DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. G3
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, MARCH 16th, 1931.
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
"Križarji" kličejo Slovence na ljudski shod, ki se vrši Brezposelnost je prvi pro- Čedna, čudna zgodba. Ko- Policija prijela mladega
v četrtek, 19. marca, v Grdjnovi dvorani ob '8. zvečer
Dne 16. januarja, 1930, je bila prohibicija v Ameriki deset let stara. In isti dan se je v Clevelandu zbrala skupina odgovornih in odličnih mož, ki so sklenili, ne samo, da protestirajo proti prohibiciji, pač pa tudi, da napnejo vse sile, da prohibi-jo uničijo. Ti ljudje so se zavedali, da edini način za odpravo prohibicije je, da ako se ljudje uvrstijo v močne organizacije. In tako močno organizacijo imamo danes v Ameriki. Imenuje se "The Crusaders."
Danes ima ta poštena organi-
svoje delovanje. En milijon članov šteje danes ta organizacija.
"Križarji" bodo vodili neizprosen boj piloti prohibiciji, dokler slednja ne bo vržena ob tla. Organizacija "Križarjev" ni navadna organizacija, kot jih imamo mnogo med nami, pač pa je to resen ustroj mislečih ljudi, ki imajo sredstva in razum, da nekaj izvršijo, kar so se namenili. Poveljnik organizacije v
blem, za katerega se za nimajo progresivci
Washington, 14. marca. Ali
'bomo dobili v Zedinjenih državah v prihodnjem letu tretjo politično stranko, katero bodo tvo-
tliček delu je s polno paro, ko je bil zaplenjen
Miles Heights, Ohio, 14. mar-
moža, ki prizna, da je svojo ženo
Pretekli petek so našli v bli-ca. Skrivnost, ki je dalj časa žini Triskett Rd. in W. 122nd razburjala vaščane te vasi, je St., v West Parku, truplo mlade bila včeraj pojasnjena, ko je žene, ki je bila očividno umorje-rili napredni republikanci in de-j vaški maršal naredil pogon na na, oziroma ustreljena. Policija mekrati? To je glavni predmet neko stanovanje, kjer je dobil je takoj začela s preiskavo, in zborovanja demokratov in repu- dva kotla, katerih vsak je imel se ji je posrečilo, da je prijela blikancev, ki niso zadovoljni z 100 galon "kapacitete," in ki sta | morilca v osebi nekega mladega vodstvom sedaj obstoječih poli- "obratovala" s polno paro. In' moža, ki je prišel na lice mesta, tičnih organizacij. 162 pro- čudež čudežev je, da sta dva kot- j kjer je prej ležalo mrtvo truplo, gresivnih voditeljev obeh strank. la bila že pred šestimi tedni zaje dva dni zborovalo v Washing- plenjena in sta bila shranjena v , , . „ , T „.„. , tonu, da se dogovore glede poli- City Hall. In iz mestne, oziro-Clevelandu^ie Gerard J^Pilhod,: tične bodočnosti Zedinjenih dr_ ma vaške hiše sta kotla naenkrat
žav. V republikanski stranki zginila, ne da bi vaške oblasti
... '"t preveva stari duh, nobenega na- kaj vedele, kje se nahajata. Va-stu. Blagajnik organizacije Phil-	_ „„„------„+„„„v„ !ški margai je izjavil, da mu je zastrašiti, in se je pri tem re-| poznam g. John Germ, katerega
Zanimive vesti iz življenja Amerika je srečna, časi so naših rojakov sirom dobri, pravi Ford. In naselbin Amerike kaj pravijo delavci?
Helena Raj novic, 19209 Arrowhead Ave., Hrvatica, se je ustrelila sinoči na svojem domu. Siroti je zmanjkalo sredstev za življenje. Mož brez dela, otroci brez dela. To poročilo so prinesli angleški časopisi v nedeljo kot drobno novico. In na prvi strani, z velikimi naslovnimi čr-jkami pa imajo tiskano sledeče
Iz Elkhart, Ind., se poroča, da je tam z delom pod ničlo. Tudi poroke ni bilo nobene med Slovenci, veselice tudi nobene in umrl ni noben rojak že tri leta ne. Zadnje čase je začela divjati influenca.
Umrla je Margaret Papež v Pueblo, Colo., doma iz Ambru-sa. Zapušča moža, štiri sinove in
bivši zvezni pravdnik, eden najbolj odličnih odvetnikov v
poročilo: Henry Ford, avtomo-
Policiji je priznal, da se piše t n hčer e.	k}lski maj?nat> je izjavil v Fort
Leo Yarach, da je star 25 let, da Pri belem konjičku m Ro- Myers> Florida> kjer se nahajft je bila njegova žena stara 27 jdoijub iz Amerike sta dve igri,; M oddihu> da ima Amerika zelo let, da se je prepiral z njo in da< kateri so priredili pred kratkim dcbre čase> da vlada prosperite.
je pograbil revolver, toda ni ho-; Slovenci v Pueblo, Colo, tel streljati, pač pa ženo samo odmori je pa prepeval in
predka ne zaznamuje stranka,
ce v skoro vsakem mestu Amerike. Kongresni okraji, varde in precinkti, vse je organizirano. In delovanje "Crusaders" ni nikakor mekraško delovanje, pač
Med
. ,ta, toda ljudje ne vedo za njo.
igra Henry Ford je republikanec in
v., .	, , , , vX (<XT največji prijatelj Hoover j a.
pijana "nekako" znano, kdo je pomu- volver slučajno sprožil m pov- prva gratoionska _ plošča Ne|Fcrd izjavil> da imamG v res.
zmage pri volitvah. V demokrat- zal kotličke iz vaške zbornice, zročil smrt njegove žene. Ya-1 dajte ženam, da bi hlače nosi-ski stranki pa prevladuje spor toda, ker je dotični sam council- rach je izjavil, da se je prepiral; le," je pravkar prišel v javnost, čim, ki jih uganja prohibicija. maA oaxrovT11-Tvl;	man v vasi, ki je odnesel kot- z ženo. Pred nekaj tedni mu jej Srebrno poroko sta praznova-
nja svoje odseke in podružni-[lip Mather, filantropist, znan po ; jg /adnjih ^ 'M
neštetih svojih delih dobrosrčnosti, kateremu se studijo zlo-
In "Križarji" se bodo predstavili tudi Slovencem in sicer v
med severnimi in južnimi demokrati. Dočim so voditelji sever- ličke, se boji priti z imenom na žena
vrnila poročni prstan, in I la v Gilbert, Minn., dobro po-
nici dobre čase, toda ljudje jih ne razumejo, vzrok je, ker so "duševno nepošteni in špekula-
tivni." "V resnici imamo zelo
nih demokratov za odpravo pro- dan, toda maršal je pripravljen j pretekli četrtek je zahteval Ya-j znana Mr. in Mrs. Frank Tusar. j dobre	rekd Ford> (Qn
hibicije, se južni demokrati sil- pričati, kadar pride stvar pred rach, da žena zopet sprejme pr-; Umrl je v Rock s Pf1 n 8 s-; jih ima na počitnicah v Floridi),
pa delovanje v smernici proti i četrtek, 19. marca, ko nastopijo
zmernosti, v pobijanje ne-ame- |njih najboljši govorniki v Grdi- jj^j^t^a*" In'to je v^rok šodnijo. Oba kotla sta bila pred stan in da se pobotata, žena pa[Wyo., rojak George Jakše, član d^^judieTie v^do za nje Za riškega fanatizma in da ^yr- noyi^voram. fed govornto bo- dft g0 ge segu napredni krogi šestimi meseci zaplenjena v ne-1 tega ni hotela storiti, nakar je|,SNPJ m JSKJ. Star -je bil 63 ^^ ,ahko danes kupite 50
i procentov več blaga kot pred enim letom. Dovolj dela je za j vse ljudi, samo če bi ljudje ho-I teli delati . . ." Tako se je včeraj
i zlasti povdarjalo, da je danes
nejo ameriškim državljanom pravice, katere jim je prohibicija vzela.
Danes se je k tem "modernim križarjem" pridružil že vsak stan, poklic, politično prepričanje in versko naziranje. Mesta kot vasi in farme so zastopana v tem gibanju, ki se je razširilo s čudovito naglico po vsej deželi. Lansko leto so "Križarji" nabrali v najkrajšem času po deželi deset milijonov dolarjev za
do: Mr. John L. Mihelich, councilman, Louis J. Pire, urednik, Mr. Anton Grdina, Mr. Phillip
nakar jejSNPJ in JSKJ. Star je bil 63
obeh strank v Washingtonu k ki privatni hiši, nakar sta bila'on potegnil revolver, žena je; let. Doma je bil iz Trbovelj na; posvetovanju, da odločijo nove spravljena v občinski hiši. In iz zgrabila proti revolverju, da štajerskem. Zapušča soprogo, j smernice ameriški politiki. Na 'te občinske hiše je kotličke odpe-' prepreči streljanje, in v tem tre-Mather, Mr. Gerard J. 1 llliod m zborovanju progresivcev se je ljal neki councilman, ki je mar- nutku se je revolver sprožil in več drugih. Slovenci ste pri j a- !zlasti povdarj.alo da je danesjljivo kuhal doma, dokler tudi I smrtno zadel ženo. Yarach je zno vabljeni, da napolnite dvo-j	problem'v Ameriki ta: njega ni zadela usoda.
rano Vstopnina je prosta. Pri- ^ od . darsko de. |	-0-
dite m pridružite se delovanju ..
organizacije, ki širi danes svoj | na, krmilu vlade, se abso-, „ ^ ^ , ] w , boj za svobodo proti hinavstvu ,lutnonezmen.za položaj_ Hoo_ | Mrs. Mary Outland Wood
Republikanska stranka,	"AkrOIl Mary"
po celi Ameriki. Shod se vrši v Grdinovi dvorani ob 8. uri zvečer.
Iver pusti, da se vsa stvar razvi-:fie,d> bolje znfna Pod
imenom
Krasen, $600.00 vreden radio aparat, katerega podari Slovenski radio klub enemu izmed kupcev radio tiketov
Slovenski radio klub je pri j Yorka do Ljubljane, kar preskr-svoji zadnji seji sklenil, da na-!bi slovenska potniška tvrdka bavi krasen Columbia-Collister
ja po svoje, ne da bi skušal posredovati. Demokrati pa, ki ni-! ne2a
"Akron Mary," ljubica dozdev-
sina Louisa, in štiri hčerke, ki so vse poročene. Nahajal se je 27 let v Wyomingu. Bil je jako de-nadalje povedal, da ko je bila za- laven društveni član in ga bo deta od kroglje, da ni padla, pač naselbina zelo pogrešala, pa ga je brcnila, nakar jo je on Obesil se je v Sheldon, Wis., udaril z vso silo v obraz. Ko so Frank Koval, star 45 let. Za-Mrs. Yarach našli mrtvo, je ime- pušča ženo in šest otrok v staro-
la zlomljen tilnik. Leo Yarach Isti od 1 do 13 let. je hodil vso noč okoli po ulicah,
morilca Hymie Martina,: }n je dvakrat prišel tudi do hišo pri vladi, tudi ne morejo biti ki Je baje ubil bivšega council-1 še, ki je bila zastražena od poli-1__________— —-i. v_ . T__ -------mnrm Pottei'ja, je bila včeraj ! Pmnoio io na lVrtfll svnie-
radio aparat, katerega sliko vi dite zgorej. Prodajna cena aparata je bila $600.00. binacijski radio in gramofon aparat najfinejšega izdelka, na katerega bo gotovo vsakdo ponosen, kdor ga bo dobil. Aparat ima 11 cevk ali tubes, izvrstno
odgovorni za položaj. In mnenje mana zborovalcev je bilo, če se napredni element obeh strank združi, da lahko dobi zmago pri predsedniških volitvah v prihodnjem letu in reši deželo težke more, ki jo je povzročila nazadnjaška republikanska stranka.
t v V	'
O-
John L. Mihelich Co., s prija znim posredovanjem Mr. August Kollandra, ravnatelja te slovenje to kom-i ske tvrdke. štirinajst cekinov i Sinoči je priredil Slovenski po $10, oziroma po $5.00 bo na-:Qrel v slovenskem Narodnem dalje oddanih, pohištvo, avto po- Domu telovadno akademijo, ki trebščine in drugi predmeti. Pa- je bila naravnost sijajna. Mlaj-zite na nadaljna naznanila v temi -n večjj telovadci so nena-listu, in zlasti pa pazite na radio |yadn0 prožno in smotreno pro-
Fina telovadba
,	.	________ ______ in
kombinacijo za gramofon in iz-j program v nedeljo, 22. marca, |izvajali najtežje vaje, bodisi delek je tak, da bo v okras vsa- (ko se bo potom WJAY postaje jproste ali na orodju. Videti je, ke hiše. Aparat je sedaj raz- oznanjalo imena dobiteljev. Kdor (}a imajo dobre vaditelje in da stavljen v černetovi trgovini,, želi, lahko še te dni, do srede, 18. | ge marljivo vežbajo. Kar se pa kjer si ga lahko vsak ogleda, j marca, dobi kaj radio tiketov, v ^ občinstva bi pa lahko po_ Poleg tega darila podari Sloven- sredo, ob 12. uri opoldne pa Je kazalo boljšo udeležbo v očigled ski radio klub še eno prosto vož- 'prodaja tiketov ustavljena abso- reklame> ki se je naredila. To-njo v staro domovino, iz New^lutno.	da> kdo^ je bil navzoč, je šel
——c^^m^mprav zadovoljen domov, ko je
videl telovadni napredek slovenske mladine.
najdena v Pittsburghu in aretirana. Z njo vred sta bila aretirana še dva osumljenca. Po-icija v Clevelandu in državni pravdnik Miller, vsi so prepričani, da je Akron Mary mnogo znanega o umoru, zato so jo na vse kriplje iskali en mesec, predno so jo dobili v pest. Po-icija v Clevelandu je zvedela o njeni aretaciji ob 10. uri ponoči v nedeljo. Nemudoma sta odšla v Pittsburgh dva najboljša detektiva, a državni pravdnik je pa poslal tja svoje zastopnike. Sedaj bodo skušali pregovoriti governerja države
se na
iz
cije. Pozneje je pa izdal svoje mu bratu, kaj je naredil, nakar je bil aretiran od policije. Umorjena Mrs. Yarach je bila telefonska uslužbenka, in je bila prej že dvakrat poročena, pa se je vselej razporočila. Leo je bil njen tretji mož, in tudi od njega je zahtevala razporoko. To je najbrž dalo povod prepiru in končnemu umoru.
-o-
Povodenj v Jugoslaviji
ne razmere so
Slabe finanč-ga pognale v
izjavil Henry Ford. In v De-troitu je 50,000 Fordovih uslužbencev brez dela, in enako tudi po drugih mestih. In kot smo zgorcj_ omenili v začetku te novice, naj skončamo. Nikolaj R a j rt o v i č, 19209 Arrowhead
Ave., je bil že dve leti brez dela. smrt
TT' , .... j „ , Iskal ga je, pa nikjer dobil. Svq-Ubit je bil v rudniku v Forest i. v to . , , ^	.......
City, Pa., rojak Matt Zgaga,
| je čase je delal v Fordovi tovar-
doma iz Podbrda pri Grahovem;
r.i. žena se je trudila in trudi-
na Primorskem. Smrtno se je
la, da preživi družino petih
ponesrečil v otrf' toda kako? Končno je ob-
Krayn, Pa., rojak Anton Ucman, IJPg-	bit v bo rne, od
.	. n,	v„ 3. februarja, va se je včeraj vr-
doma nekje iz Dolenjskega. Za-	' . .x . . , ,
, „,„!,„ ml domov. Bolnišnica je poslala pušča zeno m tri male otroke. v	. .	' , .
. , , . .	račun, mesarju m groceristu je
Po tridnevni bolezni je umrla. ' v. ■'	, \
bila družina dolžna $400, otroci i lačni, mož brez dela. Pa se je
Belgrad, 15. marca—Še se čutijo strašne posledice, ki jih je prinesel s seboj strašen potres v južni Srbiji, pa je državo zadela nova nesreča. V
v Keewatin, Minn., rojakinja Ana Medved, doma iz vasi So-devci, župnija Stari trg pri Črnomlju. Ranjka zapušča sopro-^ ga, hčer in zeta, v stari domovi-I ni pa dva sinova.
-o-
Srebrna poroka in smrt
j. Matej Ofek je v soboto ve-! čer obhajal s svojo soprogo
zmislikt Helena, mati družine, da jo zavarovana. $500 bi dobili otroci in mož, ako ono umrje. In šla je po revolver, pa se je včeraj ustrelila. Mož bo dobil denar, in za denar, potem ko plača pogreb, bodo otroci jedli par i dni, in Ford bo pridigal po Ame-
srebrno poroko. Otroci Mary,
Pennsylvanije, da izroči Akron	_____ ___________
Mary državi Ohio, nakar bo Posavju je nastala silna povo- Ana, Agnes, Johana, John m prepeljana v Cleveland,^jer bo denj- " To so pokrajine ob reki [Frances so priredili starsem 16-pričala v obravnavi proti Hymie gavi( kjer je voda popolnoma PO domačo zabavo. Matej se Martinu, ki se začne danes te- j zama 96 vasi in mest. Prebi- je veselil v krogu svoje druzi-
valstvo se je umaknilo v višje ne, zdrav in srečen, ko se je kraje. Poročilo podrobno ne
den.
Zdravnika ni bilo
Mestna vlada je začela s preiskavo, da dožene, kdo nosi krivdo, da je umrl 4 tedne star sin-ko družine Husea, 1032 E. 61st St., ne da bi otrok dobil kako zdravniško postrežbo. Prijatelji družine so poklicali mestnega zdravnika, toda so pri tem dali zdravniku napačen naslov, ki se je glasil na 1031 E. 61st St. Zdravnik je prišel na dotični na-
pove, ali je povodenj na Hrvatskem ali v Sloveniji.
riki, da imamo dobre čase, da je dosti dela, samo delati nečemo!
-o-
Massachusetts namerava odpraviti prchibicijo Boston, 14. marca. Državna
* 200 Kitajcev je bilo ubitih v Shangaju, ko je nastala razstrel-ba na parniku.
*	Močno se je prehladil v Berlinu, Nemčija, Charlie Chaplin.
*	Siloviti viharji divjajo te dni po vsej Evropi.
Novi naročniki
Tekom preteklega tedna je devet rojakov naročilo slovenski dnevnik "Ameriška Domovina" in sicer: Jack Tro-jar, Farrell, Pa.; Joseph Re-char, Warren, O.; John A. Deč-man in Frank Telban, Forest City, Pa.; Frank in Jakob Co. Anton Slana, Mike Mervar, An ton Vehovec in John Pintar Clevelanda. Vsem prav iskrena kak bolan otrok, hvala.
Goste dobimo
V	Cleveland dospe te dni 40 zveznih agentov, ki bodo pazili na karavane prevažalcev žganja med Detroitom in Buffalo. Baje vsak dan prevaža žganje kakih 50 trukov iz Buffale v Cleveland in potem v Detroit.
155 aretiranih
V	soboto večer je policija v Clevelandu aretirala 155 oseb radi igranja na karte in hazar-diranja. In kot navadno, bodo sodniki zjutraj vse aretirane spustili na svobodo.
Hoover bo šel za 10 dni na počitnice
Washington, 14. marca. Predsednik Herbert Hoover se je odločil, da gre za 14 dni na počitnice. Peljal se bo z vojno ladjo Arizona na Porto Rico in na Virgin Islands. Pozneje v po-
okoli 11. ure zvečer v sredi ve-1 postavodaja države Massachu-sele družbe zgrudil mrtev na sotts se je včeraj obrnila na kon-tla. Na enak način sta skoro greš s pozivom, da se skličejo umrla sorodnika Mary Žagar in i narodne konvencije posameznih njen mož pred tremi meseci/ držav, ki naj razpravljajo o od-Ranjki je bil star 53 let. Sta- pravi 18. amendmenta k ameri-noval je na 1601 E. 45th St. Zapušča poleg šestih otrok tudi soprogo Agnes in enega brata
slov ki je bil napačen, vpraše-Pa namerava obiskati svo-valje baje po sosednih hišah, to-j J o domačijo v Palo Alto v Cali-da nikjer niso vedeli, kje bi bil form j i.
Doktor seveda
ni šel na drugo stran ceste, kjer j se nahaja dotična hiša. Medtem j je otrok umrl, doktor pa povedal, da ni mogel najti naslova. Kdo je dal napačni naslov zdravniku, sedaj preiskuje zadevo zdravstveni urad.
Vest iz domovine
V vasi Veliki Lipovec je umrla v starosti 73 let Marija Kmet. Zapušča moža Jože Kmet v Podgozdu, sina Jožefa, hčer Ano in Marijo, v Clevelandu pa sina Frank Kmet, 3922 St. Clair Ave. Iskreno sožalje.
Iz Forest City
V soboto je dospel v Cleve-Dečman,
ški ustavi. Ako stori še 31 drugih držav enako, tedaj bo kongres primoran sklicati narodne v stari domovini. Bif je član1konvencije. Senatna ket poslan-društva Cleveland, št. 126 S. N.jska zbornica državne legislature P J Pogreb sp vrši v sredo v Je sprejela tozadevni predlog cerkev sv Vida pod vodstvom j brez vsake debate. Predlog je Anton Grdina in Sinovi. Globo- bil poslan na kongres. Governer ko prizadeti družini naše iskre- W m podpisal, in tudi potreben
no sožalie!	1 m njegov PodP18' dasi se Je lz-!a-
Maschkc are?	| vil, da se strinja s predlogom.
Razvpiti republikanski bos'v Ameriška ustava pravi, da ako Clevelandu, Maurice Maschke, tretini držav zahtevajo naje namignil, da bi rad odstopil, rodno konvencijo, tedaj jo mora
land Mr. John A.	____— ________
glavni odbornik K. S. K. Jed- Pravi> da je truden in izmučen, /kongres sklicati. Najmanj deset note, ki se je potem napotil v ker ga neprestano nadlegujejo, j držav je pripravljenih ,da ukre-
da bi temu ali onemu preskrbeli ne enako kot je to storila drža-delo. Bivši kongresman Begg, va Massachusetts bo baje prevzel njegovo mesto.;Policija prijela dozdev
Barberton, kamor je bil poslan po uradnih opravkih. Iskreno dobrodošel!
Ubit pri delu Iz Newton Falls, O., se poroča, da je bil tam v tovarni ubit Anton Vidovich, star 41 let. Padel je med dva jeklena valjarja v tovarni Newton Steel Co. Smrt je nastopila takoj.
Well, za Maschketom ne bo nihče jokal.
Oglasite se!
Jutri, 17. marca, se vrši zanimiva seja podružnice št. 14 Slovenske, Ženske Zveze, v navadnih prostorih, ob 7. uri zve-ičer. Pridite vse članice!
nega morilca otroka
E1 Centro, Cal., 14. marca. — Herbert Oglesby, 56 let star, je bil danes aretiran v tem mestu, in je obdolžen, da je morilec 10-letne šolarice Virginie Brooks.
* Vojni tajnik Davison je naročil 338 novih zrakoplovov.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays
NABOCNINA:
Ei Ameriko In Kanado na leto ....»5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto 17.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta 13.60 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta >3.00 Za Ivropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 3 cente.
Tsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0838.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1870.
83
No. 63. Mon., March 16th, 1931.
To so strašne razmere
"Ko je bil v letu 1926 pozvan tedanji prohibicijski direktor, general Andrews pred kongresni odbor na zaslišanje, je izjavil, da zvezni prohibicijski agenti ne morejo dobiti deset procentov kršilcev prohibicije, zlasti onih ne, ki kuhajo žganje. Povedal je, da so prohibicijski agenti zaplenili 1,897,230 kotlov za kuho žganja. In če jih niso dobili niti deset procentov, tedaj se naravno sklepa iz tega, da je v Zedinjenih državah do dvajset milijonov kotlov za kuhanje žganja.
"General Andrews je pričal, da se ogromna večina teh kotlov nahaja v privatnih domovih. In za zvezne prohibi-cijske agente je silno težavno priti na sled tem kotlom, ker agenti ne morejo dobiti od sodnij dovoljenja za vdretje v hišo, dokler ne dokažejo, da se v dotični hiši prodaja žganje.
"Ko je senator Reed pred dvema letoma vodil kongresno preiskavo glede prohibicije, je skušal izvabiti iz zastopnikov suhaških organizacij priznanje, da je prohibicija — strašna nadlega za deželo. Na pričevanje je bila poklicana Mrs. Ella Boole, predsednica Woman's Christian Temperance Union. Ta se je najbolj borila za prohibicijo. In pred kongresnim odborom je morala žalostno priznati, da je danes položaj hujši kot je bil pred prohibicijo. In kljub temu se bori še naprej za prohibicijo. Koliko ji nese dobička?
"In kaj je z našimi ječami! Človek bi mislil, da živi v srednjeveških razmerah, ali pa v časih, ko so oblastniki za-sužnjevali narod. Nad stotisoč ameriških državljanov se nahaja v zaporih samo radi prohibicije! Poglejmo, kaj pravi uradna štatistika zveznega prohibicijskega urada glede aretacij:
"Tekom fiskalnega leta 1930 je bilo v Zedinjenih državah od suhaških agentov aretiranih 83,222 oseb, in izmed teh jih je bilo obsojenih 54,085, dočim druge osebe še čakajo, da pride njih slučaj na vrsto. Vsega skupaj so bile omenjene osebe obsojene radi kršenja prohibicije na 14,172 let ječe, in plačati so morale $6,678,732 kazni. Poleg tega je pa bila zaplenjena lastnina in-zemljišče v vrednosti $29,238,077, in za $20,202,278 vrednosti privatne lastnine so zvezni agenti uničili.
"Ali so to ameriške svobode razmere? Pa pride še lepše! Da zvezna vlada skuša enforsirati prohibicijo, je prisiljena aretirati vsak teden najmanj 1,000 sicer dobrih državljanov. Kakšna postava je to, ki povzroča, da se najboljši državljani pošiljajo v ječo, ker delajo nekaj, česar niti Bog ni nikdar prepovedal, pač pa celo naravnost učil zmerno uživanje pijače!
"Danes imamo položaj v Zedinjenih državah, ki je brez primere ne samo v naši deželi pač pa tudi brez primere v vsej zgodovini sveta. Odkar je bila prohibicija upeljana je bilo aretiranih nad dva milijona državljanov radi opojne pijače, nad šest miljonov jih je pa bilo kaznovanih z denarno globo.
"Tekom šestih mesecev v letu 1930 je zvezni prohibicijski urad držal štatistiko glede zaplenjene lastnine v,zvezi s kršitvijo prohibicije. Štatistika pravi sledeče: Vlada je zaplenila 223,706 galon sirupa, 714,013 funtov sladkorja, delanega iz sladkorne pese, 163,431 sladkorja, dela-nega iz koruze, 536,256 funtov žita, 980,000 galon namočenega, 14,946,307 funtov navadnega sladkorja. Poleg tega so zvezni agenti zaplenili 371,675 galon alkohola. Skratka, vlada je zaplenila v enem letu, v letu 1930, nad 6,000,000 galon alkohola. In to sama zvezna vlada, ne da bi pri tem vpoštevali zaplembo posameznih državnih in mestnih oblasti. In po izjavi generala Andrewsa, bivšega direktorja prohibicijskega urada, vlada ne zapleni niti deset procentov doma nakuhanega žganja, kar znači, da se na privatnih domovih letno nakuha nič manj kot 70,000,000 galon žganja. In najraje še več! In temu pravijo — prohibicija!
"Kongresni odbor za preiskavo prohibicije navaja sledeči tipični primer: "Bili smo v Luzerne county, v državi Pennsylvania. Tu smo dobili kotel v vsaki hiši. Žganje kuhajo, komaj čakajo, da priteče na dan, ga povžijejo, in kar ne morejo povžiti, ga prodajo drugam. Kvort žganja dobite za $1.50. Navadno ženske delajo to. Možje so pri delu po dnevu, ženske pa kuhajo doma. Otroci pa gledajo in se učijo. In žene pri tem same pijejo, pa tudi otroci dobijo svoj delež.
"Nikdar prej v zgodovini Amerike, predno je bila prohibicija upeljana se ni še tako pijančevalo od strani mladine kot danes. Pojdite v male naselbine, v premogarske in rudarske naselbine, pa boste videli otroke, ki so pijani, ko komaj prilezejo na svet. Mali otroci prihajajo v šole pijani, steklenice .z žganjem nosijo celo s seboj v šolo namesto knjig. Včasih so možki pili in postali pijanci, danes pa, pod prohibicijo, pijejo — ženske in otroci!
da tajnica pa tudi ne more iz svojega zakladati za članice, ki ne plačujejo redno asesmenta. Torej prosim vse tiste, ki ste zaostale, da bi plačale na prihodnji seji, ki se vrši 17. marca 1931.
Obenem so tudi prošene, da bi se malo bolj potrudile in dobile kakšno novo članico, ker pristopnina je samo 75 centov. Več nas bo, več bomo lahko storile.
članice naše podružnice tu v Nottinghamu ali novi beli Ljubljani smo sklenile, da bomo enkrat imele banket v prid naše blagajne. Blagajna gre namr reč vedno nizdol, mesto da bi se večala. Napravile smo tako, da bo lahko vsaka članica kupila vstopnico za ta banket, ker bo vstopnina samo 50 centov. Prav prijazno ste vabljene vse članice, da*se udeležite tega banketa in da pripeljete tudi svoje prijatelje in prijateljice seboj.
Na ta banket že sedaj vabimo vse naše sosedne podružnice iz Newburga, Clevelanda, Collin-wooda, Euclida in okolice, da nas obiščete in se skupno razveselimo tu v novi beli Ljubljani. Dan te prireditve bomo že pravočasno naznanile.
Pozdrav vsem članicam S. ž. Z., posebno pa podružnici št. 14.
Theresa Skur. tajnica.
oziroma sramotiti, se pravi — duri S. D. Doma počasi, toda sigurno zapirati. Z drugo besede povedano, S. D. Dom postavljamo na ta način na pot propada in to je tako gotovo, kakor sem jaz —
Anton Miklavcic,
11006 Revere Ave.
Nottingham, O. — S tem na-lvenem domu na Recher Ave.
Prosim članice, da se redno ude-
znanj am članicam Slovenske ženske Zveze, podružnica št. 14, da se vrši redna mesečna seja vsak tretji torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem društ-
ležujete naših sej, posebno tiste, ki ste zaostale s svojimi rednimi ali izrednimi prispevki. Seveda je res, da so slabi časi, to-
Clevekuul (Newburg), O.—
G. urednik Ameriške Domovine. Malo pozen sem, vendar je boljše pozno kot nič. Dne 28. februarja t. L, ob 8. uri zvečer se je imela vršiti neka javna debata, kakor so naznanili slovenski časopisi, in sicer med rojakoma Mr. A. Kužnik in Mr. Al. Curk. Obetalo se je nekaj, česar še nismo slišali, — torej nekaj jako poučljivega za nas rojake tukaj na Jutrovem. Prišel je zaželjeni trenotek, ki sem ga tako težko pričakoval, pa mi pride obvestilo iz tovarne, da moram iti isti večer na delo. Rad ali nerad, podati sem se moral, ker rožičkov ni varno kazati v tako "dobrih" časih kakor so sedaj. Nadejal sem se pa, da izvem podrobnejše o vsem tem od kakega rojaka, ali pa gotovo iz časopisov. Prihodnjega dne sem se sestal s par rojaki, toda nobeden mi ni mogel podati kaj gotovega, iz česar sem sklepal, da se je debata ponesrečila.
Nisem se motil v tem. še celo Jaka je bil v koloni toliko radoveden, da je povpraševal o tej debati in rekel, da se je debata vršila, toda vsebine ne pove nobena pratka. Na ta poziv se je oglasil Mr. Al. Curk v Am. Domovini z opravičilom in prošnjo, naj se mu oprosti, kar je rekel — seveda v zmoti. Tako je prav in tudi gentlemansko.
Nisem pa slišal nikakega opravičila od dotičnega jesihar-ja, ki je baje kričal pri vratih v dvorano kakor pobesnela zverina. Dotičniku lepo potihem povem,, da take opazke bi ne smele imeti prostora niti v "Pih-lerjevem" kevdru na dolejnski mitnici v Ljubljani, kamor se hodijo krepčat ljubljanski postopači in kaj šele v našem "narodnem svetišču." Kristus je kupce in postopače nagnal z bičem iz templja in jim rekel:' To je hiša molitve, vi ste jo pa napravili jamo razbojnikov.
Radoveden sem, kje je bil predsednik S. D. D., in drugi odborniki, kje direktorji, da ga niso postavili tja, kamor spada taka izgubljena duševna reva. Gg. odborniki ter direktorji S. D. D.! Delničarji smo vas izvolili za to, da skrbite, da bo ostalo naše narodno svetišče neoma-deževano. Vi ste gospodarji za eno leto in pričakujemo od Vas, da boste imeli od sedaj za naprej bolj pozorno oko. Ako se zavedate, da je naš S. D. D., naše narodno svetišče, čuvajte, kaj se v njem dela in kaj govori, kajti oko postave je ostro! Ako hočemo, da bo naš S. D. D., napredoval, ne smemo videti med se* boj niti socialista niti katoličana, ampak edino — Slovenca. Politiko in prepričanja posameznih delničarjev skupaj mešati,
Nottingham, O.—Na moj dopis, ki je izšel 17. septembra 1930, mi je odgovoril nekdo, ki se je podpisal "faran." Seveda mu nisem odgovoril, ker v takih slučajih se človek lahko enemu ali drugemu zameri. Dotični časopis sem pa spravil, ker sploh nimam navade, da bi časopise takoj vničil.
Na drugi moj dopis, ki je izšel 2. marca letos, mi je pa odgovoril 7. marca, v katerem dopisu me je še spomnil na nekaj iz prvega dopisa. Kar je bilo pa bolj važno, je pa zamolčal. Da mu ne ostanem dolžan še na drugi dopis, mu hočem odgovoriti, kar je bolj važnega.
Dopisnik piše: 'želim nekaj pojasniti dopisniku iz Notting-hama v pondeljkovi izdaji. Bilo je enkrat lansko leto, ko je pisal v Ameriški Domovini Mr. D a r o v e c iz Nottinghama ali Ljubljane, oziroma jo tako na-zivajo večinoma Slovenci, kajti drugorodci, Irci, ne vedo mnogo o tej Ljubljani, vendar hodijo nekateri Slovenci pod irsko streho sv. Pavla hlapčevat, ko imajo dovolj prostora pod svojo lastno.' Dalje piše V. O.: 'čudno se mi zdi, ko človek, ki živi že 30 let v enem kraju, pa še ne ve za slovensko faro.'
V. O. predsednik, še bolj se meni čudno zdi, da tak katoličan, pa še ne ve, koliko je župnij v Ameriki. Odprite koledar A. M., če ga imate, na strani 242 od leta 1930, pa boste našli tudi vašo župnijo zapisano. Jaz nisem imenoval vsake zase, imenoval pa sem jih 30 in toliko jih tudi je, saj se že več let ni nobe na nova ustanovila.
V. O. piše, ka^o je omenjena fara uspevala. V. O. zavija. Ali nisem pisal, da s<$ dobili vedno dovolj za zemljo na pokopališču? Pa ne samo od drugega naroda, tudi od Slovencev. Jaz sem dal vsega skupaj že $340.00. že pred 23 leti je veljala zemlja, 4 čevlje pa 8, $16.-00. Pred štirimi leti j« bil enak prostor $40.00. -Danes se ga pa mora plačati od $60.00 naprej. Pa nimamo Slovenci pri tem nobene koristi. V že prej omenjeni župniji smo bili Slovenci prosti vsakega plačevanja, kot tudi drugi narodi. Sedaj me bo V. O. menda razumel.
Dalje V. O. piše, da bi dal vsak po $100, pa bi imeli kmalu skupaj $140.000. V mojem dopisu se pa glasi: Ali bi ne bilo pametno, če bi se zavzeli v naši beli Ljubljani in si kupili prostor, ki ga je še na tisoče akrov praznega tukaj okrog. (Dopisnik najbrže misli, da bi se kupilo zemljišče za pokopališče, katerega bi rabili samo Slovenci Op. uredništva).
Dohodki naj bi se obrnili v prid slovenskih župnij. Približno je prostora za 1400 oseb na enem akru zemlje. Cena, kot je danes, bi prinesla veliko vsoto dobička, katerega naj bi si razdelile slovenske župnije.
Torej je razvidno iz mojega dopisa, da sem jaz sapio dobro želel in pisal za korist vseh slovenskih župnij. Kar sem pisal glede fare sv. Pavla, sem pisal samo glede zemlje, ki jo mora mo drago plačevati za grobove Zato, po mojem mnenju ne bi bilo napačno, če bi imeli Slovenci svoje lastno' pokopališče. V. O. me pa najbrž ni razumel in je obrnil vso stvar drugače.
Anton Darovcc.
velikim uspehom. Dne 11. aprila se pa obeta zopet nekaj veselega. Kot je razvidno iz časopisov, ima Miss Jeanette Parda-nova tudi po drugih naselbinah velik uspeh. In na 11. aprila priredi Miss Perdanova koncert pri nas in jaz upam, da bo velik uspeh, in da ji bodo šli girardski Slovenci in Slovenke na roko. Tudi iz sosednjih naselbin bodo gotovo prišli, ki se ob takih pri likah radi odzovejo in ki so bili še vselej zadovoljni. Torej vsi v Girard 11. aprila na koncert! Na svidenje vam kliče
J. Anžiček.
Cleveland (Collinwood), O.—
Malo pozna sem že z mojim dopisom, pa bo že šlo. Saj smo se komaj malo odpočili od tistih predpustnih zabav in veselic, s katerimi smo bili tako zaposljeni. ženski odsek Slovenskega doma na Holmes Ave., se želi zahvaliti cenjenemu občinstvu za po volj no udeležitev pri naši ma-škeradni veselici dne 14. februarja. Hvala lepa vsem, ki so kaj pripomogli k tej prireditvi in do lepega uspeha. Najlepša hvala pa našim zavednim trgovcem : Anton Dolganu na Water-
loo Rd., J. Rožancu na Waterloo Rd., Anton Grdina in Sinovi, St. Clair Ave., Joe Grdina, St. Clair Ave., Andy Možina, Saranac Rd., John Trček, Holmes Ave., Frank Marzlikar, St. Clair Ave., ki so nam darovali tako lepa darila za maske in ki so vedno pripravljeni žrtvovati in pomagati našim narodnim prireditvam. Cenjenemu občinstvu jih priporočamo, da jim izkažejo svojo naklonjenost, kadar kaj potrebujete. Saj so vam pripravljeni točno in pošteno postreči v svoji stroki.
Torej vse se je lepo in dobro izteklo. Veselili smo se skoro do belega dne, dokler se ni "šajna-lo" proti brickjardu. Res je bilo vse židane volje, saj je bila to zadnja sobota predpustom, Jakatu je pa tudi lahko žal, da se ni udeležil. Dolgo smo ga čakali z vsemi dobrotami tega sveta. Naši kuharici se še danes kadi, ker je tako skrbno zate hranila tiste krofe, pa te ni bilo. Potem so pa krofi njej ostali za spomin na te.
Lep pozdrav vsem naročnikom Ameriške Domovine želi
Če vrjamete, al' pa ne.
Klub Slovenskega doma.
-o-
KONCERTNE PREDPRIPRAVE V COLLINWOODU
Girard, O.—Čeravno so slabi časi, pa se jih tukaj v Girardu ne ustrašimo ravno preveč. To je razvidno iz tega, ker se vršijo tako pogosto veselice in koncerti. Komaj mine eden, je že drugi tukaj. Dne 7. marca sta imeli Josephine Lausche-Welf in Mary Udovich konco:t tukaj z
Zvedel sem iz zanesljivega vira, da se pevsko društvo "Jadran" pripravlja na lep .program koncerta in kratke operete "Gostilna pri zaspani sovi." Ne zdi se mi napačno, če si malo ogledamo to društvo, kaj je, kje živi in deluje. Društvo živi že lepo vrsto let v collinwoodski naselbini in obdržuje redne in izredne vaje v poslopju Slovenskega delavskega doma, ter širi slovensko p^sem na vsaki narodni prireditvi, kamor se ga pova bi.
Znano je vsakomur, da pevci, včlanjeni V društvu, ne delujejo za materijelno pridobitev, ampak goje le zaklade slovenske pesmi iz ljubezni do iste in do slovenskega naroda. Ni samo to, da nam zapojejo, da nas zabavajo, da nam obujajo dušo, ampak nosijo naše ime tudi med druge narode, kateri nas radi naše velike podjetnosti in naše nezlomljive volje in po naših delih cenijo, kot kulturen in civiliziran narod.
Pevec je prvi apostol narodne besede, katera je zanešena v tujino, da nas ta spoznava. Lepa melodija, lep glas, ubrano petje zlomi v srcu vsak napet in absurden nacijonalizem, ki spoji našo dušo z drugimi v sočuvst-vu in nam daje simpatično lice boljšega zbližanja.
Mogoče kdo podcenjuje pevska društva in ne vidi potrebe, da žive med nami. Zavedati se moramo, da dokler' bo le eno same tako društvo živelo, bomo vedeli, da še živi slovenski narod. Lepo je, ko prihajajo pevci iz starega kraja in lepo je, da jih bratsko sprejmemo, ker zdi se, da je to naša dolžnost. Da bi pa zahtevali od naših zborov isto, kar moremo zahtevati od profesionalnih pevcev, bi bilo pa nezmiselno misliti. Povprečni pevci naših zborov so ljudje, ki dnevno garajo v zaprašenih tovarnah in posvečajo petju le toliko, kolikor jim čas dopušča. Profesijonalni pevec mora znati peti in zahteva po dobrem petju je upravičena, ker to ni zanj zabava, ampak poklic, obenem pa tudi njegova eksistenca.
Naši pevski zbori so po veliki večini tudi delničarji naših narodnih institucij, ki podpirajo s plačevanjem najemnine naše domove. Od njih imamo dvakratno korist. V slučaju prireditve slavnosti ali kaj primernega, jih povabimo, da nam s pevskimi točkami program oboga-te. Radevolje se brezplačno odzovejo, kjer se jih potrebuje.
Eden takih zborov, ki ima vse vrline dobre strani, je "Jadran" v naši naselbini. Proporcionalno po članstvu je najmočnejše delniško društvo S. D. D. Po plačevanju najemnine je skoro
gotovo prvo društvo S. D. D. Po sodelovanju na prireditvah je tudi najbolj zastopano, zato ni dvoma, da je naselbini, kot tudi narodni ustanovi neobhodno potrebno društvo, ki je vredno, da živi v naši naselbini. Vredno je vse naše podpore in vse naše simpatije. Izraz tega jim pa zamoremo dati le, če posečamo njih prireditve. Njih trud je brezplačen, njih izgubljen čas in finančne žrtve za obdržavanje vaj, nabave not in plača učitelja, jim le delno povrnemo, če se udeležimo njih prireditev.
Vsak se spominja na raznih prireditvah v vseh cleveland-clevelandskih naselbinah nastopa tega društva. Vsak poslušalec slovenskega radio programa se spominja lepega moškega in ženskega Jadranovega kvarteta. Kdo še ni slišal peti Mike Podboja, Tone Novaka, Petra Duj-movicha in Frank Stanonika? Kdo med nami še ni slišal nežnih in lepo ubranih glasov sester česnik, ki so nam v ponos, kjer nastopijo?
Tudi na tej prihodnji prfc-e-ditvi bodo vsi ti peli in še mn6-go drugih izvrstnih pevcev. Lahko se trdi, da pevsko društvo "Jadran" danes poseduje cvet članstva, ki je kot ena družina v popolnem soglasju. Dolžnost nas, ki nismo člani tega zbora in smo člani drugih društev, kjer so oni na naših prireditvah sodelovali, je, da gremo na agitacijo za njih prireditev, ki se vrši v nedeljo 29. marca ob 7. uri zvečer v avditoriju S. D. D. na Waterloo Rd. To je naša dolžnost, ker mi hočemo, da "Jad ran" mora v naselbini živeti.
Joško Penko.
MOPERSODNIK
"Dragi Jaka! Tebi gotovo ni še dobro poznana "špaga," meni pa je, dasi sem še malo časa v tej kontri. In ker hočem, da se tudi ti natančneje seznaniš s to prekoristno stvarjo in pijačo, ti jo bom malo opisal.
"špaga" je ženskega spola, zato je menda tako huda. In ker je ženskega spola, zato (najbrže) tako rada meša moškim glave (in noge). In krega se rada, jej, jej, kako ji gre jezik! Dolgo sem razmišljal in si glavo belil, zakaj so vendar ljudje tako ljubljeno (in žlahtno) kapljico prekrstili v "špago." Prvotno sem mislil, da ima kaj zveze z Višnjegorsko "pago," kajti tudi ta zahteva veliko molčečnost.
Odkar sem bil pa pri mojem prijatelju, sem pa čisto drugačnega mnenja. Imena mojega prijatelja (in naslova) ne povem, kajti slišal sem, da so še na svetu ljudje, ki "špago" sovražijo (pa jih ni veliko, samo en par), a jo kljub temu vedno iščejo in če jo najdejo, jo vzamejo, ne da bi plačali zanjo, ter jo (oj strah in groza uničijo). Kako pa jo uničijo, ne vem. Jaz samo vem, kako jo uničim jaz, in sicer takole: prinesem jo k ustom, pogledam, kako je strop papiran, pravim — ha, ha, — pa .je po "špagi."
Ta moj prijatelj pravi: "Le daj no, le, boš vsaj vedel, kaj je "•špaga." Vatel, na katerega mi je "špago" meril, pa ni bil tako majhen, kakor ga je imel naš štacunar. Kadar je meril na vatle, je stopil k zidu zato, da ni mogel roke popolnoma zraVnati,
Kolikokrat je segel moj prijatelj v tisti gumasti škorenj, kjer je imel "špago" spravljeno, nisem £tel, tudi' ne, koliko vatlov mi jo je nameril, vsekakor pa jo je moralo biti precej, kajti ko sem šel domov, so se mi zdele tudi hiše privezane na "špagi" in so se ket ringelšpil vrtele okoli mene. Aha, si mislim, od tod je tebi, draga kapljica, ime "špaga." Modroval sem tako, da po-gruntal jo pa je, kdor jo je. Pozdrav vsem, kdor ima kaj opraviti s "špago" in kdor bere to kolono. — Louis Seme.1"
V nekem mestu države New York sta prišla dva soseda k sodniku, ki sta oba zahtevala mačko za svojo lastnino. Vsak je trdil, da je muca njegova. Sodniki so modri možje in tako je bil tudi Michael A. Ford, ki naj bi razsodil kočljivo zadevo. Pa ni vzel meča, da bi dal vsakemu sosedu pol mačka, ampak je napravil drugače. Ukazal je prvemu možakarju, naj dokaže, da ga maček pozna. Dotičnik si je prizadeval na vse načine, muca pa niti z brki ni mignila. .Potem pozove sodnik drugega, naj dokaže isto. Ta vzame mucko v naročje in ji ukaže: "Mačica, pcmežikni gospodu sodniku!" Mačka pogleda sodnika in polagoma zatisne eno oko. "Mačka je vaša," je na ta neovrgljiv dokaz odločil modri Salomon.
-o-
* Fordove tovarne so tekom februarja meseca zgradile 85,109 avtomobilov.
A
Lojze! Imamo tudi "špagar-sko" himno, ki je bila zložena prvotno na čast sv. Urhu, pa se poje tudi na čast "špagi." Sicer imamo že melodijo, pa ker si ti dober orgelnist, pa si zloži sam svojo. Poslušaj:
"špaga je žlahtna kaplja, > in slajša je kot med; po njej ne boli glavca, • če jo pijem sto let.
'A
Bajgali, ampak tale jo je pa pcgruntal, ki je zadnjič v nekem časopisu zapisal, da je dokazano, da je več moških ože-njenih kot pa ženskih. Naj si še tako glavo belim, pa ne morem, zapopasti, kako bi bilo to.
A
Kako lepo življenje imajo nekateri Zemljani, kaže naslednji oglas, ki ga je dal v javnost neki zavarovalni agent:
Moj urad se nahaja v drugem nadstropju prve narodne banke. V spemladnih in poletnih mesecih bom največ pri igranju golfa. Kdor se hoče zavarovati, naj se zglasi v mojem uradu, ali pa naj zvečer pokliče na moj dom. če me ne boste mogli dobiti ne v uradu, ne pri igranju golfa, in ne doma ob večerih, potem bom najbrže igral v klubu karte, ali pa bom v gledišču. Če boste dobili moj urad zaprt, prosim, da pustite svoje naročilo v brivnici poleg mojega urada.
'931 MAR. 1931
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
MARC
21—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
22—Društvo	Waterloo Grove št. 110, igra v S. D. Domu, Waterloo Rd.
22—Dramatično društvo *van Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
22.—Idrijčani priredijo na Hartmanovih farmah praznovanje sv. Jožefa z idrijskimi žin-krofi.
28.—Pevski	zbor Zarja, odsek Slov. Soc. kluba št. 27 JSZ, koncert v S. N. Domu na St. Clair Ave.
29.—Društvo	Jadran, koncert v S. D. Domu, Waterloo
Rd.
29.—Društvo Kristusa Kralja predstava "Pasijon" v Avditoriju S. N. D.
29.—Podružnica št. 10 S. Ž. Z. vprizori fgro v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
APRIL
5—ženski odsek S. D. D., Ples v S. D. Domu, Waterloo
Ud.
5.—Dramsko društvo "Abra-ševič" predstava v Avditoriju S. N. D. in ples po predstavi v spodnji dvorani.
8—Community Welfare Club, plesna veselica v S. N. D. spodnji dvorani.
11.—Društvo "Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ" plesna veselica v spodnji dvorani S. N. D.
11.—Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ, ples v Grdinovi dvorani.
11.—Slovenska	Narodna Čitalnica zabavni večer v- Slovenskem Domu na Holmes Ave.
12.—Društvo	Verovšek, igra V(S. D. Domu, Waterloo Rd.
12.—Pevsko društvo "Blaue Donau" Koncert v avditoriju SND in ples po koncertu v spodnji dvorani.
12.—Društvo Zvon, koncert v S. N. Domu v Newburgu.
12.—D ramatično društvo Adria igra v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 12.—Pevsko društvo Zvon
PEGAM IN LAMBERGAR
POVEST
Spisal Dr. Fr. Detela
toriju S. N. Doma.
26.—Društvo Cvet koncert v Slov. Del. Dvorani.
26.—Pevsko društvo Soča, koncert v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
26.—Koncert in predstava v korist cerkve sv. Lovrenca v S. N. Domu na 80. cesti.
MAJ
1.—Socijalistična	stranka (Socialist Party) Prvomajska proslava v Avditoriju S. N. D.
2.—Društvo	sv. Cecilije št. 37 SDZ" plesna veselica v spod nji dvorani S. N. D.
2.—Društvo	Danica, št. 34 SDZ plesno veselico v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave.
3.—Poslovilni	koncert Jean-ette Perdanove v S. N. Domu na St. Clair Ave.
3.—Oltarno	društvo zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
3.—Vodvilski program Socialističnega kluba št. 49 v S. D. Domu na Waterloo Rd.
9.—Ženski klub S. D. Z. Zveze, banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
9.—Klub	slovenskih zapad-nih društev, plesna veselica v Klima dvorani, 3241 W. 50th Street.
10.	— Ameriški slovenski "Orel," materinska proslava v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave.
10.—Društvo Mlade Cvetke, št. 1657 C. O. F. piknik v Maple Gardens, Maple Heights, O.
10.— Fara sv. Kristine prvi piknik na Strumbljevih prostorih na Bliss Rd.
17.—Društvo Prijatelj št. 215 SSPZ, razvitje zastave na štrumbljevih prostorih na Bliss Rd.
17.—Triglav igra v S. N. Domu na St. Clair Ave.
17.—Piknik S. N. Doma v Maple Heights, pri Anton Go-rišku na Green Rd.
17.—"Z a r j a," spomladanski koncert v Slov. Nar. Domu.
24.—Sloboda, popoldan in zvečer, v S. D. Domu, Waterloo Rd.
24.—Klub Pipa. piknik pri
koncert v S. N. D. na 80. cesti. | Anton Gorišku na Green Rd.
12.—Mr. J. J. Grdina priredi earovniško predstavo v spodnjih šolskih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Rd. pod pokroviteljstvom Oltarnega društva.
18.—Društvo Tabor št. 139 SNPJ, plesna veselica v S. D. Dvorani na Prince Ave.
18.—Društvo sv. Helene, št. 193 KSKJ zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
18.—Društvo sv. Helene, št. 193 KSKJ zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
18.—Društvo	Danica št. 11 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. D. na St. Clair Ave.
19.—Pevsko	društvo Lira, koncert v Grdinovi dvorani v korist nove cerkve sv. Vida.
19.—Collinwoodski Sokol, koncert v S. D. Domu, Water-too Rd.
19.—Mladinsko društvo "Comrades št. 566 SNPJ" proslava petletnice in ples v obeh dvoranah S. N. D.
19.—Društvo sv. Neže št. 139 C. K. of O., proslava 10-letnice v Knausovi dvorani.
19.—Društvo Marije Vnebo-vzete, št. 103 JSKJ banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
19.—Dramsko društvo Naša Zvezda, predstava v šolskih Prostorih na Bliss Rd.
25.—Klever	Kids Klub zabavni večer v Slovenskem Do-
na Holmes Ave.
26.—Društvo	Strugglers, ples v S. D. Domu, Waterloo Rd.
26__Dramatično društvo
Ivan Cankar, predstavu v uvdl
31.—Skupna društva fare sv. Vida prirede piknik na špel-kotovih farmah.
31.—D r u š t v o Warrensville, št. 31 SDZ, piknik pri A. Gori-šek na Green Rd.
31.—Društvo Soča, piknik na Močilnikarjevi farmi.
JUNIJ
7.—Društvo Bled št. 20 SDZ, piknik na Goriškovi farmi na Green Rd.
7.—"Zarja" piknik pri Gorišku v Noble, O.
7.—Društvo Doslužencev, piknik na Pintarjevih farmah.
14.—Clevelandski Sokol piknik v Slov. Društ. Domu 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio.
11.—Društvo Napredni sosedje, št. 144 SSPZ piknik na Jennings Rd.
14— Društvo sv. Alojzija, piknik na cerkvenih prostorih, Maple Gardens, Maple Heights.
21.—Društvo Zvon, piknik na Goriškovi farmi, Randall, O.
21.—Društvo sv. Jožefa, št. 169, KSKJ praznuje 10-letnico svojega obstanka.
28. — Ameriški slovenski "Orel," javna telovadba in piknik na Pintarjevih farmah.
28.—"Hrvatska S v o boda" piknik v Slov. Društvenem Domu 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio.
28,—Piknik S. N. Doma v Maple Heights, v Maple Gardens.
28.—Dramsko društvo Ivan Cankar piknik na Močilnikarjevi farmi.
JULIJ
4.—St. Clair Rifle kluub, pik-
Peljal ju je sluga v veliko sobano z visokimi okni, ki so odpirala razgled po ozki dolini na kranjsko stran. Po stenah so visele krasne podobe nabožnega in posvetnega značaja, in vse po-hišje je kazalo okusno obilnost. Prelat je bil mož srednje postave, star kakih šestdeset let. Po-koncu je nosil osivelo glavo in živo so se mu bliskale oči. črno benediktinsko haljo je krasil na zlati verižici z biseri posejan križec. Gregor je čutil kljub vsej opatovi prijaznosti, da ima opravka z duhovitim veljakom, in ponižno vedenje mu je priporočala ta zavest. Jerneju pa se je dozdevalo, da mora drugač nastopati vojak. Prelat je vprašal, katerega Lambergarja da služi Gregor.
"Krištofa Lambergarja v čr-nelem, Vaša milost," je odgovoril Gregor.
"Najhrabrejšega viteza na Kranjskem," je pristavil Jernej .
"In Vaš gospodar je brat dvornega kaplana?" je vprašal zopet gospod, ne da bi se ozrl na Jerneja.
"Da, gospoda žige Lambergarja," je odvrnil Gregor.
"N a j m o drejšega svetovalca cesarjevega," je trdil Jernej in stopil bliže. Ljubezniv nasmeh prelatov ga je le še izpodbudil Vsakemu odgovoru Gregorjevemu je priložil obširen dodatek, dokler ju ni odslovil opat. V njegovem imenu ju je oskrbnik povabil na kosilo. — Obednica je bila velika oblokana dvorana pri tleh, z mizami za nad sto oseb. Na prednji steni je bila naslikana zadnja večerja, na stranski, kako siti Jezus pet tisoč mož. Sedelo pa je pri mizi kakih štirideset gostov; na častnem mestu prelat,njemu na levi Gregor; mesto na desni pa je bilo prazno, ker je bil šel prior po opravkih v Celje. Bolj na konec so bili pomeknili med dva samo stanska brata našega Jerneja, k' je vlekel na uho, kaj da se meni Gregor z opatom, da bi posege' vmes, kadar bi bilo treba. Sedelo je še pri mizi posvetnih dosto janstvenikov, vojaški poveljnik sodnik samostanskih podložni kov in prvi logar. Sluge so nosi li pridno na mizo, in pogovor se je sukal izprva kakor sploh ob enakih prilikah okrog vremena in jedi in pijač. Jerneja je jezilo samo to, da se meša toliko latinskih besed v zabavo.
"Vinum Styrianum fuit omni tempore sanum," je dejal tovariš in mu nalil kupo.
"Amen," je dejal Jernej, ki je mislil, da mu je menih blagoslovil pijačo. "Ampak Gregor zna latinski," se je ponesel, "da bi lahko mašo bral. On se je učil v Kamniku, jaz sem se pa klatil po bojiščih, po Turškem, Ogrskem in Avstrijskem. To brazgotino imam za spomin na ljubljansko polje, ko je oblegal Vitovec Ljubljano."
"Kaj? Vi ste bili tudi takrat boju? Glejte, jaz pa tudi, v
njeni, razen Vitovca. Cesarska vojska se je pehala semintja, in camor je pridirjala, povsod je oilo prepozno; in kadar se je na-ejala najmanj, smo udarili mi nanjo in jo razgnali. O to so bi-i časi!"
"Da, lepi!" je potrdil Jernej in si pogladil brado. "Jaz sem bil povsod zraven. Od Ljubljane smo podili Vitovca skozi črni graben do Vranskega; pri Kranju smo mu vzeli ves denar in pred Novim mestom mu pobili osemdeset mož. O da bi imel še tisto moč in tista leta!"
Menih je premeril z očmi Jerneja od vrha do tal, a preden je kaj odgovoril, je vstal prelat, vzdignil kupo in pil na zdravje novega vladarja, cesarja Fride-ika. Omenil je veliko nesrečo, ti je zadela celjsko grofijo; naštel mnogobrojne dobrote, ki jih je bil prejel samostan od grofa Urha, in sklenil z željo, da naj živi Bog naslednika njegovega.
"živio!" je zarjul Jernej; in "udi Gregorjev sosed, subprior pater Benedikt, je odzdravil radostno prelatovi napitnici in trčil živahno z Gregorjem. Drugim gospodom pa ni šel glas od srca, dasi so se kupe izpraznile vse. Mnogo parov svetlih oči se je uprlo z neprikritim očitanjem v patra Benedikta, in Gregorja, ki je to zapazil, je minil smeh; Jernej pa je mrmral nezadovo-jen.
"žalost za rajnim grofom," je razlagal pater Benedikt, da bi pregnal Gregorju neprijetne misli, "brani, da ne pozdravljajo bratje novega vladarja tako glasno, kakor je navada mlajših j udi."
Gregor je prikimal, da ne bi žalil častitljivega starčka, ki si je bil takoj osvojil njegovo srce. Kako ljubeznivo se je trudil, da bi opravičil svoje brate in razvedril mladeniča! Pripovedoval mu je zgodovino samostana o posestvih, številu bratov, samostanski šoli in da je bil on v mlajših letih pevovodja. Gregor pa mu je pravil, da se je tudi šolal, da ljubi petje nad vse, in kar je vedel o Lambergarjih Krištofu in žigi. Spoznala sta, da se ujemata v vseh važnih nazorih, in da sta oba nekako enakem položaju: Gregor sam med tujimi obrazi, in Benedikt v svojem mišljenju osamel in ločen od bratov, in to spoznanje je spletlo prisrčno vez med njima Nejevoljen je gledal Gregor, ka ko se prezira gospod subprior, in sočutna hvaležnost mu je navda la dušo7. Benediktu pa je ogrelo srce spoštljivo vedenje korenja škega mladeniča, ki ga gledajo drugi po strani, ker izpolnjuje ukaz svojih gospodarjev, brez svoje krivde. Tem ljubši je bi njemu, tem skrbneje je pazil on da ni pogrešal Gregor ne jedi, ne pijače.
"V kako slabo ime pripravite Vi naš samostan," je dejal, "če se boste tako branili. Niti tujcev ne puščamo lačnih od hiše, nikar domačih ljudi!"
In ko je govoril Gregor o preveliki gostoljubnosti, ga je zavrnil oni, da izpolnjujejo le svojo dolžnost. "In kaj bi rekel Vaš gospodar, če bi videl, kako skromno Vi pijete na cesarjevo zdravje! če ste bili res v latinskih šolah, Vam mora biti znano pravilno življenja:
je kipela bolj in bolj. Jernej se je oglasil. Kar se mu je po pravici zamalo zdelo, je bilo to, da so hoteli menihi o vojaških rečeh več vedeti od njega. Kmalu je prevpil tega in onega. Gregor pa si je grizel ustni in mu migal, da naj molči; zaman, se-
veda ; dokler mu ni prjžel na pomoč opat, ki je vstal in dal znamenje, da je obed končan. Bratje so odmolili skupno molitev, se poklonili prelatu in se razšli po opravkih ali pa na vrt k igri. Jernej je poiskal svoja tovariša; Gregorju pa je razkazoval Benedikt cerkev, samostansko poslopje, notranji in zunanji vrt, in kar je bilo še zanimivega. Po-edal mu je, da so mnogi menihi plemiči, ki imajo sorodnike v Vitovčevi vojski, in da odtod to-ika navdušenost za tega vojsko-odjo. Peljal ga je na svoj naj-jubši prostorček, za samostanom ob potoku, ki teče proti Sa-inji. Tam je stal velik javor in v senci širokega listja miza in dop. Sedla sta, in zamišljen se je zagledal starček v krasno pri-rodo.
"Glejte, to je Gornji grad!" je pričel čez nekaj časa. "Pust in dolgočasen bi se zdel komu na prvi pogled. Na desno in levo planina in ozka dolina vmes. A tdor se privadi kraju, ne najde več milšega. štirideset let že hodim jaz semkaj sest in nisem se še nagledal teh gora. Krasnejše se mi vidijo od leta do leta. Vsa-vo jesen mislim, da sem jih videl zadnjikrat, in vsako pomlad se veselim, da jih gledam zopet. O da bi nam dal Bog še mirnih časov, dokler ne ugasne luč mojega življenja!"
žalost mu je izpreletela obraz. Gregor je menil, da se ni bati vojne, in da se tako trden samostan lahko ubrani vsakemu sovražniku.
(Dalje prihodnjič.)
dneWevesti
Strašno delo matere, ki je dolgo bolehala
Mattapoisett, Mass., 14. marca. — Mrs. Chester Allison, 35 let stara, je že dolgo bolehala. Včeraj se je počutila nekoliko boljšo in je vzela svoje tri male otroke s seboj na sprehod. Ko so prišli k morski obali, je zvabila otroke prav do roba brega, češ, da jim bo pokazala ladjo, ki pelje v New York. Ko so se otroci nahajali tik vode, jih je mati pahnila v vodo, nakar je še sama skočila za njimi.
Sodnija se je pognala za preganjane moške
San Francisco, Cal., 14. marca. — Višja sodnija v tem mestu je odločila, da možem ni treba plačevati alimonijev razporo-čeni ženski, če se je dotična ženska pozneje poročila. Mrs. Charlotte Russell je tožila svojega razporočenega moža, češ, da ji ne plačuje alimonija, toda ko se je dognalo, da se je Mrs. Russell po razporoki zopet poročila, je sodnija zavrgla njeno tožbo.
"MALI OGLASi
1
Michael Casserman
18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING
KEnmore 3877
1
joseph j. 0grin
ODVETNIK
401 Engineers Bldg. Main 4126
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1694
Farma se zamenja
Podpisani imam farmo blizu Indianapolis, Ind., pa bi jo rad zamenjal za hišo v Clevelandu. Farma obsega 45 akrov, dva hleva, kokošnico, garažo,* hiša štiri sobe, 30 akrov je za oranje, 15 akrov pašnika. Podrobnosti pozvete pri Anton Nagel, 3859 Superior Ave.
(mar.-16-1818)
Pohištvo
za štiri sobe se poceni proda. Pozve se na 19614 Keewanee Ave.	(64)
Trgovski prostor
se da v najem, zaeno s štirimi so bami, spodaj. Garaža, prostor v kleti in podstrešje. Samo $45.00 na mesec. Pozve se na 15925 Sa-ranac Rd.	(64)
pozor, ženske! Za $2 5
oblečeni vašega soproga ali sina z obleko fine kvalitete in narejene po meri. Vse volneno blago—v krasnih barvah in fzvrstno narejene. Te obleke imajo mojo osebno garancijo. Ustavite se pri meni, da vam pokažem.
Druge obleke po
$21.50, $22.75, $29.50
JOHN MOČNIK
THE TAILOR WITH STYLE
6517 St. Clair Ave.
GRDINA'S SHOPPE
Popolna zaloga oblek in vse opreme za neveste in družice
Beauty Parlor
Vedno najmodernejši ženski klobuki
Trgovina zaprta vsako sredo pop. skozi celo leto.
6111 ST. CLAIR AVE.

HEnderson 7112
(u. Tha.
B.)
MWWBmMMNi
Vitovčevem polku. O, takrat sem tudi jaz še sukal meč, zdaj pa be> rem brevir. Mnogo smo vam dajali opravka pod Vitovcem. Ka kor hudournik smo prihruli zdaj na Kranj, zdaj na Loko, pa na Radovljico ali Novo mesto. Da nes tukaj, jutri tam, in nihče ni vedel nikoli, kam da smo name
Suhači streljali na zvezni poštni truk
Wilmington, N. C., 15. marca.—Šerif v tem mestu je zvedel, da vozi proti mestu truk z žganjem. Odposlal je pet pomožnih šerifov, da ustavijo turk in ga zaplenijo. Na cesti so š.erifi zagledali truk, in misleč, da vozi žganje, so pozvali voznika, da ustavi in se poda. Toda voznik je prijel za revolver in začel streljati, nakar so tudi šerifi streljali. Voznik je bil ubit in en šerif. Bil je poštni truk, ki je vozil pošto v mesto.
Velik punt med jetniki v jolietskih zaporih
Joliet, 111., 14. marca. 1,100 jetnikov v državnih zaporih v Jolietu, Illinois, se je danes nemudoma spuntalo. Razbili so jedilnico, delavnice in kuhinje tekom ene ure divjega boja. En jetnik je bil pri tem ustreljen od stražnikov in trije nevarno ranjeni. Jetniki so se spuntali, ker so bili pred dvema tednoma trije kaznenci ustreljeni, ko so pobegnili iz ječe in so jih na begu takoj zalotili.
PRVI IZLET
v staro domovino priredi
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
na uvetovnoznanom, modernem brzoparniltu CUNA11D LINIJE
BERENGARIA dne 20. junija
Izletniki se bodo ustavili v "Lisieux" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke Sv. Terezije." Bodo si ogledali Pariz in druge znamenitosti na Francoskem. V Ljubljani bodo počastili grob Slovenskega pionirja in ustanovnika K. S. K. Jednote pokojnega Rev. F. S. Susteršiča, itd.
listov, permitov, vožnih listkov itd., pišite na— S. K. J.), 1004 No. Chicago St., Joliet, 111.
ali na sledečo agente.
Glede potnih JOSIP ZALAR (ali K.
MIDTOWN BANK
(Leo Zakrajšek) «30 Ninth Ave., New York
JOHN L. MIHELICH CO.
(August Hollander) GU'J St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
SAKSER STATE BANK
82' Cortlandt Street, New York, N. Y.
MIHAEJEVIC BllOS.
0201 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio
CUNARD LINE
CLEVELAND, OHIO
1022 Chester Avenue
naznanilo
Naznanjam, da radi odhoda iz mesta prodani I grocerijsko trgovino po zelo' nizki ceni, ali se bo | prodalo pa tudi posamezne dele oprave. Pridite na spodaj označeni naslov.
FRANK LESK0VIC
6303 Glass Ave.
It, *;
nik na Močilnikarjevi farmi.
5.—Piknik fare sv. Lovrenca na cerkvenih prostorih Maple Gardens v Maple Heights.
AVGUST 2.—Društvo Tabor št. 139 SNPJ, piknik v Maple Gardens, Maple Heights.
I (j.—Dramsko društvo Naša Zvezda, piknik na Goriškovih farmah v Noble, O.
23.—Društvo Cvet, piknik na prostorih fare sv. Lovrencu.
Si reete memini, sunt causae
quinque bibendi: Hospitis adventus, praesens sitis
atque futura Et vini bonitas et quaelibet altera causa.
čujete? Vse petero govori, da pijte! Torej na Vaše zdravje, gospod Gregor, in da bi Vaš prihod pomenil srečo nam in Vam!"
"Bog dal!" je pristavil Gregor, "in da bi Vam obilno poplačal prijaznost!"
Okrog Jerneja pa se je bil vnel živahen razgovor, in razpravljala so se politična vprašanja, toda ne po vsem tako, da bi bilo njemu všeč. Zadržaval se je Jernej dolgo časa s težkim trudom in miril jezo z vinom; a ka-
NAZNANILO
vsem gospodarjem in gospodinjam
Dobil sem veliko zalogo spomladanskega papirja, najnovejši vzorci in najboljše vrste papir, kateremu je stalna cena $1.50, $1.35, SEDAJ 50C- Prejšnja cena $1.00 in 80 centov, SEDAJ 40(? in 35<-, in tako naprej do J5£. To je ves nov papir. Imam tudi papir, ki ga je dovolj za eno sobo in ga dam za $1.00. Sami si lahko izberete in se prepričate.
Pri meni dobite tudi vse vrste barve in najboljši varniš, po jako zmerni ceni. Se priporočam vsem, ki imate za papirati ali za prebarvati vaše sobe. Zelo nizka cena.
JACOB BONČA
PRVI SLOVENSKI PAPIItA.lt 6105 St. Clair Ave.
kor da bi vlival olju v ogenj, mu I.if)®®®©
750808030604020100010401051003040903060403040710060305060608050610030505051006080101020001050310010002010001060504030706030603050303040906050305030503050703070400000002
Chicago Chain Store
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste
Čisto novo blago, čisto nove jako znižane cene na tej 50c razprodaji, ki
prejšne rekorde.
Chicago Chain Store
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste
morajo presegati vse naše
39c vredno svileno blago s črtami za srajce, 3 jardi za
49c vredno linen finish belo blago, 3 jardi za.........
$1.50 vredna pregrinjala za otroške postelje, po......
19c vredna bela f lanela, 27 palcev široka, 6 jardov za . $1.00 svilene nogavice za ženske, pure tread, 2 para za
25c vredne turške brisače, double tread, 3 za........
$1.00 vredne deške velikonočne srajce in bluze, po ...
Chicago Chain Store Co
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste
Piratje na reki Mississippi
SPISAL FRIEDRICH GERSTAECKER Za "Ameriško Domovino" prevel A. Šabec
(Nadaljevanje)
—	Vsekakor morete računati na mojo pomoč, — je odvrnil sodnik, — jaz smatram to celo za svojo dolžnost, da vam v vsaki pravični stvari pomorem. Sicer pa mislim, — se je smehljaje prekinil, — da gledate celo stvar v preveč črnih barvah. Ono krčmo, o kateri govorite, imam sam že dlje časa na sumu, pa sem vendar trdno prepričan, da v najhujšem slučaju ni tam drugega, kakor brlog, kjer morda igrajo hazardne igre za visoke vsote, če je tam res igralnica, jo bo treba v prihodnjih dneh na vsak način odpraviti in zapreti. Toda, kakor sem vam že rekel, manjkajo mi dokazi; ko imam enkrat te, bo nastopila postava z vso strogostjo svojo pot.
—	Da, da, že vem, kako je v takih slučajih s postavo. Sicer pa vam obljubim, da mi nočemo nikakih nasilnosti, temveč da hočemo tvoriti samo nekako vašo varnostno četo, — je rekel Cook.
Glede vsega ostalega pa se pozneje ukrene, ko enkrat vidimo, kaj odkrijemo "Pri rjavem medvedu."
—	Sir, — je odvrnil resnb sodnik, — premislite, kaj delate. Vi hočete kaznovati ljudi, ki, se me menijo za zakone, istočasno pa se postavljate na enako stopnjo ž njimi. Vi hočete —
Ob teh besedah je sodnik nenadoma utihnil in pozorno prisluhnil. Tudi Cook je 3topil, pozorno prisluškujoč, proti oknu. Od nekod s ceste se je zaslišal hrušč in trušč. Moža sta stopila k oknu in videla veliko množico ljudi, ki se je valila naravnost proti hiši sodnika Daytona ter zahtevala govoriti s sodnikom.
—	Aha, stvar je že v teku, — je vzkliknil Cook veselo. — Nu, tak zdaj bomo videli, gospod, če so možje iz Helene znešeni iz drugega testa, kakor so oni na Fourche la fave.
Ob teh besedah je naglo odprl okno ter zaklical na cesto:
—	Kaj pa je, moji dobri fantje? Kam je treščilo? Kje gori?
Hrup izmed množice pa je postajal čimdalje večji, vmes se je slišalo samo posamezne razločne vzklike, kakor: Breidelford, — morilci, — razbojniki . . . Cook, ki se je naglo obrnil k sodniku, "je opazil, da je ta smrtno pre-bledel in odstopil od okna.
—	Sto hudičev, gospod, — je vzkliknil Cook ter začudeno strmel v sodnika. Kaj pa je? Saj ste bledi ko smrt? Ali ste bolni?
—	Bolan, Jaz? Ne, prav gotovo ne, — je rekel Dayton naglo, — toda ta novica me je presenetila. Saj skoraj ne vem, če sem prav slišal ? To bi bilo strašno.
—	Kolikor sem mogel iz tega vpitja razbrati, — je rekel Cook ter zgrabil za klobuk, — je toliko, da so umorili nekega gotovega Breidelforda, ki ga pa sicer ne poznam. — In z velikim skokom je planil skozi vrata ter bil v naslednjem trenotku sredi množice.
Hallo, boys; — je zaklical Cook, ko je opazil med množico več znancev iz okolice, — ali ste prišli izvajat postavo ali kaj? Nobenega sledu za morilci?
—	še nobenega, — je rekel neki dolgi Viržinijčan, ki se je preril iz množice te prožil Cooku desnico. — Mislim pa, da bomo sled morilcev kmalu imeli, zakaj dozdaj jih niti iskali nismo, kajti ljudje hočejo predvsem govoriti s sodnikom, ker žele, da najprej vtakne postava svoj nos vmes.
—	Sramotno, — je zaklical nekdo drugi iz množice, — tako napasti in umoriti žensko. — Vrata hiše je treba zapečatiti, dokler ne pridejo njeni sorodniki. Tako dobra duša. . .
— Nu, kar se tega tiče, — se je oglasil nekdo drugi, — se njeno dobroto lahko v košu nese; v zadnjem času je posebno mnogo občevala s sumljivimi ljudmi. Ampak, strela božja, če se enemu kaj takega sredi mesta lahko pripeti, je gotovo, da tudi kdo drugi ni posebno varen, zato je treba gledati, da dobimo morilce v pest.
—	Hej, vi, sodnik, —■ je zopet kričal nekdo drugi iz množice, — glejte že, da pridete ven! čas poteka, lopovi pa se okoriščajo z vsakim trenotkom.
—	žentlemani — je rekel tedaj sodnik Dayton, ki se je pojavil na vratih svoje hiše s kon-stablerjem, — zgodil se je, kakor p r a v k a r slišim, strašen umor. Bodite prepričani, da se bo takoj in brez odlašanja odredilo potrebne ukrepe —
—	Je že vse v najboljšem redu preskrbljeno, — mu je tukaj padel v besedo dolgi Viržinijec, — konstabler je že vse storil, kar se je dalo v trenotku storiti. Predvsem smo zasedli reko, da nam ne more noben čoln uiti. Zdaj je treba uvesti samo še hišno preiskavo, kjer se je zgodil umor, ker se utegne najti kaj, kar bo privedlo na sled morilcev. Zato smo vas pozvali, da bo imela vsa stvar tudi značaj zakonitega postopanja.
Sodnik je pogledal, zatopljen v globoke misli, po cesti gor in dol. Njegove oči so se mrzlično svetile in njegov obraz je bil smrtno bled. Cesta, kolikor jo je mogel pregledati, je bila prazna in na nji ni bilo žive duše; vse se je gnetlo pred njegovo hišo. Nato je njegov pogled splaval na reko in tam je opazil enega onih ogromnih čolnov, ki so tedaj prevažali po reki, ko še ni bilo toliko parnikov, kakor jih je danes. Čoln je plul proti bregu in čolnarji so ga z dolgimi drogi potiskali h kraju. V naslednjem trenotku se je pojavil na Daytonovih ustnih triumfalen smehljaj, kajti na drogu na zadnjem koncu čolna je plapolala rdeče-zelena zastavica.
—	Ali ste že sklicali skupaj porotnike, konstabler? je vprašal Dayton ter se obrnil k imenovanemu.
—	Da, gospod, — je odgovoril nagovorjeni, — zdaj bodo gotovo že gori.
—	Torej, pojdimo, gospodje! — je rekel Dayton ter odšel proti hiši vdove, spremljan po množici.
Cook je bil že kos pota naprej in Viržinijec mu je hotel pravkar slediti, ko je čutil, da ga je nekdo prijel za rokav. Ko se je obrnil, je videl, da je to mlad dečko, oblečen po šegi tamošnjih gozdarjev in lovcev, toda vsak kos oblačila, ki ga je imel dečko na sebi, se je zdel prevelik, kakor da ni zanj ukrojen. Modra suknja je kar visela na njegovih plečih in njegovih'rok skoro ni bilo videti iz rokavov. Posebno globoko na čelu mu je sedel star, črn klobuk. Viržinijec se je zasmejal, ko ga je uzrl.
—	Sir, — je rekel dečko Vir-žinijcu, ali je eden izmed tistih dveh mož, ki sta stala na pragu, namreč tisti z belim klobukom, res sodnik tukaj v Heleni?
—	Da, moj dragi, — je rekel dolgin. — čemu pa vprašuješ?
—	In prše se — kako pa se pravzaprav piše?
—	Dayton, sodnik Dayton ga navadno kličejo; oni drugi, ki je bil ž njim, je pa konstabler.
—	Ali stanuje tukaj, v mestu?
—	Kdo? Konstabler?
—	Ne, sodnik.
—	Seveda, to se samo ob sebi razume. Kje pa naj stanuje? Ampak zdaj moram proč. — Nu,
kaj pa še?
—	Ali ga drugače ne poznate — ali je morda — kaj ne veste, če--
—	Ne, natančneje ga ne poznam, — je rekel Viržinijec in izpulil fantu svojo roko. — Sicer pa zdaj tudi nimam časa, zakaj ne bi rad zaostal predaleč za drugimi. /Toda če hočeš kaj več izvedeti o sodniku, se obrni na njegovo ženo, ki jo vidiš stati tamle v njeni hiši ob oknu. — S temi besedami je dolgin odhi-tel za ostalimi. Mladi fant se je medtem obrnil proti Daytonovi hiši in strmel v okno, iz katerega je Mrs. Dayton gledala za odhajajočo množico.
—	Hallo, Mills! — je zaklical tedaj Cook Viržinijcu, — tak pojdite vendar, midva ne smeva biti zadnja.
Mladi fant je ostal zdaj sam tam in strmel gori v okno, v obličje Mrs. Daytonove, ki je bledega obraza in solznih oči gledala za odhajajočimi.
Fant je naredil nekaj korakov proti hiši, nato pa se je neodločen ustavil, kakor bi ne vedel, kaj naj stori. Nekaj časa je tako obstal, nato pa je, hitro odločen, stopil v hišo. Takoj nato so se za njim zaprla vrata.
V hiši sicer natančne Mrs. Breidelfordove je vladal danes največji nered. Seveda je moglo samo malo ljudi s sodnikom in konstablerjem v hišo.
Zgoraj v sobi, kjer so našli truplo, so stali tiho in svečano mrliški ogledniki — zapriseženi meščani Helene — ter zrli na bledo in cd groze spačeno obličje umorjene. Razen rane na glavi, kamor jo je zadel strašni udarec in ranil kožo, ni bilo drugih ran na nji. Iz one rane pa je kapala in polzela kri in kazala mesto, kjer je bila ubita. Sodnik, ki je stopil zdaj zraven, je držal v roki zavoj papirja, ključe in denarnico, kar vse so našli v sobi ter njemu izročili.
Konstabler je pričel zdaj po-
ročati, kako so davi prišli umoru na sled: nočni stražniki so slišali ponoči v hiši krik, toda so bili pozneje, ko so govorili z umorjeno, ki se je za hip pokazala ob oknu, spet pomirjeni ter se niso dalje brigali za stvar, dokler niso zjutraj, in sicer še pred zoro, videli izstopiti iz hiše dvoje mož, ki sta odšla proti reki. Zdaj so se spet domislili krika sredi noči in šli so za obema tujcema, ki so ju pa kmalu
izgubili v megli izpred oči. Ko je solnce vzšlo, se je pa vrnila nazaj v hišo deklica, postrežni-ca, ki jo je Mrs. Breidelfordo-va prejšnji večer poslala proč. Kdo more popisati njeno začudenje, ko je našla vežna vrata samo priprta, hišo pa v neredu?
(Dalje sledi) -o-
Pristopajte k domači organizaciji, k S. D. Z.
naznanilo in zahvala.
Te dni je bila zaključena konferenca progresivnih voditeljev ameriškega naroda, med katerimi so demokrati in republikanci. Čuje se, da sc namerava ustanoviti tretja politi-čn stranka, poleg demokratične in republikanske. Na sliki vidimo senatorja N orris iz Nebraska, v treh različnih potezah. Senator Norris je duša gibanja za bolj čisto in pošteno javno politiko.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pre-žalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja mojemu ljubljenemu soprogu in našemu dobremu očetu
JOSEPH KOŠIR
Preminul je dne 19. februarja, 1931, previden s svetimi zakramenti za umirajoče. K večnemu počitku smo ga položili 23. februarja, 1931 na Calvary pokopaliiče. Bil je star 48 let.
Tem potom izrekamo najlepšo zahvalo družini Matt Vihtelič, družini John Germ, družini Prank Pintar, ki so nam šli na roke v vseh ozirih in bili v pomoč in tolažbo za časa bolezni in smrti.
Hvala vgem tistim, ki ste ga prišli obiskat v njegovi bolezni in vsem, ki'ste ga prišli pokropit; hvala vsem onim, ki so čuli cb mrtvaškem odru in vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku.
Iskreno se zahvaljujemo vsem onim, ki so darovali krasne vence in sicer: Divužina Matt Vihtelič, družina John Germ, družina Frank Pintar, Mr. in Mrs. John Pet.-chauer, družina Nick Spelič, družina Ciril Kunstel, družina Frank Arko, Mr. in Mrs. Joe Svall, družina Anton Krali, družina John Stanovnik, družina Frank Globokar, družina Mike Pikš, družina Frank Fabian, From Young Friends, društvo Naprej, št. 5 SNPJ, Employees Bishop & Babcock Co. iz 49th St.
Prav lepa hvala vsem, ki so darovali za sv. maše: Anton Krall, Joliana Gorše, družine Martin in Frank Kastelc, družina Josip Ogrin, družina Matt Mlinar, družina Josip Kastelc, Mr. in Mrs. Frank Turk, družina Pavlin, Collinwood, Mr. Anton Mule, družina John Debevc, družina Harry Baudek, družina Anton Vidmar, družina Jim Cvelbar, družina Frank Rožič, družina Lcuis Kralj, družina John Ogrin, družina Gobec, družina Rudolf Gtoničar, družina Frank Smole, družina Kavčič, družina John Kastelc.
Iskrena hvala tudi vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu. Nadalje se lepo zahvaljujemo Rev. M. Jagru za opravljene pogrebne obrede.
Lepa hvala ravno tako pogrebniku Anton Grdina in Sinovi za tako lepo vodstvo pogreba ter ga za vsak tak slučaj toplo priporočamo.
Ako se je morda katero ime pomotoma izpustilo, prosimo naj se nam oprosti ter se jim ravno tako lepo zahvaljujemo.
Ti pa, napozabni soprog in ljubljeni oče, počivaj v miru. Prerano si odšel od nas v hladni grob, toda božja volja je bila in zgoditi se je moralo tako. Molili bomo za pokoj Tvoje duše, in da zopet vidimo tamkaj nad zvezdami. — Žalujoči ostali:
Mary Košir, soproga.
Molly, Mary, hčeri; Edward, sin.
Cleveland, O.,12. marca, 1931.
v spomin
prve obletnice smrti naše drage matere
Marije Pavlovič
ki je umrla 16.
1930.
marca
že leto dni Te zemlja krije in truplo Tvoje že trohni, ostala pa si nam v "spominu, tolažbe nam kar najti ni.
In solza pada že nešteta, tužno bije nam srce, smrt pobrala drago mater jlubljeno za, vedno je.
Žalujoči ostali:
Frank, Martin, Joseph,
sinovi.
Mary Kodrich, Caroline Taylor, hčeri.
Cleveland, O., 16. marca 1931.