ANTON RAMOVŠ 
Dolenčeva gozdna železnica 
na Praprotnem 
Franc Dolenc iz Stare Loke, tudi lastnik gozdov na južni strani 805 metrov 
visokega Hrastnika, je postavil na levem bregu Selške Sore takoj onstran mostu čez 
reko žago venecianko. Poklicni Žagar je tam razžagoval hlode v tleske. Za enostaven 
dovoz hlodo\ k žagi je dal Dolenc napraviti ozkotirno gozdno železnico. Od žage je 
bila speljana po dobro uravnani terasi najprej skoraj na ravnem, nato pa rahlo malo 
navkreber nad reko. Na lesene prage so položili železne tračnice, še danes je po 
nekdanji lepo speljani progi ozka gozdna cesta. Železnica je bila dolga okoli 
800 metrov in speljana do razširjene ploščadi nad krajem, kjer se Selška Sora približa 
in zajeda v južni rob Hrastnika. Brežino so utrdili z močnimi hrastovimi piloti 
in velikimi apnenčevimi bloki in kosi. ki so jih pripeljali iz Kokre, kjer je imel 
Dolenc tudi gozdove in so delali gozdno cesto. Ploščad na koncu železnice je sedaj 
v precejšnji meri zasuta z odtrganim pohotnim gruščem. 
Železnica je bila brez lokomotive. Imela je štiri vagone, dolge po okoli štiri metre 
in prirejene za prevoz hlodov. Ročno so jo upravljali gozdni delavci. Od žage proti 
nakladišču na koncu proge in na vmesna mesta so delavci od žage potiskali vagone 
rahlo navkreber. Od prvega naklatlališča oziroma zadnje postaje proti žagi pa je 
bilo treba zavirati. Z dolgimi zavirati iz svežega trdega lesa so pritiskali na zadnja 
kolesa zadnjega vagona in usmerjali hitrost. 
Železnice se še dobro spominja Duševčev ata. Vincenc Dolenc s Praprotmi h. št. 18, 
rojen leta 1917. Ne spominja pa se, kdaj je začela •• vozili hlode Dolenčeva gozdna 
železnica k žagi ob Selški Sori. Bilo pa je to nekje pri koncu dvajsetih ali v začetku 
tridesetih let minulega stoletja, bila pa je prva in edina gozdna železnica na loškem 
ozemlju. Po tej železnici so spravljali hlode na žago menda še nekaj časa po drugi 
svetovni vojni. 
193