita družba 20. stoletja bo, kot kaže, prenehala z zločini, ki v vsej zgodovini verjetno nimajo primere. Vietnamskemu ljudstvu se obeta, da bo končno spoznalo, kako sc živi v miru. Kaj o tem mislijo nekateri Novomeščani:
Vietnam
SONJA REDEK, 17 let, dijakinja: „Sprva nisem verjela, da je do pr^^ podpisov že prišlo. Tudi še za naprej sem pesimistična, saj ne veijamem, da se bo vojna k^ tako končala, še zlasti zato, ker že iz zgodovine vemo, da so bili napadi najhujši takrat, ko je kazalo, da gredo pogovori h koncu.“
MILAN MAVEC, 24 let, uslužbenec: „Do s^razuma je moralo priti. Zakaj? Spozn^ so, da bi v ZDA priŽo do gospodarske krize in do hujših protestov ameriških državljanov; zaradi vse večjega pritiska svetovne javnosti, lahko bi prišlo do svetovne vojne, vietnamsko ljudstvo pa se ne bi nikoli uklonilo. In kdo jamči, da bo s podpisom sporazuma agresorska vojna prenehala? “
JELKA BLATNIK, 17 let, dijakinja ESS: „Te dni vsi zvesto beremo časopise in članke o Vietnamu. Skrajni čas bi že bil, da se neenakopravna vojna konča. Amerikanci ne morejo premagati takega ljudstva, kot so Vietnamci. Ce se bodo držali vseh rokov in bodo v 60 dneh po podpisu res odšli, upam, da se vojna ne bo nadaljevala. .
JOŽE POKORN, 30 let,«vto mehanik: „Ne, ne verjamem, da bo kar tako šlo. Amerikanci so že prevečkrat obljubljali, nato zmetali na tone bomb, obljubljali in to se je ponavljalo. Če bodo že odšli, se vojna še vedno ne bo končala, Amerikanci pa bodo kljub odhodu še vedno prisot-ni.“
Stefan petriC, 55 let, upokojenec: „Dolga leta se malo junaško ljudstvo že bojuje za svobodo in upam, da jo bodo končno že dočakali. Se fant sem bil, ko so se tam doli pričele vojske, sedaj sem že star, pa se še vedno tolčejo. Koliko nepotrebnih življenj, koliko denarja v prazno in koliko sovraštva se je nabralo v vietnamskem ljudstvu!**
J. PEZELJ^
PODPORA KONTROLI
Aktiv delavcev komunistov, ki ga je prejšnji teden v treh skupini ddical občindci komite ZK v Novem mestu, pozdravlja zamisel o delavski samoupravni kontroli. To nadzorstvo bo laže izvajati v tistih organizacijah združenega dela, kjer štejejo osnovne organizacije ZK veliko delavcev - so poudarili. Zavzeli so se za to, da bi samoupravno kontrolo zaup^ razgledanim in poštenim ljudem. Ob tem so se zavzeli za večjo obveščenost, ki jo zahtevajo v preprostem in za delavce razumljivem jeziku.
Novomešte kronika
STABILIZACIJA NA BREGU -Prejšnjo sredo je gorela javna razsvetljava v Svelbaijevi ulici na Bregu jC do 10. ure dopoldan. Zakaj, je vsem prebivalcem nerazumljivo, zlasti sedaj, ko vemo, da moramo za stabilizacijo kar največ narediti.
MESTA EVROPE V MK - Mladinska knjiga je izdala knjigo z naslovom „Glavna mesta Evrope**. Besedilo je napisano na osnovi najpomembnejših zgodovinskih podatkov o posameznih mestih, knjigo pa krasijo števibie fotografije v barvah. Po knjigi, ki stanc 150 dinarjev, segajo radi predvsem učenci in dijaki, pa tudi drugi meščani.
DRSALNICA ZA ENE, ZA DRUGE PAST - Vzpetina pri kemični čistilnici „Oberč** na Cesti komandanta Staneta je sedaj, ko je zaledenela, v veselje šolarjev in strah starejših občanov. Medtem ko se otroci po njej veselo drsajo, se starejši jezijo na ljudi, ki st) namesto stopnic pustili vzpetino, zaradi katere morajo velikokrat čez cesto, da jim na njej ne bi spodrsnilo.
VOLNENE NOGAVICE - Trije prodajalci volnenih nogavic so svoje izdelke ponujali prejšnji petek najprej na tržnici, nato pa po mestu, ^čeli so s ceno 25 din do 30 din, potem pa so jo spustili na 20 do 25 dinarjev.
TRŽNICA - Malo branjevk je v petek prišlo ponujat svoje blago, zato je bila izbira vehko slabša.'jajčka so še vedno po 1,20 do 1,40 dinarjev, medtem ko so v Črnomlju na tržnici samo po dinar. Druge cene: liter meda je veljal 25 dinarjev, kilo-
gram suhih sliv 8 dmarjev, zelene solate je bilo malo in je veljala dinar več kot prejšnji teden - 8 din, za kilogram jabolk so prodajalci zahtevali 5 do 7 din, za pomaranče 7 din, za limone 10 din, za banane 7 din, kilogram cvetače je veljal 8 din, kislo zelje 6 din, smetana 4 do 5 din lonček in korenček 5 do 6 din kilogram.
ROJSTVA - Rodile so: Ana Klemenc z Glavnega trga 16 - Jerneja, Emilija Lavrin iz Jerebove 8 - Bernardko in Marinka Levičar iz Pader-šičeve 34 - Uroša.
POGREBI - Umrla je Neža Krašovec s Ceste herojev 15, v 74. letu starosti.
- Ena gospa je rekla, da se počuti kot pokvarjen računalnik, odkar je pri davčni napovedi tako pomešala številke, da nihče ne ve, ali bo kaj dobila ali bo morala kaj plačati.
-Stran uredil: IVAN ZORAN
DOLENJSKI LIST
15
Delavei naj kontrolirajo porabo denarja, ki so ga'ustvarili s svojimi žulji
o	uvajanju delavske kontrole in pripravah za razpravo o pismu na bližnji seji občinske skupščine so govorili na zadnji razšiijeni seji komiteja občinske konference ZK Kočevje. Ugotovili so, da je delavska kontrola uspešen način zavarov^ja družbenega premoženja, vendar bo ponekod treba streti odpor vodilnih proti tej kontroli. Delavska kontrola naj bi dosegla predvsem, da bi bili vsi delavci obveščeni o ustvarjanju in delitvi dohodka, osebnih dohodkov, stroških reklame, reprezentance, o stanovanjskih posojilih (kdo in koliko je dobil, koliko vrnil, koliko Je še dolžan, kakšni so pogoji za najetje posojila itd.) in drugem. Delavska kontrola je le večja javnost dela, da delavci vedo, kako so sredstva, ki jih ustvarjajo, porabljena. Oblika take kontrole je tudi objavljanje največjih osebnih dohodkov, dnevnic, kilometrin in stanovanjskih posojil v svojih glasilih, kar je prva v občini uvedla TEKSTILANA.
Poročilo je med drugim ugotovilo, da ZIDAR kreditira zasebne gradi-te^e Franca Šilca in Vinka Devjaka, medtem ko pri Radoici Leciću sploh ni bilo mogoče ugotoviti vrednosti opravljeni del. Ce bi delavci pri ZIDARJU vedeli, da kreditirajo ugotoviti vrednosti opravljenih del. Ce bi delavci pri ZIDARJU vedeli, da kreditirajo lastnem žepu.
Pohvaljeno je bUo poročilo komisije za družbeni nadzor občinske skupščine o izplačanih dnevnicah in kilometrinah, hkrati pa so člani komiteja predlagali, naj bi komisija pri-
KREDITIRAJO ZASEBNIKE
Kot primer, kako zaradi slabe delavske kontrole podjelje kreditira daljše obdobje celo zasebnike, je bi-
lo	prebrano poročilo SDK o njeni kontroli v podjetju ZIDAR, kjer so pregledali blagajniško poslovanje in stanovanjsko gradnjo zasebnih hiš.
BOLJŠI UČNI USPEH
Prvo šolsko poUe^e je zaključilo brez slabih ocen 90,14 odstotka učencev centralne osnovne šole Kočevje, medtem ko je ta odstotek znai^ v istem obdobju lani 85,66 odstotka. Največ slabih ocen je bilo iz matematike in tujega jezika. Učni uspeh nižjih razredov (1. do 4.) je znašal letos 96,62 odstotka, lani pa 96,12 odstotka. V petem razredu je bilo brez slabih ocen 93,05 odstotka učencev Gani 86,51 odstotka), v šestem 82,45 odstotka (lani 77,88 odstotka), v sedmem 83,18 (lani
70,10	odstotka) in osmem 82,1 odstotka (lani 77,44 odstotka).
ŠOLA NA SNEGU
Takoj po počitnicah se bo začela za 259 učencev osmih oddelkov petega razreda kočevske osemletke smučarska šola. Smučarski tečaj, ki sodi v okvir šole v naravi, bo v Dolgi vasi. Iger je tudi vlečnica. Do tja se bodo otroci- vozili z avtobusom. Vsak oddelek bo imel pouk v naravi teden dni. Ker se bosta zvrstila na teden po dva oddelka, potrebujejo 4 tedne sneg.
Rekli so:
JOŽE NOVAK, sekretar občinske konference ZK: Komite meni, naj ne bi sprejemali novih sklepov, ampak najprej izvršili stare ... Politične razmere.v občini se urejajo. Sodelovanje med družbeno-političnimi organizacijami in občinsko skupščino je boljše.
IVE STANiC, organizator „Šahovskih muzikalov”: Finančno bo pomagalo izvesti muzikale več podjetij in organizacij iz kočevske občine, Slovenije in Hrvaške.
STANE JARM, akademski kipar: Nič ni hudega, če nam republika za izvedbo proslave 30-letnie Kočevskega zbora ne obljublja posebne pomoči. Tako se bo najbolj pokazalo, kaj smo sposobni sami organizirati in so-flnancirati.
pravila podobna poročila še o raznih posojilih, ki so jih dobili posamezniki, osebnUi dohodkih in podobnem. To bi bUa tudi ena izmed oblik delavske kontrole. Predsednik komisije Andrej Klun pa je poudaril, da je zelo težko pri podjetjih dobiti podatke, ki jih komisija zahteva. Opozoril je, da so nekatera priporočila občinske skupščine naletela celo na bojkot v delovnih organizacijah.
ZAKAJ BEG KADROV IZ OBČINSKE UPRAVE?
Sklenili so, naj na bližnji seji občinska skupščina (OS) razpravlja o svojih nalogah v zvezi z reformo in stabilizacijo, socialnim razlikovanjem, kmetijsko politiko, pregleda delavnosti odbornikov, ugotovi vzroke odhajanja strokovnih kadrov iz občinske uprave itd. Ob tem je podpredsednik OS Andrej Klun predlagal, naj bi lajnika OS spet sprejeli v ZK, ker po kazni dobro dela in se celo bolje zavzema za partijska načela kot nekateri vodilni komunisti v občinski upravi, da pa se ne zavzema za to, da bi obvezno moral bijti še naprej občinski tajnik. Namestnik sekretarja komiteja ZK Alojz Petek pa je opozoril, da je bil tajnik tako kaznovan, ker je oseba, ki bi morala varovati zakonitost in je ne kršiti. Pa tudi načelo rotacije in reelekcije bi morali bolj spoštovati. Končno je bilo predlagano, naj
o	tem razpravlja tudi občinska skupščina, o morebitnem ponovnem sprejemu tajnika v ZK pa pristojna osnovna organizacija ZK.
J. PRIMC
884 padlih, 624 uspešnih
Iz leta v leto ima kočevska komi-sya za izpite voznikov motornih vozU več dela. Tudi v minulem letu je delovala komisija skupno za občino Ribnica in Kočevje.
Razen predsednika komisije Jake Lavriše in tajnUca Jožeta Novaka je v komisiji delovalo še 5 članov. Sku-
?aj so opravili 1.589 delovnih ur pri
1	teoretičnih in 36 praktičnih izpitih.
Lani je delalo izpite 1.044 kandidatov. Uspešno jih je opravilo 442
kandidatov, padlo pa 602. Izpite je delalo iz občine Ribnica 533 kandidatov, iz občine Kočevje pa 511. Ker so delali nakateri izpite tudi iz več kategorij, je bilo v vseh kategorijah skupno 1.510 izpitov. Uspešnih je bilo 624, padlo pa jih je 884.
Tudi lani je bila najmočnejša skupina B z 851 kandidati. Od teh je bilo uspešnih 386, neuspešnih pa 465. Celoten pregled izpitov je naslednji:
Kategorija	Izpit	Naredili		Padli	
	opravljalo	število %		število	%
A	283	83	29	200	71
B	851	386	45	465	55
C	67	24	36	43	64
D	11	4	36	7	64
F	234	106	45	128	55
E	64	23	36	41	64
Skupaj	1.510	624	41,6	884	58,4
Kočevje: novo vodstvo borcev
pm,
Loj;
Na nedavnem občnem zboru krajevne organizacije ZZB za Kočevje, Trato, Mahovnik in Mestni log so bili izvoljeni v upravni odbor: Pepca Arko, Marija Bremec, Franc Cimprič, Lado Dombi, Tone Hočevar, Lojze Henigman, Adolf Jako-in, Franc Košorog, Marija Kramar, ijze Marinč, Martina Ožbolt, Andrej Pirnat in Lojze Hočevar. Na volilnem listku je bilo 21 katnlida-tov.
V	nadzorni odbor so bili izvoljeni izmed štirih kandidatov: Mira Trpin in Karol Šenčur.
Za delegate za občinsko konferenco so bili izvoljeni: Pavle Debelak, Drago Gril, Lojze Hočevar, Lojze Henigman, Tone Hočevar, Ivan Siraj, Andrej Klun, Lojze Marinč, Peter Sobar st. in Gizela Šeško.
Za kandidate za člane občinskega odbora ZZB NOV so bUi izmed enajstih kandidatov izvoljeni: Pepca Arko, Drago Gril, Tone Hočevar, Marija Kramar, Tone Novak, Franc Ožbolt, Rudi Orel in Jože Žagar.
Komisija je iz svojih prihrankov podarila SO.OOO din (3 milijone starih dinarjev) za ureditev cestne signalizacije. Opravila je veliko družbeno delo, pomembno tudi za krepitev obrambe domovine.
. -ko.
Tesneje sodelovati z zamejci
Takoj je treba prekiniti okrutno vietnamsko vojno, v kateri so padli mnogi otroci in civilisti. Za ta zverinstva pa je kriva piedvsem Ameri-ka.“ Tako zahtevo 50 sprejeli kočevski borci na občnem zboru 19. januarja. Hkrati so zahtevali vso podporo za Slovence-brate v zamejstvu, ki se še bore za svoje na-ro^ostne pravice in ki jih tujci sku-
DROBNE IZ KOČEVJA
MOTNJE TELEVIZIJSKIH oddaj so posebno ob večernih urah zelo pogoste. Strokovnjaki trdijo, da jih povzročajo nekateri avtomobili, ki so na parkirnem prostoru ali pred gostilnami v pogonu, da se ne bi stroji ohladili ali zmrznila voda. Ti avtomobili imajo napake v električni napeljavi. Sedaj bodo tehnični pregledi avtomobilov za registracijo, pa naj bi te napake odpravili.
UPORABA DRV je letošnjo zimo nekaj manjša kot prejšnje zime. V Kočevju je še veliko stanovanjskih hiš, uradov, šol in drugih, ki so še navezani na trdo gorivo, kjer prevladujejo drva trdnih listavcev. V jeseni je samo en obrtnik razrezal 3.500 prostominskih metrov drv. Po njegovi oceni so jih pa razžali še posamezniki in podjetja z ročnimi motornimi žagami najmanj 3.500 kubi-kov. To je ogromna uporaba drv kljub mili zimi.
USPEH AVTOMOBILISTOV -Mlada kočevska avtomobilista sta dobila v Celju priznanje za lep uspeh. 12. januarja sta na republiškem tekmovanju avtomobilistov za leto 1973 v skupini avtomobilov do 1300 ccm tekmovala za Kočevje avtomobilista Milan Kajtna in Anton Kersnič kot sovozač. V močiu konkurenci sta zasedla 6. mesto, kar je lep uspeh za začetnika. Preiela sta
diplomo, ker sta sc uvrstila med prvih deset.
KAJ DOBI CLAN AMD? - Člani avto-moto kluba Kočevje so prejeli tudi letos lepo polivinOasto mapo s članskim materialom: člansko izkaznico, priročnikom za člane, v katerem so vsi podatki, potrebni za šoferje itd. Cestna karta je vezana v priročniku po sckcij^ in listih, tako je prikladneje za voznika, ki mu ni treba med vožnjo razg^jati cele plahte. Izrezki karte v priročniku so za območje vse Jugoslavije. V mapi je še priročnik za pomoč pri nesrečah, brisalec stekla in kupon Slovenije avta za popust pri nakupu. To so prejeli člani AMD v vsej Sloveniji. Kočevsko društvo
!>a je še dodalo svojo društveno na-epko in reklamni material s kole-
darčkom čevje.
ZO
blagovnice NAMA Ko-
LOPET SO NADELI - Poročali smo že, kako imajo kočevski konjič-kaiji za razna nagradna tekmovanja in pri reševanju križank srečo. Na 38. rednem žrebanju nagradnih kuponov vin „En starček nagrajuje** podjetja SLOVENIJA VINO je bUo skupno izžrebanih 210 nagrad, od tega jih je šlo kar 13 v Kočevje. Med našimi dobitniki je 10 žen^ in 3 moški. Skupaj so prejeli za nagrade 54 buteljk najboljših sort izdelkov SLO VIN.
KOČEVSKE NOUIGE
šajo na razne načine raznaroditi.
Ko so govorili o delu svoje organizacije, so ugotovili, da organizacija civilnih pogrebov fepa in da jo je treba izboljšati. Glavni vzrok, da so civilni pozebi slabo obiskani, je, da ljudje zanje ne vedo. Novi odl^r se bo moral zavzemati za boljše obveščanje.
Nadalje so sc borci odločno zavzeli, naj Muzej NOB ostane v Ko; čevju, da mu je treba zagotoviti celo večjo pomoč. Nikakor pa ne gre, da se Muzej iz Kočevja preseli v Ljubljano. Borci tega ne bodo dopustili.
V	razpravi so opozorili, da je vodstvo muzeja naletelo na nerazumevanje temeljne kulturne skupnosti.
Spregovorili so tudi o pismu predsednika Tita in ob tem opozorili, da je bilo potrebno zato, ker smo politično delo slabo opravljali povsod in tudi v naši občini, ker ni nihče poskrbel za izvajanje sklepov. „Delati je treba po idejah naše partije, ki so bile sprejete še med vojno,“ jc po-^ udaril Rudi Mazzoni.
Andrej Klun, borec in podpredsednik občinske skupščine, je odgovoril na tisti del zahtev, ki so sc nanašale na štipendije za otroke borcev in za pritneme priznavalnine. Poudaril je, da je naša družba že toliko bogata, da lahko poskrbi za borce in njihove otroke. Ce ne dobivajo primernih priznavalnin in štipendij, so tega krivi gotovo spet borci, ki zasedajo odgovorne položaje in o tem odločajo. Nekateri borci res ne znajo sami uveljaviti svojih pravic in tem bi morali pomagati ostali. Ni dovolj, če na sestankih zahtevamo pomoč zanje, treba se je prizadevati, da bo pomoč res pravično razdeljena.
Dosedanji predsednik organizacijo Jože Žagar se je zavzel za tesnejše sodelovanje z borci-bivšimi partizani iz pobratene slovenske občine Dolina v Italiji. Predlagal je tudi, naj bi bili taki razgovori borcev, kot je ta občni zbor, poslej vsako leto, in ne na dve leti kot doslej.
V	razpravi jc sodeloval sekretar občinske konference ZK Jože Novak, ki je predvsem spregovoril o na-logali in delovnem programu Zveze komunistov, prav pri izvajanju teh naloh pa Zveza komunistov potrebuje tudi pomoč borcev.	j	p
Nova proizvodna dvorana obrata DONIT v Sodražici (takoj levo na sliki od „stare“ Hetilnice) meri 2.200 kvadratnih metrov, popolnoma pa bo dograjena predvidoma do občinskega praznika, 26. marca. (Foto: J. Primc)
Sodražica: Uspešno
Za Sodražico je )bilo leto 1972 leto gospodarskega vzpona. Za praznik ribniške občine je bil položen temeljni kamen za novo, 2.200 kvadratnih metrov veliko halo obrata' IX)-NIT, ki je že pod streho in bo kmalu popolnoma dokončana. Razen tega je bila lani odprta nova hala obrata INLES, obrat Modne konfekcije KRIM pa je prešel iz preizkusne v redno proizvodnjo..
Obrat DONIT je dobil tudi nove stroje, ki so jih že premestili v novo dvorano, v kateri že uskladiščujejo tudi prve pošiljke žice, se pravi surovine za mreže, ki jih izdeluje ta obrat.
Če bo še naprej lepo vreme, računajo, da bo nova dvorana popolnoma dograjena in odprta do občinskega praznika 26. marca. V dvorani bo tkalnica, skladišče reprodukcijskega materiala, skladišče in odprema izdelkov ter prostor za remont.
VELIKA ŠKODA
V	ponedeljek, 29, januarja nam je neki ribniški občan sporočil, da je 26. januarja voda zalila okolico ribniške železniške postaje, ker je zaradi mraza počila vodovodna cev v stavbi postaje in zalila tudi vse prostore v prvem nadstropju in pritličju, kar se vidi tudi že na zunanjih zidovih. Skoda je menda ogromna.
Polovico prostorov železniške postaje Ribnica je do nedavnega uporabljajo podjetje za izdelavo plenic IDEK, v prvem nadstropju pa so bili stanovalci. Ko je obrat IDEK prenehal delati, jc vse to ostalo prazno.
Odločili smo 'se, da vest objavimo, ne da bi jo prej preverili, ker bi v nasprotnem lahko to objavi-
li	šele čez teden dni. V tem tednu pa bi se lahko napravila še večja škoda.
Občanu se za sporočilo zahvaljujemo. Njegovega imena ne objavljamo le zato, ker nam je ob priložnosti, ko nam je prinesel to sporočilo, dejal: „Sicer pa, ko bo objavljeno, bodo vsi jezni na tistega, ki je to vam sporočil in na vas, ki ste zadevo zapisali, na pravega krivca pa verjetno ne bo nihče pokazal s prstom.“ J. PRIMC
Pričakujemo še druga pismena, tele-fonična ali ustna sporočila občanov
o	zanimivih stvareh v njihovih krajih.
^ MALO OTROK V VRTCU
V	sodra.škem otroškem vrtcu naraste število varovancev od dveh do osmih let največ do 16, čeprav bi jih lahko sprejeli 20, če bi vrtec razširi-
li,	pa še več. Pozivi na roditeljskih sestankih in pisma staršem ne zaležejo, ker jc pač pri roki precej tet in starih mam, ki varujejo malčke. Nekateri pa že napovedujejo, da bo število varovancev narastlo, ko se bo začelo delo v novi, 2200 kvadratnih metrov veliki hali obrata DONIT.
TABORNIKI SO PRIŠLI
Taborniki iz krajevne skupnosti Poljane-Ljubljana so prišli. 27. januarja v Sodražico, kjer bodo preživeli zimske šolske počitnice. Tu smučajo in se vadijo v taborniških veščinah. Vodi jih tovariš Adamič, ki je po rodu iz Sodražice, živi pa v PoUanah.
Ljubljanski oziroma poljanski taborniki, ki jih je prišlo v Sodražia> okoli 30, so nastanjeni v osnovni šoli, kjer so tudi na hrani. Sodraški
Rrosvetni delavci računajo, da bodo ,ubljanski taborniki tudi med domačo mladino v/hudili zanimanje za taborništvo in da Im> tako tudi v Sodražici kmalu ustanovljena taborniška organizacija.
Po dograditvi dvorane se bo obseg proizvodnje obrata DONIT povečal za 80 do 100 odstotkov. Število zaposlenih se bo od sedanjih 130 povečalo na 180 do 200. Polovico proizvodov sodraškega obrata DONIT bodo naprej predelali v ostalih obratih DONIT, preostalo pa bodo izvozili ali prodali doma, se pravi v Jugoslaviji,
J. P,
Rekli so:
FRANC CAMP^, vodja obrata Modne konfekcije KRIM v Sodražici: Naš obrat sodi med boljše znotraj podjela KRIM, čeprav je bil ustanovljen zadnji. Vendar bi lahko dosegali še večje uspehe, če bi bile mlajše delavke bolj disciplinirane.
ZINKA BENULIC, ravnateljica osnovne šole Sodražica: Le en prosvetni delavec stanuje v družbenem stanovanju, dodeljenem šoli. Manjka nam 7 drumskih stanovanj.
Tehnika pomaga in ogroža
v januajpu, februarju in marcu bodo občni zbori prostovoljnih gasilskih društev v ribniSci občini. Na njih bodo podana poročila o delu v preteklem letu in sprejeti sklepi za delo letos. Vsem upravnim odborom priporoča ObčinsKa gasilska zveza, naj poskrbijo, da bodo občni zbori pravdo sklicani, da bodo vsi člani pravočasno obveščeni, kje in kdaj bo občni zbor in kakšen bo dnevni red.
Na občne zbore povabite vse člane, ženske in mladino, skratka vse prebivalce na območju, kjer društvo deluje, se pravi člane in nečlane društva! Morda so med občani še taki, ki bi radi delali v gasilskem društvu. Se posebno je treba seznaniti z delom in načrtr na področju požarne varnosti občinske odbornike, ki bodo februarja ali marca sprejemali občinski požarnovarnostni načrt. Vsi prebivdci naj bodo dobro seznanjeni z nalogami in smernicami društva oziroma članstva in s kakšnimi težavami se vsak dan srečujemo.
Občanom ^oze mnoge nevarnosti prav sedaj, ko je v naših gospodinjstvih vse več sodobne gospodinjske opreme, kot so plinski šte-
dilniki, plinske peči, centralne kurjave itd. Vodstva gasilskih društev, posebno pa še gajski častniki in podčastiuki, so dolžni, da podučuje-jo prebivalce o nevarnosti in posledicah, ki lahko nastanejo z nepravilno uporabo teh aparatov in naprav ali zaradi malomarnosti. V opozorilo naj nam bodo nesreče v Medvodah, Ljubljani in drugod.
Zaželeno je, da bi bila na vseh občnih zborUi tako številna udeležba, kot je bila 7. januarja na zboiu PGD Bukovica. Na tem občnem zboru je bila prikazana vsa gasil^ dejavnost ter njene dobre in slabe strani.
Poveljnik ObGZ Ribnica ANTONSOBAk
25 MALIH ŠOLARJEV
Malo šolo bo letos z območja sodraške osemletke obiskovalo le ^ otrok. Začela se bo v začetku marca in trajala do začetka junija. Skupno bo trajala 104 učne ure. Je brezplačna in bodo starši prispevali le za hrano (malica 3-lcrat na teden), ki pa je poceni, saj ima šola svoje njive in šol^i vrt.
ORTNEŠKI POROČEVALEC
ZOPET NEZGODA - Na naši cesti je malo nezgod. Nevarna pa je, ker na ravnem delu ceste vsak voznik kar najbolj požene vozilo. 16. januarja sc je zopet dogodila huda nesreča. Mali ovinek - velika nesreča! Zato bi bilo potrebno na ravnem delu ceste predpisati omejeno hitrost in opozoriti že pri „Ma-rinšku“ na ovinek. Pozimi je ta del ceste še posebno nevaren.
SILVESTROVANJE NA GRMADI je že tradicija. Tudi zadnjo silvestrsko noč je bilo veselo. In prav na Silvestrovo se mi je porodila misel: zakaj ne bi tudi za našo Grmado uvedli „gradbenega dlnaija? “ Prepričan sem, da bi šlo. In strinjam se s ptičko, ki je hrabrila žanjico, ko je
sedela ter tarnala in gledala proti drugemu koncu njive: ,4^daj bom po&la? “ Ptička pa ji reče: „Začni, začni, pa bo šlol“ Tako naj ^di mi začnemo!
BLIŽNJICO NA GR^^DO bi lahko uredili, če bi bilo vec razumevanja in dobre volje. O tem naj se na skupnem vaškem sestanku pogovore vašcarii, in šlo bo! Tudi o telefonu naj bi se pogovorili. Oboje bi bilo zelo koristno za vaščane. '
KAJ Z GRADOM? - Ce grad v Ortneku ne bo do konca leta prodan
—	so rekli na občini - bo pripadal občini. Rok jc minil. Kaj bo sedaj z i\jim? Bliža se pomlad iii^tre^ je nekaj ukreniti. Zob časa je nev^en. Oskrbnica je, gospodarja ni.	V. P.
ČREPINJE IZ LONČARIJE
OŽIVLJENA KRAJEVNA PISARNA - Svet krajevne skupnosti Dolenja vas je, ker sc zaveda vse pomembnejše vloge KS in težavnosti nalog, ki jih mora opravljati, sklenil uvesti dvakrat na teden uradne ure v krajevni pisarni. Stalni tajnik KS Pavel Rebolj iz Prigorice bo skrbel za povezovanje dela vseh organizacij in društev v icraju, na vo^jo bo pa tudi vsem občanom pri različnih opravilih, koi so pisanje prošenj ipd. Uradne ure so vsako sredo od 8. do 12, in petek od 15. do 19, ure.
BOLJSE MOŽNOSTI ZA DELO MLADINE - Krajevna organizacija ZK Dolenja vas je na enem svojih sestankov vsestransko obravnavala delovanje družbeno-političnih nizacij, predvsem mladinske. Aa uspešnejše delo mladinske organizacije v Lončariji so potrebni predvsem ustrezni prostori. Skupaj s krajevno skupnostjo so predlagali ob-
činski skupščini, naj odstopi mladinski organizaciji v upravljanje prostore bivše gostilne KLO, ki jih je doslej zasedb neki obrtnik. Mladinci sc že pripravljajo na ureditev kluba, ki jim bo omogočal poživitev različnih dejavnosti, predvsem športne in kultumo-prosvetne.
OBČNI ZBORI - Zadnjo nedeljo v januarju je bila letna konferenca organizac^a Zveze borcev, na kateri so člani organizacye ocenili sv(»e delovanje v zadnjem letu dni. V februarju bosta še občna zbora gasilskega društva in lovske družine. Oboji, gasilci in lovci, imajo veliko načrtov in tudi precej uspešno opravljenega dela. Za gasilskim društvom jc npr. uspešno izvedena proslava 100-Ictnicc obstoja, kar po svoje narekuje še pestrejše in vsestransko kvjditetnejše delovanje v prihodnosti.
F.	G.
RESETEI
	■••V'- ’
	
'N, -.v .	
	
	
	
število zaposlenih se nenehno veča, ni pa dovolj, če delavcu omogočimo le zaslužek. Delavčeva stvar ni samo delati, ampak tudi odločati - v tem pa so velike vrzeli. Največkrat samoupravljanje z^adi slabega obveščanja ne deluje. Posnetek kaže črnomaljskega delavca pred novo stavbo podjela BEGRAD. (Foto: R. Bačer)
Do delavcev nismo prodrli
24. januaija je v Cfnomlju zasedal občinski sindikalni svet zaradi dveh stvari: ocenjevali so nedavne občne zbore sindikalnih organizacij v kolektivih in za novega predsednika občinskih, sindikatov izvolili Radeta Vrliniča.
Kot se jp spet izkazalo, delavci v podjetjih niso bili obveščeni o tem, zakaj toliko razprav o temeljnih organizacijah združenega dela. V večini kolektivov proizvajalci ne vedo, kakšne pravice in tudi 'posledice bi jim TOZD prinesle. Te laatice gledajo z nekakim odporom, namesto da bi se potegovali za njih uveljavitev. Ker obveščenost ni delovala, tudi ni bilo med delavstvom zanimanja in ne politične podpore za uvajanje delavskih ustavnih dopolnil v prakso. Prav tako je bilo mdo zanimanja za napredek širše družbene skupnosti, denimo občine, in za komunalna dela.
V nekaterih kolektivih delavci ne vedo niti to, kaj pomeni akcijski program in kaj so to stabilizacijski ukrepi, zahtevamo pa od njih, da bi jih uresničevali.
Na plenumu so omenili še niz dru^ vprašanj, ki kažejo, da je proizvajalec odmaknjen od odločanja, a se včasih tega ne zaveda. Navedli so primer obratov IMV in BETI, kjer so zaposleni prehitro zadovoljni, če imajo malo Iraljše osebne dohodke. Niso pa dobili stanovanj, čeprav so potrebe velike. Prav tako del svojih ustvarjenih sredstev ne morejo odstopati z^ komunalne in druge potrebe, saj niti ne vedo, koliko vsak mesec ustvarijo in s čim lahko razpolagajo. Na boljše pa gre tudi v takih obratih, to se je pokazalo na sindikalnih občnih zborih več kolektivov. Letos se jih je udeležila močna delegacm iz „centrale**, kar prej ni bil običaj. To ocenjujejo za dober znak in napoved svežega vetra, ki bo pomagal odpraviti dosedanje pomanjkljivosti.
Nizki osebni dohodki so najbolj
Eoblematični v kanižarskem rudni-i. Iger maiijka delovne sUe, ljudi od drugod pa ne morejo dobiti, ker ni stanovanj. Ce morijo proizvodni plan zmagovati s 30-odstotnim primanjkljajem zaposlenih v jami, potem tudi dobrih osebnih dohodkov ne more biti. V tem kolektivu gre za
ODBORI IZVOLJENI
Novi odbori Socialistične zveze na terenu so v ^vnem izvoljeni. V črnomaljski občini je 27 organizacij SZDL, od teh je 13 že izvolilo novega predsednika, druge pa bodo to storile v kratkem. Na nedavnih krajevnih konferencah SZDL se je spet irknTala stara praksa: v manj^ krajih je bila udeležba zelo dobra, ponekod odlična, v večjih krajih slaba.
sklenjeno verigo neskladij in nesmislov današnjega trenutka, ko ponekod proizvodnja stoji zaradi pomanjkanja premoga.
Na tej seji je bil plenum obve-' ščen, da je na seji predsedstva odstopil s položaja predsednika občinskega sindikalnega sveta Jože Kolenc,
ki je to dolžnost opravljal skoro 8 let. Zaradi pogoste odsotnosti v tujini pa so razen Kolenca razrešili dolžnosti še člana predsedstva inž. Antona Bartoloviča. Namesto njega je bi* izvoljen Janko Gladek iz Belta, medtem ko je postal novi predsednik občinske sindikalne organizacije gozdarski tehnik Rade Vrlinič. Posle predsednika bo opravljal kot svojo redno službo, dosedanji predsednik Kolenc pa gre za sekretarja v Iskro v Semič.
»Kje je moja pokojnina?«
„Lani smo vse leto poslušali in brali, da bo za ostarele kmete v novem letu boljše. Da bomo dobili pokojnine, je bilo rečeno, a je polovico januaija mimo, jaz pa nisem še nič dobil..
Takole pravijo po vaseh in ljudje se ne vedo kam obrniti po pojasnila.
O kmečkih pokojninah vse ve Polde Kolbezen, upravnik podružnice Komunalne^ zavoda za socialno zavarovanje v Črnomlju, in z njim je tekel pogovor.
- Koliko občanov, starih nad 75 let, ki bi bili upravičeni letos do starostne pokojnine, imate na vašem območju?
„V obeh belokranjskih občinah imamo okrog 250 takih občanov. Res je, da ne vedo, kako priti do pokojnine, ker hodijo stranke tudi k meni, češ da ie prvega minilo, pokojnine pa ni.‘
- kakšna je torej kmetova pot, da si pridobi dokumente za starostno pokojnino?
,’Da ne bi bilo treba starim ljudem hoditi po uradih v mestu, je sklenjeno, da lahko prošnjo za pokojnino vložijo pri pristojnem krajevnem uradu. Brez oddane prošnje s priloženim rojstnim listom in podpisano izjavo, da bo se naprej plačeval prispevek za starostno zavarovanje - pokojnine nihče ne more do-biti.“
- 2La borce kmete so določila malo drugačna. Kakšne papirje morajo predložiti oni?
„Tisti borci, ki imajo priznano dobo pred 9. 9. 1943 in so že nad 70 let stari, predložijo prav tako prošnjo, rojstni list in izjavo, zraven
pa se odločbo o priznam posebni dobi. Tudi mlajši borci, stari nad 60 let, dobe pravico do pokojnine, če izpolnjujejo pogoje za varstveni do-datek.“
- Razčistiva še vprašanje preužit-karjev - tudi take imate v Beli krajini. Kakšne napotke dajete njim?
„Kmetje, ki so posestvo že prepisali na sina ali drugega lastnih, imajo tudi pravico do pokojnine, če so stari nad 65 let, oziroma 60 let, če so bili borci pred 9. 9. 1943. Priskrbeti morajo enake dokumente, kot sem omenil prej.“
- Do kdaj je rok za vložitev prošenj za starostne pokojnine lane-tov?
„Kdor bo do 30. junija letos oddal dokumente s prošnjo vred, bo dobil pokojnino izplačano od l. januarja dalje. Sicer pa velja uveljavljanje pokojnine samo za 6 mesecev nazaj.	R.	B.
Na prste ene roke bi lahko prešteli pravnike v vsej črnomaljski občini, k njim pa sodi Anton Marentič. Kot domačin je bil skoro pet let zaposlen pri Iskri v Semiču, ki ga je tudi štipendirala, pred nekaj dnevi pa je nastopil službo sekretarja občinske konference Socialistične zveze v Črnomlju.
Kot enega mladih strokovnjakov iz gospodarstva in hkrati delavnega v več orga-
»Najbolj cenim odkrito besedo«
ČRNOMALJSKI DROBIR
NOVE ŠTEVILKE - Krajevna skupnost Črnomelj je te dni razdelila cele kupe hiSnih številk lastnikom že zgrajenih hiS v ulicah, ki so že imenovane. Tako bo bolje za poštarja in vsakogar, ki nove hiše išče. Tablice za naselje v novi Loki pa so ^ v izdelavi.
KMALU PREDAVANJA - Februarja bodo v več krajih predavanja o kmetijstvu: o gnojenju, krmljenju rovedi, higieni mleka in ravnanju s kmetijskimi stroji. Največ zanimanja za taka predavanja kažejo na Vinici in v Gribljah.
NA OHCET DRUGAM - V mestu se je v vsem lanskem letu poročilo 85 parov, medtem ko je bilo veliko več sklenjenih zakonov. Mnogi gredo na poročni obred v Ljubljano ali Novo mesto. Na matičnem uradu pa so zabeležili Se 17 rojstev doma in 36 smrti.
„GORI, GORI, VODE Nl!“ bodo lahko klicali gasilci, če bo šlo v mestu zares in bo nastal večji požar Hidranti niso označeni, gasilci zanje
iie vedo. Na to so že večkrat opozorili, toda govorili so gluhim. Samo da ne bodo gasilci krivi, če vode ne bo ...
PESCI NISO VARNI - Kolodvorska ulica je dolga 1 kilometer, a nima nikjer označenega zebrastega prehoda za pešce. Otroci prečkajo cesto, ko gredo v šolo, starejši pri hoji na postajo, avtomobilov pa je vedno več. Varne prehode čez cesto bodo morali v mestu urediti.
OBRNJENI ZNAKI - Ko so prejšnji teden popravljali vodovod pri črnomaljski [rašti, so postavili znak: Delo na cesti. Naslednji dan so delavci našli znak obrnjen v drugo smer. Take stvari sc čez noč več-»at zgodijo sredi mesta.
JAJCA CENEJŠA - Na tržnici so prejšnji četrtek ženske prodajale jajca po l din, gospodinje pa so ugotavljale, da so sc pocenila za 50 par. Naprodaj je bila solata po 8 din kg, čebula v vencih po 6 din in fiž' ' po 6 din kg.
nizacijah ga ljudje tudi v Črnomlju že poznajo, vseeno pa ga predstavljamo širšemu krogu občanov, kajti marsikdo se bo s tako ali drugačno krajevno težavo k njemu zatekel po nasvet in pomoč.
- Kakšna so v kratkem vaša osebna življenjska načela?
„Če nekaj prevzamem, bom izpeljal. Doslednost spoštujem, odkritost cenim nadvse, spletkarjenja in zahrbtnosti ne prenesem. “
Če bi se teh načel držali vsi, pn nas takorekoč sploh ne bi imeli težav. Pa naj kdo reče, da ni res!
R. B.
»Oprostite« ne bo dovolj
Po vsej Metliki visijo v izložbah in na oglasnih deskah pozivi davčne uprave, naj občani do konca januarja prijavijo lanske dohodke. Nabiti so na takih mestih, da poziva ni mogoče prezreti. Letos tudi ne bodo prav nikomur „oprostili**, če bi slučajno pozabil prijaviti davek, kar je na lepakih tudi navedeno. Kdor bo rok zamudil, bo plačal 5 odstotkov več, kot bi sicer, če pa bi kdo povsem „pozabil**, kaj je njegova dolžnost, mu bodo pripisali 10 odstotkov več plačil.
»Dolenjski list« tribuna bralcev
11 rojstev doma
Po podatkih matičnega urada se je v vsej metliški občini na domu rodilo v lanskem letu samo 11 otrok. Tudi v teh primerih gre za mamice, ki jih je porod prehitel, sicer gre vsaka v bolnišnico. V letu 1972 je bilo v občini še 69 smrti, kar je malo več, kot so jfli bili vajeni prejšnja leta.
Ne neham, če...
Jože Prus bo letos dopolnil 18. leto. Domaje iz Krmačine 6, ki je oddaljena od Metlike 8 kilometrov. Dela v metliški vinski kleti, na'delo se vozi z mopedom, sedaj, ko je zapadlo velŽko snega, pa z avtobusom. Delavec je nekaj manj kot leto dni, obenem obiskuje še večerno osnovno šolo.
„Kako spraviš v sklad službo in šolanje in kako si pričel obiskovati večerno šolo? **
„Redno sem končal 6. razredov. Zaradi številnih težav, pa tudi zaradi lenobe sem ostal doma na kmetiji. Kmalu sem uvidel, da tako ne gre. Zaposlil sem se in slučajno izvedel za večerno šolo. Skrito iskrico so razpihali še st^ši in inž. Nemanič. Sedaj sem pred koncem sedmega r^e-da. Pišemo teste in upam, da bom že drugo leto uspešno -zaključil osnovno šolo. To bo zame velik dogodek, prav tako za starše!**
„Kako poteka pouk? **
„Vsak drugi teden se zberemo v metliški osnovni šoli. V začetku nas je prihajalo 23, sedaj nas še 17. Začnemo ob 15. uri.
zaključimo okoli 20. ure. Je precej naporno, kajti šele zvečer se morem učiti in napisati naloge. V posteljo ležem nekaj pred polnočjo. Težko je, a narf^il bom.
pa če se svet obme na glavo. Ko bom končal osnovno šolo, bi se rad šolal še naprej. Upam, da mi bo uspelo, pa tudi po opravljeni osnovni šoli me bodo čisto drugače gledali.
J. PEZELJ
Vsak ima delček zaslug
Ce bi se metliški občani pred dvema letoma in pol ob glasovanju za ponovni petletni samoprispevek ne odločili v korist komunalnih del, bi razvoj do danes ostal na isti točki. Samoprispevek občanov in prispevki delovnih organizacij pa so omogočili še dodatne vire sredstev, tako je bilo zgrajenih za blizu 18 milijonov dinaijev raznih objektov.
Kot ugotavljajo zdaj, ko je petletni program prešel v drugo polovico uresničevalne dobe, je bUo prvo obdobje uspešno, čeprav so se v tem času gradbeni stroški tudi do trikrat povečali, povrhu so nastopile še druge težave. V dveh letih in pol pa kljub vsemu beležijo naslednje pridobitve:
VODOVODI so zahtevali dobre 3 milijone dinarjev. Zgrajeni so bili vodovodi Pavičiči-Gradec, Slamna vas-Boldraž, Metlika-Rosalnice. Metlika pa je dobila še nove črpalne in čistilne naprave.
CESTE oz. modernizacija cest je bila izvršena na treh odsekih: Gra-dac-Klošter, Metlika-Rosalnice in Metlika-Vinomer. Nekaj manjših asfaltiranj je bilo opravljenih še v Metliki. Stroški: 4,5 j4.558 din.
ELEKTRIFIKACIJA je v tem obdobju precej napredovala. Trifazni tok so dobile naslednje vasi: Krasinec, Brošt, Prilozje, Curile, Krmačina, Železniki, Vidošiči, Do-bravice, Krivoglavice, Giršiči. Elektriko so napeljali še v nova naselja v mestu in potonili kabel v Cankarjevo naselje. Vse to je veljjdo 1,340.248 din.
OTROŠKI VRTEC v Metliki je z opremo vred veljal nad 2,5 milijona
dinarjev; za gasilske domove na Otoku, Primostku, Lokvici, v Slamni vasi in na Suhorju so dali
202.000 din iz teh sredstev, za kanalizacijska dela v Metliki pa 674 tisočakov. Opravljenih je bilo tudi za dobrih 230.000 din del na šolskih in kulturnih stavbah, kjer so vštete: podružnične šole Drašiči, Gradac in Podzemelj, stopnišče pri šoli v Metliki ter stara šola v mestu in Kulturni dom na Suhorju.
ZA REGULACIJO Kolpe in Sušice ter urejanje kopališča v Metliki so dali 1,120.000 din, za novo sejmišče
357.000 din, za postavitev avtobusnih postaj v Podzemlju, na Suhorju in v Slamni vasi pa 20.000 din. Razen t^a so za urejanje parkov in nasadov ter drobna komunalna dela porabili skoro 786.000 din, za razne načrte pa odšteli 334.000 dinarjev.
Doslej našteta javna dela so zahtevala skupno 15,715.128 dinarjev, mimo tega je bilo s pomočjo občinskih sredstev in ob podpori raznih ' skladov izplačano še za vzdrževanje občinskih cest in ulic nad 1,5 milijona dinarjev, krajevnim skupnostim
427.000 din, za odkup zemljišč ob Kolpi so odšteli malo manj kot
150.000 din, postavka energetika pa v tem spisku zajema dob^
58.000 dinarjev. Gre torej še za več kot 2 milijona dodatnih javnih del.
Pri blizu 18-milijonski vrednosti opravljenih del ima samoprispevek občanov važno vlogo. V 30 mesecih so zbrali zaposleni, kmetje, upokojenci in obrtniki 2,111.662 din, medtem ko so domače delovne organizacije prispevale z družbenim dogovorom 1,981.721 dinarjev.
Konec koncev: napeti je bilo treba vse sile, odpreti marsikatera vrata, potrkati na vest tu in tam, rezultat pa je viden. Kakor je šlo težko in nekaterih začrtanih del še ni bilo mogoče opraviti (primer mrliška veža!), pa je po drugi strani na tehtnici mnogo več, kar priča o velikem napredku.
R.B.
V novih prostorih tovarne KOMET, od koder je paš posnetek, so možnosti za delo bistveno boljše.	(Foto:	R.	Bačer)
Kdaj? Kmalu!
- Tovariš tajnik, kaj je s krajevno skupnostjo v Metliki? Več občanov se je obrnilo na nas ustno ali z nepodpisanimi pismi, češ da se z ustanovitvijo krajevne skupnosti za mesto Metlika preveč odlaša. Ljudje pravijo, da so jo zahtevali že pred več kot letom dni, a še ni ustanovljena. Prosimo za pojasnilo.
Taka vprašanja sem naslovila Tinetu Moleku, tajniku občinske skupščine Metlika, ki se razen iniciativnega odbora SZDL največ ukvarja s tem vprašanjem. Dal je naslednjo izjavo:
,Jniciativni odbor za ustanovitev krajevne skupnosti v Metliki že deluje. Vsi čutimo, da je Metliki manjkala taka samopravna institucija, iz tehničnih razlogov pa tega ni bilo mogoče na hitro izpeljati. V pripravi so razni akti, predvsem statut, brez katerega krajevne skupnosti ni mogoče ustanoviti. Računam, da bo na pomlad krajevna skupnost že delovala. “ R.B.
PREVEČ JE LUKENJ
Metliškim ulicam se pozna, da niso nikdar imele vrhnjega zapom^a sloja na asfaltu. So polne jam in lukenj, nad katerimi se jezijo domala vsi meščani: tisti, ki vozijo, kot oni, ki hodijo. Napako bo potrebno vsaj na pomlad odstraniti, obenem pa poskrbeti še za boljše vzdrževanje vseh občinskih cest.
KOLIKO STANOVANJ?
Srednjeročni in dolgoročni načrt za gradnjo stanovanj v občini Metlika bo v februarju narejen. Strokovnjaki pri Projektivnem ateleju v Ljubljani pripravljajo o tem obširno gradivo, ki ga z^tevajo republiški organi od vseh občinskih skupščin. Ta načrt bo zelo zanimiv za občane in poskrbeli bodo, da bo čimveč ljudi seznanjenih z njim.
HRUP MOTI - Šoferji avtobusov, ki ustavljajo svoja vozila pred kemično čistilnico in TV servisom, bi laliko med daljšim postankom ugasnili motorje. Močan hrup in plini namreč zelo motijo stanovalce in zaposlene v čistilnici in TV servi-.su.
SPREHOD PO METLIKI
ZABAVNI VECER - Mestna godba na pihala bo priredila v soboto v domu Partizana zabavni večer. Poleg godbenikov bosta nastopila' zabavna ansambla Veseli Belokranjci in Zaija. Obeta se veliko veselja ob srečelovu, šaljivi pošti, zaporu. Godbeniki bi radi zbrali kaj dena^a za opremo v prenovljenih prostorih stare šole, kamor se bodo vsak čas preselili.
GOSTOVANJE LJUBLJANČANOV - V ponedeljek, 5. februarja, bo gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s komično opero Don Pas-quale. Vstopnice bodo v predprodaji uro pred predstavo, zaposleni pa jih bodo lahko dobili v svojih delovnih organizacijah. Vse prav lepo vabimo na to zanimivo prireditev.
BO ODZIV? - Košarkarji BETI so poslali delovnim organizacijam prošnje za denarni prispevek. Bliža
se čas tekmovanja v 1. b slovenski, ligi, za kar bo potreben pre^jšen del sredstev. Košarkarji upajo, da jim podjetja ne bodo odrekla pomoči. Kmetijska zadruga jim je že obljubila pomoč.
KMALU BO 8. MAREC - Pri društvu za aktivnost žensk se je sestala komisija za pripravo programa ob dnevu žena. Dogovorili so se, da bo zvečer pred praznikom kratka proslava, nato pa bo Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo komedijo „SUke iz Dunajskega gozda**.
DOBRO obiskani PLESI -Mlade že nekaj sobot zaTOvrstjo zabava ansambel Silvestra Mihelčiča s pevcem Danilom Mirnikom. Plesi v menzi tovarne BETI so zelo obiskani. V hotelu Bela krajina igra ansambel Duga iz Karlovca, s katerim pa ' gostje niso preveč zadovoljni.
metliški tednik
%
Na belih poljanah. V Pečicah je od sobote dalje vse živo. Otroški smeh se razlega na smučiščih od jutra do večera. Brežiški smučarski klub je to zimo izredno prizadeven, saj je za smučarje pripravil tudi vlečnico. Tečaj smučarskih veščin je organiziral za šolarje iz vse občine. (Foto: Jožica Teppey}
Da bi odrekli svoj delež, tega pa ne
25. januaija je minilo pet let, odkar so volivci brežiške občine izglasovali samoprispevek za graditev, dozidavo in obnovo šol.
Točno na dan obletnice - 25. januaija letos pa se je splošni zbor odločil za ponovni referendum. Ce bo med občani dovolj pripravljenosti in dobre volje, da tudi vnaprej prevzamejo na svoja pleča del skupnih načrtov, potem bodo v občini lahko dokončni že sprejeti program v šolstvu, v Brežicah pa bi medtem dobili še eno telovadnico in posebno šolo, v kateri so otroci iz vse občine.
dom so bili napravljeni leta
Tokrat bo polovica samoprispevka namenjena graditvi zdravstvenega doma v Brežicali. Ustanova irna zdaj svoje prostore v poslopju, ki že zdavnaj ni več primemo za te namene. Potres leta 1917 jo je močno poškodoval in nekaj sten popolnoma zrušil. Potem so zgradbo obnovili. Po osvoboditvi so jo preuredili za zdravstveni dom. Ko je zmanjkalo prostora, so uredili ordinacijo in laboratorij na podstrešju in naknadno so poslopju prizidali še protituber-kulozni dispanzer.
Prvi načrti za nov zdravstveni
1962 in zdaj imajo v rokah že četrte, tako dolgo so morali
NAGRADE ZA MLEKO
Oddelek za gospodarsko upravne zadeve pri skup.ščini občine Brežice, upravni oducr sklada za pospeševanje kmetijstva in pospeševalna služba pri Agrar iji Brežice bodo v pciek organizirali srečanje s kmetovalci. V prvem delu je ra programu predavanje dipl. ing. agronomije S Cepina Za tem bodo podelili nagrade najboljšim proizvajalcem mleka, pridelovalcem hibridne koruze, kmetom ki so privezali teličke iz A Icontrole ter dvema kmetovalcema, ki sta nabavila plemenske krave svetlolisaste pasme.
Ekipa brežiške gimnazije, ki je zmagala na nedavnem kvizu o življenjski poti predsednika Tita. Tričlanska ekipa vojakov iz garnizije Cerklje je le za točko razlike zaostajala za gimnazijci. (Foto: J. T.)
NOVO V BREŽICAH
o	DROBNIH ZADKVAH POSl> BEJ. Odbornikom bo ustreženo, ker bo ena prihodnjih sej namenjena samo pripombam in pojasnilom v zvezi z zazidalnimi načrti, izdajanjem lokacijskih dovoljenj in podobnim vprašanjem, ki so jih zastavljali minuli teden, ko je skupščina sprejela odlok o urbanističnem načrtu občine.
POCFNI smučanji:. Petdnevni tečaj, ki sc je v soboto začel za šolarje iz vse občine v Pečicah, je zagotovo najcenejši v Sloveniji. S prevozom in malico vred plačajo brežiški otroci samo po 50 dinarjev, okoliški pa prispevajo po 30 dinarjev, ker prevoz na smučišče ni vštet v ceni.
STALINOVI ZDRAVNIKI. V nadaljevanju rednih abonmajskih predstav bo Zavod za kulturo Brežice v torek 6. februarja ob 20. uri organiziral drugo letošnje gostovanje. Slovensko ljudsko gledališče iz Celja bo uprizorilo Mikelnovo delo ,,Stalinovi zdravniki", (ire za poi/kus Stalinove biografije, osebnosti ki je sooblikovala podobo 20. stoletja, ki pa je kot človek še vedno ne/nanka
m popolna uganka. Seveda je to hkrati tudi poizkus biografije in interpretacije stalinizma. Drama vsi'-buje mnogo zgodovinskih dejstev, ki naši javnosti niso znana. Med nosilci vlog so igralci Sandi Krosi, Borut Alujevič, Andrej Nahtigal in drugi.
O	Mikelnovih Stalinovih zdravnikih bomo obširneje spregovorili ši* danes teden.
OBISK KNJIŽI VNlC - Cez dober teden bomo praznovali največji slovenski kulturni praznik, Prešernov dan. Kol že nekajkrat, tudi letos ne bo v Brežicah posebne prireditve, kot smo izvedeli pri Šolskem centru, tudi dijaki .srednjih šol niso pripravili posebnega dela. Poleg običajnih šolskih proslav bo, kot kaže, edina pomembnejša akcija tista, ki jo organizira Občinski svet ZKPO Brežice. V sredo»7. lebruarja ^losta tri osnovne šole namreč obiskali ilve slovenski književnici. Braka Jurca in Jana Milčinski. O svojem delu m umetniških snovanjih bosta spregovorili učencem osnovnih šol Cerklje, Dobova in Bizeljsko. Učenci Inulo lahko poceni kupili tudi njuna dela in »lobili avtograme.
breMki visn
odlagati graditev. Novi zdravstveni dom bo stal v bižini bolnišnice in pod isto streho bo tudi lekarna. Oboje bo ugodno za bolnike, ki iščejo zdravniško pomoč, pa tudi okolje je tam dosti bolj mirno, stran‘od prometa.
Pred občani je torej' pomembna odločitev - da pomagajo izpeljati do konca obnovo šol na Bizeljskem, v Globokem, Pišecah, Artičah in Veliki Dolini in da s svojim prispevkonj vzidajo temeljni kamen za prepotreben zdravstveni dom, namenjen vsemu prebivalstvu brežiške občine.
J.T.
Leta 2.000
Splošni zbor je na seji 25. januarja sprejel pomemben dokument - urbanistični program brežiške občine, ki ga je po naročilu skupščine izdelal projektivni biro Region. Program je plod mnogih študij in prikazuje vse značilnosti, ki ugodno ali neugodno vplivajo na razvoj tega območja.
Razen mesta Brcžic naj bi se v prihodnjih desetletjih razvijala še Dobova in Bizeljsko. V občinskem središču predvideva program leta 2000 okoli 12 tisoč prebivalcev, v celotnem mestnem območju pa 16 tisoč. Danes živi v mestu (vključno s Čatežem, Brezino in Šentlenar-tom) 4.800 ljudi; V celotni mestni regiji z naselji Bukošek, Cundrovec, Črnec, Dvorce, Mostec, Trnje in Sela pa je trenutno 8 tisoč ljudi ali 32 odst. vsega prebivalstva v občini.
Do leta 2000 se bo precej razvila tudi Dobova, kjer živi danes okoli 500 prebivalcev. To število se bo predvidoma pomnožilo za štirikrat. Dobova je že zdaj središče zaokroženega območja od hrvaške meje do Kapel, Mosteca in Save. V industrijskih, obrtnih in drugih obratih ima že danes 400 delovnih mest, na katera veže precej delavcev iz okoliških krajev.
Bizeljsko je središče kmetijskega zaledja, ki obsega del Obsotelja in del Kozjanskega. Možnosti ima za razvoj vinogradništva, sadjarstva, predelovalne in obrtne dejavnosti ter turi/.rna. V tem krajevnem središču živi danes 750 ljudi, na celotnem območju pa 2.900. Do leta 2000 bo kraj Bizeljsko štel predvidoma 1500 prebivalcev, število delovnih mesi pa naj bi sc povečalo od sedanjih
1	tk) na 400.
V	DESETEM LETU OBSTOJA
Radio Brežice je imel v iniiuilem lotu 200 oddaj, (lovoinega progra nta |e steklo skozi eter 2.^6 ur, glasbenega ."^25 ur. Obe zvrsti so povečali v primerjavi z letom 1^)71, ko so zabeležili 20H govornih ur in 10‘) glast)e. l okalna radijska postaja stopa li tos v ilcseto leto svojega dflova-iija in (>l>ela še visto |>rogramskih iz-boltšav.
Medalja ima dve strani
V letih 1970, 1971 in 1972 je bila tovarna papirja edina delovna organizacija v krški občini, ki ni popolnoma pozabila na'družbena stanovanja. V izpraznjenem samskem domu je 1971 uredila za svoje delavce 24 stanovanj.
Za to obdobje je značilen raz-mali zasebne graditve stanovanjskih hiš. V podjetjih so graditeljem ^magali s posojili in na ta način omogočili lastno streho precejšnjemu številu zaposlenih. In tako so v občini v treh letih pridobili 314 stanovanj, kar ni narobe, vendar pa ni pravega sorazmerja z družbeno gradnjo. Kljub zasebni iniciativi ta ne bi smela nenadoma obstati, saj vsi zaposleni ne morejo graditi sami.
V Celulozi so z odobritvijo posojil zaposlenim prišli do stanovanj, ki so jih graditelji izpraznili v družbenem sektorju, zalo ne bi smeli trdili kar počez, da to ni bilo smotrno. Marsikate-
,3 podporo zasebni stanovanjski graditvi smo del zaposlenih vezali na tovamp. Letos bomo spet gradili družbena stanovanja, za kar smo lani oročili 1,8 milijona din.“
rega strokovnjaka v) s tem vezali na podjet je za daljše obdobje.
Delavci iz oddaljenih vasi pa so bili vendarle prikrajšani, ker so imeli pri posojilih prednost tisti člani kolektiva, ki so gradili ali obnavljali svoje domove v pasu do pet kilometrov od tovarne. Prizadeli imajo tudi prav, ki jih boli ta razlika. Direktor je pred kratkim povedal, da so razlike očitne in da tisti, ki so iz kakr.š-nihkoli razlogov prisiljeni živeti v večji oddaljenosti od tovarne, nimajo niti vode niti elektrike, torej le ni prav, da bi jim kratili pravico do posojila.
Sicer pa ima Posavje in v njem • udi krška občina svojvf posebne značilnosti, Zaradi katerih se razmerje med družbeno in zasebno stanovanjsko graditvijo ne bo izenačilo z razmerjem v razvitih predelih.
J . TKPPi .V
V napoto, ker so ob morju
Materada — Poreč je kraj, kjer preživljajo letni dopust zaposleni iz 22 delovnih kolektivov krške občine. Za tiste, ki bi se jim še radi pridružili, v tej počitniški skupnosti ne bo prostora. Zemljišče je sicer last občinske skupščine Krško, toda Krčanom kljub temu ne dovolijo širiti počitniškega naselja. Za obalne občine so take skupnosti nekakšen nebodigatreba, zato jim postopoma odrekajo gostoljubje in prostor na soncu. Kolektivom zapirajo kotičke ob moiju in se sklicujejo na urbanistične načrte.
Tudi otroke so na ta način že za komunistov. Nekateri kolek-
PREDAVANJE
Julri bo ob 18. uri v dvorani C'e-luloze Jože Kregar, znani vrtnarski strokovnjak, predaval o ,.('vetju od Biokovega do Korčule”.
GRAD OBNAVLJAJO SKOZI VSO ZIMO
V Kostanjevici dela skupina delavcev v gradu tudi v zimskih mesecih. Trenutno restavrirajo vzhodni trakt, ki bo poleti že dobil fasado. Obnova traja že vrsto let m v tem obdobju so vložili vanjo že veliko občinskih pa tudi republiških sredstev.
KOVINARSKA MENJA
V minulem letu so v krški Kovinarski menjali razmerja v proizvodnji. Usmerili so se predvsem na izdelke, v katere je vgrajenega manj materiala in vloženega več dela. Povečali so delež industrijske opreme v proizvodnji in vpeljali več izdelkov, s katerimi so si zagotovili kupcc doma in na tujem.
marsikje izrinili. Iz okolice Rovinja se morajo počitniške kolonije s celjskega in delno posavskega območja umakniti v popolnoma neurejen predel z barakami. Tako smo slišali na nedavnem posvetu medobčinskega sveta ZK v Krškem. Prizadete organizacije bodo zahtevale, naj posežejo vmes republiški organi in jim pomagajo najti primernejše kotičke za letovanje naj mlajših.
Med otroki je vsako leto precej takih iz revnih družin, ki jim počitnice veliko pomenijo. Ne bi jih smeli prikrajšati za brezskrbne dni v koloniji ob morju, saj prav ti otroci s starši gotovo ne bi šli na oddih. Včasih jih mora Društvo prijateljev mladine oskrbeti celo z obleko, preden jih pošljejo na počitnice. Kdor se ne prepriča sam, težko verjame, koliko ljudi se še otepa z revščino, zlasti na podeželju.
Delavcu bi lahko pomagali z drugačno delitvijo počitniškega regresa. V Posavju zahtevajo različna merila sindikati in Zve-
tivi so takšna priporočila upoštevali že lani, drugod so vztrajali pri starem in dali za dopust vsem enako. Seveda pa tudi večji regres ne bo napravil čudeža. Kljub temu bo še veliko delavcev preživljalo dopust doma — pri delu. Kdor ima pri hiši krpo zemlje, kokoši in morda celo kravo, ta ne bo šel od doma.
J.TEPPEV
MLADI NA KRŠKEM POLJU
Mladina v vaških aktivih postaja vedno bolj delavna. V Velikem Podlogu prirejajo gostovanja glasbenih skupin, nastope „Pokaži, kaj znaš“ in druge prireditve. Z denarjem, ki so ga prejeli za vstopnino, so mladi lani preživeli nekaj dni ob morju. Drugod .se jim obeta potovanje po Jugoslaviji, ki ga org^izira Zveza' mladine Slovenije. Aktiv so pred nedavnim ustanovili tudi v 'Mrtvicah. Najbolj delavni pa so mladinci v Dolenji vasi, kjer si gradijo dom. Na željo mladine so za člane ZMS organizirali tečaje prve pomoči in šolo za življenje.
I.	ŠKOFLJANEC
Z odličnimi in prav dobrimi spričevali so se tile otroci iz vasi Kalce-Naklo v petek dobre volje vračali iz šole. Pot do doma so m krajšali s kepanjem. Snega so nadvse veseli, saj jim je ta omogočil prijetne počitnice. (Fotb; Jožica Teppey)
KRŠKE NOVICE
Edo Komočar, predsednik občinskega sindikalnega sveta v Krf^en.: „Pri stanovanjski gradnji nas čakajo zahtevne naloge. Graditi moraiiu) načrtno in doseči preobrat v korist družbenih stanovanj. Stanovanjsko gospodarstvo moramo racionalizirati.
V	občini imamo kar jkM stanovanjskih enot, kar gotovo ni gt»-spodariio. Prepričan sem, da bodo prt‘dlogi /a enotno gospodarjenje s stanovanji imeli ugoden odmev.“
DOBFR OBISK - Prva tri predavanja za podeželsko kmečko prebivalstvo, ki jih je kot v prejšnjih letih pripravila sekcija za kmetijstvo pri občinski konlerenci SZDL, so nadvse uspela. V Prekopi, Kostanjevici in Podbočju jim je prisostvovalo poprečno po petdeset občanov, k;u je znatno več kot so organizatorji pričakovali.
VS1-; Vi;C PRIJAV - Dosk*j so pri občinski zvezi prijateljev mladine zbrali že več kot 60 prijav, s katerimi se priglašajo pionirski odredi iz vsi* Slovenije za ilelovanje na tekmovanju za plaketo Matije (lubca. Z njihovim sodelovanjem bodo v Krškem ob zaključku le pomembne vzgojne akcije pripravili razstavi foto amaterjev in mladih filatelistov, v Kostanjevici pa tretji bienale grafike jugoslovanskih pionirjev. Kol je znano, je tekmovanje za pla-kelo Matije (iiibca posvečeno 400-lelnici hrvaško slovenskega kmečkega upora.
V	JAVNO RA/PKAVO le-ineljne izobražev.iliie skupnosti iz vseh treh posavskih občin bo(h) nosilke javne r;iz.prave o predlogu zakona o družbenem 'varstvu otrok.
To so sklenili na regionalnem posvetu v Krškem, kjer so razpravljali tudi
o	sklenitvi družbenega sporazuma o izvajanju politike na področju otroškega varstva. Tak ugovor naj bi tudi v Posavju podpisali šc v prvi polovici tega leta.
VLEČNICO NA GORJANCE! Komisija za šport pri občinskem sindikalnem svetu bo predložila plenum tega organa prodajo smučarske vlečnice, kupljene 1969. leta, kosta-njeviškemu turističnemu društvu. Postavilo naj bi jo na Polomu na (lorjancih, kjer so člani krškega smučarskega kl«ba že uredili smučišče in kjer naj bi postopno zrasel občinski smučarski center.
Li; 16 NOVIH! V minulem letu so sprejeli v krški občini v Zvezo komunistov le 16 novih članov, v marsikateri osnovni organizaciji pa že vrsto let niso povečali števila članstva. Komite občinske konference ZK je zato poshd po vseh delovnih skupnostih pismo, s katerim vprašuje člane, ali se žele vključiti v parlijo. N|iliove odgovore b<»do najprej proučili v matičnih parlijskih organizacijah, nato pa jih posredovali Komiteju.
18
DOLEMJSn UST
Itran uidlla
mm
'A ' -	'
' i:.. "ia
v Sevnici ni bilo razprave pred 3, konferenco ZK. o vpiasaiijijik ikUikJuič, /,aio je Ueba to nadoknaditi “ je menil sekretar medobčinskega komiteja ZK za Posavje Franc Bukovinsky na razgovoru z mladimi iz sevniške občine 19. januaija. ,,Mladi se naj bolj bojevito lotevajo odprtih vprašanj, sama vodstva se naj usmerijo k članom“ (Foto; Železnik)
Že predlokacije za nove šole
> se priprave za gradnjo novih šolskih objektov bi morali opraviti že pred referendumom^ je menil 24. jiinuarja strokovni svetovalec Zavoda za šolstvo SRS inž. Milivoj Lapuh ob ogledu zemljišč skupno s tehnično komisijo sklada za gradnjo šol v občini. Kdor je že kaj gradil, ve, kaj v^ je ^eba imeti preden se zapiči prva lopata. Ker je samoprispevek doživel tako močno podporo na referendumu, prav gotovo ne bi smeh) biti lastnikov zemljišč, ki bi kaj nagajali sedaj, ko ze gre zares!
Sodobna določila o šolskem pro- bo lahko le šola brez športnih igrišč, štoru terjajo 35 kvadratnih metrov Zato je treba najmanj 1.5 ha zemlje, na učenca. Tehnična komisija je po- Športne objekte bi reševali skupno
na drugi strani sedanje eeste, ki naj
vabila inž. Lapuha, da si je ogledal zemljišča. Čeprav se ni izdelana vsa geodetska dokumentacija, pa so na ta način vseeno določili okvirno, kje naj bi novi objekti stali, čeprav bo šc dosti dela. Komisije pa bodo tako imele nedvomno manj dela, saj bo marsikje manj zemljišča, kot se je, predvidevalo.
BLANCA: Šola naj bi v končni fazi sprejela 240 otrok. Za to bi si-ccr zadostoval 1 ha zemljišča. Zgradba naj bi stala po širini na dvignjeni ploščadi nad krajevnim uradom.
SEVNICA; V končni fazi naj bi tu stal velikan za 900 otrok in vrtec. Za to je predviden prostor med Kopitarno in bloki. Na tem prostoru
KS KRMELJ: KAJ LETOS?
Krajevllla skuprKJst je doslej namensko štedila za vodovod, letos naj bi pričeli s prvo etapo gradnje, v kateri b» zgradili /.ujetje in glavni vod. letos bodo uredili tudi odvoz smeti. Želijo, da bi tudi v Krmelju imeli krajevni urad. Da bi bil kraj za letošnjo proslavo 30-letnice smrti krmelj-skih talcev kar najlepši, želijo, tudi novo asfaltno cestno prevleko. Nova avtobusna postaja s kioskom za prodajo časopisov bo predvidoma nared do 1. maja. Ker je bil izpolnjen lanski delovni načrt, bo nedvomno tudi letošnji.
B.	D.
450 KOOPERANTOV
Kmetijski kombinat Zasavje v Sevnici Je lani sodeloval že s 450 zasebnimi kmeti. To število zajema trenutno dejansko že vse tržno zanimive kmetije. V glavnem gre za prodajo mleka, pitanje živine, gojenje jagodičevja, predvsem ribeza in nekaj začetkov jagodnih nasadov. Ce bi do leta 1976 želeli posodobiti tako, kot je treba, vsaj 75 kmetij, bi pottebovali za kooperante 12 milijonov dinarjev. Ob tem bi seveda zgradili in utrdili mlečne proge, nabavili
bi bila v bodoče speljana drugače .skupnim krajevnim športnim centrom. Na obrobju tega riaj bi stal tudi novi vrtec. Zanimiva je ugotovitev, da v Sevnici še druga faza gradnje ne bo odpravila izmenskega pouka.
BOSTANJ: Sola bo sprejeta 450 otrok. Za to bo treba najmanj
1,5	ha, proučili bodo 3 ha. Prostor se nahaja v trikotniku med daljnovodi med Teražem in Zalaščkom.
IRŽIŠCE: Gradili naj bi šolo za 350 otrok. Zato bo treba najmanj
1	ha na zemljišču pod va.sjo za kozolcem. Kakršnakoli višia Ječa 7.prn«1-
lx‘ bi pomenila i/rcdno drago in nerodno dohodno pot.
XRM1-LJ: Sprejela naj bi okrog 240 otrok. Sola bo ob potoku 1 linji, med klavnico in rokometnim igriščem. Tu bo se najmanj težav glede zemljišča, saj je že v družbeni la.stni-ni. V gornjem delu bo treba morda regulirati potok, kot je to že pod nekdanjo postajo.
Kdor ima kaj domišlije, si torej lahko že predstavlja spremenjeni videz teh krajev. Za šole je treba nameniti najlepša zemljišča. Izbrano je res najlepše, kar je še na voljo!
A. Ži l 1 ZNIK
hladilne naprave ipd.
,3edaj terenskemu vozilu sevniške temeljne izobraževalne skupnosti zaradi počitnic ni treba voziti v hribe na Primož. Čeprav je vozilo sicer prirejeno za vožnje po težavnih krajih, pa vseeno ne bi bila odveč večja skrb občanov za pot vsaj takrat, ko je sveže zasnežena,“ je menil šofer vozila. „Ob težavnih primerih sem že rekel otrokom, da prihodnje jutro ne bom prišel, če ne bodo starši kaj postorili na poti,“ je dejal. Pa je bilo narejeno!
SEVNIŠKI PABERKI
BOSTANJ:	NAJPRUJ	KJli
CESTA - Svet krajevne skupnosti je na zadnji seji sklenil obvestiti pristojno službo pri občinski upravi, da ustavi izdajo lokacijskih dovoljenj za gradnjo na nekdanjem sejmišču v Boštanju vse dotlej, dokler ne bo tudi v naravi določena zložnejša tra.sa za cesto v vas. Do lega sklepa so prišli zaradi vrste vprašljivih cestnih povezav med hišami v novem naselju, nadalje med Dol. Bostanjem in BoŠtanjem itd. Skratka; najprej določbi v redu prostor za cesto, potem stanovanjska gradnja!
KJE Ji; ZNAK - Na stan cesti, ki je povezovala Naselje heroja Maroka z glavno cesto, je bil znak, ki je opozarjal na prednostno cesto. Na novi cesti mimo zdravstvenega doma takega znaka ni več in gre toiej za enako*redno križišče. Je takšna rešitev res dobra?
lANUi: sn; vsaj „Sr ang a
Lr“> Na sevniškem matičnem uradu je bilo v minulem letu 152 porok, 4 poroke pa so bile v inozemstvu. Nasploh je za sevniške neveste značilno, da jih gre po fKiroki
do.sti v druge kraje za možem. So domači fantje prišli na račun vsaj pri pijači ali pa so na staro sego „šranganje“ že kar pozabili?
SULCli PLI-NIJO Od Krmelja pa do izliva Mirne so sulci zaščiteni, seveda ne vedno. Do konca januarja je, kot pravijo ribiči, lov odprt. Mirenski ribiški čuvaj pa je opazil, da je bilo med tistimi, ki so tod namakali trnke za sulce, bilo celo dosti ribičev, ki so sicer člani te druščine, niso pa imeli dodatnih kart za lov sulcev, l udi ribiči bodo torej morali začeti najprej pri sebi!
■ NI LIKVIDNOST I UDI PRI „BI Klil" Trebanjski veter’narji osemenjujejo krave pt> dogovoru v 4 krajih v sevniški občini: Pijavicah. Tržišču, Krmelju in Šentjanžu. Med raznimi težavami je vsaj za trebanjske osemenjevalce najhujša la, da jim sevniški ne plačujejo v ledu računov. Za lani jim dolgujejo tako Sevničani ži' kar 16 tisočakov, to pa jt' za tako službo že toliko, da imajo Trebanjci težavo s sestavo proračuna. Kdo pa nima težav?
\WrKIIL
Posojila za kmeta
Odbornik, kmet koojje-rant je Mirko Simončič v tudi sicer napredni vasi Šmarč-na, kjer je že 10 traktorjev, trije silosi in še marsikaj s Irdim delom prisluženega. Mirko ima za seboj tudi nekdanjo sevniško kmetijsko šolo, od koder ima sploh naj-lepje spomine, seveda pa tudi grmsko.
Kaj potrebuje kmet? smo ga /motili pri šiljenju kolov.
„Posojila pod ugodnejšimi pogoji! Kdor je zaposlen, jih lahko dobi kjerkoli. Sedanji pogoji pri kmetijski hranilnici niso najbolj vabljivi. Kmet bi moral imeti možnost, da prične odplačevati šele jeseni, ne pa že 6 mesecev po odobritvi, l udi 30 odst. udeležba je visoka. Pri kmetijski hranilnici naj bi ga dobili res le tisti, ki se ukvarjajo s kmetijstvom."
- Kako je bilo z gradnjo silosa?
,43rži 52 prostorninskih metrov. Predračun je znašal 28 tisočakov, vendar sem za oprostitev davkov lahko zbral le za. 4.150 dinarjev računov. Sama oprostitev zaradi te gradnje je znašala le 840 dinarjev. Zakaj se ne ceni tudi lastno vloženo delo? “
- Kaj še odvrača kmeta, da si' le s težavo odloča za kakšne gradnje?
„Že načrti st) dragi. Samo za preureditev hleva mi je celjski /avod računal 2.400 dinarjev. Le malokdo se tako odloča za načrtno delo.
Mirko se je udeležil tudi posvetovanja SZDL o zakonih za kmetijska zemljišča m dedovanje v Celin Ob obisku je že imd v
rokah Kmečki glus s spremembami. ,, Tuko malo je ?e ljudi, ki š«,' hočejo tlelali na /eml|i, čemu bi s pri'toj'im pojmovanjem /akona jemali voljo? ‘‘ je menil in hkrati izražal zadovoljstvo, da zakonski predlog pušča predj n\o/no^ti občinskim ,skupščmam. \ Z.
Sole: kakšno pomoč republike
Zadnja konferenca ZK je dala pobudo; samoprispevek za šoistvo, ki se bo iztekel letos, bo treba podaljšati, ob tem pa bo treba najverjetneje rešiti še marsikateri pereči komunalni problem. O tem je minuli četrtek spregovoril že tudi izvršni odbor občinske konference SZDL. Ravno tako minuli četrtek je tudi občinska, skupščina obravnavala poročilo o uporabi denarja od samoprispevka v minulem letu. To bodo obravnavali še tudi zbori občanov. O tem, kaj je bilo s tem denaijem v preteklosti že narejenega, in o bodočili načrtih smo se pogovarjali z načelnikom za družbene službe dipl. pravnikom Janezom Zajcem.
- Koliko ste doslej zbrali, dobili posojil in zgradili? - smo vprašali.
,,S prvim vimoprispevkom smo pričeli že l. julija 1966: S samoprispevkom občanov smo zbrali
2.520.000 dinarjev, za 5 objektov pa smo dobili še posojilo v znesku
7.750.000 dinarjev. To pa še ni ves denar. Iz lastnih virov smo adaptirali še 5 šolskih zgradb, brez republiške udeležbe, kar je stalo 1.201.000 dinarjev, iz sredstev amortizacijskega sklada in temeljne izobraževalne skupnosti, ter medobčinskega sklada smo pridali še 1.253.000 dinarjev. Skupno je bilo doslej vsega denarja 12.726.000 dinarjev."
- Kako ste ob velikih lastnih naporih zadovoljni z republiško pomočjo?
„Dosedanja pomoč je bila zadovoljiva. Kot pa kažejo stvari v srednjeročnem programu razvoja republike, naj bi poslej republiška posojila krila le 50odst. investicije. Na zasodaiiiu delecatov občin v .sloven-
ski skupščini smo zaradi tega podali dopolnilo, da bi za manj razvite morali predstavljati republiška posojila 70 odst. ali pa bi morali povečati dotacije. Tako je npr. v vodnem in cestnem gosjMdarstvu. Zakaj ne bi še večje skrbi posvetili izobraževanju, ki je najslab.še ravno v nerazvitih občin^i?
Breme zaostajanje, je huda stvar. Će doslej ne bi bilo tolikšnega razumevanja občanov, ne bi mogli rešiti niti toliko, kot se je. Samo lani je bila zgrajena podružnična šola na Trebelnem, urejeno ogrevanje in druga vzdrževalna dela na šoli v Šentrupertu, v Dol. Nemški vasi sb preuredili zgradbo in nabavili novo opremo. V Velikem Gabru doziduje-jo 4 Move učilnice, delavnico za tehnični pouk in še marsikaj, obnovili pa bodo še tudi st;u-o šolo. Podaljšanje sedanjega samoprispevka bi pomenilo že 3. prispevek za te namene, to pa bo, kol vse kaže, edinstven
primer v republiki, zato v Trebnjem upravičeno pričakujejo tudi nadaljnjo pomoč.
Polega plakete J LA krasi pisarno sveta mirenske krajevne skupnosti še vrhunsko zvezno priznanje za razvijanje krajevne samouprave. Listino je podpisala Pepca Kardelj. Spi^emni dopis omenja tudi denarno nagrado 3.000 din. Zaenkrat so prišle knjige zbranih del tovariša Tita. Ce dopis ne bi menjal denarnega prispevka, nanj seveda nihče ne bo računal, sicer pa ga tudi doslej še ni bilo.
VODNA SKUPNOST;
ŠE SESTANKI
Čeprav se je /.adnje st'je občinske skupščine le udeležil direktor Dolenjske vodne skupnosti iz Novega mesta zaradi več vprašanj odbornikov na prejšnjih sejah, bo potrebnih ši* nekaj sestankov. Prvega mora po sklepu skupščine pripravili oddelek za gospodarstvo, na tej seji naj bi ludi pripravili stališča za bodoči nadzor nad deli. Nekaj gospodarskih organizacij se je že lako izmik:do plačilom prispevkov, če vprašanj ne bodo rešili, se jih bo pridružilo še nekaj, kar vsekakor ne bi bilo koristno za potrebna dela. Skupščina Ih> o lem ponovno razpravljala v marcu.
NE ZNAJDEJO SE
Na zadnji seji je povzročila precej razprave dopolnitev odloka o občinskem prometnem davku na promet z vinom in žganjem. Koliko vina, žganja neobdavčeno na družinskega člana? Konec koncev je načelnik oddelka za gospodarstvo Ciril Pungartnik navedel zgled obrtnikov: v kalkulaciji kupcu navedejo ceno storitve in prometni davek! Pa je bilo razprave o kozarcih konec.
Šentrupert: KS uspešna
Svet krajevne skupnosti pod vodstvom prizadevnega predsednika Petra Zgonca ima za seboj plodno leto. Zbora občanov 14. januarja in pregleda dela KS sta se udeležila tudi predsednik ObS Trebnje Ciril Pevec in načelnik oddelka za gospodarstvo Ciril Pungartnik.
Katera dela so bila največ-ja:	nedvomno	asfaltiranje
cest v samem , Šenlrupertu, Prelesju in Slovenski vasi. za kar med drugim občani plačujejo tudi samoprispevek. Dela bodo končana do poletja tudi na cesti med kraji. Na vaških cestah so rekon-struiiali most. naiedili 6 izo-gibuv, regulirali potok Bus-nik. dokončno izpeljali kanalizacijo v .šentrupeiiu. Adaptirali so prosvetni doni, škrljevski grad je dobil vodovod, Slovenska vas pa celo manjše kopališče. Učenci se veselijo preurejene šole, posebno pa asfaltiranega dvorišča in košarkarskega igrišča.
S prispevki občanov so kupi-
li	mrliški voziček, zgodovinarju Steklasi so -postavili nagrobnik. Krajevnim potom sc je poznalo, da so dobili v najem peskokop.
Vseeno pa dela tudi vnaprej ne bo manjkalo. Poli je treba usposobiti za sodobnejši promet, obnoviti bo treba vodovod in električno razsvetljavo. S prispevki občanov nameravajo asfaltirati tudi pot do pokopališča. Občane najbolj moti, da jc v minulem desetletju v Šentrupertu in okolici zraslo bore malo novih hiš. Zato bi morala občinska skupščina čimpreje sprejeti zazidalni načrt, ludi prošnje same bi morali hitreje reševali. Za boljše vzdrževanje vaških poti predvidevajo referendum, saj bi le tako zajeli vse uporabnike, marsikdo je namreč doslej stal ob strani. Je morda prevelika želja, da bi tudi v Šentrupertu odprli manjši obrat za žensko delovno silo? Kaj pa razvoj obrti?
1.	maja bo že 30 let od napada na belogardistično postojanko v Šentrupertu. Ta dan je tudi krajevni praznik. Letošnja proslava naj bi bila delovnega značaja.
J. ZUPAN
LJUBEZENSKA ZGODBA V TREBNJEM
V	soboto in nedeljo, 3. in 4. februarja, bo v trebanjskem kinu na sporedu lilm ,,Ljubezenska zgodba" (Love story) mojstrsko Ulmsko delo, ki je v svelu doživelo i/.reden uspeh. 1’ilm je prejel 6 pomemi)nih nagrad in Oscarja /a glasbo.
IZ KRAJA V KRAJ
VSAJ TELEFONIJA BO!
Ra/piavj o jMišlni dostavi kljub dolžini in obilii i ra/nih predlogov ne bo prinesla več novih poštarjev. Po izjavi direktorja PTT Novo mesto Jakoba Beriča na seji občinske skupščino minuli četrtek pa bo v nekaj mesecih v Trebnjem postavljena vozliščna centrala. S lem bo ra/bre-menjeno medkrajevno telelonsko (mirežje. PI T podjetje namerava do konca leta postaviti v Veliki Loki avlomatsko renir.ilo, i^rihodnje leto pa ši- /raOni kaln;! nu d Senlruper-lotn in Mimo, lako ila st^ bo i/bolj-š;il ludi prom M med samimi kraji. Vse skupaj pa ne bo kaj prida ponia-i’.alo, če liuli lasliiiki telefonov ne lM)il(» kaj več vl.if.Ui
CATI ž: KAR 75 UDHLKŽEN-C1'V -- Zdravstvenega predavanja dr. Pavlinove o boleznih srca in ožilja se je v tej vasi udeležilo kar 75 občanov, kar jV vsekakor rekordno število.. Občinski odbor Rdečega kri/j bo priredil to zimo po raznih krajih občine še vrsto zdravstvenih predavanj. Nad vsemi pričakovanji us'pelo predavanje na Čatežu vliva pogum za začetek ludi drugod.
MIRNA: POKOPALIŠČA PA NL ZMORTJO Odgovor na odborni-ško vpra.šanje glede novega pokopališča na Mirni, ker je .staro pač pretesno, na seji občinske skupščine minuli četrtek je zlil nejevoljo nazaj na svet krajevne skupnosti. Mirenča-ni pa menijo, da tu nimajo več kaj: eno inačic-o za novo pokopališče je zavrnil celo že zboi občanov, edino preostalo re.šitev pa ovirajo zemljiški lastniki. Zato so na Mirni mnenja, da je naslednja poteza na občinski upravi: postopek razlastitve!
MOKRONOG: ZAVIDAJO ZNA-KT; Ni kaj, prometni znaki na lani modernizirani c.esti Slovenska vas-
Puščava so taki, kot treba. Na preostalem delu ceste, ki je ravno tako republiška, pa so znaki manjši, skratka slabši. Mora biti razlika med novim in starim res tako očitna?
PUSTNI VESELJAKI ZE BRUSIJO S A LE " Letošnji pust je zgodnejši. Kje bo središče sveta? Mokronpžani so že začeli. Upajo, da bodo podjetja „odmrznila" sklade za reklamo vsaj na ta dan, sicer bo /milostno. Vsekakor pa . e bodo več popuščali niti ljubljanski televiziji: lani so pokazali na TV dnevniku le nekaj slik, celo prireditev pa so bojda prodali kar na Madžarsko, kjer jo je videl na zaslonih neki zavedni mokronoški rojak. Ali Mirenčani ne bodo pripravili nobenega presenečenja?
DRVA ZA ROME - Socialna služba se je dogovorila z gozdnim obratom v Trebnjem, da pripravi za družine Romov, kje' je vsaj eden zaposlen, cenena drva. Da tudi drugi ne bi uničevali gozda kjerkoli, bodo logarji poostrili nadzor in jim odka-zaii primeren les.
TKEUUm
KflCEUSKE KOVICE ^ KOČEVSKE NOUIGE KOČEVSKE NOVICE ^ KOČEVSKE NOVICE ^ KOGEVSK& NOVICE
Njegova zmogljivost - 160 otrok
,^ovi otroški vrtec v Kočevju ima zmogljivost 160 otrok. Vrednost investicge na enega otroka znaša 30.622 din,“ je ob otvoritvi vrtca poudaril Mirko Kambič, predsednik gradbenega odbora.
Se nel^j številk: gradnja vrtca je veljala 4,906.000 din (gradbena in obrtniška dela 4.076.000 din, oprema kuhinje 160.000, oprema igral-
nic in drugih prostorov 220.000 din, zunanja ureditev vrtca 200.000 din, načrti, priprava in nadzor 250.000 din).
Viri finansiranja te gradnje so bili: posojila bank 2,300.000 din in lastna sredstva sklada otroškega varstva pri TIS (0,45 odstotka od prispevka iz osebnega dohodka zbrana do 30. novembra 1972)
2,336.000 din, za pokritje investicije pa je potrebnih še 270.000 din.
Novi vrtec je grajen za 160 otrok. Danes ima vzgojnovarstveni zavod Kočevje v varstvu 218 otrok, v letu 1972 pa je bilo prijavljenih za sprejem še 80 otrok, ki so čakali na prosta mesta. Dosedanji prostori za varstvo otrok so bili majhni in skromni, saj je bilo v njih skoraj 60 odstotkov več otrok, kot bi jih bilo po normativih lahko. Prav to je tudi en izmed vzrokov, da je Kočevje dobilo posojilo za gradnjo vrtca.
Vrtec je zgrajen po načrtih inženirke arhitekture Tije Badjura. Gradilo ga je SGP ZIDAR iz Kočevja. Pohištveno opremo zanj je izdelal domači LIK, opremo za kuhinjo pa IGO iz Ljubljane. Kuhinja ima zmogljivost 500 obrokov in bo torej lahko kuhala za vse vrtce po mestu in še za šolske otroke, ki so vključeni v oddelke podaljšanega bivanja.
Vrtec ni popolnoma dograjen. V naslednji etapi je predvidena še gradnja oddelka za otroke do dveh let, ki bi l^ko sprejel 30 dojenčkov. Nekateri že predlagajo, naj bi podaljšali sedanji samoprispevek in z zbranim denarjem zgradili razen kopališča in telovadnice še oddelek za varstvo dojenčkov.
Na krvodajalski proslavi v^ Stari cerkvi so 14. januaija podelili znake za 5-krat darovano kri 11 krvodajalcem, za 10-krat darovano kri 8 krvodajdcem, za 15-krat darovano kri 6 krvodajalcem in za 20-krat darovano kri dvema krvodajalcema. Znak in plaketo za 25-krat darovano kri je prejel Franc Kramžar. (Foto: D. Mohar)
Plaketa Kramžarju in Leganu
V teh dneh potekajo v kočevski občini proslave krvodajalcev, na katerih podeljujejo krvodajalske značke za 5, 10, 15 in 20-krat darovano kri in plakete za 25-krat darovano kri. Skupno bo prejelo znake in plakete 189 občanov.
V novem vrtcu v Kočevju, ki je bil odprt pred kratkim, se otroci zelo dobro počutijo. 2al je premajhen, da bi lahko sprejel vse otroke, ki so varstva potrebni, in morajo nekateri ostati še v starih prostorih. (Foto: J. Primc)
Značke so že ali jih bodo še prejeli naslednji krvodajalci iz delovnih organizacij ali osnovnih organizacij RK*
ZDRUŽENO KGP:	znak za
5-krat darovano kri: Pavel Antolin, Martin Grahek, Štefan Heindler, Ivan Mihelič, Miha Majerle, Franc Novak, Krsto Nimac, Boža Ožbolt, Drago Premrl, Danijel Puc in Slavko Železnjak; znak za 10-krat darovano kri; Matija Briški, Ivan Hiti, Jakob Poje, Helmut Poje in Anton Rus; znak za 15-krat darovano kri: Karel Antolin, Jože Hajdinjak in Matija Pirnar.
Lokacije so, zato ni črnih gradenj
Vodjo inšpekcijskih služb pri občinski skupščim Kočevje Ivana Vesela smo zaprosili za razgovor o delu inšpekcijskih služb v preteklem letu.
- Proti koliko podjeQem, odgovornim osebam in zasebnikom je tržna inšpekcija lani ukrepada?
- Pri pregledih, kako trgovska in obrtna podjetja ter zasebniki spoštujejo predpise o cenah in kakovosti blaga, smo ukrepali v 25 primerih. Dvajset podjetij oziroma odgovornih oseb teh podjetij in 5 zasebnikov
smo prijavili za kaznovanje javnemu tožilstvu ali sodniku za prekrške ali pa smo ukrepali po upravni poti. Zaradi kršitve cen raziskujemo še 9 primerov, pri 'vseh gre za zasebne obrtnike. Zaradi prekoračitve cen je bilo odvzete ali predlagane za odvzem razlike v ceni za preko 78.000 din. Ugotovili smo tudi, da se nekateri ukvarjajo z dejavnostjo, za katero iiimajo dovoljenja, se pravi, da šu-
Sin v službo, oče v šolo
v kočevski občini je dan v razpravo osnutek .družbenega dogovora o enotnih osnovah ka^ovske politike v občini. 2e osnutek predvideva mnoga določila, ki zagotavljajo, da bodo prišli pravi ljudje na prava mesta, da bodo ustrezno zaposleni strokovnjaki, ureja vprašanje štipendiranja in pripravništva, zaposlovanja novih delavcev, izbora vo-‘dilnih ljudi in mnoge druge zadeve, ki bodo vse vplivale na hitrejši napredek posamezne delovne organizacije in hkrati vse občine.
Vendar pa so v dogovoru tudi nekatera določila, ki bi laliko povzrpčila nemir, socialno negotovost in tudi nepravičnost, pa tudi izvesti bi jih bilo težje, če ne celo nemogoče. To so določila, ki govore, da si mora vsak, kdor nima primerne izobrazbe za delovno mesto, ki ga zaseda, to izobrazbo pridobiti najkasneje v petih letih (če nima nad 20 let ustreznih delovnih izkušenj). Delovne organizacije pa morajo takemu delavcu, ki ga pošljejo v šolo, zagotoviti popolno nadomestilo osebnega dohodka, šolnine, prevoznih stroškov. Kdor ne gre v šolo, mora na slabše delovno mesto.
V nekaterih razpravah je bilo že poudarjeno, da nima pravega smisla pošiljati v šole člane kolektiva, stare 40, 45, ali 50 let. Gotovo bi bile tudi vse šole prenatrpane in tako ne bi zmogle dela, če bi ta določila res dosledno uveljavljali. Razen tega bi mnoge delovne organizacije, predvsem manjše, težko plačale ali sploh ne bi mogle plačati „starun šolarjem" vseh stroškov šolanja, ker bi bilo zanje to drago.
Prav gotovo bi bilo pravičnejše določilo, ki so ga ponekod ic uzakonili s statuti in pravilniki, da dogovor upošteva „zatečeno
stanje“. To pomeni, da no bi nikogar, ki že dela, silili v šole (kjer to ni nujno), hkrati pa bi v bodoče obvezno zaposlovali na vseh delovnih mestih le ljudi z ustrezno izobrazbo. Vendar že sedanja praksa kaže, da kljub mnogim razpisom za nekatera delovna mesta le ni mogoče dobiti ljudi z ustrezno izobrazbo in da morajo zato zaposlovati na teh mestih kljub vsemu ljudi z nižjo izobrazbo.
Posebno odločno pa bi se morali zavzeti, predvsem vse druž-beno-politične organizacije v občini in delovnih organizacija!), da bi v občini res zaposlili vse strokovnjake, ki so sc iz.šolali, in to na ustreznih delovnih mestih, kjer bodo največ pripomogli pri napredku delovne organizacije in občine. Seveda velja to za tiste strokovnjake, za katere so delovna mesta v občini, na primer; za usnjarskega tehnika to ne bi veljalo, če v občini ni takega delovnega mesta oz. podjetja, ki bi ga potrebovalo. h:av politične organizacije bi morale biti se posebno odgovorne, da bi vsak strokovnjak, ki se želi zaposliti v občini, res dobil delovno mesto in primerne pogoje za življenje.
Tako reševanje zadev bi bilo tudi najbolj človeško. Ne bi bilo namreč prav, če bi ljudi, ki so bili sposobni ustvarjati to, kar imamo, ki so ustvarili denar, da so mladi študirali, zdaj proglasili za nesposobne in jih postavili na slabša (slabše plačana) delovna mesta ali jih silili v šolo, namesto da bi vsem nadarjenim mladim omogočili izobrazbo. Prav tako pa no bi bilo prav, če šolanih mladili ljudi ne bi zaposlovali, saj bodo oni pomagali, da bo delovna organizacija ustvarjala šc več, da Im občina hitreje napredovala, da bo vsem šlu vedno bolje.	J.	P.
šmarijo.
— Je bilo v občini kaj črnih gradenj?
- Le štirje manjši objekti (garaže in podobno) so bili zgrajeni na črno. Vse izvajalce teh gradenj smo predlagali v kaznovanje. Ni bilo gradenj hiš vikendov brez dovoljenj, ker imamo vsaj za hiše dovolj lokacij. Premalo pa je lokacij za garaže, ker so urbanisti predvidevali le stanovanja, ne pa tudi garaž. Hiter razvoj avtomobilizma jih je pre^netil, da se še zdaj niso prav znašli. Gradbena, urbanistična in cestna inšpekcija ugotavljajo še, da v objekte vgrajujejo slab material, da je delo pogosto slabo opravljeno, da ne grade po tehnični dokumentaciji, da nadzorni organi slabo nadzirajo gradnje in podobno. Zaradi slabe kakovosti je bilo treba pri treh zasebnih hišah zamenjati strešno kritino.
POTREBNO NOVO SMETIŠČE
— Nekateri so trdili, da je bila lani epidemija tifusa v ciganskem naselju v Željnah, drugi pa, da je ni bilo. Kaj je res in kako ste ukrepali?
- Sanitarna inšpekcija jp junija lani res ukrepala v ciganskem naselju zaradi nalezljivih črevesnih bolezni. Delni vzrok je, da nima cigansko naselje pitne vode. Kot mi je znano, se je začela akcija občinske skupščine, krajevne skupnosti in Ciganov, da bi v to naselje napeljali vodo.
— Smeti je dovolj povsod okoli mesta. Kaj boste ukrenili?
- Iščemo primemo lokacijo za novo mestno smetišče. Kaže, da bo smetišče nekje pri Livoldu.
LJUBLJANSKE MLEKARNE: znak za 15-krat darovano kri: Franc Pustavrh. ■
ŽITO: znak za 5-krat darovano kri: Stefan Andolšek in Anica Pe-tek
DELAVSKA UNIVERZA; znak za 5-krat darovano kri; Vasja Bel-
OBCINSKA SKUPŠČINA in SODIŠČE: znak za 5-krat darovano kri; Stefan Cimer in JuUj Plut.
MELAMIN; znak za 5-krat daro-vaiK) kri; Franc Crček; znak za 10-krat darovano kri; Jože Rus; znak za 15-krat darovano kri; Jože Domjan, Jože Polovič in Anton Rački;
INKOP; znak za 5-krat darovano kri; Gašper Cač; znak za 10-krat darovano kri: Ivan Marinč in Viktor Sebalj; znak za 15-krat darovano kri: Karolina Vertelj in Janez Klun; za 20-krat darovano kri; Mirko Kordiš.
AVTO; znak za 5-krat darovano kri: Anton Cop, Stefan Grm, Milan Krkovič, Stane Kordiš in Anton Lovšin; znak za 10-krat darovano kri: Božidar Kalabota in Pavel Kralj; znak za 15-krat darovano kri: Franc Skrabec.
KOMUNALA: znak za 5-krat darovano kri: Lado Eberle; znak za 10-krat darovano kri; Zdravko Turk; znak za 15-krat darovano kri: Francka Korelc.
ITAS-RUDNIK: znak za 5-krat darovano kri: Mirko Grčman, Stane Hren, Jože Kozole, Nada Gril, Toni Jakovac, Vojko Kuk, Peter Košir, Alojz Koleta, Slavko Klepač, Marinka Lapuh, Franc Lovšin, Ivan Mohorčič, Milan Makoter, Jože Markovič, Jože Rogan, Staiuslav Rajh, Tanja Svetličič, Anton Stimec. Jože Turk, Anton Volf in Marjan Žagar; znak za 10-krat darovano kri: Alojz Ahčin, Stane Ahac, Alojz Babič, Jože Heferle, Ivan Ješelnitc, Alojz Ko-jek, Martin Malnar, Vasja Rus, Bogo Baučar, Jože Tomšič, Edvard Vertelj, Andrej Vidmar, Marjan Zakrajšek in Vinko Žnidaršič; znak za 15-krat darovano kri: Vladivoj Boc, Jože Fras, Alojz Goljevšček, Ignac Nose, Janez Pekolj, Ludvik Sočič in Željko Safar st.; znak za 20-krat darovano kri; I-'ranc Kisclak, Stanko Plot in Jože Maričič; plaketo z miniaturnim znaV.om za 25-krat darovano kri; Jože Legan.
NAMA; znak za 5-krat darovano kri; Darinka Gore.
OPREMA: znak za 5-krat darovano kri; Izidor Goljevšček in Janez Rajh; znak za 10-krat darovano kri; Marjan Žnidaršič.
MERCATOR: znak za 5-krat da-
rovano kri; Egidij Hočevar in Marija Novak; znak za 10-krat darovano kri; Erika Miklič.
ZDRAVSTVENI DOM; znak za 5-krat darovano kri: Jelka Jarni; znak za 10-krat darovano kri; dr. Miliael Petrovič; znak za 15-krat darovano kri: Fani Mrhar.
TEKSTILANA: znak za 5-krat darovano kri; Zdravko Kaligarič in Anton Žuk; znak za 10-krat darovano kri: Bojan Figar, Vika Jakopin in Marija Šijanec; zrak za 15-krat darovano kri: Matevž Erjavec in Stane Pahulje.
ZIDAR; znak za 5-krat darovano kri:	Boško Kneževič; znak za
10-krat darovano iai; Franc Benkovič, Slavka Cetinski in Jože Perkič; znak za 15-krat darovano kri: Drago Komljenovič.
ELEKTRO; znak za 5-krat darovano kri: Gabrijel Lautar; znak za 10-krat darovano kri; Drago Vidoni.
TISKARNA: znak za 5-krat darovano kri: Alojzija Lesar, Draga Pan-tar. Stane Rački in Milenka Novak.
TRIKON: znak za 5-krat darovano kri; Jože Mišmaš in Vanda Ober-star.
LIK; znak za 5-krat darovano kri: Jože Mikec in Marija Lautar; znak za 10-krat darovano kri: Anton Bregar, Karel—Drago Filipič, Vladimir Kosec, Vlado Muhvič in Jure Nekič; znak za 15-krat darovano kri; Vilma Jakša, Slavka Jakopin, Anton Nadler, Franc Mrhar, Ivan Novak, Ivan Potisk, Franc Velikonja, Angela Ve-sel.
LJUBLJANSKA BANKA: znak za 5-krat darovano kri: Ivana Mohar.
STANOVANJSKO PODJETJE; znak za 5-krat darovano ijri; Feliks Papež.
OSNOVNA ŠOLA: znak za 5--krat darovano kri: Mara Sarkič.
POSTAJA MILICE:	znak	za
5-krat darovano kri: Ivan Šlajmer; znak za 10-krat darovano kri: Branko Belič.
ZAVAROVALNICA SAVA: znak za 5-krat darovano kri: Ivan Zidar.
OBČINSKI KOMITE ZKS; znak za 10-krat darovano kri: Jože No-
DOM DUŠANA REMIHA; znak za 10-krat darovano kri: Jože Smo lej.
KOVINAR: znak za 5-krat darovano kri: Darko Žnidaršič.
Osnovna organizacija (00) RK KOCEVJE-MESTO in bližnja okolica; znak za 5-krat darovano kri; Anton Petrovič- Cesta na stadion, Jože Gomboc - Trata, in Milan Vertelj — Livold; znak za 10-krat darovano kri; Alojz Erjavec - Mahovnik in Angela Horvat - Željne; znak za 15-krat darovano kri; Slava Ahac -Rudarsko naselje, Angela Hrovat -Dolga vas, Marija Knavs - Mestni log, Marija Pirc - Trata in Marija
Vidmar - Trdnjava.
00 RK STARA CERKEV; znak za 5-krat darovano kri; Miroslav Troha; znak za 10-krat darovano kri; Štefka Hočevar, Janez Knavs, ^ Pavel Krt, Stanka Sevšek in Franči- O ška Vidrih; znak za 15-krat darovano kri; Marija Kersnič, Marija Klun, Ivana Mohar in Jožefa Samec; znak za 20-krat darovano kri: Slavko Mueller, plaketo z miniaturnim znakom za 25-krat darovano kri: Franc Kramžar.
00 RK KOČEVSKA REKA; znak za 5-krat darovano kri; Lado Koritnik, Boris Ličen in Valentin Mavrin; znak za 10-krat darovano kri: Matija Gotenc, Jože Stimac in Anica Svorc; za 15-krat darovano kri: Franc Konečnik;
00 RK VAS-FARA: znak za 5-krat darovano kri: Milka Bratoš.
00 RK PREDGRAD: znak za 5-krat darovano kri: Peter Koprivec.
00 RK MOZELJ; znak za 5-kr^ darovano kri; Re^a R'c«an, Marija Šalamon in Frančiška Ša&; znak zt 10-krat darovano kri: Marija Gre-
00 RK CRNI POTOK; znak z» 10-krat darovano kri: Marija Goršd; znak za 15-krat darovano kri; Peter Logar.
00 RK POLOM; znak za 10-krat darovano kri: Marija Hočevar in Pavla Škufca.
00 RK BANJA LOKA: znak za 10-krat darovano kri: Anton Križman.
00 RK LIVOLD; znak za 10-krat darovano kri; Ana Lindič.
00 RK SPODNJI LOG: znak za 10-krat darovano kri; Anton Makse.
Pohvala odboru ZB
Na občnem zboru krajevne organizacije ZB Kuželj smo razpravljali o raznih zadevah, ki nas tarejo. Največ je bilo govorjenja o popravilil^oti in ureditvi oziroma ograditvi pokopališča. Vendar so poti ostale jamaste kljub lepemu vremenu, in to največ zaradi pomanjkanja raznih sredstev.
Stari odbor pa je bilo soglasno izvoljen še za bodoče leto, saj tako nimamo kaj izbirati, ker nas je malo. Vodstvo odbora s predsednikom Antonom Skvarčem na čelu je zelo delavno. Odbor je zelo podjeten in za.*duži pohvalo.
Tudi most na glavni cesti čez Belico v Hrvaškem Kužlju kliče po popravilu. Ko pelje čezenj avtomobil, se sliši grmenje lesenih tramov tudi 2 km daleč. Nič čudnega ni, če si motoristi na mostu luknjajo gume.
JOŽE KRIŽ KUŽELJ
Številke, ki niso dolgočasne
Kočevska občina je s površino 766 kvadratnih kilometrov dru^a največja med občinami v Sloveniji. Na tem prostoru živi 17.054 prebivalcev. številke kažejo, da tukaj ni gneče, saj pride komaj 22,3 prebivalca na kvadratni kilometer in smo najbolj redko naseljena občina. Vse to prebivalstvo prebiva v 5.009 stanovanjih, kar da 3,4 prebivalca na stanovanje. (To so povprečja, da ne bi koga prevaralo, da sekamo prebivalce na četrtine in desetine.)
Žal te povprečne številke ne pokažejo, kakšna so stanovanja. Račun kaže, da pride na stanovalca 15,4 kvadratnega metra stanovanjske površine. Kako so včasili številčni prikazi lepi, a prav takrat skrivajo
veliko nelepega in krivičnega! To je pač vloga povprečja. Vemo, da je v Kočevju in okolici veliko stanovanj z nad 70 kvadratnimi metri površine, v katerih stanujeta samo dva člana družine ali trije. Podobno je tudi v za.sebiiili stanovanjskih hišali. Po drugi strani pa se na površini 15,4 kvadratnega metra (če jo sploh imajo!) stiskajo družine, ki štejejo tudi do 8 članov! Smentano povprečje pa le pokaže, da pride na prebivalca 15,4 kv. metra stanovanjske površine.
Zaposlenih je 5.625 občanov, kar tina prebi' 'ovprecni osebni dohodek
^apo:
R* ncKaj več kot tretina prebivalstva. Povpreč
je bil
septembra 1.549 din.
Ko smo že pn zaposlitvj^, velja omeniti, da dela veliko riaših občanov v inozemstvu iz raznih vzrokov. Te vzroke je s številkami težko prikazati, glavni pa je verjetno vduta. Statistiki so izračunali, da pride v Sloveniji povprečno na 10,7 gospodinjstva en zdomec, za kočevsko občino pa na 9,6 gospodinjstva en zdomec. Pa tudi v tem primeru je tako, da ima povprečje velik razpon. V enih gospodinjstvih so kar vse družine doma, v drugih pa samo še babice in vnučki.
Za kotiec tega prepletanja številk 5e en podatek. Ko sem pred 14 leti kot prvi v Kočevju kupil televizijski aparat, je urednik kočevskih „Novic** zapisal; ,,Srečnik si je kupil
televizijski sprejemnik." Skozi vrsu-ce se je čutila misel; „Kako je mo-^oč tak luksuz? “ Naj navedem, da je sedaj v kočevski občini 2.652 „srečnikov** oz. televizorjev in 4.572 radijskih sprejemnikov. Da, ti lastniki aparatov so res srečniki. Jaz sem kupil televizor, ko sem imel Se 19 starih tisočakov plače in še niso bila vpeljana poUošniška posojila. 2^adi tega sem moral odšteti takoj 220.000 starih dinarjev. Pa danes? Zaslužek ie, da vzamem kar mesečni povpreček 154.900 starih dinarjev (zaradi lažje primerjave), televizorje pa dobiš že za 300.000 starih dinarjev. pa še to na enoletno odpla-čUo.
ANDREJ ARKO
ODSLEJ SERVIS £_n_L£
V NOVEM MESTU
Gorenje, tovarna gospodinjske opreme Velenje servisna služba obvešča cenjene kupce svojih izdelkov; da je za območje Dolenjske, Bele krajine in Zasavja odprla svoj servisni center v Novem mestu. Cesta komandanta Staneta 12, telefon 22-450.
Cenjene stranke vljudno naprošamo, da vse reklamacije prijavljajo na gornji naslov, kjer dobe tudi vse potrebne rezervne dele.
g rrria n j ta
Izvršni odbor Temeljne kulturne skupnosti Krško razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. TAJNIKA TEMELJNE KULTURNE SKUPNOSTI,
2. RAČUNOVODJE - ADMINISTRATORJA.
Pogoji: pod 1
pod 2
— visoka izobrazba s področja gledališke, glasbene ali likovne smeri;
— višja izobrazba iste smeri s 5-letniml delovnimi izkušnjami;
— srednja izobrazba računovodske smeri z znanjem strojepisja.
Vloge z dokazili sprejema Temeljna kulturna skupnost Krško 15 dni po objavi v časopisu.
Stanovanja niso na razpolago.
Pismene ponudbe je potrebno kolkovati z 2,00 din.
DELO NA POSTI
Podjetje za PTT promet sprefme na prosta delovna mesta v organiza-, I. cijskih enotah podjetja naslednje delavce:
a) 7 pripravnikov za manipulativne posle z dovršeno srednjo ali poklicno šolo na poštah:
^ Ndvo mesto	3
Sevnica	1
Šentjernej	1
T rebnje	1
Straža	^
b) 9 pripravnikov za opravljanje dostavne službe z najmanj 6 razredi osnovne šole na naslednjih poštah:
Brežice	1
Podbočje	1
Gradec v B. kr.	1
Veliki Gaber	1
Dol. Toplice	1
Novo mesto	3
Trebnje	1
Kandidati morajo biti stari najmanj 16 let.
c) 5 nekvalificiranih delavcev za dela pri vzdrževanju telefonskih linij z najmanj štirimi razredi osnovne šole, in sicer 4 v Novem mestu in 1 v Brežicah. Na delovnem mestu je možnost izrednega šolanja za pol kvalificiranega ali kvalificiranega tt monterja;
d) tt mehanika z dovršeno poklicno šolo za telekomunikacije — za vzdrževanje ATC v Novem mestu;
e) pripravnika z dovršeno tehnično srednjo šolo elektro stroke — z delovnim mestom v Novem mestu.	~-
Pismene prijr/e na objavljena delovna mesta sprejemajo pristojne pošte in uprava podjetja v Novem mestu, Novi trg 7 (tel. št. 21-379),
kjer se dobijo tudi vsa pojasnila.
GOSPODINJE, zdaj pa priložnost za vas, ki jo ne gre zamuditi
ta teden-do 3. februarja lOVopopust
ZA NAKUP
- POSTELJNINE : METRAŽA IN KONFEKCIJA
- NAMIZNEGA IN KUHINJSKEGA PERILA
- ZAVES, DEKORATIVNEGA IN POHIŠTVENEGA BLAGA
-ODEJ IN PREGRINJAL
- PREPROG IN OBLOG ZA TLA
- FROTIR BRISAČ
m
57o popusta
ZA NAKUP
- KUHINJSKEGA POHIŠTVA
- GOSPODINJSKIH APARATOV GORENJE
KMETOVALCI!
Izdelujem univerzalne puhalnike za seno. Vsestranska praktična uporaba (slamoreznica, uporabna tudi za rezanje koruznice, siliranje, izmetavanje sena).
Informacije: JOŽE RIBIČ 68290 Sevnica, Kvedrova 9/B
VAS
PRAVI
KORAK
JE
KORAK
Rejci perutnine!
Obveščamo Vas, da boste lahko od 6. februarja dalje vsak torek od 6. do 18. ure in vsako sredo od 6. do 12. ure v Valilnici v Naklem dobili enodneven piščance naslednjih pasem: leghoren, rjavi in beli prelux, rjavo pasmo ter jarčke hysex, obenem pa tudi brojlerske piščance.
Lahko dobite tudi same jarčke, od katerih jamčimo pri pasmi hysex in pri rjavem preluxu 100-odst. zanesljivost spola, pri ostalih pa 97-odst.
Sprejemamo tudi pismena prednaročila na naslov:
VALILNICA NAKLO
ali pa na telefon: (064) 72526 ali 72524
Piščance v količini nad 30 kosov pošiljamo tudi po železnici
0 metalka
Trgovsko, izvozno, uvozno, zastopniško in proizvodno podjetje
LJUBLJANA, Dalmatinova ul. 2
VABI K SODELOVANJU BLAGAJNIKA V PRODAJALNI (1 del. m.)
za prodajalno v METLIKI
POGOJ;
KV trgovski delavec; ali nepopolna srednja šola in dve leti prakse v gospodarstvu
Cenjene ponudbe izvodlite poslati Kadrovskemu oddelku METALKE, 61000 LJUBLJANA, Dalmatinova ul. 2 najkasneje v petnajstih dneh po objavi v časopisu
n
nama
blamnica
koeevie
DOLENJSKEBANKEIN HRANILNICE v Novem mestu
in poslovnih enot v Krekem, Metli ki,Novem mestu in Trebnjem
KJER ZBIRAJO HRANILNE VLOGE IN'JIH OBRESTUJEJO OD 7,5 DO 10-ODST.
VODIJO ŽIRO RAČUNE IN DEVIZNE RAČUNE OBČANOV
OPRAVLJAJO DEVIZNO-VALUTNE POSLE IN ODKUP TER PRODAJO DEVIZ
DAJEJO KREDITE ZA STANOVANJSKO GRADNJO, POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA, OBRTI IN TURIZMA NA PODLAGI NAMENSKEGA VARČEVANJA ODOBRAVAJO KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE
OPRAVLJAJO VSE DRUGE BANČNE POSLE
ZAUPAJTE DBH SVOJE DENARNE ZADEVE, SAJ JE TO VAŠA BANKA.	-	-
DB
NOVOiESTO
LJUBLJANSKE MLEKARNE
Ljubljana, Tolstojeva 63
objavljamo prosto delovno mesto
ADMINISTRATORKE
s srednjo ekonomsko šolo
v skladišču Trška gora
Ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja 10 dni po objavi oglasa. Ponudbi priložite potrdilo o strokovnosti.
y ^
TEOENSWj.e
s
Petek. 2. februarja Marija Solx)t;i, 3. tcbriKirja Blaž Nedelja, 4. februarja Andrej Ponedeljek. 5. februiuja Agata
l	orek,6. februarja Doroteja Sreda. 7. februarja Rihard Četrtek, 8. febru^u'ja Jane/
CRNOMl.l J: 2. 2. japonski barvni film ,,Tihotapci /lata". 4.2. ameriški barvni fihn ,,Plavi vojak*'. 7. 2. jugo.slovanski film ..Lov na jelene".
KOSI ANJI VICA; angleški barvni film ..Dirka s časom".
KRŠKO: 3. in 4. 2. jugoslovanski barvni film ,.V siori raste zelen bor' .
SLUŽBO DOBI
CiOSTILNA CRNlVi;C zaposli dekle, ki ima veselje v kuhinji za priučitev, priučeno ali kvalilKira-no kuharico. Plača dobro. Stanovanje in hrana zagotovljena. Zglasile se osebno ali pismeno na naslov: Gostilna Črnivec, Martin Turk, Brezje, Gorenjsko.
FRIZERSKO POMOČNICO, po možnosti z znanjem moške stroke, sprejmem takoj ali po dogovoru. Jože Novak, Ljubljanska cesta 10 b. Novo mesto.
Išči; MO ŽKNSKO za dopoldansko varstvo otroka. Lahko nudimo tudi stanovanje. Hrovatič, Mirana Jarca 33, Novo mesto.
DEKLETU, ki bi v popoldanskem času želela nadaljevati šolanje zaključek osemletke, dvoletno administrativno, ekonomsko ali slično šolo, nudimo stanovanje in hrano za dopoldansko varstvo šest mesecev stare punčke. Mavr rič. Partizanska 40, Školja l oka, telefon (064) »5-837.
SLUŽBO IŠČE
VZAMEM v varstvo otroke. Naslov v upravi lista (268/73).
SOl'ER s poklicno šolo za C in I kategorijo išče službo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (229/73).
STANOVANJA
DVE USLUŽBENKI iščeta neopremljeno sobo z možnostjo kuhanja v Novem mestu. Naslov v upravi glista (269/73).
TRIČLANSKA DRUŽINA nujno potrebuje dvosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pod ,,Nujno“.
MLAD ZDRAVNIK išče sobo v Novem mestu, po možnosti v bližini bolnice. Ivan I^ajko, Ciolubovac 13, Zagreb.
ZAKONC A z enim otrokom iščeta sobo v okolici Novega mesta. Laliko pazita na otroke ali plačata za eno leto vnaprej. Naslov v upravi lista (253/73).
V	NAJEM ODDAM dvosobno ali trosobno stanovanje in garažo v Novem mestu z nekajletnim predplačilom. Ponudbe pod „Sončna lega"
Motorna vozila
PRODAM fiat 750, letnik 1969 in razne rezervne dele za DKW kurir. Naslov v upravi lista (260/73).
U(iODNO PRODAM spredaj ka-ramboliran avto l iat 850 special, letnik I97I. Jernej Korbar, Mala Bučna vas 5, Novo mesto.
PRODAM I lAT 750 po delih, v zelo dobrem stanju. Janez Žvab, Vrtna 19, Sadež, Črnomelj.
PRODAM IMV kombi Kurir, letnik 1964, v zelo dobrem stanju. Registracija plačana za 1973. Šuštaršič, Dobravica 3, Šentjernej.
UGODNO PRODAM R 8 letnik 70 za 30.000 din. Bogdan Krasna, Škocjan 22
PRODAM
PRODAM fergusonovo jermenico in jermen ter prikolico za osebni avto. Alojz Kirn, Dobravica 15, Šentjernej.
I	RIZERJl. Poceni prodani malo rabljene sušilne haube „Orli" in dva ročna frizerska oglodala. Nuslov: Galjot Stanko P. P. 96 Kianj. 64001.
7.	2. francoski barvni film ..Sirena Missisipija".
Ml ILIKA: Od 2. do 4. 2. itali-jansko-ruski barvni film .,Waterloo". Od 2. do 4. 2. ameriški film ,,Hiša v 92. ulici". Od 2. do 4. '2. ameriški barvni film ..Ned Keli”. 7. in 8. 2. italijanski barvni Ulm ..Kakor sova podnevi".
MIRNA: 3. in 4. 2. „Poišči si kraj. kjer boš umrl".
MOKRONOC;: 3. in 4. 2. švedski barvni film ..Mazurka v postelji".
NOVO Ml STO: Od 2. do 5.2. ameriški barvni film ..Onemogoćite inšpektorja Sterlinga Od 6. do 8.
2.	italijansko-jugoslovanski barvni film ..Ljudje proti".
RIBNICA: 3. in 4. 2. francoski barvni film ..Borsalino".
Sl N I JI RNI J: 3.^n 4. 2. ..Heroji
l	ort Apača".
IRI.BNJI.: 3. in 4. 2. ameriški barvni ljubezenski tilm ..1 6ve storv
ljubezenska zgodba".
PO('l NI prodam spalnico. Naslov v upravi lista (267/73).
PRODAM polavtomatski pralni stroj Riber s centrifugo in gramofon s ploščami. Rozman, Potok 18. Straža	^
PRODAM lOO-litrski mešalnik, za beton z enofa/nim elektromotorjem. Naslov v upravi lista (224/73).
PRODA.M dobro seno in otavo, približno 1000 kg. Antonija Kapler. Gorenja vas 2, Smarje.ške Toplice.
ZARADI Sl LITVE poceni prodam razno pohištvo, preprogi, električni štedilnik in šest žimnic skupaj ali posamično. E ister. Jerebova 20, Novo mesto.
PRODAM razne dele za škodo MB 1000. Peter Bučar, Muhaber 23. Novo mesto.
PRODAM kompletno smučarsko opremo. CJabrijela Repše, Kandij-ska cesta 13. Novo mesto.
PRODAM gumi voz- (3 tone), voz zapravljivček, par lahkih komatov, sani, elektromotor 5.5 KM Rade Končar in 1000 kg sena. Marko Mesojedec, Češča vas 6, Novo mesto.
PRODAM ali zamenjam zu deske dve kompletni postelji. Somrak, (lubčeva 7a, Novo mesto.
PRODAM SKORAJ nov štedilnik Gorenje, rabljen siuno tri mesece, po zelo ugodni ceni. Poizve se: Breg 27 pri Kočevju.
VALU NIK za piščance prodam. Nudim tudi valilna jajca m po potrebi strokovno pomoč. Avgust Mazi, Borovnica, telefon 74-628.
PRODAM televizor, motor lomos na tri prestave, šivalni stroj Singer starejšega tipa. Naslov v upravi lista (245/73).
PRODAM NOV cirkular. rezervne dele za Hanomaga, primerne za generalno. Kunip, Mirana Jarca 20, Novo mesto.
PRODAM rabljeno dnevno sobo. Nelica Kosirevc, Cesta 4. julija 54, Krško.
PRODAM brezhibno žago Stihi
0,50. Ivan Selak, Dobrava, Škocjan.
PRODAM nov krznen plašč po zelo ugodni ceni. Oglasile se na telefon 21-343.
PRODAJAMO enoletne rjave kokoši za zakol ali pa za ri'jo. Viktorija Zdravje, Zalog ši. 17, Novo mesto.
PRODAM kosilnico Bertolini. Janez Skrabec, Malo Mraševo 2, Podbočje.
PRODAM novejši malo rabljen mlin za mletje vseh vrsi žil. I eopolil Grahek. Rožanc 16, t'rnomelj.
PRODAM vinograd primeien /,a vikend s shrambo in posodo. Lepa lega, voda in elektrika zraven. Naslov v upravi lista (261 /73).
PRODAM vinograd (8 arov), 3 km od Mokronoga. Dostop možen z vsakim prevoznim sredstvom, lemelj za vikend skopan, elektrika in voda v bližini. Cena ugodna. Alojz Miklič, Mokronog 88.
UGODNO PRODAM novo enodružinsko nedograjeno hišt) v Klinji vasi pri Kočevju. Informacije pri Milanu Kirnu, Klinja vas.
-VINOCJRAD (Stare vina) oddam v najem za eno ali več let. Vse informacije dobite pri Jožetu Lužarju, Nad mlini 43, Novo mesto.
RAZNO
SKROMEN 28-letni kmečki fant, zaposlen v Nemčiji, želi spoznati pošteno, .skromno kmečko dekle, staro od 20 do 25 let, po možnost' Dolenjko. Če sc mi javiš, prosim za sliko. Ponudbe na upravo lista pod „Zelena pomlad".
POROČNI PRSTANI! Poročni prstan, ki vam ga bo izdelal zlatar
v	(.iosposki 5 v I jubljani, bo trajen spomin na sklenitev va.šc zakonske zveze! Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. {X)pusta!
Ob prezgodnji siniti našega dragega moža in očeta
JANEZA BIZJAKA iz Odrge pii Trebnjem
se iskreno zalnaljujeino vsem sorodnikom. sosedom, prijateljem in /nancem. ki so mu poklonili cvetje in vence, ga spremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo kolektivu železniške postaje I rebnje. tov. Majcnu za poslovilne besede ob odprtem grobu ter gospodu dekanu za opravljeni obred.
Žalujoči: žena in otroci Milka, Janez, Mirko in Boži Trebnje, 20. januarja 1973
Ob izgubi dragega moža in očeta ANTONA GREGORIČA Kostel 3
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. sosedom in prijaieljem, ki ste nam kakorkoli pomagali ob bolezni oziroma smrti, llviila vsem za cvetje in spremstvo na zadnji poti.
Žalujoči: žena Ana in hčerka z družino Kostel, 10. januarja 1973
Ob težki m mučni bolezni naše drage in nepozabne žene, mame, stare mame, sestre in lete
FRANČIŠKE LOKAR iz Dol. Karteljevega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem in sosedom za podarjene vence in cvetje. Lepa hvala sosedom I lorjančičevim in Novakovim za vso pomoč. Posebno se zahvaljujemo Albinci Luštek za vso pomoč in nego v času bolezni ter gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem. ki ste našo drago mamo spremljali na njeni zadnji poti, lepa hvala.
Žalujoči: mož Franc, hčerka Fani z družino in drugo sorodstvo
l\) dolgotrajni hole/m smo izgubili našt) ilrago mamo. sestro, babico m leto
MARIJO ZUPANČIČ iz Kočevskih Poljan Iskreno se zahvaljuiemo vsem. ki so sočustvovali z nami, nam i/rekli si>-žalje m v tako lepem številu spremili pokoiiiici) na zadnji poli. /ahvalju-jemo s(.' g. kaplanu /a opravljeni obred, sorodnikom, /nancem, ZB in Novolesu za vence P»>sebna hvala Ivanu Šporarju /a poslovilne besi;ife. Hvala tudi tiružinam Gričarjevim. Kumljevim. Rcpsi'ljnovi. Kolenčevi. Murnovi m Sončevima /a ves ir;ul.
Žalujoči: sinovi Karel, Janez, Jože, Albin z družinami, hčerki Lojzka in Zaika z družinama, sestra, brat in drugi sorodniki
Ob nenailni prezgodnji smrti drage žene in mame
ANE JANČIČ iz Dola pri Predgradu se toplo zahvaljujemo vsL'in, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in pomagali. Posebno se zahvaljujemo patronažni sestri i/ Predgrada za vso pomoč, ki JO je nudila pri njeni bolezni. Zahvaljujemo se tudi va.šča-nom. podjetju 1 IK Kočevje. Društvu upokojencev Kočevje /a spremstvo na zadnp poti.
Žalujoči: mož Jože, sin Jože in hčerka Anica ter Vera z družinami in brat Ivan
Ob boleči izgubi naše ilobre mame. siare mame m sestre
BARBARE VESELIČ roj. POŽFK
sc iskreno /ahvaliujemo vsem sorodnikom. sosedom, prijateljem in znancem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami in nam pomaga-
li,	jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poli ter ilarovali vence in cvetje. Posebna hvala sodelavcem m kolektivom Tekstilne iz Kočevja in trg. podj. Dolenjka iz ("'r-nomlja. Hvala pevcem i/ Kočevja, zdravstvenemu osi'bju iz Črnomlja ter g. župniku iz Adlešič za izrečene zadnje besi'de.
Žalujoči: sinova Jože in Ludvik z družinama, hči Anica z družino ter bratje in sestre Fučkovci, Kočevje, Črnomelj, 15. januarja 1973
Ob nepričakovani izgubi naše dra-ue mame in stare mame
FRANČIŠKE DOLINAR, iz Gor. Kronovega I
se iskreno zahvaljujemo vsi'm, ki so nam izrekli sožalje, podarili vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči; otroci z družinami in drugo sorodstvo
Ob bridki in nenadomestljivi izgubi očeta, brata, strica in deda FRANCA RAMOVŠA iz Viher pri Šentrupertu se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih nam izrazili sožalje ter darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujem«) zdravnikt)ni in strežnemu osebju Splošne bolnice v Novem mestu in g. Petru Bičku za požrtvovalno pomoč v bolezni, kolektivu poiljelja Monter iz Ljubljane in kolektivu KiO in šivalnice Mirna na Dol. za vence in sožalje ter pevcem in duhovnikom za pt)grebni obred. Vsc'in še enkrat prisrčna zahvala.
Žalujoči: sinovi, hčerka in bratje z družinami ter drugo so-rt>dstvo Šentrupert, Radeče, Dole pri Litiji, Trebelno, ZDA
SiSiMIMa
Dragemu možu In očku
I	rancu Štamflju iz Prečne želimo /a njegov 50. rojstni dan še veliko zdravih in lepiii dni v krogu družine. Zena Marija, sinovi in hčerke: Cvel-ka, Mira. Branka. Zdenka. I ranci. Bojati. Mija in Žane.
ljUbi. dobri in skrbni mami ter stari mami Pepci Rangusovi iz Miho-vice pri Šentjerneju želimo za njen 73. rojstni ilan št' mnogo srečnih, predvsem pa zdravih m zadovoljnih let. Hčerki Pepca in lončka z druži-natna.
Mici Zupančičevi. Mestne njive b. XII, srčne želje in dosti zdravja za prazniki Njen sin Milan ter njena prijateljica Rozi.
Ljubi sesiri Manji Božič iz (ia-berja 104 za dvojni praznik vse lepo. posebno pa /dravja ji iz srca želi sestra Ivanka z družino.
PREKLICI
Slane Kovič, Jezero 15. Trebnje, opozarjam vsi*, naj.me prenehajo ogovarjali, ker bom v nasprotnem primeru sotinijsko postopal.
Alojz Vovko. Brezje 2. Brusnice, preklicujem vse Ivsede. ki sem jih iziekel o J()želu Murnu iz Brusnic
Družina ('ečelič. (ior. Suhadt)l 4. Brusnice, opo/ariam. da mo) mož Ione ('ečelič iz Gor. Suhodola m upravičen proda|ali kakršnihkoli .Ivan, ker so skupna lasi in svarim .vsakogai pred nakupom.
P^OBVESTILA I
I	nodnevne piščance. Ivic ležke. riave in črne srednje ležke, ilobile lahko o(' 24. januarja naprej vsako sredo v valilnici na Senovem. Upoštevamo naročila Priporoča se Mijo Ciunjilac, valilnica. 68281 Senovo.
V	brežiški porodnišnici so rodile: Cvcika Omerzo iz Dečni sel Romana; Josipa Haligonja iz Goljaka Željka. Breda Vidmar i/ Šenllenarla Karlo; Jožefa Kozmus i/ Stržišča deklico; Ružica Martinovič iz Samobora	deklico; I rančiška Zidarič iz Sel	dečka; Dragica Ječič iz
Beslovja - Krunoslava: Štefka Kozole IZ Dobrave Roberta; Josipa Kolarič IZ Kraja Donjega dečka. Nada Slefkovič iz SamolH>ra reodt)ro: Mailj;i Kernuk iz Zupele-vec Silva: Marija Duhanič iz Bizeljskega Boštjana Čestitamo'
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Janu;uja so se |>onesrečili m isKali pomoči v brežiški bolnišnici: Martin lludorovec se je porezal z motorno žago po obeh nogah; Josip Postružin je padel |>o stopnicah m si |X)škodoval prsni koš; Radoslav Kq-ševič Sl je pri smučanju |M)škodoval levo nogo; Martin Pavlin je padel pri smučanm in si |>oškodoval obraz: Drago Slibohai si je pri prometni nesreči po.škodoval glavo.
Marija Župavc se je poparila po obeh nogah; Ivan Peterčič je padel na poti in si poškodoval rebra; Rudolf Glogov.šek je padel z lestve in si poškodoval ključno kost m glavo; Karel Kožuh si je pri prometni nesreči poškotloval levo noj’o v kolku; Andrej Priši*l se je opekel z likalnikom po levi roki; Joža Pajtlerja je pohrnlila krava in mu poškodovala prsni koš; Vinko Vizler je padel z motorjem in si poškodoval glavo; Pero Milakovič je padel po ledu in si zlomil desno nogo; Joža Abrama je nekdo obstrelil m mu poškodoval le-
vi	kolli; Kata Jankovič je padla na dvorišču m si poškodovala desno roko; Slavico Kolman je nekdo prete-nel m ji poškodoval glavo; Zora
Novak je padla po stopnicah m si poškodovala levo nogo; Ivan Godler je padel s strehe in si poškodoval obe peti; Milivoj Kozole je padel na poli in si poškodoval glavo.
Angela Sepec je padla na poti in si zlomila levo nogo; Terezija lom.še je padla na poti in si zlomila levo nogo; Antonija Urbanč je padla z lestve in si poškodovala levo koleno; Danijela Ban je padla na poti in si zlomila levo roko; Jelka Draganič se je poparila po levi roki in desni nogi pri kuhanju; Milan Stupar se je zaletel z motorjem v avto in si poškodoval glavo; Ladislav Ulčnik je padel na dvorišču in si poškodovaf rebra: Antonija l ila je padla po ledu in si poškodovala levo roko; Mihael Rožman je padel pri klanju prašiča in si zlomil levo nogo; Marija Zupančič je padla na poti in .si zlomila desno roko.
UMRLI SO:
Pretekli leden so umrli v brežiški Imlnišnici: Stanislav Hotko, iz Arti-
če, star 40 let; Martin Radej, upokojenec iz Brestanice, star 76 let; Marica Milakovič, gospodinja iz Ceroviee
—	stara 41 let; Matilda Kinčič, gospodinja iz Kraljevca na sutli, stara 65 tel; Medič Rade iz bosnc, sta> 44 let.
NAROČNIKI!
Vse naročnike lista ponovno prosimo, da pri vsaki spremembi naslova sporoče najprej svoj točni stari (prejšnji) in nato novi naslov, pri odpovedi pa predvsem točen naslov, na katerega so list doslej dobivali. Sprememb brez teh podatkov ne moremo upoštevati, ker je veliko enakih imen in krajev. UPRAVA LISTA
Od priznane konfekcijske tovarne smo zopet prejeli v razprodajo moške obleke, moške suknjiče ter ženska krila po izredno znižanih cenah.
iDeleieksHl"‘ Črnomelj
Za več udobja v domu
Elektronika,^ki vse bolj prodira v naše življenje, ustva^a napredek tudi glede razsvetljave v domovih in na javnih prostorih.
Vemo, da se svetilnost električnih žarnic oziroma svetilk ne da poljubno in preprosto naravnavati. Jakost svetlobe lahko spremenimo samo tako, da zamenjamo žarnice. Kjer pa to ne gre, na primer v gledališčih, kinodvorani in podobnih prostorih, morajo električarji vgraditi velike in drage upore — reostate. To je zelo neprikla-den način in docela neuporaben v družinskih prostorih.
I lektronika je zdaj na mali odpra- Zelo je pripravna tuui v tistih pro-
vila to slabost. S pomočjo nove pol-prevodniške tehnologije, iz katere so izšli tudi tranzistorji, so strokovnjaki izdelali elektronski svetlobni regulator, s katerim lahko vsak hip .spreminjamo svetilnost teles s preprostim obračanjem gumba. Naprava sama nima nobenih električnih izgub in je tako majhna, da jo je mogoče vgraditi na stikalo za vklop m izklop električnega toka.
Elektronski regulator ima številne prednosti inje uporabljiv na mnogih mestih, povsod tam, kjer so zdaj običajna stikala, zlasti pa v otroških sobah, v sobah, kjer gledamo televizijski program ali film, na mnogih delovnih mestih, v fotoateljejih itd.
štorih, kjer je napetost ob konicah ^ slaba. Z vrtenjem gumba se da spre- ^ minjati tudi število vrtljajev pri malih gospodinjskih strojih ali toplota v malih žarilnih pečeh, vendar povsod le do moči 500 vatov.
Tudi pri nas so .se že pojavili elek-, tronski svetlobni regulatorji; serijsko jih izdeluje šentjernejska ISKRA, in to v dveh oblikah: skupaj ali ločeno s stikalom. Za zdaj je cena le .še malce visoka - 223 din za kos, vendar odtehta vloženi denar, zlasti na tistih mestih, kjer je naravnava svetlobe nujno potrebna. Kaže, da bodo novi elektronski svetlobni regulatorji v nekaj letih povsem izrinili dosedanja stikala. MAR JAN KRAI l
Elektronski svetlobni regulatorji, ki Jih serijsko izdeluje šentjernejska „Iskra“.
SPREJMEMO NA SEZONSKO DELO
Svet delovne skupnosti krajevne skupnosti
„Boris Kidrič"
sprejme:
delavce vajene kmečkega dela za vzdrževanje zelenih površin; košnje, grabljenja, okopavanja grmičevja in drugih vrtnarskih del.
Delo je sezonsko, od marca do oktobra 1973.
Osebni dohodki po dogovoru.
Skupno stanovanje zagotovljeno Razpis velja do zasedbe mest.
Pismene prijave z navedbo svojih podatkov pošljite na naslov;
Krajevna skupnost ,,Boris Kidrič”, Ljubljana, Vojkova ul. št. 1.
/
DOLENJSKI LIST
USTANOVITKl.JI: občinske konference SZDL Brežica, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in 1 rebnje IZDAJA ri:USKI SVIiT: Lojzka Potrč (predsednica sveta), I ranc Beg, Viktor Dragoš, 'Ione (iošnik, Jože Jeke, Jone Klenovšek, Lranc Lapajne 'I ine Molek, Slavko Smerdel. Franc Stajdohar in Ivan Živič URI- IUJK URI:DNISKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Janez Pei^'lj, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica reppcy, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 dinarja Letna laroČnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev ali 30 DN (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) Devizni račun 52 -<)20-1-3200 2-10-8-9
(X;LASI: i cm višine v enem stolpcu 40 din, I cm na določeni strani 55 din, I cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda l din. Za vse ostale ogla.se in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od '..7.1972
TKKOČI RAČUN pn podružnici SDK v Novem mestu: 52100-678-80048 Naslov uredništva in uprave: 68001 NOVO MliSK), Glavni trg 3 Poštni pretlal 33 lelelon: (068) 21-227 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Časopisni stavek in fotogralije: Dolenjski list Novo mesto, ofset roto tisk: tiskarna „Ljudske pravice" v Ljubljani.
ADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročUa ob 5.00,
6 00 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
ČETRTEK If EBRUARjJAS.lO Glasbena matineja. 9.05 Zi šolale.
10 20 Pri vas doma. 11.00 Poročila
-	turistični n^otki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Jože Kregar: Vrt v februaiju. 12.40 lersio pihalne, endhe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Sestanek instrumentov. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak". 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 19.00 Lahko nc^, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Večer s slovenskim pisateljem. 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov, ^	-
PETEK, 2. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijs^ nasveti — Inž. Iztok ler: Stanje na lesnem tržišču. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.35 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrti- -ljak“. 17.50 Človek in zdravje.
18.15 „Signali". 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice.
20.00 Telanovanje amaterskih pev-skiti zborov. 20.30 „Top—pops 13“.
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 3. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Glasovi v ritmu. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Vilko Stem: Kakšne so možnosti za pridobitev posojila za nakup poljedelskih strojev. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Z ansamblom Laurindo Almeida.
18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s Štirimi kovači. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 4. FEBRUARJA:
6.00-8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra zi otroke — Roald Dobro-venski - Vera Hrustaljeva: Veseli muzikant. 9.05 Srečanje v studiu
14.	10.05 Se ix>mnite, tovariši... Maršal Vasilij Cujkov: Strti nacistični osvajalci v Stalingradu. 10.25 Pesmi b rbe in dela. 10.45 — 13.00 Naši poslušalci čestitko in pozdravljajo - vmes ob 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 13.30 Nedeljska reportaža.
14.05 Popularne operne melodije.
15.05 Nedeljsko športno popoldne.
17.05 Radijska igra - Slavo mir Mioczek: Na širnem morju. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 5. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Zvone Miklič: Kaj pripomorejo stroji za pridelovanje dobre krme. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13,30 Priporočajo vam ...
14.30	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni jnter-mezzo. lo.OO „Vrtiljak**. 17.10 Ponedeljkovo ^asbeno popoldne.
18.35	,Jntema 469“. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Toneta Žagarja. 20.00 Stereofonski operni koncert. 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOR%, 6. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Slovenske narodne pesmi. 10.20 Pri vas doma.
11.00	Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kme-
tijski nasveti — Inž. Milena Jazbec. Razvoj vzgojnih oblik pn sadnem drevju. 12.40 Z domačimi an^bli. 13.30 Priporočajo vam . . •	30	^
ansamblom „The Shadows 15 30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „vrti-liak“ 17 10 Popoldanski simfomčni koncert. 18.15 V torek nasvidenje!
19.15	Minute z ansamblom Jožeta Burnika. 20.00 Prodajalna melodij.
20.30	Radijska igra - Gert Hof-mann: Poročila o kugi v Londonu.
21.55	Glasbena medigra. 22.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 7. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Iz glasbenih
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Januarja so darovali kri na novomeškem tranjsfuzijskem oddelku:
Ivan Zoran, član Komunalnega podjetja Novo mesto; t'avle Kuplenik, Anica Seničar, Marija Smuk, Marjan Palčar, Loj^a Rapus, Marija Božič, Ivo Hidek, Vlado Drenovec, Viljem Udovič in Franjo Jerkovič, člani Novoteksa Novo mesto; Mitja Počmna, član Dom-investa Novo mesto; Boris Hrvatin, Matija Golob,_Miha JermM, Cilka Iskra Rajko Rajfer, Franc Antončič in Lojzka Žitnik, člani Krke — tovarne zdravil Novo mesto; Franc Kren, član Gorjancev Straža; Stane Pekarek, upokojenec iz Jume vasi; Anton Rudman, Alojz Brezovar, Marija Foršek, Marija Juršič, Marija Klančar in Ivan Ivanušič, člani Opekarne Zalog; Josip Abramovič, elan Cestnega podjetja Novo mesto; Marija Djukič, članica Zavarovahiice Sava Novo mesto; Ivan Vidic in Viktor Bregar, člana Pionirja Novo mesto; Marta Mišura, članica Laboda Novo mesto; Alojz Sašek, Marija Trščinar in Silva Ajdišek, člani Splošne bolnice Novo mesto; Janez Novak, član Dolenjke Novo mesto; Janez Prešeren, kmet z Vrha pri Pahi; Kristina Matko, Jože Barborič, Jože Mramor, Jože Kostrevc in Franc Dragan, člani IMV Novo mesto; Alojz Bučar, član Inštalaterja Novo mesto; Amalija Slejkovec, gospodinja iz Malega Slatnika; Martin Juršič, Marjan Dular in Franc Ajdišek, člani Mercatorja Novo mesto; Alojz Golob, član Novolesa Straža; Frančiška Grubar, gospodinja iz Stranske vasi; Marija Pušavec, gospodinja s Trške gore; Marija Kul^an, gospodinja iz Lešnice; Jože Krese, član Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Jože Prešeren in Ivan Škufca, člana Novo^ada Novo niesto; Slavko Pavlin, član Hotela Grad Otočec, Jožefa Vidic, članica Industrije obutve Novo mesto; Anton Kraševec in Franc K^teuc, elana Varnosti Ljubljana; Marjan Novak, član Postaje milice Novo mesto; Marija Barbo in Marija Žura, gospodinji iz Seimep; Anton Rodič, kmet iz Sela; Francka Slejkovec, gospodmja iz Malega Slataika; Stefan Brulc, kmet iz Gornjega Karteljevega; Ivan Čolnar m Marjan Rifelj, kmeta iz Lešnice.
Janez Hribar, Danijel Adamič, Gregor Rajer in Jože Dežman, člani Ele Novo mesto; Anica Janko, člpica Centra za socialno delo Novo mesto; Milan Vidlinovič, član Pionirja Novo mesto; Niko Pa-devski, član Dominvesta Novo mesto.
Stane Cimprič, Alojz Pavlin, Alojz Hribar, Alojz Malnar, Tihomir Pavlovič, Anton Kukman, Vlado Cizelj, Marjan Krapevec, Martin Kosec Ivan Skočec, Jože Luzar, Ivan Antoč, Marjan Ogulin, Anton Grubar, Anton Sodec, Milan Gliha, Milan Jamnikar, Drago Srak^, Alojz Ajdič, Jože Saje, Fadil Saraljič, Semit Lišič, Fedih Dankovič, Ante Perovič, Alojz Lindič, Bela Jud, Martin Junkar, Franc Kukman, Asim Sekula, Boriša Kojič in Alojz *labzelj, člani Pionirja Novo mesto; Pepca Jerman, članica pekarne Novo mesto; Anton Pevec in Jože Gorišek, člana Iskre Novo mesto; Antonija Hočevar, Jožefa Pate, Jože Smrekar, Milka Bevc, Tilka Košir, Angela Razpotnik, Janko Kotnik, Jože Konček, Konrad Mehle, Milan Močnik, Martin Ajdišek, Ljudmila Mesojedec in Tomaž Potočar, člani Novoteksa Novo mesto; Marija Sivak, Jože Progar, člana Krke - tovarne zdravil Krka Novo mesto; Franc Pirc, Jože Gnidovec, Edi Murn, Anton Spelko, člani Novolesa Straža; Olga Vidrih, članica Laboda Novo mesto; Karlo Majetič in Anton Pavlič, člana IMV Novo mesto, Jože Razpotnik, Tone Gabrijel, Vanjo Režek in Jože Fluher, ^lani PTT Novo mesto; Anton Rus, Jože Sašek, Martin Jevšek, Jože Seremet in Jože Mavsar, člani Novograda Novo mesto; Jože Petrina, ^3n ZTP — prometne sekcije Novo mesto; Ivan Derganc, delavec iz Cešče vasi; dr. Jure Cepuder, član Splošne bolnice Novo mesto; Jože Smrke, član Gradbenega podjetja Grosuplje; Andrija Budisavljevič, čl^ Krke
—	tovarne zdravil Novo mesto; Ana Pungerčar, članica Beti Mirna peč; Janez Bambič, dijak novomeške gimnazije; Drago Brulc, član Novoteksa Novo mesto; Dragica Kren, gospodinja iz Verduna.
Martin Plantan, Anton Miklič, Amalija Verbič, Mirko Ferbežar, Marija Kastelic, Vinko Hribar, Stefan Jenič, Ana Dragan, Bojan Ceh, Martin Avbar, Jožica Kirn, Ladislava Kostrevc, Milena Jeraj, Jože’ Bregar, Jernej Klemenc, Anton Klemenčič in Jože Žugelj, člani Novoteksa Novo mesto; Franja Pavlin, Drago Brezar, Franc Pezder-šek, Marija Zupančič in Marija Luzar, člani Krke — tovarne zdravil Novo mesto; Ivan Šiška in Zvonko Erpe, člana Novolesa Straža; Alojz Poljamc, Janez Mislej, Jože Jarc, Martin Tutin in Marija Irt, člani IMV Novo mesto; Alojz Juršič, Slavko Poglajen, Anton Rajer, Rudolf Mar-tinič in Emil Vidrih, člani Novograda Novo mesto; Andrej Pucelj, Radenko Veranič, Janez Blažič, Lambert Pate, Milan R>dič, Anton Može, Andrej Stajdohar, Miran Vesel, Stanko Zupančič in Jože Selan, učenci Šolskega centra za kovinsko stroko Novo mesto; Ivan Gorenc, član Novograda Novo mesto; Cveta Kodrič, članica Krke -tovarne’ zdravil Novo mesto; Rudi Stimgelj, kmet iz Smaijeških Toplic; Maijeta Jožef, članica kolektiva Zdravilišče Kraljevica; dr. Ludvika Baraga, članica Splošne bolnice Novo mesto; Franc Sikošek, šofer iz Čateža ob Savi; Bogdan Avbar, Radomir Ilič, Bojan Grilc, Marko Spiler in Darko Senk, dijaki novomeške Gimnazije.
šol. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti
-	Inž. Marjan Zemljič: Varstvo okolja in problematika hudournikov pri nas. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Sporočajo vam ... 14.30 Naši slušalci čestitajo in pozdravljajo.
16.00	„Vrtiljak . 17.10 Naša ^^be-na galerija. 18.15 Glasbene vinjete.
18.30 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 22.15 S festivalov jazza.
Četrtek, 8. februarja:
8.10	Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše gos^e. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Vilko Štern: Proizvodne skupnosti v prašičereji ob primeru v ZR Nemčiji. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 „Mehurčki". 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Koncert po željah poslušalcev.
18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 L^ko noč, otroci!
19.15	Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
RADIO BREŽICE
Četrtek, i. februarja:
16.00 - 16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki.
> 16.15 - -16.30 Nove plošče RTB.
16.30 - 17.00 Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, Obvestila in reklame. 17.00 — 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 3. FEBRUARJA:
16.00 - 16.30 Za začetek nekoliko glasbe ter radijska univerza. 16.30 —
17.30 Občani čestitajo in pozdravljajo. 17.30 - 18.00 Za naše najmlajše in skladbica iz brežiške glasbene šole ter obvestila in reklame.
NEDELJA, 4. FEBRUARJA:
10.30 Domače zanimivosti - S čistimi računi v podaljšanje krajevnega samoprispev^ za investicije v šolstvu in zdravstvu občine Brežice -Za naše kmetovalce: Prispevek za vinogradnike, ki obnavljajo na področju Agrokombinata Krško -Zgodovinska slika ob 400-letnici boja kmečkih puntarjev pri Krškem. Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.00 - 15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 6. FEBRUARJA: 16.00
-	16.15 Napoved programa in melodije s Slovenskim instrumentalnim kvintetom. 16.15 - 17.00 Poročila, Jugoton vam predstavlja, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Obvestila in reklame ter pregled filmov. 17.00 - 17.15 Iz življenja v JLA. 17.15 - 17.30 Tedenski športni komentar. 17.30 - 18.00 MLADINSKA ODDAJA.
TELEVIZIJSKI
SPORED
PORODNIŠNICE^!^
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica J^ežič iz Puščave - Mojco, Jožica Suklje iz Dolnje Lokvice — Jožeta, Olga Turk iz Visejca — Nado, Nada Pašič iz Brezja — Marjano, Vida Kramar iz Spodnjih Vodal - Darjo, Marija Omerzu iz Krškega - Tomaža, Marinka Makovec iz Sela - Matejo in Andrejo, Marija Mum iz Podturna — Tomaža, Fanika Krnc iz Osrečja -Jožeta, Nata Hutar iz Črnomlja -Matjaža, Dragica Piletič iz Gornjega Vrhpolja — Ireno, Marica Črnič iz iKirge — Mihaela, Danica Serajlič a Broda — Samirja, Mara Vurošič iz Zaloga - Daneta, Ema Plut iz Krupe
-	deklico, Ana Jevnikar iz Šentjerneja - dečka, Marija Razdevšek iz Otočca - deklico, Marija Pirc iz Viher - deklico, Marija Saje z Vinjega vrha — dekUco, Jožefa Prah iz Zabrdja - dečka in Ljubica Cmič iz Nove Loke — deklico. — Čestitamo!
ČETRTEK, 1. FEBRUARJA l
9.35	TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) *■ - 10.45 Nemščina (Zg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Angleščina - ponovita (Zg) - 15.55 Nemščina - ponovitev (Zg) - 16.35 Smuk za ženske
- barvni posnetek iz Schrumsa (Lj)
- 17.35 Druščina Jehu - serijski film (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) -
18.15	Košarka Crvena Zvezda:Real
- Prenos Beograd (Lj), v odmoru propagandna oddaja - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 Kam in kako na oddili (Lj) — 20,40 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.30 Koplji pod brezo - film (Lj) - 22.10 Von Einen Neubauer: Rondo o zlatem teletu — balet (Lj) - 22.55 Poročila (Lj)
T^HF — oddajnik Krvavec:
20.00 TV dnevnik (Zg) - 20.30 Krog (Beograd/Zgr II) 21,15 Spored italijandce TV
PETEK, 2. FEBRUARJA: 9,30 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bgd) - 14.40 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 16.10 Angleščina (Bgd)
- 16.45 Slalom za ženske - barvni posnetek iz Schrumsa (Lj) - 17.45 Veseli tobogan - Crenšovci - I. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Kratek film (Li) -^.18.40 Vzgojni probelmi: Otrok beži "od doina (Lp
- 18.50 Pet minut za boljši jezik (Lj) - 18,55 Mozaik (Lj) - 19,00 Sodobniki: Pavle Savič (Lj) — 19,45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Iz zakladnice svetovne književnosti: Striček Vanja - sovjetski barvni film (Lj) - 22.20 XXI. stoletje -barvna oddaja (Lj) — 22.45 Poročila
SOBOTA, 3. FEBRUARJA: 9. 35 TV v šoU (Zg) - 12.25 St. Anton: Smuk za moške - barv. posnetek (do pribl. 13.40) (EVR-Lj) -
16.30	Košarka Beograd : Radnički
- prenos (Bgd, Lj) — v odmoru propagandna oddaja (Lj) — 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Kraljevič in berač — serijski film (Lj) — 18.45 Filmska burleska (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Humoristična oddaja (Bgd) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Rezerviran čas pribL -
22.00 Arsene Lupin - serijski barvni film (Lj) - 22.50 TV kažipot (Lj)
- 23.10 Poročila (Lj)
NEDELJA, 4. FEBRUARJA:
8.55	Po domače z ansamblom Borisa Franka (Lj) - 9.20 Mestece Pey-ton (Lj) - 10.12 Kmetijska oddaja (Zg) - 10.55 Mozaik (Lj) - 11.00 Otroška matineja: Mačkon in jij^ov trop. Na poti k zvezdam - barvna oddaja (Lj) - 11.55 Poročila (Lj) -
12.00 TV kažipot (Lj) - 12.20 St. Anton: Slalom za moške - barvni posnetek in prenos (do pribl. 14.00) (EVR-Lj) - Nedeljsko popoldne
 Elda Viler s svojimi gosti in
plesnim orkestrom RTV Ljubljana (Lj) - Za konec tedna (Lj) - 16.15 Košarka Crvena zvezda : Partizan -prenos (Bgd, Lj) - v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 18.00 Poročila (Lj) - 18.05 Jumbo Jet - dokumentarni film (Lj) - 18.55 Gonja -serijska oddaja (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 CikH^ak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-2 in TV barometer (Lj) - 20.35 Šoferji
- serijska oddaja (Bgd) — 21.20 Jugoslovanski jazz danes (Zg) — 21.35 Športni pregled (JRT) — 22.05 Poročila (Lj)
PONEDELJEK, 5. FEBRUARJA: 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 14.40 TV v šoli — ponovitev (Zg) — 15.40 Angleščina - ponovitev (Zg) - 16.10
Osnove splošne izoorazbe (.bga) — 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivecdo 17.05) (Bgd) - 17.45 Zvonček Palček - I. del oddaje TV Zagreb (Lj) - 18.10 Risanka (Lj) -
18.15	Obzornik (Lj) - 18.30 Gvajana, dežela voda — serijski barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) -•
19.00	Mladi za mlade (Zg) - 19.45' Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) — 20.35 V Zupan: Atentator in kralj
— TV drama (Lj) - 21.45 Kulturne diagonale (Lj) - 22.35 Poročila (Li)
TOREK, 6. FEBRUARJA: 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg)
— 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.35 Ruščina - ponovitev (Zg) - 15.55 TV vrtec (Zg) -16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 16.40 Madžarski TV pre-^ed (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) — 17.45 Pepe s trobento -barvna oddaja (Lj) - 18.00 Risanke (Lj) — 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Od zore do mraka (Lj) - 19.00 Prehrana dojenčkov (Lj) — 19.20 S kamero po svetu: Bar^ladesh, dežela ljudi in vode (Lj) — 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.35 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Pogovor o Slovencih v Italiji (Lj) — 21.35 R. Bratny: Kolumbovci - 5, del zadnji (Lj) - 22,25 Jazz na ekranu - Pa-radox (Lj) — 22,55 Poročila (Li)
sreda’ 7. FEBRUARJA: 8.20 TV v šoli (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) — 16.50 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) — 17.30 Mačkon in njegov trop - barvna risanka (Lj) - 17,55 Obzornik (Lj) - 18,10 Na sedmi stezi (Lj) - 18.30 Zabito podjetniške dejavnosti - oddaja iz cikla Znanstvene metode v ekonomiki (Lj) — 18.55 Mozaik (Lj) -
19.00 Prešernova proslava - prenos (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Zdravica - oddaja o
' Prešernovem dnevu (Lj) — 20.45 Koncert s prešemove proslave (Lj)
— 21.30 Koeln: Evrop^o prvenstvo v umetnostnem drsanju - tekmovanje parov, barvni posnetek in prenos (EVR-Lj) - 22.45 Poročila (Lj)
UHF - oddajnik Krvavec: 17,40 Poročila (Zg) — 17,45 Serijski film (Zg) - 18,15 Kronika (Zg) - 18,30 Reportaža (Sa) - 19.00 Risanke , (Zg) - 19.15 Kako... (Zg) -19.45 Propagandna oddaja (Zg) -
20.00 TV dnevnik (Zg) - 20.30 Zabanva oddaja (Bgd/Zg II) -
21.30 li ur (Bgd/Zg II) - 21.40 jOdprta univerza (Bgd/Zg II) -
22.10	Glasbena oddaja (Bgd/Zg II)
Četrtek, s. februarja:
9.35	TV v šoli (Zg) - 11,00 Francoščina (Bgd) - 14.45 TV v šoli -ponovitev (Zg) — 16.10 Francoščina (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pre-ded (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.35 P. Golia: JURCEK -
I,	in II. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Druščina Jehu - serijski film (Lj) - 18.55 Zadnji vikingj
— barvni film (Lj) — 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 K^ in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.30 Koeln: Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju - tekmovanje moških, barvni prenos (EVR-Lj) - 23.00 Poročila (Lj)
UHF - oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zg) - 17.45 Otroški spored (Zg) - 18.15 Kronika (Zg) -
18.30 Narodna glasba (Zg) - 19.00 Panorama (Zg) - 19.45 Propagandna oddaja (Zg) — 20,00 TV dnevnik (Zg) - 20.30 Krog (Bgd/Zg II)
— 21,15 Spored italijanske TV
višjemu vseh hudobcev moraš lagati: Misetn — pa nisem! Dokler tega ne zna^,
1)0 vrag žalosten, sodniki žalostni, advokati žalostni, časniki žalostni, ljudje žalostni — sama žalost! Pornisli, če bi bUi mi, izbrana družba - glej, da n;ts boš spoštoval — odkritosrčni, spra-vitno s tem na tisoče ljudi ob kruh! Druge tisoče pa ob lepo veselje, ker bi nt' imeli ničesar brati. To pomisli naj-pi.;j in si zapomni, kaj se pravi: ,,Nisem!“
Silvestru je plalo v prsih, kovalo v seiicali - krohot teh mož ga je bolel, kakor so ga boleli glasovi ljudi, ki so s prstom kazali za njim. Čutil je, da se v njem nekaj giblje in pod'ra, a spet vstaja in se upira.
„Nisem“, je ponovil boječe in s trepetajočimi ustnicami.
Krohot!
„Tako te nisem učil, fant“, je zarobantil sivobradec. „Tako mevžast, ,,Nisem“ ne velja nig Poslušaj, poglej.
takole“ — enooki se je vzravnal in stopil ob mizo —:
„Nisefh,** je izgovoril mrko, „nisem; tukaj trije prsti za prisego!“ Dvignil je desnico in tri prste . , .
„Kriva prisega,“ je vzdihnil Silvester . ..
Krohot!
Vrata so se odprla, jetničar je prinesel skodelo jedi za Silvestra, druge pa odvedel na dvorišče sprehajat se.
Ko je bil Silvester sam, se je jedi komaj dotaknil, dasi ni od prejšnjega večera še nič užil. Padel je na slamnico, omotičen, ves strt, si zakril oči in vzdihoval: Jezus - Marija! Kje sem? O, mati, o, oče . .,!
Ihtenje je pojemalo, vzdihi so zamirali, trudne veke so se sklenile in ni se prebudil, ko se je četvorica vrnila v sobo.
Ko se je Silvester prebudil iz trdnega sna, v katerem so begale viharne sanje preko njegovega spomina, je brlela pod
stropom motna lučka in bolj s strahovi kakor pa s svetlobo polnila zoprno sobo zapofa. V hipu si Silvester ni bil svest, kje je pravzaprav. Že je napel mišice, da bi se dvignil na ležišču, ko je začul glas enookega sostanovalca. Razklan in oduren glas, dasi ga je slišal samo enkrat, se mu je tako zagrizel v spomin, da bi ga bil spoznal še čez dolgo vrsto let. Po Silvestru je zagoma-zelo od strahu in studa; ubogi fant je obležal na slamnici, celo oko je na pol zaklopil, da bi ga ne opazili.
Krog težke mize so sloneli kaznjenci. Nerodno in surovo so bili zleknjeni ob mizi, z glavami, oprtimi na komolce, in vsi zaverovani v obraz enookega, ki je tiščal grozno lice med stisnjene koščene pesti, da je gledalo izza tega okvira njegovo spačeno lice.
Ko je enooki pripovedoval, se ni ganil ne z roko ne z životom. Njegovo strašno oko je žarelo, obrunki na čelu so pa bili kakor črni pečati.
Spočetka Silvester ni razumel pogovora. Dedec je govoril tiho, zaradi paznika menda, ki je pa spal na svoji klopi in se ubogo malo menil, kaj se godi za vrati. Posamezne besede je sikaje nagla-šal. Tudi pritajen, šumeč smeh poslušajoče trojice je molil smisel pogovora. Polagoma se je pa Silvestru uho navadilo sikajočega šepeta, začel je razumevati. Enooki je razodeval svoje najslav-
nejše dejanje — grozen rop v cerkvi. Dokler je pripovedoval, kako je mnogo dni hodil na prežo, kako se s težavo pokril v cerkvi, ker je nekdo potipal prav v kot, kjer je tičal, preden so se zaklenila vrata, in nato opisal slast, ki ga je prevzela, ko je bil varno zaklenjen
—	dokler je to pripovedoval, se je budilo v Silvestru zanimanje, radovednost. Toda kar je prišlo poslej na vrsto, mu je pretreslo mlado dušo, leden mraz se mu je razlil po udih, žile so mu prenehale utripati, odrekel mu je celo posluh, po ušesih mu je bobnelo. Ta grozna bogokletstva, ta strašna bogoskrunstva so padala na Silvestrovo dušo kakor teža vesoljnega sveta. Roka se mu je nezavedno zganila in začela iskati po žepu za molkom; iz prsi mu je zaječal vzdih groze.
Tedaj je enooki obmolknil in dvignil glavo izza koščenega okvira. Silvestrova roka je že dvignila v obrambo orožje, ki mu ga je mati s solzami blagoslovila in dala na pot.
Kakor je bilo v sobi mračno in je zlobni dedec imel eno samo oko, je vendar opazil Silvestrovo kretjo. Skočil je od mize k ležišču in zgrabil za roko, ki je držala molek.
„Kaj sanjaš, fante? ‘ Misliš, da te pestuje mati? “
„Ne sanjam,“ je jecljal Silvester, „ne sanjam, molil bom.“ Tedaj se je sivo-
bradec zakrohotal, daje votlo zadonelo ob sivih stenah.
„Molil? Ha, ha, ha, molil? Ta je lepa! Najprej fa-asti, potem pa moUti, da ti bo Bog odpustil, kajne? “
„Odpustil mi bo, gotovo mi bo, ker se bom poboljšal!"
,J»oboljšal? Nikdar! Ti še ne veš, dasi zaznamovan! Če bi ti Bog stokrat odpustil, ti nič ne pomaga, ker ti ljudje ne bodo nikdar več odpustili, S tistim dnem, ko te je prijel naš „angel varuh“ in te lepo vklenil, s tistim dnem se ti je za večne čase pritisnil na čelo pečat, katerega ne boš zbrisal nikoli več, S teboj pojde na vse kraje, v vse službe in na vsa pota tvojega življenja. Kamor koli boš potrkal, kamor koli boš stopil, povsod se bo glasilo: Tat, tat, tat! Zato pa proč s tole rečjo!“
Enooki je Silvestru potegnil molek, iz roke in ga nesel na mizo. Silvester je planil z ležišča za njim in mu hotel iztrgati spomin na mater. Toda vsi so se strnili v gosto gručo in niso pustili jokajočega fanta medse. Enooki je pa naglo raztrgal molek; jagode so se usule po tleh. Silvester je zajokal.
Zdvojen in strt se je vrnil na slamnico, sedel in skril obličje v dlani, izpod prstov so mu kapale solze.
Enooki pri mizi pa je velel zbrati jagode in nato razsodil:
„Poglejte, kako smo iskali denarja za
vv:^^
\
'1
Dvakrat pri Titu
H
Ogromno ljudi je, ki bi dali ne vem kaj, da hi se lahko srečali z ljubljenim lova-rišem Titom. Vida Kerin iz novomeške Industrije motornih vozil je lani kar dvakrat doživela tako radost: najprej 25. maja, ko je bila v delegaciji slovenske mladine v Beogradu, potem še jeseni v Ljubljani na političnem aktivu.
. „Prvo srečanje v Beogradu je bilo zame nekaj nepozabnega. To se z besedami ne da povedati, naj se še tako trudim in skušam v stavkih izreči občutke tistih minut. Drugič, v Ljubljani, sem bila ponosna, ker sem bila ena izmed 11 slovenskih mladincev, ki smo prišli na || ta pogovor. Dvoje srečanj s Titom - to je zame plačilo za vse politično delo, potrditev tistega, kar sem naredila. Več nisem mogla upati, kaj lepšega si nisem mogla želeti. “
Tako Vida Kerinova, de-ij kle, ki je jeseni 1964 prišla v 1 Novo mesto v ekonomsko srednjo šolo iz Velike vasi j pri Krškem, pa je i’ Novem jj mestu ostala. Kje so že ure R prvega strahu, prve tesnobe ^ i’ mestu, kje je že domotožje h prvih dni v internatu! „Zdaj ? imam občutek, kot da sem tu doma. Kot da sem Novo-meščanka."
Usode ljudi so kot brušeni no steklo v negotovi roki: enkrat se steklo razbije, ker pade na tla, spet dmgič v njem gledaš vso lepoto. Ta-krat, ko je Vida končala šo-' lo, v krški Celulozi ni bilo dela zanjo, čeprav je imela štipendijo tega podjetja. Takrat so bili celo taki časi, da so bili veseli, ker ni silila k ; njim - in so ji velikodušno : odpustili štipendijo.
Kerinova se je znašla v (M V. Čedno se sliši: v avto-
;4
mobilski tovarni je dekle predsednica mladine. V tovarni, ki zaposluje zvečine moške. „To me ne moti. Moti me le to, da je tako malo žensk politično aktivnih. “
Predsednica meni, da organizacija mladine v podjetju dobro dela. „Zdi se mi, da smo mrtvilo pregnali. V športu in kulturi se delo pozna, tudi na političnem področju rodijo sadovi. V podjetju je 930 mladincev, res delavnih je desetina."
„Pomembno je, da mladinsko organizacijo v podjetju upoštevajo," pravi Vida Kerin. Kaj se pravi upošteva-. ti? Da so štirje mladinci v delavskem svetu - to je premalo. ,,Vse je odvisno od nas samih, od naše želje po uveljavljanju." Da lahko soodločajo - to je dobro. „Pri vseh pomembnejših odločitvah za podjetje sodeluje tudi mladinska organizacija. Možnosti za vpliv mladih je dovolj, samo izkoristiti jih moramo znati!"
Življenje okrog nas vre. Leto se je začelo. Kaj dela mladina v tej največji dolenjski tovarni? „Pripravljamo sc na konferenco. Potem moramo narediti zbor mla- ® dih. Mislim, da bomo hodili S na predavanja o ustanavlja- S nju temeljnih organizacij y združenega dela. Oboroženi B z znanjem bomo bolj upo- p, števani. Potem je pred nami [j srečanje mladih iz avtomo- H bilske industrije - IM V, y TAM, Tomos . . . “	^
Vida Kerinova bo delala. Njej srečanje s tovarišem Ti-tom ni bilo zgolj nagrada, to [ je tudi zaveza. Zaveza za dobro delo v prodajnem od- H delku tovarne, zaveza za | večji prodor mladih. Veliko P zavez in veliko - volje.
J. SPLICHAL
m
Medvedje spijo
e iL ! >
Cast zahtevaj tabornika, da zakuri ogenj - četudi na snegu! - z eno samo vžigalico. Na sliki“v nedeljo dopoldne blizu logsmice „Pri tovami“ na Gorjancih. Pot do tja je po zaslugi delavcev gozdnega obrata Šmihel splužena tako odlično, da bi jo zavidal vsak visokogorski turistični center! Trobojnica sredi gozdne jase govori o začasnem domu mladih prijateljev narave.
Vsi ognji so zagoreli!
„Le kdo je gazil mimo hiše,'* se je-te dni čudila Pepca Deželak, ki živil Mma v Mrtovcu pri Boštanju. Menila', jc, da morajo biti sledi medvedove.! tudi lovci so to potrdili. O medvedji' rnrcini je bilo poslej dosti govora vi okolici Boštanja, govorice so prilia-jale iz Radovne, Jablanice in drugih vasi. Clan boštanjske lovske družine Franc Hribar je v ponedeljek zanikal vse te vesti, razen one iz Mrtovca. Po mnenju boštanjskih lovcev se je medved iz Mrtovca odpravil prek Save na Štajersko, kamor so držale! tudi sledi. Sedaj so prišle vesti c L medvedu iz Planine pri Sevnici, k”'it od 21 km bolj daleč! Odkod r.' I vedje v teh krajih in kaj je zmoti * kosmatince v zimskem spanju? t
A. 2
PUŠNIK DOMA
Aleš Pušnik in Rok Freyer, člana AMD Novo mesto, ki sta se z renaultom 12 - gordinijem prvič udeležila rallya Monte carlo 73, sta doma. Prevozila sta 8 tisoč kilometrov po cestah Jugoslavije, Grčije, Italije in Francije in vse do diskvalifikacije 144 vozačev, med katerima sta biJa tudi naša predstavnika, sta vozila odlično. Do diskvalifikacije je prišlo/ zaradi snežnega plazu, ki je 144' posadkam onemogočil tekmovanje.!
„Pri nas je bilo v soboto zjutraj 17 stopinj pod ničlo, več kot na Kredarici!“ — tako so naju s prof. Marjanom Dobovškom v nedeljo dopoldne v gozdičku blizu logamice ,J*ri tovarni“ na Gorjancih sprejeli novomeški in Straški taborniki. Dobila sva jih pri praktičnem delu: kurjenju ognjev na snegu. Pet ali šest malih piramid je prav takrat zagorelo, vsako pa so prižgali samo z eno vžigalico. Brezino lubje in suhe smrekove vejice tudi tokrat niso odrelde . . , Taborniška ziniska gozdna šola:
16 fantov in deklet iz Straže in No-
vega mesta, vodnikov, ki so v jeseni uspešno opravili vodniški 4cčaj pri Odredu gorjanskih tabornikov, zdaj pa so ga na Gorjancih dopolnili s šolo v naravi. Pod starimi snuekami stojita dva šotora: v vsakem je na snegu debela plast smrečja, slame in staro šotorsko krilo, v vsakem pa stoji seveda tudi še manjši šotor. Že prvi večer so 4 fantje ,,za poizkus" prespali v njih in Retljev Loizek je vesel povedal:
„Sploii nas ni zeblo - odeja je bila odveč!" Seveda stanujejo sicer v logarnici, Katero jim je ljubeznivo odstopil inž. Vlado Pavec, upravnik gozdnega obrata Šmihel. Revirni gozdar Janez Jereb je poleg šoferjev prav tako pomagal tabornikom, da jim na (iorjancih sredi zime ničesar ne manjka. Seminar z zimskim taborom vodi prof. lomaž Dobovšek, načelnik je Milan Obradinovič, kot odlična kuharica pa se je znova izkazala Majda Padovan, ki ima razen tega na skrbi tudi saniteto.
Program? Zimske igre v naravi
(poskusite se s taborniki v kepanju - dokazali vam bodo, kaj j' točnost!), kurjenje ognjev, orienta cijski pohodi, nočne vaje, v sobah pa: sobne spretnostne igre, pesmi, vodnikovo znanje za delo z zaupanim vodom in še in še. Da brez jutranje telovadbe tudi v zimski gozdni šoli ne gre, je seveda prav tako res. Praktično delo v naravi zdaj spretno dopoltijuje jesenski vodniški tečaj. V nedeljo so se taborniki srečali z novomeškimi lovci, ki so jim pokazali ustreljenega lisjaka. V torek dopoldne jim je o skrivnostih gozda, sledeh in življenju živali pripovedoval inž. Pavec; vse kaže, da so se zdaj med dolenjskimi gozdarji m taborniki spletle trdne, prijateljske zveze - mladi se že menijo, kako bi na spomlad pripravili večjo delovno akcijo in šli pogozdovat. V torek dopoldne sla jih obiskala tudi sekretar komiteja ObK ZKS I ranci Šali s predstavniki mladine in Zveze borcev.
Kaj je potem lažjega kot tej mladini govoriti o splo.šnem ljudskem 'viporu, o našili in drugih partiza-
nih, o tovarištvu in prijateljstvu, o domovini? Stali smo sredi gozda ob ogenjčku in beseda je stekla lahkotno in preprosto, tako kot teče njihova mladost.
Vodniki Čete prijateljev zelenega gozda iz Straže in Odreda gorjanskih tabornikov iz Novega mesta se vračajo v dolino bogatejši za dragocena nova spoznanja.
^	_	TONE GOŠNIK
ZAPRTO TUDI OB NEDELJAH
DOLENJKA	.	dolonika
trgovsko podjetje iz Novega mesta sporoča cenjenim potroš-I nikom, da so od 1. februarja 1973 zaprte ob nedeljah vse I prodajalne.
[ To velja samo do 1. maja, ko vas bomo obvestili o letnem
i obratovalnem času in dežurstvu posameznih prodajaln.
Izdaja se za odvetnika
Japonske vrane v Kočevju
Razstava ptic v Kočevju, ki so jo 27. januarja odprli člani Društva za vzgojo in nego ptic, je privabila mnoge mlade in odrasle ljubitelje ptic in narave.
Petnajst ljubiteljev ptic je razstavilo 160 kanarčkov, 40 papig, 30 ek.sotov, 70 golobov in 25 gozdnih ptic. Posebno pozornost so letos pritegnile japonske vrane, ki so bile tudi najmanjše ptice na razstavi, razstavljal pa jih je Anton Guštin.
Med golobi sta novost dva poljska luksa Milana Kocjančiča. Ciolobarji, med katerimi je tudi 7 mladincev, so ponosni še na svoje prevrtače. Ilo-rentince, pavčke in pismonošo, ki so tekmovalni golobi in so z njimi že nekajkrat tekmovali na ,,zračni progi" Postojna Kočevje".
Za lepo naravno dekoracijo razstave je poskrbel član društva Rajko Jenko. Osnovna šola pa je prispevala še nagačene živali, od medvedov do petelina, ki so še poživele razstavni prostor.
Posebna zanimivost razstave so bile znamke o ptičih iz raznih držav, ki jih razstavlja znani filatelist Andrej Arko, in zbirka ,,Zlata jesen", ki jo je razstavljal njegov vnuk An-dreiček Ark^. .
Člani ilruštva so na razstavi prodajali ptiče in kletke po zmernih conah. Za zabavo lovcev na srečo pa je bila organizirana loterija.
Razstavo so si ogledali tudi ljubitelji ptic iz Ribnice, Ljubljane, No-
vega mesta in drugod. Novomeščani so sc zanimali tudi za izku.šnje o delovanju dru.štva, ker nameravajo ustanoviti podobno društvo.
J. PRIMC
Jože Pirnat, 40-letni potepuh iz Stare Cerkve pri Kočevju, deluje na belokranjsko — hrvaškem ozemlju. Od ljudi izvablja denar na goljufiv način. Izdaja se za izkušenega odvetnika.
Prebrisani goljuf, ki, je zaradi raznih lumparij večkrat ,,sedel", je že pred dvema mesecema v okolici Vinice po.skušaI z goljufijo. Imel je "epruvete, vanje spravljal navadno zemlio, v odmaknjeni vasi Pribanjci
pa od kmetov hotel predujem^ ie da bodo obogateli, ko bodo tar odkrita rudna bogastva.
Takrat je po kazni sodnika za
zaporu, KK
je prišel v stik s Starešiničem iz V
krške dva dni presedel v zaporu
I prt, . kje
nice. Od njega je izvedel za razn osebne težave ljudi in za spore, zat ^ je Pirnatu prišla na misel Q^wa zvij: i ča. Takoj po prestani kazni se j i zglasil v več vaseh, najprej pri s< sedih poizvedel za spore, potem f pojavil pri „žrtvi" in se ponudil 2 ^ odvetnika. Ljudem je izdal uradu ! potrdila o prejetem denarju in cel napovedal dan in uro razprave r tem sodišču.	'
Tako je znano, da je izvabil 50 din od Mike Žuniča s hrvaške strai j Kolpe, od Jožefe Črnič iz Bednja 157 dinarjev. l*imat se še moto\iJi naokrog kot odvetnik prve kategor ' je, lahkoverneži pa bodo ob dena ■ če ne bodo goljut^a spregledali.
R. 1
Tudi letošnja razstava ptic v Kočevju je vzbudila med občani veliko zanimanja. Ogledat so si jo prišli ljubitelji ptic iz mnogih slovenskih krajev, med drugim tudi iz Novega mesta, kjer nameravajo ustanoviti Društvo za vzgojo in varstvo ptic, kot ga ima že Kočevje, vFoto; F. Brus)
Poznam zelo nadarjenega in delavnega človeka, ki se vozi s kolesom. Je matematik in pol. Končal je osnovno šolo, nato gimnazijo in še fakulteto. Vse z odliko. Profesoiji .so bili osupli nad njegovo bistrostjo in nad njegovim znanjem. Zaprosil jc /u službo in zdaj poučuje na neki podeželski gimnaziji. Vzgaja mladi rod, in in to ne slabo, iie vedno pa se vozi s kolesom. Ljudje ga imajo za nesposobnega, ker nima avta in ne hiše, še manj vikend. Dijaki mu iz istega razloga kažejo za hrbtom osle. Starši, ki se vozijo v limuzinah, vpijejo nanj, da preveč zahteva od njihovih hčera in
ZGODBA O DVEH LJUDEH
sinov. On, profesor matematike, pa prebira pozno v noč matematično literaturo in se izobražuje. Zjutraj zasede kolo in oddirja poučevat. Ko nasmejan pozdravlja meščane, se ti ozirajo za njim, odkimavajo z glavami in negodujejo: „Je pa res nesposoben, ta profesor! Toliko let službe, pa še vedno kolo! In ta nam naj vzgaja mladi rod? Fuj in fej!*‘ Poznam zelo nenadaijenega
človeka. Je teleban in pol. Osnovne šole ni končal, gimnazijo še manj, o fakulteti se mu niti ne sanja. Učiteljico, ki ga je učila do petega razreda, do koder je sploh pri^l, je osupnil s svojo zabitostjo. Je zasebnik in v garaži mu stojijo trije kamioni — marcedesi, sam pa se prevaža v športnem avtu. Poleg tega ima krasno hiso, vidend v planinah in na morju. Meščani se mu dobri-
kajo, mestni funkcionarji se zaradi ugleda družijo z njim, davkarija hodi k njemu po nasvete.
On, privatnik, ne prebira dolgo v noč, marveč preračunava. Popoldne, ko diija po mestu s svojim športnim avtom in dviga v nebo oblake prahu, ga meščani spoštljivo pozdravljajo, se obračajo za njim in ^asno govore:
„Je pa res sposoben, ta!
Nobenih šol — pa tolikšno bogastvo! Genij!“
Odidejo domov in premišljujejo o trapastem profesoiju na kolesu ter o pametnem privatniku v športnem avtu . ..
P. S, Danes je profesor matematike s kolesom povozil kokoš. Ljudje pravijo, da je prišlo do nesreče zaradi profesorjevega divjanja. Skoraj istočasno pa je na drugem koncu mesta privatnik pri sto dvajsetih kilometrih na uro na prehodu za pešce pri rdeči luči na semaforu povozil pešca. Ljudje pravijo, da je bil vinjen. Pešec, se razume. Kdo drug naj bi sicer bil?
TONI GAŠPERIC
BOŠTANJ:
ŠOLA POKA DALJE
Kot nam je v torek povedal ravnatelj osnovne šole Ivan Snu-derl, stara šolska zgradba poka dalje. Počila je kamnita preklada nad vhodnimi vrati, na tem mestu so tudi prelomljeni ijiavčni TCČati na stari zunanji razpoki. Povečale pa so sc razpoke na predelni strani za vhodnimi vrati v veži in razredom, pod katerim se vseda zemljišče. Zaskrbljenost v šoli pa povzroča miniranja gradbenega podjetja ZASAVJE, ki leži pod šolskim liribom. Po izjavi ravnatelja jc bilo najmočnejše miniranje pred 14 dnevi, ko so sc na .šoli stresle šipe. Ker zgradba nima pravih temeljev, pod .podom enega razreda pa se tla še usedajo, povzroča vsak pok ali tre.sljaj s ceste med učitelji in otroci veliko bojazen. V obratu pe.skokopa so zavrnili kakršnokoli možnost, da bi miniranje povzročalo tresljaje, si^ gre po njihovem le za „malo na-
A. Z.
i
PROGRAM PA TAK
Clan občinske
konference ZK' Mirna in glasbeni pedagog Stane Peček je na seji trebanjske konferenc«, ZK brez komentarja prebral naslove filmov, ki jih nig bi na.slednje tedne, vrteli v mirenskem kinu: Grič Škornjev, Srebrna maska. Sin revolvera-Ja 48 ur do smrti. Po sledeh sokola, Poišči si kraj, kjer boš umrl, Tora, Tora, Tora, Veliki rop banke, Mazurka v postelji!	......
Za mirenski primer bi bu komen-. tar tudi sicer odveč: odbor krajevne konference SZDL jc ta	^
obs^il. Kako pa je s sporedi kino-matografov drugod?
I