Poštnina peacana' v ruvmvrm GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠT. 36 • 30. AVGUSTA 1957 • LETO XVI. ® CENA 10 DIN ARJEV PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! L * ” Preteku torek je prispela v Jugoslavijo vladna delegacija Ljudske republike Mongolije na *e'u s predsednikom mongol-*ke vlade Jumzagijnom Ceden-balom (na sliki). V torek je biongolska vladna delegacija ostala v Beogradu, v sredo pa obiskala Ljubljano, kjer smo biongolske voditelje prisrčno Pozdravili v prepričanju, da bo ujihov obisk še bolj utrdil in razširil prijateljsko sodelovanje •uod Ljudsko republiko Mongolijo in Jugoslavijo. Izvršni svet ljudske skupščine LRS, ki mu je Predsedoval podpredsednik Stane Kavčič, je sprejel odlok o razpisu splošnih volitev v ljudske odbore na območju Ljudske republike Slovenije in odločbo o imenovanju republiške volilne komisije za volitve odbornikov ljudskih odborov. S prvim odlokom so razpisane splošne volitve v občinske ljudske odbore In okrajne ljudske odbore na vsem območju Ljudske republike Slovenije. Določeno je, da bodo volitve v občinske zbore v nedeljo 20. oktobra, volitve v zbore proizvajalcev občinskih ljudskih odborov v proizvajalski skupini industrije, trgovine in obrti, v soboto, 26. oktobra, v proizvajalni skupini kmetijstva pa v nedeljo, 27. oktobra t. 1. Volitve v okrajne ljudske odbore bodo v torek dne 5- novembra 1.1. Odlok bo postal veljaven 2. septembra 1957. Od tega dneva je računati vse zakonske roke, ki so vezani na datum razpisa vo-litev. Za volitve odbornikov ljudskih odborov v LR Sloveniji je bila imenovana republiška volilna komisija, v kateri so: Predsednik Matej Dolničar, sodnik Vrhovnega sodišča LR Slovenije, namestnik dr. Ivan Bele, sodnik Vrhovnega sodišča LR Slovenije, tajnik dr. Josip Globevnik, sekretar za zakonodajo in organizacijo, namestnik dr. Kosija Konvalinka, svetnik sekretariata Izvrš. sveta Ljudske skupščine LR Slovenije za zakonodajo in organizacijo. Z letošnjim šolskim letom bomo končno le napravili prvi ' korak k šolski reformi. Po priporočilu republiškega sveta za šolstvo bodo v dosedanjih prvih treh razredih osnovne šole poučevali že po novem učnem načrtu kot prvi trije razredi osemletke. V vsakem okraju pa so določili po eno ali dve šoli, kjer bodo poučevali po novem učnem načrtu tudi v četrtem razredu. Izkušnje. letošnjega pouka v četrtem razredu bodo služile za dokončno določitev programa novega reformiranega četrtega razreda osemletke. Letošnje leto je torej rojstno leto slovenske osemletke, kajti v nekaterih drugih republikah, n. pr. Srbija in Hrvatska, so začeli že nekaj prej. Pravzaprav je to tudi vse, kar bo novega letos v našem šolstvu. V kranjskem okraju so šli nekoliko dlje in so začeli tudi šole reorganizirati. Razmišljajo namreč že o tem, v katerem kraju in poslopju bo bodoča osemletka, postavljajo že tudi. enotna vodstva teh šol. Razumljivo je, da tam, kjer 'imajo že danes osnovno šolo in nižjo gimnazijo, ne bo toliko težav kot na primer v mestih, ali kjer je več- osnovnih šol pa le ena sama nižja gimnazija. Kranjska gimnazija na primer letos že ne - bo imela več prvega razreda, naslednje leto ne bo več drugega itd. dokler vsi nižji razredi gimnazije ne bodo sestavni deli osemletke. Istočasno so znova določili šolske okoliše za vsako šolo. Šolska reforma pa je zahtevala tudi nekaj kadrovskih sprememb, saj so bile sedanje podeželske nižje gimnazije kadrovsko slabše zasedene bot tam, kjer so imeli že doslej popolno gimnazijo. Tako je bilo treba tudi glede tega bodoče osemletke izenačiti z dosedanjimi nižjimi gimnazijami. Po vsem tem sodeč bodo šli v kranjskem okraju že letos za korak dlje v reformi šolstva kot v ostalih okrajih. V Ljubljani na primer letos ne bo drugih sprememb kot to, da bodo v prvih treh raz-, redih osnovne šole poučevali po novem učnem načrtu. Kot vse kaže, bo trajalo kakih pet let, da bomo dobili popolno osemletko, če jo borno uvajali namreč postopno in ne skokoma. • Široko odprta vrata ZA VSE S tem pa vprašanje reforme našega šolstva še zdaleč ni izčrpano, saj gre pri tej reformi za mnogo več kot zgolj za reorganizacijo. Jeseni bo pred Ljudsko skupščino že osnutek zakona o šolstvu, ki naj postavi temelje za ves nadaljnji razvoj reformiranega šolstva pri nas. Tako predvideva tri stopnje šol, med katerimi je prva stopnja osemletka, v kateri naj dobi vsak otrok temeljno splošno izobrazbo, tako, da bo lahko zadovoljil svoje osebne interese na političnem in kulturno prosvetnem področju. V šolah druge stopnje, med katere bi se zvrstile sedanja višja gimnazija in vse strokovne šole, vključno z industrijskimi in sedanjimi vajenskimi, naj dobi' široko tehnično .izobrazbo, da bo lahko spremljal in razumel nagel razvoj sodobne tehnike, hkrati pa že pridobil temeljno teoretično in praktično znanje v svojem poklicu. Obenem pa naj dobi v teli šolah že tudi ekonomsko izobrazbo, da bo lahko upravljal skupna proizvajalna sredstva. Tako izobrazbo pričakuje naša družba od vsakega državljana in ne le od strokovnih kadrov v gospodarstvu. V šolah tretje stopnje . pa naj bi dobil visoko kvalifikacijo bodi na univerzah, bodi na drugih visokih šolah. Sedanji šolski sistem pa temelji na strogi delitvi med strokovnim in splošnim šolstvom. Tako nekdo, ki je obiskoval strokovne šole, ni imel mož- nosti prehoda na univerzo. Po novem zakonu o šolstvu pa bodo vse 'šole drugti stopnje izenačene po rangu in bodo vsakomur — tudi delavcem na 'široko odprta vrata za nadaljnjo izobrazbo. NI ZGOLJ REORGANIZACIJA To pa so še vedno zgolj spremembe v sistemu šolstva. Naš čas in naša družbena ureditev pa zahtevata tudi temeljite spremembe v načinu pouka in šolanja, predvsem pa v vsebini pouka. Sedanji tip osemletke, kakršnega smo uvedli pri nas po osvoboditvi, je nastal — kot je naglašeno že v tezah o reformi našega šolstva — z mehanično spojitvijo štirih razredov osnovne šole in štirih razredov gimnazije v eno organizacijsko celoto, marsikje pa niti to ne. Pri tem so višji razredi osemletke v bistvu obdržali značilnosti nižje gimnazije kot prve stopnje, kot priprave za višjo gimnazijo. Zato je treba v prvi vrsti spremeniti učne programe, M so negovali zgolj smisel za knjižno znanje, zapostavljali pa razvijanje interesov vsakega posameznika, njegovih teženj in sposobnosti za tehnične poklice, za povezavo iri uporabo pr.iirodno-teh-ničniiih in strokovnih znanj za praktično življenje. To pa zahteva drugačno prakso učiteljev, itn to tako prakso, ki temelji na novih pojmovanjih o družbeni vlogi obveznega šolanja, kakor tudi na splošnem družbenem, ekonomskem in kulturnem razvoju, v katerem bomo ustvarili ugodnejše družbeno vzdušje in v celoti vseskozi konstruktivnejši odnos družbe do šolskih in vzgojnih vprašanj. Tega so se mnogi prosvetni delavci že oprijeli in že navajajo učence k aktivnemu sodelovanju pri pouku, stremijo za tem, da bi bil pouk nazomejši in da poskušajo na najrazličnejše načine vzpostaviti neposredne j ši odnos z učenci. RES, GMOTNI POGOJI SO SE TEŽKI Seveda pa nalete pri Mi svojih prizadevanjih na težave, ki jih dostikrat sami ne (Nadaljevanje na 2. strani) Tega, da naša šola ne bo dajala zgolj knjižno znanje, da se otroku ne bo treba toliko učiti doma In si mučiti glavo s težkimi domačimi nalogami, katerim še starši dostikrat niso kos, tega, da bo prišel mlad človek iz šole široko razgledan, voljan delati in nadaljevati prizadevanja naše generacije za zgraditev socialistične družbe, tega pričakujemo od naše revolucionarne šole. Dne 7. septembra se bo začel v Celju kongres Ljudske mladine Slovenije, na katerega so se vse mladinske organizacije dobro pripravile, zlasti z raznimi delovnimi akcijami čez poletje. POJASNILO K ČLANKU Monopolni položaj V zvezi e člankom objavljenim 12. 8. 1957 v Delavski enot- Popis delovnih mest z opisom poslov je med drugim tudi osnovno gradivo za proučevanje organizacije dela. — Spremembe tehnološ. procesa proizvodnje, organizacije proizvodnje y posameznih oddelkih ali delovnih razmer lahko vplivajo na nastajanje novih, ukinjanje starih delovnih mest. Zato popis in opis ni enkratna, temveč stalna naloga v podjetju. (Na sliki: Motiv iz Tovarne dušika v Rušah. Članek o uspehih kolektiva berite na tretji strani.) nos ti pod naslovom »Monopolni položaj Zavoda za stanovanjsko izgradnjo je v nasprotju z reso. lucijo o temeljnih načelih stanovanjske izgradnje« smatra Delavski svet Kartonažne tovarne, da objavi nekatera pojasnila, tako, da ne bi naša kritika napravila na bralca vtis posplio-šenosti in da ne bi ustvarila napačno predstavo o nalogah oziroma ciljih Zavoda za stanovanjsko izgradnjo v Ljubljani in koristnosti njegovega delovanja. Delavski svet vsekakor pozdravlja težnjo ljudske oblasti, da je treba pri reševanju problema stanovanjske graditve izhajali iz enotnega koncepta in DO ČESA PRIVEDE PREMAJHNA POŽARNOVARNOSTNA SKRB Nepopravljiva škoda Škoda, ki jo povzročajo požari našemu gospodarstvu je ogromna. Na eni strani vlagamo v.se svoje sile, da bi ustva^ rili čiimveč dobrin in. si s tem izboljšali življenjske pogoje, po drugi strani pa z malomarnim odnosom' dopuščamo, da požari in druge nesreče uničujejo, kar je bilo ustvarjeno s trudom in znojem delovnih ljudi. Vodstva podjetij so dolžna upravljati s poverjeno imovino kot dobri gospodarji in skrbeti za njeno varnost. Toda zdi se, da večkrat naUo pozabljajo. Pozabljajo, da je škoda, ki jo povzroči požar nepopravljiva ter pomeni za naše narodno gospodarstvo čisto izgubo in zmanjšanje našega premoženja- Organi notranje uprave in organi DOZ izvršujejo komisijske preventivne preglede v gospodarskih podjetjih, ugotavljajo pomanjkljivosti in napa- ke, ki ogrožajo podjetje, dajejo, predloge za odpravo napak in pomanjkljivosti, predpisujejo izvedbo potrebnih ukrepov za lokaliziranje požara in sploh za dosego boljše požarne-varnosti. Tajništva za notranje zadeve izdajajo podjetjem odločbe za izvedbo potrebnih preventivnih ukrepov. Toda ves trud in dobra volja 'teh komisij je mnogokrat zaman. Zapisnik, odločba je le kos papirja, ki je shranjen v predalu odgovornega uslužbenca, kot da mu je varnost podjetja deveta briga, Pri ponovnih - preventivnih pregledih običajno ugotavljamo iste napake na katere je bilo podjetje že opozorjeno: delavci kadijo v prostorih, kjer je in bi moralo biti kajenje strogo prepovedano; uporabljajo se razna neprimerna, provizorična kurišča na neprimernih mestih z nemogočimi dimniki; nepra- Beograjskl sejem tehnike in tehničnih uspehov je odprt. Tisoče gostov in poslovnih ljudi iz vseh krajev sveta in sto tisoče domačih obiskovalcev privabljajo na velesejem razstavljeni izdelki 650 domačih in 850 tujih podjetij iz 28 držav. Več o sejmu preberite na tretji strani. vilna, slaba električna napeljava; obratni prostori in skladišča založena in zatrpana z raznimi predmeti, tako da je vnaprej ovirano vsako reševanje ali gašenje v primeru požara; slabo čiščenje prostorov prahu in odpadkov; za obratovanje iin skladiščenje se uporabljajo podstrešja in neustrezni drugi prostori; za lokalizacijo oziroma omejitev požarne škode niso izvršene potrebne požarne ločitve (požarni, ločilni zidovi, ognjevarna vrata itd.); gasilstvo premalo aktivno v 'smeri preventive; ročni gasilski aparati neuporabni in postavljeni na neprimerna mesta; velika večina delavcev in uslužbencev ne pozna delovanja ročnih gasilskih aparatov itd. Napak in pomanjkljivosti v podjetjih je na pretek "in našteli smo le nekatere primere, zaradi katerih lahko nastane požar in katastrofa. Komisije ponovno svetujejo, predlagajo, predpisujejo. Ponovno se postavljajo roki za izvedbo nujnih ukrepov. Nekatera vodstva se mukoma zganejo ter izvrže predlagane ukrepe, marsikje pa nalete ponovni predlogi in zahteve na gluha ušesa in tako ostaja splošno ljudsko premoženje ogroženo in nezaščiteno. (Nadaljevanje na 3 strani) uvesti določeno sistematiko t namenom čimhitrejše kvalitetne in cenene graditve stanovanj. Tej nalogi naj bi služil Zavod za stanovanjsko izgradnjo, ki mu ni odrekati zaslug na področju stanovanjske graditve. Vendar delavski svet izraža bojazen, da ne bi mogli hiti vsi interesi vključeni v obširni program tega Zavoda, oziroma da ne bi IVairto-nažna tovarna iz tega programa izpadla. Gre za to, da je bila tovarna pred priobčitvijo omenjenega članka informira -na, da so vsa stanovanja, ki jih ima Zavod v programu do konca leta 1958 razprodana. Kritika, ki je bila naslovljena na Zavod za stanovanjsko izgradnjo v pogledu kvalitete in cene je izhajate iz naiih ožjih izkušenj, to je iz okvira petih kupljenih stanovanj za katera ponovno poudarjamo, da predvsem v pogledu kvalitete nismo) zadovoljni, čeprav so temu do neke mere vzrok tudi objektivne okoliščine. Tako je ob vsem tem nastalo v kolektivu nezadovoljstvo z ozirom na dejstvo, da kolektiv ne more niti sam graditi, niti preko Zavoda v letu 1957 ln 1858, češ, da so bile vse pogodbe sklenjene v času, ko smo se pogovarjali za možnost gradnje v lastni režiji. Ta stran je bila v citiranem članku premalo poudarjena, kajti delavski svet principialno ni odklanjal aranž-mana z Zavodom za stanovanjsko {gradnjo v pogledu gradnje sta. r.cvanj za potrebe Kartonažne tovarne, predvsem še, ker stvari, ki smo jih kritizirali pripisujemo uvodnim težavam tega Zavoda. Gotovo bo Zavod pri nadaljevanju izvajanja svojega programa lahko gradil kvalitet, nejše in cenejše. Iz predzadnjega odstavka omenjenega članka zveni, kot da Zavod za stanovanjsko izgradnjo ni potreben, oziroma* da ta zavira samo gradnjo stanovanj. Res gre za nekoliko nerodno formulacijo, ki jo je povzročila pri končni redakciji za to določena komisija, vendar delavski svet poudarja, da ni bil namen, v javnosti, ustvariti tak vtis. Končno poudarja delavski svet, da je bila kritika dobronamerna ter je zasledovala edini cilj, kako čim hitreje priti do dobrih in cenenih stanovanj* Delavski svet Kartonažne tovarne Ljubljana PRED ZAČETKOM ŠOLSKEGA LETA ZAORANA LEDINA šolsko reformo smo začeli v prvih treh razredih osnovne šole oziroma osemletke. — V strokovnem šolstvu letos še ne bo bistvenih sprememb, sestavljeni pa so že načrti, ki bodo dani ponovno v javno razpravo. — 0 nekaterih problemih in o delu sindikalnih organizacij v zvezi s šolsko reformo : • »Sončnica«, tovarna jedilnega -in tehničnega olja na Viru pri Domžalah, proizvaja .mesečno 140 fan jedilnega olja iz naišiido, senčnic in olj-ne- repice. Delovni kolektiv s-e n-a vso moč prizadeva za višjo storilnost. V pripravah na VII. kongres ZKJ s-o temeljito obravnavali probleme podjetja. Glavm-t problem je, da nimajo dovolj rezanvo-aiijeiv za jedilno olje, rafinerija pa ni popolnoma izkoriščena zaradi ozkega grla v stiskalnici. — V. D. • Prihodnji mesece bo tovarna »I-nduplati« v Jaršah pri Domžalah -postavila na trg nov izdelek, ki bo v prodajalnam katalogu označen s številko 1000, To pa seveda ne pomeni, da izdeluje tovarna toliko -vrst proizvodov pač pa jih je toliko izdelovala od svoje ustanovitve dalje, to je od leta 1923, Trenutno izdelujejo okrog 150 vaoreev blaga. — V. D. 6 Te . 5 . ■ . 4 ' .' ' ' ", na Gospodarsko razstavišče v Ljubljani v času od 4. do 15. septembra 195Z , ' ::x ' ' M F H fJm L HI. Mednarodni vinski sejem ■: Hod, 500 vrst najboljših vin iz Anglije^Avstralije.Jlvstrije.Cipra^ Francije, Grčije, Holandije, Uolije, Kanade, Malte, Zahodne Nemčije, Portugalske, Dosedaj največ ja toVrstna prireditev n» svetu? Romunije, Španije, Urugvaja/ Jugoslavije in drugih držav, — Ocenjevanje in nagrajevanje najboljših vin po mednarodni strokovni komisiji. izkoristite ^ ieie,niei?> . f -■ .. ‘ ■ ■ $OCet KEMIČNE TOVARNE OB ODPRTEM PISMU delavskega sveta Karfonažne tovarne Nove tovarne z lepim! svetlimi dvoranami, prostornimi hodniki, modernimi stroji in napravami, so posejane širom naše re. Ni jih malo. Veseli smo jih, saj je to plod našega skupnega dela in naporov v povojnem času. Med temi belimi zgradbami pa so stare tovarne z že počrnelim zidovjem, tu in tam zanemarjenimi tovarniškimi dvorišči, dimom, ki ti neprijetno lega na pljuča — toda z bogato delovno tradicijo, mnogimi proizvodnimi uspehi in delovno Prakso, ki jo včasih zaman iščemo v novih obratih modernih tovarn. Odgrnimo košček življenja take stare tovarne, ki prav v teh dneh praznuje petdesetletnico svojega obstoja. V mislih pojdimo nazaj na prag 20. stoletja. Industrija se je takrat začela hitro razvijati. Usvajali so veliko strojno proizvodnjo in tehnične izsledke, naraščale so potrebe po raznih kovinah. Veliko prednost je začel dobivati aluminij, ki je postal zlasti pomemben kot strateški material. V takih okoliščinah je zrasla nova kemična tovarna, ki je začela obratovati leta 1907. Bila je ena izmed prvih tovarn na svetu, kjer so začeli predelovati boksit in Izdelovati glinico, katero so izvažali kot surovino v inozemske tovarne aluminija. Po proizvodnem programu so v Kemični tovarni začeli izdelovati glinico, aluminijev sulfat za potrebe papirne industrije in kalijev galun za usnjarsko industrijo. Od leta 1929 pa do začetka druge svetovne vojne so v tovarni izvedli precej tehničnih sprememb. Izmenjali so parne kotle, parno turbino, vakum-aparature, rotacijsko peč in ostale manjše naprave. Proizvodnja se je polagoma dvignila in leta 1940 dosegla 8.496 ton. Med drugo svetovno vojno je tovarna zaradi težav z dobavo surovin ter zaradi odpora delavcev le delno obratovala. Letna proizvodnja se je gibala med 385 do 5257 ton. Po vojni pa zaradi porušenih prometnih zvez in zaradi slabe dobave surovin in neurejenih trgovinskih odnosov s tujino kemična tovarna ni mogla takoj začeti z normalno proizvodnjo. Vse te težave, katerim se je pridružilo še pomanjkanje delavcev, so sčasoma le prebrodili in leta 1854 so za ii.98e/i prekoračili predvojno raven proizvodnje. Od leta 1946 pa do 1951 niso imeli na razpolago dovolj finančnih sredstev, da bi obnovili zastarele obrate. Vsa amortizacijska sredstva so odvajali 2a centralni amortizacijski sklad, delovni kolektiv pa je bil bolj aii manj odvisen od direkcij, kasneje od višjih gospodarskih združenj, ki so mu delile miloščino. Sele pozneje, ko so se organi delavskega upravljanja odločneje zavzeli za gospodarjenje z družbenim Premoženjem in ko je delovnim kolektivom ostalo več sredstev, so šele lahko začeli misliti v Kemični to-varni na obnovo. V tovarni so sklenili, da bodo stremeli čimprej doseči predvojno proizvodno raven in to v skladu s splošnim razvojem tovarne. Postopoma bodo obnavljali in vsklajevali zmogljivosti proizvodnih naprav v po-' sameznih fazah tehnološkega procesa. Podatki o doseženi proizvodnji kažejo, da je delovni kolektiv prvo nalogo zadovoljivo izpolnil. Precej truda so oo vojni vložili v obnovo gradbenih objektov in strojev, naprav in opreme ter instalacij itd. Zgradili so si poslopje za proizvodnjo aluminijevega sulfata. omislili so si nov mlin za mletje aluminijevega sulfata, izpopolnili naprave za izločanje aluminijevega hidrata, zgradili so sanitarno poslopje itd. itd. štirideset let sindikalne organizacije Razmera delavcev, v katerih so le-tt pred vojno delali, niso bile lahke. Kapitalistični lastniki niso stremeli, da bi čim-boije uredili tovarno. Njihov namen je bil le, da hi Imeli od cenene delovne sile čimveč dobička. Veliko gospodarsko krizo so občutili najbolj delavci. Iz tovarne so jih odpuščali in to slasti tiste, ki so zavoljo nizkih mezd zdravstveno oslabeli. Preteklo je petdeset let odkar so v Ljubljani začeli izdelovati glinico. Toda letos se delovni kolektiv Kemične tovarne spominja še nečesa drugega. Letos bo preteklo to let, odkar je bila v tej tovarni ustanov- V petdeset let stari Kemični tovarni v Ljubljani so do sedaj izvolili delavski svet že petkrat. V organe delavskega upravljanja je bilo izvoljenih do sedaj 130 članov, to se pravi, da je skoraj polovica celotnega kolektiva direktno sodelovala v delavskem upravljanju. (Na sliki spodaj: delavski svet zaseda.) ljena sindikalna organizacija. Delavsko gibanje v tej tovarni se je začelo nekako leta 1910. Delavci, ki so bili člani socialnodemokratske stranke so takrat dobivali in prebirali »Rdeči prapor«. Toda vzplamtela je druga svetovna vojna. Delavsko gibanje je nekoliko zamrlo. Iz Rusije pa so po končani vojni prihajali delavci in s seboj so prinesli revolucionarni duh. V Kemični tovarni so takoj ustanovili Društvo kemičnih delavcev, izvolili delavske zaupnike in leta 1919 so svečano proslavili l. maj. Na delavski praznik je obrat počival. Delavci so zgodaj zjutraj odšli na zborovanje v mesto, popoldne pa je bila veselica na vrtu današnje gostilne Lasan. Delavsko gibanje v tovarni se je Širilo, krepila se je delovna zavest. Naslednje leto so se delavci na Zaloški cesti udeležili demonstracij. Pred Leoniščem je postal žrtev žandarmerijskega terorja delavec Kemične tovarne Jakob Černe. Ves delovni kolektiv ga je spremil na njegovi zadnji poti ha pokopališče v Polju. Delavci so sodelovali tudi v kulturnem društvu »Zarja«, ko pa je to razpadlo, so se vključili v »Vzajemnost«. Druga svetovna vojna ni našla delavcev Kemične tovarne nepripravljenih. Deželo, ki jo je zasedel okupator, je bilo treba braniti. Veliko, preveč naših predanih borcev je tedaj padlo, med njimi 25 tovarišev Kemične tovarne. Po drugi svetovni vojni so bile pred sindikalno organizacijo nove naloge. Treba je bilo obnoviti zastarelo podjetje, dvigniti proizvodnjo in poskrbeti za delovnega človeka. Začeli so se pripravljati na svečan trenutek, ko bodo tovarno sprejeli v svoje roke. Dne 21. aprila leta 1950 so izvolili prvi delavski svet kot posvetovalni organ. Stel je 15 članov. Ta delavski svet je 6. septembra istega leta prevzel tovarno v upravljanje. Do sedaj so v Kemični tovarni v Mostah izvolili delavski svet že petkrat. V organih delavskega upravljanja je do sedaj sodelovalo 130 članov kolektiva In tako je skoraj polovica delovnega kolektiva sodelovala v delavskem upravljanju. Delavski svet pa je še vedno pred vprašanjem, kako bi najbolje izvedli obveščanje delovnega kolektiva o vsem, o čemer so se razgovarjali na zasedanjih. Sindikalna organizacija je že leta 1955 predlagala, naj hi bili po sejah delavskega sveta skupinski sestanki, kjer bi delavcem povedali, kaj so govorili na seji delavskega sveta. Sklepe naj bi objavili na oglasni deski. V okviru delavskega upravljanja naj bi izvolili komisijo, da bi tako olajšali delo delavskega sveta. Toda na žalost je tu in tam ostalo le pri predlogih . V Kemični tovarni so lani priredili seminar o delavskem upravljanju. Člani delovnega kolektiva, posebno pa še člani delavskega sveta so si pridobili bogato znanje, ki jim bo koristilo v njihovi vsakdanji praksi. Od leta 1950 so nastale velike spremembe v sami proizvodnji, zunanjosti tovarne, disciplini, štednji z materialom itd. To je vse plod dela celotnega kolektiva in organov delavskega upravljanja ter družbenih i političnih organizacij. Veliko truda in znoja ob zastarelih strojih Stare tovarne! Ne o vseh, o eni bi človek napisal lahko cele knjige. Precej listov bi popisal o tem, s kakšnimi velikimi težavami se borijo delovni ljudje znotraj počrnelih zgradb, da s skromnimi sredstvi obnovijo vse tisto, kar je nujno potrebno. Ob skrajno iztrošenih to zastarelih strojih in napravah pa se delavci iz dneva v dan trudijo, da hi bili z izdelki enaki tistim v novih tovarnah. Kemična tovarna Je stara petdeset let. Bila je nekoč to prva in edina tovarna pri nas, kjer so predelovali boksit in Izdelovali glinico. Danes to ni več. Nastale so še druge tovrstne tovarne. Nedaleč proč od Ptuja so zgradili moderno tovarno glinice in aluminija. Toda nikar ne mislimo, da je postala Kemična tovarna v Mostah naši družbi nekoristna in nepotrebna. V tovarni v Lozovcu poleg Šibenika elektrollzirajo vsako leto 2599 ton glinice iz moščan-fke tovarne. Tudi tovarna v Ražinah, kjer bodo kmalu začeli z elektrolizo glinice, bo postala po vsej verjetnosti potrošnik glinice iz Kemične tovarne v Ljubljani. Kemična tovarna v Ljubljani Je naši družbi dala od leta 1952 do 1956 iz ustvarjenega dobička preko 596 milijonov dinarjev. Tovarna pa le ne bi ostala pri sedanji zmogljivosti. Osnovna sredstva so amortizirana že s 57*/,. Treba je začeti z zamenjavo posameznih zastarelih naprav, medsebojne neskladnosti naj bi odpravili in dosegli, da bo po količini letna proizvodnja polizdelka dosegla 20.000 do 22.000 ton. Razen tega naj bi obogatili asortiment kemičnih proizvodov zlasti na bazi aluminijevih hidratov. Tega programa pa ne bodo mogli uresničiti brez primernih strokovnjakov, finančnih sredstev in družbene pomoči. Danes je potreba po kovini 20. stoletja — aluminiju vedno večja. Ni je skoraj veje gospodarstva, kjer si ne bi ta' kovina utrla zmagovito pot. Naša država ima dovolj boksita, mi Ob odprtem pismu delavskega V »Delavski enotnosti« štev. 29 je delavski svet Kartonažne tovarne v Ljubljani objavil odprto pismo o »monopolnem« položaju Zavoda za stanovanjsko izgradnjo. Prav bo, če ob tej priliki objasnimo bralcem »Delavske enotnosti«, kako je s trditvami v tem pismu. Danes se mnogo razpravlja, kako poceniti in pospešiti graditev stanovanj. To vprašanje postaja vsebolj pereče. Zato tudi v resoluciji o Temeljnih načelih stanovanjske zakonodaje ni zastonj poudarjeno, da je potrebna polna aktivnost vseh državljanov, družbenih in gospodarskih organizacij, ciji, poostrenem nadzorstvu to točnem obračunavanju. Toda ne samo to, da je doseženo določeno znižanje cen za mi stanovanjskega prostora, tudi obseg gradnje se je znatno razširil. projektantov, urbanistov in dru- Brez dvoma je temu glavni vzrok gih družbenih delavcev, da s svojo zbiranje sredstev pa veliko tovarno, kjer bomo to rudo predelovali. Tovarna v Mostah si je v svojem petdesetletnem obratovanju pridobila mnogo izkušenj pri predelovanju boksita. Se bo torej izplačalo, da se bomo spomnili tudi te tovarne? Ce bo naš odgovor pritrdilen, potem bomo imeli od tega vsi velike koristi. Ob 50-!etnici obstoja Kemične tovarne čestitamo vsemu kolektivu in mu želimo, da njihova prizadevanja rode kar najboljše sadove njemu in skupnosti v korist. čeprav so v Kemični tovarni v Ljubljani po osvoboditvi marsikaj izboljšali, pa tovarna še vedno ni urejena kot sodobni obrat tako glede racionalizacije proizvodnje kakor tudi glede samih delovnih razmer in delovnih mest. In vendar je z ozirom na narodni dohodek naši družbi še vedno potrebna in koristna. (Kalcinatna peč z aluminijevim filtrom). Zaradi povečane zmogljivosti Kemične tovarne in zaradi zadostne preskrbe surovin, so lahko v zadnjem času začeli izvažati aluminijev sulfat, in sicer v Avstralijo, Egipt, Švico, Poljsko in Izrael. (Na sliki spodaj: Drobilec sulfata.) Kemična tovarna naj ne bi ostala le pri sedanji zmogljivosti. Sčasoma naj bi dosegli letno proizvodnjo polizdelka 20.000 do 22.000 fon. Mimo tega naj bi obogatili tudi asortiman kemičpih proizvodov. (Na sliki: rotacijska peč. aktivnostjo omogočijo reševanje stanovanjskega problema na načelih kot Jih predvideva resolucija. Ce je imelo odprto pismo delavskega sveta Kartonažne tovarne namen pomagati in odstranjevati napake, ki zavirajo načrtno in kar najhitrejšo stanovanjsko izgraditev, moramo tako pobudo samo pozdraviti. Vendar že naslov ter nekatere ugotovitve odprtega pisma kažejo, da deiovnj kolektiv Kartonažne tovarne ni dobro poučen o politiki in organizaciji, ki jo je potrebno utrditi pri stanovanjski graditvi. Zato bom skušal kratko prikazati stremljenja o iskanju take organizacijske oblike, ki bo sposobna v imenu družbenih interesov pospeševati stanovanjsko graditev in odstranjevati vse ovire, ki to zavirajo. Ni dovolj samo iskati in ugotavljati činitelje, ki naj graditev stanovanj pospešujejo in pocenjujejo, temveč moramo predvsem poiskati in utrditi tako organizacijo, ki bo sposobna sistematično uvajati ekonomičen in racionalen sistem gradnje. Od svoje ustanovitve v marcu 1955 se je Zavod za stanovanjsko izgradnjo razvijal v tej smeri. Pred ustanovitvijo Zavoda za stanovanjsko izgradnjo so se finančna sredstva za gradnjo stanovanj porazdeljevala posameznim Investitorjem. Izkušnje pa so pokazale, da je nosil tak način mnogo slabosti. Gradbene priprave so bile pomanjkljive; administrativni postopki, ki so potrebni za začetek graditve so se vlekli v nedogled; gradbena operativa ni mogla načrtno razporejati svojih kapacitet za daljšo dobo; kot investitorji so nastopale največkrat za to nesposobne in neizkušene organizacije, ki so bile vsled tega na milost in nemilost prepuščene izvajalcem del. Pri posameznih investitorjih so se pojavljale težnje zidati z družbeni sredstvi maloštevilna, a zato razkošna stanovanja. Dalje se pri takšnem načinu razdeljevanja sredstev niso mogle uveljavljati ekonomsko slabše organizacije, ki so razpolagale le z manjšimi finančnimi sredstvi, zato te niso mogle uspešno reševati stanovanjskega problema svojih delavcev in uslužbencev. Zato so manjša finančna sredstva, ki so jih imele te organizacije za stanovanjsko graditev ostala neizkoriščena. Ob takih pojavih so projektantske organizacije in gradbena operativa izkoriščale slabosti in neizkušenost posameznih investitorjev ter kovale na njihov račun precejšnje dobičke. Da se prepreči nesistematična in anarhična graditev stanovanj, je bilo nujno ustanoviti specializirano organizacijo, ki bo sposobna zastopati gospodarske in druge za stanovanjsko graditev, ki se utrjuje iz leta v leto. Toda tudi račionalno trošenje teh sredstev vpliv* na to. Z boljšo organizacijo gradbišč, ki so v različnih gradbenih fazah. 9 pravilno porazdelitvijo gradbenih in obrtniških kapacitet na vse leto, s pravočasno pripravo potrebne tehnične dokumentacije, z angažiranjem gradbenih proizvodov domače proizvodnje ter z utrditvijo zbiranja prostih sredstev gospodarskih organizacij in državljanov je omogočilo Zavodu, da razpoložljiva sredstVa na najbolj ekonomično izkorišča. Vsak državljan lahko ugotovi, da je Ljubljana danes veliko stanovanjsko gradbišče in da število zgrajenih stanovanj raste iz leta v leto. Za ilustracijo naj navedem samo nekaj številk: Število Leto: vseljenih Indeks: stanovanj: 1952 365 100 1954 196 33,7 1955 507 138,9 1956 932 255,3 pripadajoče komunalne naprave in ureditev. Tega vprašanja pa ne smemo razumen taao, da premene investitorja vsi stroški za komunalno ureditev. Prav gotovo pa Je, da jih bremene tisti stroški, ki so nujno potrebni, da je stanovanje sposoono slutiti svojemu namenu in ki se Jim ne moremo izogniti, ker predstavljajo sestavni del skrbi za človeka. Nismo namreč storili dovolj, če stoa državljanu preskrbeli streho nad glavo, pozabili pa, na primer, opremiti ga z modernimi električnimi napravami, ali če smo to napravili. da jih ne more uporabljati, ker obstoječe električno omrežje ne zmore obremenitve, ki jo te naprave zahtevajo. Kaj pomaga zaposleni materi novo stanovanje, če mora svojega otroka voditi v jasli ali vrtec več kilometrov daieč. Enaki problemi se pojavljajo pri kanalizaciji, vodovodu, .cestan, šoli, trgovini itd. Ako na ta problem tako gledamo nam postane jasno, da mora družba pristopiti k reševanju tega problema na tisti način, kot je pristopita k sami graditvi stanovanj. Občinski ljudski odbori so prvi poklicani, ' da pristopijo k reševanju tega problema. Njihova naloga je, da angažirajo razpoložljiva družbena in privatna sredstva na isti način kot za graditev stanovanj. pii_uvidoma 1957 luna Danes se stanovanja gradijo skoraj izključno le z družbenimi Mnenja, ki Jih tu in tam sreču- sredstvi. Ta sredstva pa ne predstavljajo Samo sredstev v kreditnih skladih za zidanje stanovanjskih hiš, temveč tudi tista v skla- organizacije kot glavne investi- pvajeuj, temveč bo pristal ;e na torje pri graditvi stanovanj m potrebnih komunalnih naprav. Taka organizacija naj bi nadzirala uporabo družbenih sredstev, da bodo uporabljena v skladu z ekonomsko močjo družbe in da bo stanovanje primemo. Tako specializirana organizacija, ki naj Izvršuje naloge neposrednega investitorja, to je v Ljubljani Zavod za stanovanjsko izgradnjo, je že imela določene uspehe. Naloge, ki so bile postavljene pred to organizacijo, so bile zlasti, da proučuje sodobno stanovanjsko graditev, da vsklajuje graditev stanovanjskih naselij, da skrbi za gradbene priprave, da pospešuje sodobne metode gradi-tve stanovanj ih da pogodbeno prevzema za posamezne investitorje posle neoosrednega investitorja. Dalje si Zavod prizadeva, da vpliva na proizvodnjo gradbenega materiala in drugih indu- _ , sirijskih ter obrtniških izsledkov, nja komunalnih naprav, ki so poki 'so potrebni pri gradnji stano- trebna za pravilo funkcioniranje vanj. stanovanjskih objektov. Ako želi- Poudaritl moram, da opravlja mo graditi stanovanja, ki naj Zavod invenstitorske posle lz- imajo neki določen standard, je iz Jemo, ua to naioge zavoua iauxo pi c vnemala neposredno gradbena podjetja ali cero posamezne ne-»,ru govne gospoda, »tve organizacije, niso sprejemljiva, kaju v takem primeru ui ranito v resmul govor... v monopolnem porozaju podjetij, ker d. ae stanovanja gladila m prodajala prvenstveno u-»„m nUpceiii, ki b. ponudil, naj-visjo ceno. Pa tuni organizacija graunjc, nakovust, Obseg in st(Uk-tura zgrauu ui trna prepuščena samovolji takega podjetja, ounosno luuiviuuamim težnjam posamez-um investitorjev. izKusnje nas uce, ua je za Kvaliteto rn Kvantiteto vsaKe graonje nadzorstvo nujno. To pa je možno noseč, samo. ce je ueio razdeljeno na uva partnerja in 10 na izvajalca uei m strokovno usposobljenega investitorja, ki nadzira izvršitev oei. zato je tudi Zvezna ljudska skupščina oaoiia premog za osnovanje poseunin graubenm podjetij-trgovcev, Ker to tega podjetja iz-Konscala svoj po.ozaj ne samo pri odrejanju cen, temveč predvsem v Kvaliteti, ki je Kupec po kou-cau.n uemr ni v stanju Kontrolirali. Tako je na primer Zavod prav letos, ko so se spremenm instrumenti delt.ve uonodKa, vodu z grauoeno operativo težko borbo proti podražitvi gradenj. Grauue-na operativa je zantevala, naj se prodajna cena gradbenim storitvam poveča za najmanj ib—zu% napram cenam iz leta lnoS. z analizami m točnim preračunavanjem graauenih strosKov je Zavod dokazal, oa je taka zanteva o povišku neutemeljena in ni pristal na neupravičene zahteve grauoenm take poviške, ki bodo kaikutativ-no dokazani na osnovi veljavnih uruzbenin instrumentov. Zakaj je prišlo v odprtem pismu delavskega sveta Kartonažne tovarne do trditve, da so stanovanja, ki Jih Zavod gradi, za investitorja dražja, kakor pa bi bila stanovanja, če bi jih gradili v lastni režiji? po sredi je nesporazum. v Kgrtonazni tovarni so primerjali ceno, ki so jo plačali za stanovanje pri Zavodu s ceno gradbenih stroškov. To pa je po-grešno. Pr. iskanju poti in utrjevanju principov, po katerih, naj se razvija stanovanjska graditev, ne moremo preko dejstva, da so stanovanja in komunalna ureditev stanovanjskih zgradb in naselij organska celota. Stanovanjski standard ni odvisen samo od takšne ali drugačne opremljenosti" stanovanja, temveč tudi od sta- ključno po načelu svobodnih pogodbenih odnosov z investitorji, ki razpolagajo z večjimi ali manjšimi sredstvi, namenjenimi za graditev. Prodajna cena za stanovanje se izračuna na osnovi dejanskih gradbenih stroškov, stroškov za komunalno ureditev in režijskih stroškov Zavoda, ki so določeni s tarifo, ki jo je predpisal in potrdil Svet za stanovanjske zadeve ljubljanskega okraja. Zavod ne ustvarja nobenega dobička. Uslužbencem Zavoda je določena plača s pravilnikom plač, v katerih ni predvidena delitev dobička oziroma presežka. Zato ni mogoče tako specializirano organizacijo uvrščati v isto kategorijo monopolnih organizacij, kot so danes nekatere gospodarske organizacije ki zaradi pomanjkanja blaga ria tržišču ustvarjajo ne glede na kakovost svojih proizvodov velike dobičke in dajejo visoke plače svojim delavcem in uslužbencem. Napačno bi bilo, če bi organiziran nastop družbe na trgu proglasili za monopol. Tak organiziran nastop je upravičen posebno tam, kjer vpliva stabilnost tržišča in Istočasno zaradi zmanjšania konkurence omogoča stalen pritisk na zniževanje cen. Dohodki te organizacije niso v nobenem primeru večji, kot so biii stroški posameznih investitorjev, če bi samostojno nastopili pri gradnji. Vsi morebitni presežki, ki se pojavljajo pri obračunu gradnje pa se uporabljajo kot obratna sredstva te organizacije za razširitev stanovanjske graditve. Dobre strani takega načina dela In reševanje stanovanjskega problema so že ugotavljali delavski sveti v naših podjetjih, ki se v vedno večji mbri poslužujejo uslug te specializirane ustanove. Zavodu je uspelo, da zahteve in težnje po racionalni graditvi upoštevajo tudi projektantske organizacije. deloma pa tudi industrija gradbenega materiala. Na mnogih zborih volivcev ugotavljajo, da se je v Ljubljani prenehalo z gradnjo razkošnih in dragih sta- ekonomsko-organizacijskega stališča pravilno, da struktura cene novozgrajenega stanovanja zajame vse elemente, ki ustrezajo določenemu standardu, torej tudi dih gospodarskih organizacij in proračunih organov in ustanov, ki se uporabljajo za reševanje stanovanjskega in komunalnega problema delavcev in uslužbencev. Občinski ljudski odbori so torej dolžni, da ta razpoložljiva sredstva umno uporabijo tako za graditev potrebnega stanovanjskega prostora, kakor tudi pripadajočih komunalnih naprav in objektov. Od načela, da morajo stroške za komunalne naprave in ureditve nositi izključno investitorji, se je odstopilo le pri zadružni gradnji, ker so zadružniki v veliki večini prispevali k stroškom graditve preko svoje ekonomske zmogljivosti. Obremeniti delavce in uslužbence, ki so veliko prispevali k gradnji, bi pomenilo, še bolj povečati nesorazmerje med visokimi gradbenimi stroški in njihovo plačilno zmogljivostjo. Družba je dolžna, da priskoči tem graditeljem na pomoč in jim s svojimi sredstvi pomaga s tem, da jim zgradi potrebne komunalne naprave. Zato se Je v Ljubljani na podlagi odloka o dodatni pomoči delavcem in uslužbencem pri zidanju stanovanjskih hiš utrdilo načelo, da naj stroška za komunalno ureditev tistih delavcev m uslužbencev, ki so zaposleni v gospodarskih organizacijah krijejo te, za delavce in uslužbence upravnih organov in ustanov pa bodo komunalni prispevek zagotovili posamezni občinski odbori v svojih proračunih. Ce sl ogledamo strukturo stroškov za komunalno ureditev, lahko ugotovimo, da samo prostori za priročne delavce in skupne otroške igralnice podraže eno stanovanje za okoli 809.000 dinarjev. Celokupni stroški za najnujnejšo komunalno (stroški odkupa zemljišča, kanalizacija, vodovod, zunanja električna napeljava, javna razsvetljava, plinska napeljava, stanovanjske ceste in pota, zunanja ureditev objektov, prostori za hišne delavce, skupni prostori za otroke itd.) pa znašaj® po analizah pri vratnih gradnjah od 26 da 32% proračunske vrednosti objekta. pri biočnih zgradbah pa od 1* do 22V0. Kljub tako visokim stroškom za komunalno ureditev pa je Zavod za gradnjo stanovanj s svojim strokovnim delom ter v borbi z* gradnjo udobnih, a ne razkošnih stanovanj uspel, da so osrtall stroški za mt stanovanjske površine skupaj s stroški za komunalno ureditev enaki ali celo nižji kot so bili stroški za gradnjo »ta-novanj brez komunalnih naprav, predno so bili storjeni odločni organizacijski ukrepi. Da se razčisti vprašanje, na kakšen način formira Zavod svojo prodajno ceno, naj navedem izračun kalkulacije za prodajno ceno stanovanja v 3 blokih v Šiški: predračunska vrednost 8 blokov (v tisočih) ..... 4*3.26!) dodatna dela za preureditev garsonjer............... i.238 gradbeni načrti (I X 400.000) ...................... 3.20» električne priključne omarice, hodniki, robniki, ste- palne in sušilne naprave (8 X 375) 3.00D 473.681 Izračun kvadrature: 8 stanovanjskih blokov ima: 21.553 mi brutto stanovanjske površine Cena za ml brutt stanovanjske površine 473.688 24.552 m* 24.973 din Pri določanju cen ae poslužujemo netto stanovanjske površine: 184 stanovanj a 65,78 m» ....................- 12.103,53 m* 24 garsonjer a 32,14 m>.................... - 771,36 m" Skupaj m» netto stanovanjske površine , Cena za m' netto stanovanjske površine . 12.877,88 —- 36.792 din 12.874.88 Odkup zemljišč ............................................ 4.229 din Cena za dvosobno stanovanje s kabinetom: 65.78 m' X 36.792 ...................................- 2,420.21» din 2,7’/» Zavodovih stroškov po odobreni tarifi ..... 65.406 20% komunalni prispevek.................................. 477.700 Prodajna cena............................... 2.063.300 din Analiza stroškov za komunalno ureditev (z zbranimi sredstvi za komunalo razpolaga občinski ljudski odbor Bežigrad — Ljubljana) je sledeča (v tisočih): din Kanalizacija .................... . » . a « . s . . 10.573 Kanalizacijski priključki ......................... 2.000 Vodovod 3.670 Vodovodni priključki................................1.200 Zunanja e.ektrična napeljava in trafopostaja .... 26.000 Javna razsvetljava...................................2.400 Javne telefonske govorilnice in telefonske Unije za javne institucije . . .................... 3.000 Stanovanjske ceste tn pota...........................6.500 Zunanja ureditev ....................................4,850 Otroška igrišča, vrtci, delavnice, prostori za stanovanjsko skupnost ......................................21.000 Odškodnine za posevke, prestavitve kozolcev Itd. . . . 2.794 Stroški načrtov za komunalo........................... Nadzorstvo za komunalo ............. 1.433 Skupaj komunalni stroški i » e . Iz kalkulacije prodajne cene Je razvidno, da znaša komunalni novanj in da se gradijo skromnej- ™*vicmo, da znaša komunalni ša, cenejša, a še vedno udobna In ?.£i*j!.e.v*!c 20% °.d P.™r..*i:un?ke za naše razmere primerna stanovanja. To trditev nam potrjujejo cene za mi stanovanjske površine, ki so se znižale po podatkih obračunskih analiz za povprečno 26% od cen v letu 1954-55. Vzroke za znižanje cen ne moremo danes še iskati v novih načinih graditve, temveč samo v organiza- vrednosti, to je din 463.200, kar znese 92.649, kar je manj kot je prikazano v gornjem pregledu. Napačno pa bi bilo misliti in trditi, da Zavod že v današnji organizacijski obliki in s svojo kapaciteto v popolnosti predstavlja tako organizacijo, ki bi bila sposobna odstranjevati vse napake, ki se pojavljajo v tej ali drugi • ti« «•«...,. 93.439 obliki. .Zaradi tega moramo biti hvaležni vsaki dobronamerni kritiki, ki jo delavski sveti in drugi družbeni organi dajejo z namenom, da bi se te napake odstranjevale. Kot sem že-v začetku tega članka poudaril, ni bil moj namen odgovorjati na posamezne ugotovitve v odprtem pismu, temveč podati le sliko in organizacijo ter (Nadaljevanje na 6. strani) SO, avgusta 1957 @ S*. 3« ■ »BBGAVSKA ENOTNOST« fitlODA IN TEHNIKA ALI ZE VESTE Kcdco bomo pokrili streho? Strehe nekaterih zgradb so največkrat pokrite z ravno, pocinkano pločevino, ker nekateri mislijo, da je prav taka pločevina najbolj primerna za spremembe temperature. Praksa pa je pokazala, da temu ni tako. Strokovnjaki pravijo, da je najboljši material za tako streho valovita pločevina, s katero bomo precej prihranili na lesu, saj nam ne bo treba napraviti pod streho nobene obloge. Posamezne kose pločevinaste strehe bomo vezali s pomočjo letev. Njihova razdalja bo od 30 do 80 centimetrov. Merjenje bo točnejše Ce že moramo izmeriti predmet ali pa kakšno odprtino, potem delo opravimo kar se da natančno. Zato je prav, če vemo, kako najhitreje in najbolj točno izmerimo širino oken, vrat in podobno. Osnovno in običajno merilo je leseni meter. Ka- dar pa bomo merili velike dolžine, potem bomo raje uporabljali metrski ■ trak. Merjenje bo hitrejše j pa tudi točnejše. Dobro je, da veste Vrv za perilo lahko precej ojačimo, če jo premažemo s koščkom voska. Vrv iz nylona se nam hitro zmede, toda če jo bomo le malo segreli, jo bomo zlahka navili okrog deščice. Železne dele pobarvamo, da bi preprečili, da nam ne zarjavijo. V tem bomo uspeli le, če smo dele pred barvanjem dobro očistili. Lak. s katerim smo pre-namazali pod, se bo hitro posušil, če bomo v stanovanju napravili prepih. Enostavno, toda previdno V sobi smo obrnili stikalo, luč ni zasvetila. Stikalo ni pokvarjeno, saj smo ga pred dnevi zamenjali. Kje je torej okvara? Morda je le žarnica preslabo zavita. Ce hočemo, da bomo spet imeli luč, jo privijmo, toda previdno, sicer lahko ločimo stekleni del od kovinskega in v stekleno bučico bo prišel zrak, žarnica bo zanič, mi pa bomo ostali v temi. da bi imela in upravljala velika po- dila več kot 10.000 šol, 17.000 km cest, me- težnjami delavcev in kmetov Mehike. V X sestva, potrdil pravico delavcev do stavke lioriraia je 1,200.000 ha zemljišča in raz- tem je treba iskati tudi razloge notranje % in do sodelovanja pri delitvi dobičkov in- delila kmetom še 1,500.000 ha zemlje, enotnosti, stabilnosti in nenehnega na- ♦ dustrije, napovedal agrarno reformo in Hkrati so v Mehiki začeli graditi indu- predka Mehike, gospodarsko izgradnjo Mehike na novih, stri jo. Od leta 1947 do 1951 so povečali Razvoj Mehike ne bo ostal brez vpliva sodobnih temeljih. industrijsko proizvodnjo za 30%. To je na ostale latinsko-ameriške države. Glas Toda vse do. leta 1934 so se težko in bilo obdobje hitrega razvoja Mehike. Ve- Mehike se v svetu vedno bolj širi, poseb- uv »u sc iczhu m uno ooaooje nitrega razvoja i»ienme. ve- Menine se v svetu vedno bolj širi, poseb- ♦ krvavo bojevali za uresničitev tega pro- liki stroški za investicije pa so izpraznili no v Združenih narodih. Bližnji kongres ♦ grama, kajti nasprotovali so mu domači državno blagajno in zmanjšali vrednost Ustavne revolucionarne stranke, na kat e- ♦ fevdalci, cerkev in močni tuji kapital!, denarja. Začele so se večje težave, nasta- rem bodo izvolili kandidata za novega posebno iz Združenih držav Amerike. Le- jal je sloj ljudi, ki so se hitro bogateli, predsednika in določili smernice dejavno-ta je imel v Mehiki v rokah ključne cko- Tudi znotraj Ustavne revolucionarne sti te odločilne mehiške politične sile pa nomske pozicije. V tem obdobju je bila stranke so občutili precej sprememb. Pri- ne bo imel samo izključno notranjepoii-ustavna revolucionarna stranka organiza- šlo je do spopada med ifevim in desnim tični pomen. Od nadaljnjega notranjega tor in voditelj delovnih ljudi v boju za krilom stranke. Leta 1952, ko se obe sku- razvoja Mehike, to je od nadaljnje demo-uresničenje programa mehiške revolucije, pini v stranki nista mogli sporazumeti kratizacije dežele, bo odvisno odločno iz-Od leta 1920 je Ustavna revolucionarna glede kandidata za predsednika, so tia- vajanje zunanje politike, ki je bilo vse stranka dajala predsednike Mehike, ki so pravili kompromis: kandidiral je Ruiz doslej v znamenju sodelovanja vseh dežel bili sprva vojaške osebnosti, ali kakor Cortines, ki je na volitvah dobil večino in narodov na enakopravni 'osnovi in v Mehikanci pravijo »generali revolucije«, glasov. podpori konstruktivnim predlogom Orga- Tako so leta 1934 izvolili generala Lazara Novi predsednik in Ustavna revplucio- nizacije združenih narodov. Zavoljo tega Cardenasa. Pod njegovim vodstvom so v nama stranka, ki ji pomaga tudi Naciona- je popolnoma razumljivo veliko zanima-Mehiki v šestih letih izvedli precejšen del listična stranka, so se začeli bojevati pro- nje za bližnji kongres Ustavne revolucio-naiog revolucije. Ker je imel krepko opo- ti razsipanju in uvedli strog režim varče- name stranke Mehike. (Po Jugopresu) Glas.;o sindikatov Slovenije Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. — Tisk Caeoplsno-zalošnlškega podjetja »Slovenski poročevalec* v Ljubljani. — Naslov uredništva tn uprava Ljubljana, Čufarjeva ulica L — Dom sindikatov. — Telefonuredništva lil uprave 32-031. uredništvo 32-538, uprava 30-048. — Poštni predal 284. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-221 — List Izhala vsak petek. Rokopisov ne vračamo, — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din. •♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦e »♦♦**♦♦♦*****»**♦***'