CELJSKI TEDNIK GL.RSILO SOCIJILIgTieNE ZVEZE PELOVBIIH L|UDI CELJSKEGll OgaHJA C E L J E , PETEK, 24. AVGUSTi^ LETO Vil — ST. 34 — CENA 15 Dlf prejuje iirec^n^sVi odbor — Odgovorni urednii I v - Mm Tifika Celjska li>~arua - Celje, Tiiov - — firlefoii: iirerim.štji upruv.i Tfk. raf. pti ^!e^'ui hruniluiei v Celju ~ i.^.tiiu na ročuiiia '^OO, pollctua četrtlein.s dii Izhaju vsdk petek - Pcšt.iiiia » cotovini — Rokidarske šole, 2 vrtca, in sicei' v Žalcu in Grižah ter 1 otroški dom na Polzeli. Učnega kadra manjka predvsem na gimnazijah, pa tudi na osnovnih šolah. Zato so prosvetni delavci preobreme- njeni in poučujejo tudi honorarno. Oprema in učila so v obupnem stanju in zastarela. Skoraj bi dejal, da je pro- sveta nekoliko zapostavljena, toda ne po krivdi občine, saj občina nima skla- dov, iz katerih bi črpali sredstva za modernizacijo šol, proračun pa ne do- pušča, zlasti letos ne, večjih izdatkov v te namene, ker je 53% proračuna na- menjenega osebnim izdatkom. Med 26 knjižnicami je po številu knjig najboljša v Žalcu, najbolj urejeni (Nadaljevanje na 3. strani) Po poteh slavne XIV. divizije Veliftl zlet toborniftov v Kumrovcu Pred dnevi se je na 13 izhodiščnih točkah formiralo 18 taborniških odre- dov in dve kolesarski skupini, ki bodo prehodile pot slavne XIV. divizije, poti Kozjanskega odreda in drugih slavnih brigad in odredov. Ta partizanski po- hod je pripravila starešinska uprava združenja tabornikov Slovenije, ki se je za Kumrcivec odločila predvsem zato, da bodo taborniki na pohodu do rojst- nega kraja maršala Tita najbolje spo- znali pot in borbo svojih vzornikov — partizanov. Ta partizanski pohod, na katerem so spremljali posamezne kolo- ne tabornikov bivši borci XIV. divizije in borci Kozjanskega odreda, je zdru- žen s IV. republiškim zletom taborni- kov. V Kumrovcu je zraslo veliko platne- no mesto s 500 šotori. Sem so prišli po- 2000 tabornikov iz Slovenije tabor- niki Hrvatske in zastopniki tabornikov drugih republik. Vse priprave za ure- ditev tabora v Kumrovcu so opravili celjski taborniki, ki so se izkazali kot *eJo požrtvovalni in iznajdljivi. Tu po- gluje posebna pošta, razglasna postaja, ambulanta in taborniški radio. Med šotore so napeljali tudi elektri- ko, vodovod ter zgradili nekaj mostov prek Sotle, postavili pa so tudi visok razgledni stolp. Za četrti zlet tabornikov so pripravili zelo pester spored. Po prihodu odreda s partizanskega pohoda je bilo v torek, 21. avgusta, postavljanje taborov, v sre- do pa ob peti uri popoldne svečana otvoritev IV. zleta, zvečer pa otvoritve- ni taborni ogenj. Naslednjega dne, v četrtek dopoldne in popoldne, je bilo tekmovanje v taborniškem mnogoboju in razna druga tekmovanja. V petek so nadaljevali tekmovanja v taborniškem mnogoboju, zvečer pa so bUe kino pred- stave. V soboto, 25. avgusta, bodo ves dan finalna tekmovanja v taborniškem mnogoboju, zvečer pa bo zaključni ta- borni ogenj. V nedeljo bo dopoldne ve- lika parada in svečanost v Kumrovcu, popoldne pa bo zaključek IV. zleta. Rojstna hiša maršala Tita v Kumrovcu Samo Egipt lahko zagotovi svobodno in varno plovbo po Sueškem prekcpu Kljub različnim stališčem koristni sadovi londonske konference Medtem, ko se londonska konferenca bliža svojemu zaključku, f koz» Suez mirno plovejo ladje, le s to razliko, d^ je na bregovih kanala videti ob angleškem levu egiptovskega vojaka, — čuvarja suverenih pravic Egipta. Kljub temu, da londonska konferenca najbrž še ne bo prinesla dckončne rešitve sueškega spora, je njeno dosedanje delo rodilo koristne s^adove. Nikogar več ni, ki bi še odrekal suverene pravice Egiptu, vroča kri v Angliji in Franciji se je ohladila in poborniki idej o gospodarskih in celo vojaških sankcijah proti Egiptu so znižali svoj glas. Na konferenci sta prišla, do izraza predvsem dva predloga o rešitvi sueškega spora: indijski, ki zahteva nadaljnja pogajanja z Egiptom ob upoštevanju njegovih suverenih pravic ter ameriški, ki predlaga inter- nacionalizacijo Sueškega prekopa. Vse kaže, da bo spor, če ne že sedaj, pa kasneje, končno rešen na miren način, seveda le s pogajanji z Egiptom, ki je edini poklican, da da dokončno in odločujočo besedo v tem sporu in hkrati zagotovi svo- bodno in varno plovbo po prekopu. V soboto bodo v Ljubljani odprli UL mednarodno razstavo vin Mednarodna razstava vin v Ljublja- ni, ki bo odprta na Gospodarskem raz- tavišču v Ljubljani, dne 25. avgusta ob 11, bo trajala do 2. septembra. Na razstavi sodelujejo poleg naše dr- žave še Anglija, Alžir, Avstrija, Avstra- lija, Bolgarija, Ciper, Chile, Francija, Grčija, Italija, Južna Afrika, Madžar- ska, Malta, Maroko, Portugalska, Ro- munija in Španija. Poleg razstavljenih vin iz vseh kon- tinentov sveta si bodo obiskovalci raz- stave lahko ogledali tudi najmoder- nejše vinogradniške in kletarske stro- je ter ostala sredstva, ki jih uporabljajo v vinogradništvu. Med razstavo bodo na Gospodarskem razstavišču različne družbene prireditve. Na dan otvoritve bo zvečer vinska trgatev, prihodnjo so- boto in nedeljo pa gostovanje »Vesele- ga teatra« iz Maribora. Mednarodna komisija za ocenjevanje vin, ki bodo razstavljena v Ljubljani, zaključuje svoje delo. Komisija je od skupno 243 domačih i-n 147 tujih vzor- cev ocenila 251 in pri tem določila 31 zlatih, 109 srebrnih in 22 bronastih me- dalj. Od 31 zlatih medalj so jih 21 do- bila slovenska vina, razen tega pa še 39 srebrnih in 4 bronaste. STRAN 2 24. AVGUSTA 1956 — Stev. 34 POGLED PO SVETU Kadar gre v zgodovini za velike stva- ri, ni težko opaziti, da dogodkov ne giblje razum, marveč nagon. Vendar je k sreči naše človeško bitje urejeno tako, da je težko popolnoma odriniti in izklopiti v nas asketa, ki brez strasti, pravično in trezno presoja dejanje in nehanje. Podoba je, da ta asket — ra- zum prijema za krmilo zgodovine tudi v sueški krizi, ki polni najvidnejše stolpce zunanje politike v-poplavi naj- različnejših časopisov na svetu. Suez, ki ga je veliki Renan v fran- coskem parlamentu imenoval drugi Bo- spor, res ni sflmo prekop med dvema zaostalima kontinentoma, ki trgata s sebe jarem kolonialnih gospodarjev. S tem prekopom je zvezana cvetoča do- ba kapitalizma in imperializma, časi, v katerih je kazalo, da sta Anglija in Francija za vselej izbrani za gospodarja morja in zemlje, narodov in ljudstev, kakor da so kontinenti parcele, s ka- terimi razpolagajo beli petičniki in si iz njih kujejo svoje ekstraprofite takih mer, kakršne si mi niti predstavljati ne moremo. Ce so v tej krizi zabrneli motorji na angleških nosilkah letal in na francoski sredozemski floti, je to hrumenje odmev nekih starih časov, ki jih že zdavnaj ni več. Na londonski konferenci, ki sta jo sklicali ti kolo- nialni sili, ne odloča glas »sivih« emi- nenc, ki sede nekje na šopih delnic sueške družbe, marveč Indija, ki je ko- maj pred desetimi leti strgala vezi ko- lonializma in že danes nastopa kot od- ločujoča velesila, čeprav ima silne te- žave pri modernizaciji svojega gospo- darstva in svoje državne uprave. Glas Indije, nekoč podložne Angliji, pa go- govori za Egipt, ne za angleški im- perij. Francija in Anglija ne priznata Egip- tv. pravice do nacionalizacije, čeprav je utemeljena v mednarodnem pravu. Da je utemeljena, sta dokazali sami, ker sta s svojimi vojaškimi ukrepi razgalili svoje šibko stališče. Kljub moderni obo- rožitvi sta to dva orjaka na lončenih nogah, če bi ukrepala zoper svetovno javno mnenje in nasilno skuhala ustva- riti poprejšnje stanje. Qelo konferenca sctma kaže isto šibkost, kajti v London ni povabljena cela vrsta držav, ki bi morale pri takem vprašanju sodelovati. Tako ni tu držav naslednic Avstroogr- ske, med katere spoida tudi Jugoslavija. Tu ni Burme, države, ki je v Bandun- gu igrala pomembno vlogo in ki odloč- no vztraja na koeksistenčni politiki, kar je dokazala pred kratkim s svojim odločnim nastopom, ko si je LR Ki- tajska z via facti, z dovršenim dejstvom hotela prisvojiti del burmanskega ozem- lja. Javno mnenje vsega sveta je proti vojni. S tem je treba računati in s tem računa celo zapadni svet, ki so mu v razburjenju popustili živci. Treba bo najti nek kompromis, čeprav je zadet francoski in angleški ponos, še bolj pa žep, saj je sueška družba^ med delničar- je razdelila letno čez 10 milijard fran- kov, zaslužila pa blizu 40 milijard. To uvidevajo tudi ZDA, ki so sicer stopile ob bok obema atlantskima silama, ven- dar Dulles jasno govori za miren spo- razum. Arabski svet je nacionalizacija potresla do dna, tako da je moral svojo solidarnost z Egiptom pokazati celo Irak, na katerega je oprt Bagdadski pakt, orodje angleške politike v petro- lejski politiki sredi arabskega sveta na Srednjem vzhodu. Kaže, da bo Irak po- leg Indije odigral v sueškem vprašanju določeno vlogo. Izkazalo se bo dalje, da je v tem delu sveta SZ že velesila, mimo katere Zapad ne more več. Naštejmo še nekaj drobnih novic: Grčije v London niso povabili, najbrž zato, da hi ne bilo škandala, kcijti Ciper — Ersatzmittel za Suez — je še vedno odprto vprašanje. Grki so ponosen na- rod, na smrt obsojeni mladeniči odkla- njajo, da bi delali prošnjo za pomilo- stitev. — V Alžiru se stvari sučejo po starem. Socialist Lacoste, ki vlada tu v imenu francoske vlade, bi najbrž rad imel volka sitega in kozo celo. To pa ne gre in tako se njegova politika oce- njuje kot zavlačevalna, češ, čim kasne- je pride do direktnih pogajanj, tem bo- lje za Francijo. To pa je vprašanje, kajti vojna stane. — SZ ima v gosteh zunanjega ministra Japonske. Obnovili so mirovna pogajanja, vendar se spet zatikajo. Japonci bi radi dobili nazaj okupirana ozemlja, SZ pa o tem noče ničesar slišati. Verjetno bo tudi tu pri- šlo do kompromisa, kajti terja ga čas, normalizacija odnosov in življenje. — Komaj so v Vzhodni Nemčiji pokopali velikega antifašista Berta Brechta, so v Zapadni Nemčiji prepovedali KP Za- padne Nemčije, ki kot stranka ni ve- liko pomenila. Prepoved pa jasno po- novno označuje Adenauerjevo politiko, ki krči pot desničarski nevarnosti v orožarni Evrope. — V Trstu pa je na sodniji zmagal duh neofašizma, nacio- nalne nestrpnosti, ki so stanovitni mo- tiv nerazumevanja, nesoglasja, razprtij, sporov, spopadov in vojne med narodi. Za italijansko justico mirovna pogodba nič ne pomeni. Izkušnje z Italijo govo- re za to, da ji mi, vzhodni sosedje, ne smemo nikoli verjeti. Kdor bi ji verjel, si pripravlja razočaranja na tekočem traku. T. O. Pred proslavo 20-letnice tekstilne stavke v Kranju Praznik delavske pomladi Slavko Beznik 16. SEPTEMBRA BO V KRANJU VELIČASTNA PROSLAVA, — OD MEZ- DNIH GIBANJ DO ORGANIZIRANEGA GIBANJA. — DELAVSKI RAZRED SE JE ZAVEDEL SAMEGA SEBE. Letos, v avgustu, bo poteklo 20 let, kar je v kranjskih tekstilnih to- varnah začela velika stavka. Kranjskim tekstilcem so se kaj kmalu pridružili sotovariši iz Tržiča in Škofje Loke, stavbinci z Jesenic in mnogo delavcev iz vse Slovenije. Tako je stavkovno gibanje v 1936. letu močno preseglo okvir prejšnjih mezdnih gibanj in je prav zato moral vladajoči režim 16. septembra žarišče upora v Kranju s silo zadušiti. Ob 20. obletnici tekstilne stavke bo 16. septembra v Kranju veliko de- lavsko zborovanje. Pripravljalni odbor pri Okrajnem odboru SZDL že dlje časa intenzivno pripravlja to proslavo, ki naj manifestira preobrazbo našega delovnega človeka od mezdnega delavca do delavca upravljalca, ki se je izvršila v teh 20 letih. VECJA MEZDNA GIBANJA PRED TEKSTILNO STAVKO V 30 letih se je zaradi gospodarske krize (ki smo jo pri nas občutili neko- liko kasneje, kot po drugih deželah), močno poslabšal ekonomski položaj de- lavstva. Lastniki tovarn so hoteli pre- valiti posledice krize na delavčevo pla- čo. Zato so začeli kršiti kolektivne po- godbe, kjer so jih imeli. Drugod pa, kjer teh pogodb niso imeli, pa so se delavci zavzemali zanje, da ne bi nji- hov delodajalec mogel po svoji volji zmanjševati plač iz dneva v dan. V januarju 1935. leta je bila 6-dnev- na stavka v KID na Jesenicah. Delav- stvo na Jesenicah se je uprlo posku- som, da bi razveljavili kolektivno po- godbo in je v tem uporu uspelo. Nekaj mesecev za njimi so stavkali leški verigarji. S stavko, ki je trajala od 30. mala do 5. junija, so izsilili ob- novo kolektivne pogodbe, pri čemer so bile upoštevane vse glavne zahteve de- lavcev. Mezdno gibanje v «-Seširu-« v Loki je začelo že 1934. leta. Stavka pa je začela 14. oktobra 1935, ker so se vse bolj kršila načela kolektivne pogodbe. Stav- ka je trajala skoraj mesec dni. Zaklju- čila se je 11. novembra, vendar brez usDeha. Nato se je zvrstilo več stavk stavbin- cev in železničarjev. 5. junija 1936. leta so stavkali kranjski stavbinci. Stavka- li so teden dni. Pri vsakem podjetju je bila stavka končana, brž ko je podjet- nik podpisal kolektivno pogodbo. Kljub temu pa so po stavki podjetniki drug za drugim začeli kršiti sporazum. Od 20. do 23. julija so stavkali delavci, ki so regulirali hudournik Belco pri Bo- hinjski Bistrici. V juliju tega leta so prav tako stavkali železniški delavci na progi Kranj—Tržič. Uprli so se za- radi nizkega zaslužka, saj so jim, kljub trdemu delu, jugoslovanske železnice plačevale le 18 dinarjev na dan. Jeseniški gradbinci so začeli stavkati 10. avgusta 1936. leta. Stavka pa ni uspela, ker so jo s silo zatrli, takoj ko so zatrli tekstilno stavko v Kranju. Ko- nec avgusta so stavkali tudi delavci v podjetju Dukič, ki so delali na kokr- škem jezu. S to stavko so se hoteli solidarizirati s stavkujočimi tekstilci, zaradi neenotnosti vodstva pa so še že po 2 dneh vrnili na delo. JAVNA STAVKA V takem vzdušju je začela 20. avgu- sta stavka kranjskih tekstilcev. 2e v 1935. letu so se začela pogajanja za sklenitev enotne kolektivne pogodbe za vso tekstilno stroko. Osnovan je bil cen- tralni tarifni odbor, ki je osnutek take pogodbe tudi izdelal. Delodajalci pa so realizacijo pogodbe zavlačevali. Zato so se 18. avgusta 1936. leta zbra- li pri »Sestici-« v Ljubljani zastopniki delavskih organizacij. Med njimi je bil tudi tovariš Leskošek. Čeprav je bila večina proti stavki, so vendarle — na predlog komunistov sklenili, da bodo za prihodnji dan sklicali v Kranju delav- ski sestanek, da bi delavci odločili ali so za stavko ali proti njej. Prihodnji dan se je v dvorani Stare pošte in na dvorišču zbralo okoli 2500 delavcev. Sklenili so, da pričnejo stav- kati, če v 24 urah ne bodo sprejete delavske zahteve. Dvajsetega avgusta ob 13.50 uri so zatulile sirene. Najprej v Jugobruni, na- to v Jugočeški in potem še v Inteksu. Stavka je začela. Pet ur kasneje so se stavkujočim pri- družili še delavci v Sirčevi tovarni. Na- slednji dan, 21. avgusta zjutraj, so začeli stavkati tudi delavci v Prahovi in Bo- žičevi tovarni, ob 9. uri dopoldne pa še delavci v Tekstilni tovarni na Laborah. Tako so stavkali vsi tekstilni delavci v Kranju, po številu 2581. STAVKOVNI VAL SE SiRi Iz Kranja se je stavkovni val širil tudi na druge tekstilne tovarne po Go- renjskem. 21. avgusta se je pripeljala v Skofjo Loko grupa 80 kolesarjev — delavci iz Jugobrune in Jugočeške iz Kranja. Najprej so se ustavili pred škofjeloško predilnico in pozvali delavce k stavki. Delavci so se odzvali, takoj ustavili delo in zasedli vse tovarniške prostore. Škofjeloško predilnico je prvi stavkovni val zajel že v 1935. letu. Prvič so stavkali predilci 'od 24. novembra 1935. leta do 15. januarja 1936. leta. Stavkali so zato, ker jim niso priznali delavske strokovne organizacije. Kljub vztrajnosti stavka ni usi>ela. Delavci iz Kranja so odšli nato še v loško tekstilno tovarno »-Brumen & Tha- ler« in pozvali delavce, naj začno stav- kati. Tudi tu so delavci prekinili delo. (Konec prihodnjič) V Mozirju bodo ustanovili l(metijsl{o-proizvodno poslovno zvezo Področje mozirske občine je eno naj, večjih na področju celjskega okraja saj ima 13 kmetijskih zadrug, ki ^ glavnem dobro gosp>odarijo. Področje je predvsem gozdarsikega in kmetijskega značaja, pa tudi za razvoj kmetijskih panog so dani vsi pogoji. Kmetijske zadruge se že dalj časa zavzemajo za misel, da bi ustanovili kmetijsko pro. izvodno poslovno zvezo, ker okrajna zadružna zveza že tako ne zmore ob- sežnega terena. Vse kaže, da se bodo z ustanovitvijo proizvodnih poslovnih zvez te težnje uresničile. V Mozirju so se pred nedavnim se- stali predstavniki vseh kmetijskih za- drug občine. Sestanku so prisostvovali tudi predstavniki OZZ Celje in pred- stavniki občine. Razpravljali so o po- menu ustanavljanja kmetijsko proiz- vodne poslovne zveze. Menili so, da bi bilo nujno, da se vanjo vključi še lesno proizvodno podjetje v Mozirju. Ustanovni občni zbor bo v prvi po- lovici meseca septembra, poslovna zve- za pa naj bi pričela z delom prvega oktobra. - R. Z. Cene na natezalnici SKICA IZ BELEŽNICE S CELJSKEGA TRGA ... Četrtek, petek, sobota. Zamislite se v zadnji dan tedna. V soboto na celj- skem trgu. Ne prezgodaj zjutraj. Mi- slim, ne ob petih ali pol šestih zjutraj, ko prihajajo kmetice na trg. Od vsepo- vsod. Pa vendar, od kod? Vprašujem. Precej hladno je še. Čeprav je poletje. S postaje sem dolga pisana črta žensk z jerbasi in košarami. Z velikimi pisa- nimi rutami in predpasniki. Seveda, tu- di predpasniki. Največ jih pride z «-ro- gatčanom«. Iz Šmarja pri Jelšah so. Po- tem pridejo tudi od drugod. Iz Rožne doline, iz Vrtnarske šole v Medlogu in še iz drugih krajev celjske okolice. 44 IN KOLIKO JE 50? Ura se bliža osmi. Na trgu je živah- no. Morda bolj kot zjutraj navsezgodaj. Tržni nadzornik ima polne roke dela. Od branjevke do branjevke hodi in vprašuje: »Po čem so jajčka, po čem so jabolka... po čem je paradižnik?« Branjevka v pisani ruti (ali brez nje) se v zadregi prestopica. »Paradižnik? Po 44.« Nadzornik prelistava beležko, gle- da, zapisuje: »44 in koliko je 50? Cena paradižnika je padla za šest dinarjev.« Povedal mi je, da cene zadnji čas moč- no varirajo. Ne morejo se ustaliti. Pre- cej je padla cena kumaram, hruškam, ohrovtu, din jam itd. KRAMLJANJE O POŠTENJU BRANJEVK »Gotovo imate kakšne težave pri svo- jem delu?« sem vneto vrtal v tržnega nadzornika. »Težave? Posebnih ne. To- da še vedno se najdejo kmetice, ki mi hočejo prikriti pfavo ceno. Meni reče n. pr. da stane kg kumar 15 dinar- jev, prodaja pa jih po 25 ali 30. Pa me ne morejo goljufati. Jih že predobro poznam.« Hodila sva sem ter tja po tr- gu. »Vi? Spet se bova prepirala, če se ne boste ravnali po predpisih. Opozoril sem vas že, da mora biti vrček s sme- tano pokrit« Kmetica hoče še nekaj ugovarjati, a si končno le premisli. Res, tudi za higienske predpise je treba skr- beti. GOSPOD, ŽELITE SOLATO? Gledam po mizah na levem delu tr- ga. Kmetice se gnetejo druga ob drugi. Pretesno je. Prostora ni. Sicer pa je več prodajalk kot gospodinj. Potem grem na desno stran trga. »Gospod, želite so- late?« »Solate? Pa kaj bi z njo?« sem pomislil. Potem, ko sem odkimal, sem stopil malo dalje in obstal. Ob mizici je slonelo drobno dekletce. Mislim, da ji je bilo deset let. »Dve jajčki prosim.« »Jajčka? Kar k meni gospodična.« »Ne, gospodična, k meni.« »K meni..Dekletce je bilo zbe- gano. Moral senvse nasmehniti. Trgovina je pač trgovina. Toda gospodična in go- spod? Od kod to? Zakaj je vsaka punč- ka gospodična in vsak fantek gospod? Tega nisem mogel razumeti. BREZPOSELNI TATOVI IN ŽEPARJI Včasih, prvega ali petnajstega v me- secu, ko imajo ljudje denar, se spravijo »na delo« tudi tatovi in žeparji. Izko- ristijo gnečo. 2e večkrat sem čul, ko je pravila kakšna ženska: »Okradli so me. Ves denar... In v rokah sem držala denarnico...« Včasih se zgodi, da jo kakšna ženska pozabi kar na prodajni mizi. No, organi ljudske milice poskrbi- jo, da ostanejo žeparji brez »posla«, ker budno čuvajo trg. Precej dela imajo tudi s kolesarji. Kljub napisom in opozorilom se še ved- no zgodi, da pride kdo s kolesom kar na tržni prostor. Nelepa je tudi navada nekaterih, da puščajo kolesa ob ploč- nikih pri trgu, kljub temu, da imajo pred nosom shranjevalnico koles. V pri- hodnje bodo vsem, ki ne znajo brati opozoril, pobrali kolesa ter jih bodo vra- čali samo proti plačilu kazni. TAKI, KI BI SPADALI KAM DRUGAM Sonce sije na trg. Skoraj na ves. Pre- cej pozno je že, toda ljudi je še vedno precej. Skoraj ves trg sva obhodila s tržnim nadzornikom. Posloviti sem se že hotel, pa naju je zmotil starejši mo- žak: »Nekaj bi vam rad povedal,« se je obrnil k nadzorniku. »Pred dvema dnevoma sem kupil kuro. Bila je težka in lepa. Dal sem zanjo 550 dinarjev. Do- ma sva se je razveselila oba z ženo. To- da prehitro. Ko jo je poparila in osku- bila, so pričeli lesti iz nje črvi. Meso je bilo čisto črvivo. Tako sem vrgel 550 dinarjev črvom, 550 dinarjev!« Nadzor- nik je pazljivo poslušal, nato pa vpra- šal: »In kje ste jo kupiJi?« »Pri neki Hrvatici. Cisto brez vesti so. Sploh ne pomislijo na druge ljudi.« Po- tem se je poslovil. Stopil sem še k dyema moškima in ženski, ki prodajajo doma izdelane pre- proge. Toda izgledalo je, da je cena pri- krojena tudi čisto po domače. Saj stane majhna preproga skoraj dvakrat več kot ista, izdelana v tovarni. Tudi sam sem počasi odšel s trga. Se nekajkrat sem čul: »Želite tovariš?« Potem je trušč utihnil. Ljudje na ulici so hiteli v trgovine. Popoldne bodo za- prte. Sobota je. V celjskem okraju bo šest proizvodno-poslovnih zvez Pred dnevi je bila v Celju seja uprav- nega odbora Okrajne zadružne zveze, kjer so razpravljali o ustanovitvi pro- duktivnih poslovnih zvez. Ker se je uredba o kmetijskih zadrugah spreme- nila v toliko, da lahko ustanovi skupina kmetijskih zadrug svojo poslovno zvezo, ki ima nalogo, da pospešuje kmetijsko proizvodnjo, je na predlog predsedstva sklenil upravni odbor OZZ, da ustanovi produktivne poslovne zveze v Žalcu (za žalsko, šoštanjsko, vransko, celjsko in vojniško občino), v Mozirju (za mozir- sko občino), v Kozjem (za občino Ko- zje), v Šmarju (za občino Šmarje in Ro- gaška Slatina), v Celju (za občino Laško, Šentjur in Planino) in v Slovenskih Ko- njicah (za konjiško občino). Tako bi imeli v okraju poleg dveh gospodarsko poslovnih zvez še šest pro- izvodno poslovnih zvez. Vsaka bi imela svojega kmetijskega inženirja, agrono- ma ali strokovnjaka, ki bi na svojem področju usmerjal celotno dejavnost kmetijske proizvodnje. Dejavnost teh poslovnih zvez bo precej različna, saj se bo n. pr. žalska bavila predvsem s proizvodnjo hmelja, kozjanska z živino- rejo in mlekarstvom itd. V septembru nameravajo ustanoviti v izrazito go- zdarskih predelih še kmetij sko-gozdar- ske poslovne proizvajalne zveze. T. K. NEKAJ MISLI OB »ŠPORTNEM DNEVU« OLIMPA Delavsko športno društvo Olimp iz Celja je že od svoje ustanovi- tve, ki sega nekaj desetletij na- zaj, redno prirejalo športne dne- ve. Vsakoletni športni dan je bil dokaz športne zmogljivosti, mno- žičnosti in pripadnosti delavske- mu razredu. Člani Olimpa so bili v pretežni večini socializmu predani revolu- cionarji. Svoje uspehe, ki niso bili majhni, so dosegli tako, da so podpirali moralno in materialno delavske množice Celja, predvsem pa Gaber j a. Ce bi te velike mo- ralne sile ne bilo, Olimp ne bi vzdržal v težki borbi predvsem z nemškutarji in petokolonaši ter klerikalizmom, ki je roko v roki s prvimi poskušal uničiti vsako napredno, predvsem pa razredno delavsko gibanje. Olimp je vzdržal in se krepil kljub raznim šikanam. Članstvo, so sestavljali večinoma delavci in delavke. Prednjačili so v vsakem pogledu zavedni delavci in delav- ke Tovarne emajlirane posode. Lastnik te tovarne, prosluli We- sten, je na vse načine poskušal onemogočiti Olimp in poskušal pritegniti njegovo članstvo v nemškutarsko Atletiko. To se mu ni posrečilo. Vsi hlapci in plačan- ci so naleteli na tak odpor, da so klonili. Ostalo jim je samo eno, da so nekaznovano blatili in kle- vetah naš delavski Olimp. V vrstah Olimpa je bilo. res iskreno tovarištvo, disciplina, bor- benost in nesebična pripadnost delavskemu razredu. V času naj- hujšega terorja je imel Olimp sa- mo nekaj izdajalcev, ki jih je ne- usmiljeno vrgel iz svoje sredine, ne da bi to škodilo njegovi moči in športnim uspehom. Taka je bi- la pot in borba delavskih šport- nikov v Celju oziroma Gaberju. Vsak športni dan Olimpa v biv- ši Jugoslaviji se je '^spremenil v veliko manifestacijo delavskega razreda. , : Z letošnjim športnirri dnevom se obnavlja nekdanja tradicija Olim- pa. Naj bi bili ti športni dnevi velika manifestacija zdravega športa, bratstva in enotnosti ter nezlomljive borbenosti i^^ preda- nosti veliki stvari socializma. Idejno močni športniki bodo mno- go koristili pri izgradnji naše so- cialistične domovine. To je smisel in naloga današ- njih športnikov. Prepričan sem, da bodo to tudi storili vsi šport- niki brez izjeme. Športni dan naj bo nova vzpod- buda za nadaljnje delo in mobi- lizacijo delavske mladine za zdra- vo in koristno športno udejstvo- vanje. Naj živi delavska mladina in njen šport, ki naj prinaša raz- vedrilo, moč, borbenost in ljube- zen do socialistične domovine! Svetek Andrej 24. AVGUSTA 1956 — STEV. 34 3 STRAN ZLATO, KI SE BLEŠČI Velika asfaltna cesta, ki vodi iz Celja proti Žalcu in še dalje po Savinjski dolini,'je bila videti kot dolga siva ka- ča, ki se leno plazi med polji zelenega hmelja. Med polji, ki so oživela. Kri- žem kražem leže razmetane hmeljevke, obrane, ali pa polne zelene rastline. Ljudje pojejo zategle vesele pesmi. Ženske v pisanih rutah, bose, z razdra- panimi rokami, se sklanjajo nad raz- gani. ROKE SO SE ŽE PRIVADILE DELU ... Precej pozno je že. Poletno jutro se preliva v dopoldne. Pot med polji, pol- nimi hmeljišč, je dolga. Srečujemo vo- zove, naložene s koši. Na njivo gredo. Drugi, iKdni, se vračajo v sušilnice. Njiva je obrnjena proti cesti. Na njej so obiralci pričeli šele danes z obira- njem. Smeh, šala, govorjenje. Roke so se že navadile dela. Najtežje je bilo prvi dan, pripoveduje mlado dekle. Ko sem hotel vedeti, od kod je, mi je med smehom povedala, da s Prekmurja. Po- tem je vprašala, če vem, kje je to. Po razgonu sem stopil med obiralce. Naj- starejše med njimi so 60-letne mamice, najmlajša obiralka je štirinajstletna Marica. Presenetilo me je, ker je letos tudi precej moških. Močni so in otrdeli v borbi za kruh. Toda za hmelj ni treiba moči. Pridne roke so dovolj. »Kako gre,?« vprašujem staro ženico, ki ima ruto globoko na očeh, da bi jo varo- vala proti soncu. Poleg nje obira mlad fant. Verjetno je sin. »Gre. Kako ne bi šlo? Nisem še vajena. Pred tridese- timi leti sern zadnjič obirala. Roke niso več gibčne ...« »Niste domačinka?« »Ne, iz Loke sva. Midva s sinom. Iz Loke pri Zusmu. Včasih sem prišla vsako leto. Sedaj sem prišla s sinom. Le naj se privadi delu. Drugo leto pojde že sam.« Sonce se je lovilo nekje visoko med hmeljevkami, po katerih se je ovijala zelena roža. Roža, ki prinaša ljudem kruh, vsakdanji kruh in denar. LETOS PREVEČ OBIRALCEV V šempetrski kmetijski zadrugi so po- vedali, da prihajajo obiralci z vseh strani: iz Prekmurja, Dolenjske, Hrva- škega Zagorja. Pravijo, da ne vedo kam z njimi. Preveč' jih je. Mnogo več kot druga leta. Zadnjim, ki so prišli pred nedavnim, so že težko našli delo. Pra- vijo, da je med obiralci mnogo takih, ki prihajajo že nekaj let zapovrstjo v Savinjsko dolino. To so sezonski delav- ci. Letos jih je prišlo mnogo več. Kmetje se bojijo, da se jim hmelj ix)- kvari, ker ga ne morejo sušiti naenkrat v večjih količinah, ker je zmogljivost sušilnic preslaba. V sušilnicah sušijo že prve tone hmelja. EN DAN MED ZELENIM ZLATOM Spotoma, ko sem šel proti žalskemu Hmezadu, sem se še zadnjič ustavil na neki njivi. Ko sem taval sem ter tja med obiralci, sem naletel na dekle s slamnikom. Presenetilo me je. Kot bi bila na morju. Pristopil sem in jo vpra- šal, če bi mi hotela povedati, kako pre- živi dan kot obiralka. »Pa kaj bi ho- teli vedeti? Zjutraj, ko vstanem, pri- čnem z obiranjem. Ob štirih ali pol pe- tih vstanemo. Precej temno je še in hladno. Hladno? No, prijetno ravno ni. Potem se prične počasi daniti. S Celja sem je vedno svetleje. Počasi, počasi prileze na nebo sonce. Mi obiramo. Vse dopoldne. Potem postaja neznosno vro- če. Vročine nisem vajena. Ura se bliža dvanajsti. Kosilo. S kosilom smo zado- voljni. Potem spet delo. Roke so se mi že privadile. Obiram do sedmih zve- čer. Včasih tudi dalj. Dokler se ne raz- leze mrak med hmelj evkami. Dokler ne zdrsne sonce nekje daleč za hribi. Potem večerjamo. Zvečer ježivahno. Utrujeni smo, pa ne gremo spat. Pre- pevamo. Tudi zavrtimo se radi. Toda za zabavo ni mnogo časa. Delo terja svoje. Počitek. Kar prehitro mine noč. Potem se prebudi spet hladno rosno ju- tro, brez sonca.« Končala je. Se tu in tam sem zvedel kaj novega. Nekaj no- vega o ljudeh, ki prihajajo od vse- povsod. Tu pustijo košček svojega živ- ljenja, svojih spominov, grenkih ali ve- selih. Nezaupni so do drugih ljudi, ne- kateri zaprti sami vase. Zlato, ki se ne blišči, je njihov kruh. Za nekaj tednov. LETOS PRIČAKUJEJO KVALITETEN HMELJ Pri žalskem Hmezadu sem se usta- vil. Povedali so marsikaj zanimivega. Pravijo, da savinjski hmeljarji danes že dobro vedo, da zahtevajo svetovna tržišča le prvo in drugorazreden hmelj. Letos predvidevajo, da bo zaradi vestne zaščitne službe kar 85% najboljšega hmelja. Ta odstotek se bi še občutno povečal, če ne bi prizadejale savinj- skega področja elementarne nezgode. Vse kaže, da bo ponekod pridelek drob- nejši, ker je julija meseca pritisnila precejšnja vročina, tako da je suša precej zavrla rast hmelja. Glede dono- sa menijo savinjski hmeljarji, da bo verjetno enak lanskemu — 12 centov na hektar. Letos so zvišali tudi ceno za škaf nabranega hmelja, s čimer so obi- ralci zelo zadovoljni. Povedali so, da so jirn lanske zaloge hmelja že davno po- šle. Vse so že razprodali. Najdlje gre savinjski hmelj na Japonsko, velike količine gredo tudi v Afriko, ZDA in večino evropskih držav, razen Španije. Ko po končanem obiranju odkupi Hme- zad hmelj, ga stisnejo v modernih sti- skalnicah v valje ali kocke. Ko ga stis- nejo v šestih stiskalnicah, ga skrbno zavijejo in opremijo. Potem gre v svet. KAKO JE S SUŠILNICAMI IN CENAMI HMELJA Hmeljarji letos ne bodo v zadregi, kot lani, zaradi sušenja hmelja, saj so zrasle nove sušilnice na Gomilskem, Polzeli, Petrovčah, Drž. j)osestvu Zov- nek in drugod. Precej bodo obremenje- ne tudi zadružne sušilnice, ker imajo nekateri kmetje, ki so povečali pride- lek hmelja, pretesne in zastarele sušil- nice. Tako bodo morali svišiti del svo- jega pridelka v zadružnih. Strokovnjaki menijo, da bo letos najboljša kvaliteta hmelja na zadružnem področju Šem- petra, kjer je bilo ves čas dovolj vlage. Trenutno stanje zalog in potreb ter po- datki o svetovni proizvodnji hmelja ka- žejo, da bo cena, ki jo bo dobil proiz- vajalec, za vsak kilogram oddanega hmelja približno enaka lanski. POTOVANJE NA JAPONSKO IN SE KAJ Cez tri tedne, morda nekaj dni prej ali kasneje, bo obiranje končano. Lju- dje, ki so prišli od daleč, se bodo spet razšli. S prijetnimi spomini ali brez njih. Toda z denarjem. Zene, ki jih ča- kajo doma otroci. Morda tudi mož. De- kleta se bodo vrnila k domačim. Toda ne praznih rok. Z darili in z denarjem. Z denarjem, ki so si ga prislužile z de- lom. V njih bo ostal spomin na prelepo dolino, dolino zlata, ki se ne blešči. Vtisnile se jim bodo v spomin njive. Dolge njive hmeljevk in dolga sparje- na asfaltna cesta, ki vodi iz Celja proti Žalcu in še dalje po Savinjski dolini v Ljubljano in naprej. Hmelj bo obran. Obrale ga bodo raz- drapane, razbrazdane roke. Roke, ki so vajene dela. Potem ga bodo odposlali. Na vse konce sveta. Njegovo veliko po- tovanje so bo pričelo. Potovanje v ne- znano. Dobili bomo devize. Dragocene devize. Kmetov trud bo poplačan. Toda skrbi bodo ostale. Skrbi za boljši pri- delek. Spet bo letina spravljena in pro- dana. Toda kaj bo drugo leto? Spet skrbi, delo, delo... Hmelj bo odšel na dolgo potovanje. V svetovne pivovarne. Z desetletji je postalo malo, lejK) me- stece v Savinjski dolini svetovno zna- no. Pa koliko truda, skrbi in dela je bilo potrebno za to? Tega nihče ne vprašaj Danes poznajo že povsod po svetu naš zeleni golding. Dragoceno zlato, ki se ne sveti. Štajersko zeleno rožo. Čudovit duh po hmelju je v dolini. Zelene kobule, polne rumenega drago- cenega prahu, nihajo na kratkih i)ecljih v vetru. Toda ne bodo več dolgo. Po- nekod leže prve hmeljevke med ogoni. Gole so. Tako bo čez nekaj tednov po vsej dolini. Le duh po hmelju bo še ostal nekaj časa. Drugega nič. Cisto nič do drugega poletja. Potem bo spet vse oživelo. Hmeljevke z zeleno rastlino in ljudje. Njive bodo polne pisanih rut in smeha. Vse bo znova oživelo. Upravno poslopje Hmezada Žalec - ponos savinjskega delavca in kmeta Žalec, metropola Savinjske doline, iz dneva v dan lepša svoje zu- nanje lice. Zlasti odkar je postal sedež ene najmočnejših občin v celjskem okraju, je v njem življenje bolj pestro in živahno. To se tudi odraža na zunanjem videzu, saj bo trg kmalu prerastel v moderno mestece ob ma- gistrali, ki spaja naši dve največji mesti: Maribor z Ljubljano. Prelep je Žalec v središču zelene Savinjske doline, znane širom po svetu zaradi njene žlahtne zelene rože, ki jo ravno te dni trgajo in polnijo z njo sušilnice, da bo čez nekaj mesecev zopet ponesla slavo in trud marljivih savinjskih hmeljarjev v daljni svet. Pa ne samo to. Žalec in vsa Savinjska dolina je tudi močno indu- strijsko razvita. Tu so poleg Hmezada, ki izvaža zeleno rožo na inozem- ska tržišča, še številna podjetja, ki dajejo žalski občini 78,8 % narodnega dohodka. Naštejmo jih: Tekstilna tovarna v Preboldu, Tovarna nogavic na Polzeli, Rudnik Zabukovca, Keramična industrija Liboje, Tekstilna tovarna v Šempetru, Juteks v Žalcu, Mizarstvo v Šempetru in Polzeli, Opekarna Ložnica in 34 občinskih obrtnih podjetij. Razen tega je v žalski občini 17 kmetijskih zadrug ter kmetijska posestva v Vrbju, Šempetru, Arji vasi, Žovneku, Latkovi vasi in v Libo- jah. Vsa ta posestva in zasebni kmetje, ki so večji del združeni v kmetij- skih zadrugah, dajejo žalski občini 11,9 % narodnega dohodka. Obrt daje 3,3 % narodnega dohodka, trgovina 4,7 %, gostinstvo 0,7 % ter gradbe- ništvo 0,6 % narodnega dohodka. Ves narodni dohodek, ki ga bodo ustvarili marljivi in delavni ljudje savinjske obične, bo v letošnjem letu znašal 4.809,617.000 din ali 168.000 din na enega prebivalca. Zaradi naglega gospodarskega razvoja, še posebej pa zaradi vedno večje demokratizacije, ki si v našem družbenem sistemu vedno bolj utira pot k preprostemu človeku, delavcu in kmetu, sodeluje v družbenem upravljanju na območju žalske občine v raznih svetih, odborih in komi- sijah okoli 3500 ljudi ali vsak 8 državljan od vseh 28.460 ljudi, kolikor jih šteje žalska občina. Pogovor s predsednikom žalske občine tovarišem Ivanom Rančigajem (Nadaljevanje s 1. strani) knjižnici pa sta v Preboldu in Braslov- čah, kjer imajo tudi sodobno oprem- ljeno čitalnico. Prosvetnih društev je 12 in 5 Svo- bod, ki dobro delajo. Razen tega je prav, da omenim še agilni društvi Par- tizan na Gomilskem in v Braslovčah. Šolski odbori, lahko rečem, da so se zjiašli ter se vedno bolj uveljavljajo. Njihovo delo je vsebinsko bogatejše, saj ne obravnavajo le gmotnih vpra- šanj po šolah, temveč se uspešno lote- vajo vzgojnih in šolskih problemov. Najboljši šolski odbor je v Šempetru, ki ga vodi tov. Prašnikar, med slabše pa lahko štejemo odbora na Gomilskem in v Reki. IN NA KRAJU: KAKO JE S PLAČEVANJEM DAVKOV? Kmečka dohodnina ne dosega niti najosnovnejših izdatkov občinskega proračuna za prosveto, zdravstvo, so- cialno skrbstvo in državno upravo. To poudarjam zaradi tega, ker mnogi dav- koplačevalci mislijo, da prispevajo levji delež v občinski proračun. Spričo no- vih obveznosti, predvsem plačevanja taks na proizvajalna sredstva, živino Predsednik žalske občine tov. Ivan Rančigaj in .tjibridno trto, je bilo zelo koristno, da 30 davčni posli prešli iz okrajne kompetence v občinsko, saj bi okraj le težko uspešno izvajal davčno politiko na tako velikem i>odročju. Zaostanki kmečke dohodnine so mi- nimalni in lahko trdim, da večina dav- koplačevalcev v redu izpolnjuje svoje obveznosti do občine. Trenutno sicer izgleda, da so zaostanki precejšnji, to pa zaradi tega ker so tretja akontacija dopolnilne dohodnine na hmelj in ob- činske' doklade zapadle v plačilo šele s 15. avgustom. Slaba stran nekaterih kmečkih dav- koplačevalcev je v tem, da za vsako malenkost, enkrat zaradi poplave, dru- gič zaradi suše, vlagajo pritožbe pri občini. Finančni oddelek pa teh pritožb ne more reševati sproti, ampak jih bo reševal šele takrat, ko bomo dejansko lahko ocenili izpad pri pridelku hmelja ali drugih kultur, pri elementarnih ne- srečah pa šele proti koncu leta. Na kraju naj omenim še to, da je pri prijavi proizvajalnih sredstev, živine in hibridne trte bilo precej utaj, kar povzroča izpad pri taksah za okoli 1,800.000 din. Vsi ti bodo obremenjeni naknadno, in sicer s 50% poviši^no takso zaradi utaje. STRAN 4 24. AVGUSTA 1956 — Stev. 34 ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Delo žena zadružnic v poletnih mesecih V poletnih meseciii imajo naše go- spodinje vedno dovolj dela v svojem gospodarstvu in gospodinjstvu. Vendar si žene-zadružnice v našem okraju zna- jo utrgati dragoceni čas tudi za zadruž- no delo. Pretekli in ta mesec so v 13 KZ imele tečaje za predelavo sadnih ^okov in konserviranje zelenjave. 10 kmetijskih zadrug v okraju je organi- ziralo poučne ekskurzije na priznana državna posestva v Sloveniji. Po :n- štruktažah zavoda za pospeševanje go- spodinjstva ponekod žene-zadružnice tu- di že urejujejo prve sodobne zadružne kuhinje. Precej časa so posvetile cminska knjiga na prvi planinski postojanki s poti na Uršljo goro, v Po- štarskem domu pod Plešivcem (800 m) kaže, da zahaja v ta gorski svet »svoj- stvenih sestavov in oblik, klime, rasti in barv, svojstvene zgodovine in svoj- stvenih src« le malo Celjanov. Lokal- patriotizem? Nepoznavanje? Odročnost? Ali premalo smisla za vzgojno stran širšega planinarjenja? Odsotnost Celja- nov je opazna tudi na vseh ostalih vr- heh prečnice (ki ji raje pravimo trans- verzala) na odseku Slovenj Gi-adec — Solčava. * Dom na Uršlji gori (1696 m) v upravi PD Preval je ne pozna skupnih ležišč, ima pa sobice s po 9 ležišči... No, spi se v njih kljub temu udobno; seveda, dokler so sostanovalci res planinci, tu- di po duši. * Z Uršlje gore na Smrekovec je dolga pot. Povprečni hribolazec potrebuje 5 in pol ure. Tudi iz Šoštanja ni preblizu (4 ure); pač pa je iz Črne dosegljiv po krasno speljani cesti celo z bicikli. In zato Smrekovska koča (1377 m) v upra- vi PD Žerjav ni planinska koča, ki bi nudila hribolazcu razen okrepčila tudi odpočitek, marveč je — vsaj ob sobo- tah — oštarija izven kategorije, ki za razliko od najpreprostejšega gostišča v dolini ne pozna hišnega reda, ne pred- pisov o zaključnih urah, skratka, ki de- luje mimo predpisov o gostinskih pod- jetjih oz. planinskih domovih. Zato to- rej vlada v njej v nočeh od sobote na nedeljo in med prazniki pijančevanje in z njim zvezano razgrajanje do prvih jutranjih ur, kršitev ponižnega (pravo- pisno napačno napisanega) opozorila »Ne hodi z čevlji v sobe«, treskanje z vrati, kajenje v spalnicah ni za name- ček — v skupnih spalnicah! — ne glede ne ev. prisetnost otrok, neženirano iz- koriščanje postelje v ljubavne (ali »Iju- bavne«) svrhe... Pa ne da bi upravi- telji tega na zunaj ličnega planinskega doma pozabili na svečane besede ob prelomnici leta 1945 o vzgojnem po- slanstvu planinstva in o kulturnem uži- vanju planinskih lepot? (Tako nekako stoji med drugim zapisano v Planin- skem' zborniku 1945). * Na nadaljnji poti proti Raduhi doži- vimo v koči na Loki pod Raduho (1520 m) znova skromno, toda pristno, tako rekoč tradicionalno planinsko go- stoljubje. Zato pa je onstran Raduhe, na njeni severni strani, na planini Gro- hat (1652 m) srečanje z ondotnim pla- ninskim neoskrbovanim zavetiščem zo- pet žalostno. V tem zavetišču, dobri dve uri nad Solčavo, kraljujejo podga- ne in uši. Ta sosed številnih planšarij je v primerjavi z luksuznimi planin- skimi domovi (beri hoteli) »sirota za- puščena«. Kdo bi se tega zavetišča ra- zen samih njegovih koristnikov moral usmiliti, pravzaprav vemo. Le, kdaj se ga bo? Odveč namreč ni. Turistični vodiči vključujejo to Ivanino tudi med najbolj znana smučišča, kjer da je smu- ka v mesecu aprilu naravnost idealna. * V Solčavi si planinec lahko poišče okrepčila in zavetja v domu »Rinka« PD Solčava. Toda to gostinsko pod- jetje še nima tradicije, zato — ne za- merimo, če opoldne kot prehodni gostje ne bomo nasičeni. Zgledovati bi se mo- rali pri Planinskem domu v Logarski dolini. Toda v tem »prvokategomiku« ne držita povsem ne cenik ne avtobus- ni vozni red. Prva reč bi se dala mi- mogrede popraviti, druga pa nadome- stiti s popolnejšim in seveda točnejšim pregledom avtobusnih in železniških zvez na vse strani. * V Logarsko dolino lahko potujemo tudi z vlakom. Izstopna postaja je Šmartno ob Paki. Zal, da to ljubko in okusno urejeno postajno poslopje kazi notranjščina stranišč. Sramoto, ki jo povzročajo packarije v besedi in sliki, bi bilo treba nujno zakriti. * Zakaj sem pokazal na ta mimogrede doživeta in opažena dejstva na površini domače turistike? Zato, da bi pospešil njih odpravo in s tem povečal razpo- loženje tistih navadnih Zemljanov, ki se navezujejo na gorsko pokrajino le na zaznamovanih poteh ter v planin- skih kočah. G. G. PRVA SREČANJA Jutro ip b'1o sveže in trava se je ble- ščala v rosnih kapljicah, katere je bo- žalo iutranie sonce. Počasi sem gonil kolo DO nešnoti in se oziral po raztre- senih hišicah, ki so se tiščale ob poboč- ia gričevja na obeh straneh Sotle. Ne- katere med njimi so stare, s'povešenimi počrnelimi slamnatimi strehami, druge pa 7 mogočnim zidovjem in bobrovcem. Polia in senožeti se zajedajo med list- nati gozd. ki pokriva pobočja. Vse na- okrog je tiho in spokojno, nikjer nobe- nega roPOta. nobenega brnenja motor- iev. Tišino je presekal zategel vrisk. Kar zmotil me je v premišljevanju. Prisluhnil sem in zaslišal kovinsko pe- sem kos. Zavil sem v klanec skozi gozd in onkraj zagledal kosce. Dolge brazde pokošene trave so se vrstile od gozda proti reki. Po razdrapanem kolovozu nred menoj ie previdno poskaokvalo de- kle. Moral sem s kolesa, ker je pot bi- la le preveč razorana. Kolesnice so se zajedale globoko v težko ilovico, ki se je v soncu na površju osušila verjetno še dokaj hitro po dežju. Dekle je nosilo pokrito košaro. Kolo je ropotalo in de- kle se je začudeno obrnilo. Za hip sem ujel njen radoveden pogled. Želel sem, da bi se še enkrat ozrla, pa se ni. Izpod nazaj zavezane rute sta ji moleli težki kostanjevi kiti in ji polzeli na napeta pleča. Krilo ji je mahedralo v hitrejših korakih in videti je bilo, da bo zdaj /daj zdrknilo prek kolačkastih oblin, ki sta ga v enakomernem ritmu napenjali zdaj na tej zdaj na oni strani. Stopil pem hitreje, ker sem jo hotel videti v obraz, slišati njen glas, za katerega sem menil, da mora zveneti globoko, altov- sko. Morda je vedela, da se ji bližam, ker se mi je zazdela njena nagla hoja nekoliko nemirnejša. Njene bose noge, močno porjavele, široka stopala so se vgrezala med šope trave, kot bi hotele zadušiti vsako biljko. Nekaj težkega, čvrstega je izžarevalo iz krepkega de- kleta, da sem jo nehote primerjal z na- breklimi hribi, ki so ob Sotli tako na- gneteni in stisnjeni, kot bi se v neudr- žani sili, ki jih je dvignila kvišku sredi poleta nenadoma potajili in v svoji zbi- tosti zadržali prvinsko moč tik pred iz- bruhom. Dohitel sem jo in za šalo po- zvonil. Nagonsko je odskočila in me vsa zardela naspol jezno naspol v zadregi ošinila s kratkim pogledom. OB SOTLI >>Dobro jutro!« sem smeje pozdravil. >>Kam pa tako rano? Bova pa malo sku- paj, da bo krajši čas.« Odzdravila je polglasno, nekako skozi zobe z zaduše- nim glasom, stopila ob skrajni rob ko- lovoza in z naspol sklonjeno glavo šla svojo pot. Krepko je držala, trebušasto košaro, iz katere sta molela tulca ze- lenk. Košaro je imela pokrito z belim prtom, na katerem je bila izvezena de- klica in dimnikarček z veliko štiriperes- no deteljico. >->Srečo prenašate,« sem zi- nil, da bi pričel pogovor. y>0, ne! Kos- cem nesem žgance za zajtrk in piti.« In spet je obmolknila Nasmehniti sem se moral, ko mi je tako stvarno odgovorila. "►Mislil sem, da srečo, ko imate dimni- karja in štiriperesno deteljico? To je go- tovo vaše delo?« »To so mama naredili pozimi, ko je manj dela.« Silno redko- besedna je bila, nezaupljiva. Prav ne- roden sem, da nisem znal razviti pri- jetnega razgovora. Mar mi je res du- ševnost preprostega kmečkega dekleta toliko tuja, da se ji ne bi znal pribli- žati, da ne bi mogel vzbuditi zaupanja do sproščenega kramljanja? »Kako pa se imenuje to naselje?« »Nimno,« je rekla odsekano in kreni- la čez travnik proti Sotli, kjer so kosci vihteli kose. »Na svidenje!« sem dejal. »Pa so vse Nimničanke tako skopih be- sedi, kot ste vi? O, srečni možje!« Ni mi odgovorila. Skomignil sem z ra- meni in za jahal kolo ter zapeljal po pešpoti. Previdno sem moral voziti, da nisem zdrknil z ozke črte, ki se je risala med travo. Iz dimnikov po rebreh se je vil dim. Vozil sem precej hitro, čeprav me je premetavalo gor in dol in se niti nisem mogel dosti ozirati proti sadov- njakom, izmed katerih se je belila naj- večja gruča hiš. Presneto prijeten je tale izlet ob Sotli in, če je po vsej dolini tako, potem ni prav nič zanimivega. Sicer je takle skrivnosten pomenek z je- drim dekletom, ki sem ga malo prej imel, tudi po svoje privlačen. Spet sem moral s kolesa, ker je pred menoj za- zijala grapa, onkraj pa zopet križem razrezan kolovoz. Nasproti mi je priha- jal možakar z velikim košem trave na hrbtu. Klobuk je imel globoko na oči, čez ramo koso, vile in grablje. Hodil je sključeno pod težkim bremenom. Vi- del sem, da me izpod širokega krajca opazuje, čeprav je stopal enakomerno naprej. »Ste pa zgodnji, oče,« sem ga ogovoril. »Tod pri vas, pa niso ceste za mojega konja.« »Ne samo za vašega, še za naše ne,« mi je odvrnil. »Daleč proč smo, pa pozabljajo na nas. Belo cesto so začeli že davno graditi od Sodne va- si do Rogaške Slatine. Zdajle boste pri- šli na njen repek, pa se boste lahko brez skrbi peljali. Rajši v košu nesem, ko da bi zapregal živino v ta kolovoz. Jesti mora. Hudič, še od voza moram davek plačati.« Plaz besed se mu je od- luščil izpod sršečih brk in nekoliko po- tlačen nos se mu je stresal. »Nikar se ne razburjajte. Bo že vse prav. Malo je pač treba potrpeti.« »Trpeli smo ta- ko že dosti. Za Franca Jožefa sem bil pod Karpati. Brata sem izgubil na Do- berdobu. Starejšega sina. Tonča, da bo- ste vedeli! — sem izgubil za to našo stvar na Pohorju. Zdaj pa trpi in ga- raj. Z dekletom »sva sama doma. Se Francla sem imel, najmlajšega. Tam ob Sotli se je motovili, ko so ti švabski hudiči mrežo in bodečo žico razpeli ob reki in mine položili... Kaj so se za vraga bali iz te Paveličeve Nezavisne? Fant — korajžen je bil, smrkav! — se je plazil tja čez po tobak, pa ga je do- bilo. Da boste zastopili, kakšno je naše življenje!« Rahlo se je vzravnal pod težkim ko- šem in me pogledal z jeklenosivimi oč- mi mrko in boleče. Zazrl sem se v nje- govo roko, ki je vsa žilava oklepala orodje. Žile so se prepletale kot vrvi in se vozljale pod rjavo kožo. Barve drža- jev in roke so se prelivale druga v dru- go, kot bi bila roka spojena z lesom v eno telo. Prav težko mi je postalo in trenutno nisem vedel kaj reči. »Kaj če- mo, oče! Mnogo je bilo žrtev. To je zmeraj. Upajmo, da ne bo nikdar več. Kaj pa je to na hribu?« Skoraj kara- joče me je ošinil in zagodrnjal. To je sveta Ema, tam prek, tisti veliki gozd pa je Pičev breg, onkraj boste pa prišli v Toplice, če si hočete revmo zdraviti. Pa srečno pot!« »Srečno in hvala lepa! Pa nikar se ne jezite!« Odhajal je sklju- čeno v širokih cevastih hlačah. Majal se je in opotekal kot omotičen. Sonce se je odbijalo ob kosi, da se je bleščala kot velik svetal nož. Starec ga je nesel po razdrapanem kolovozu. Nekaj tež- kega mi je leglo v prsa. Tudi tej tihi dolinici ni prizanesla vojna vihra. Ta- ko lepo je vse in vendar je sredi pri- rodne lepote doma tudi bolečina, ki se vedno znova in znova poraja iz slabo zaceljenih ran. Koncert v Mestnem parku OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE vabi občinstvo na koncert, ki bo v nedeljo od 10—11,30 v Mestnem parku. Igra godba Tovarne emajlirane posode Celje. Janez Lenasi: v Z avtostopoin po Švedski PISMO S ŠVEDSKE Vreme mi je bilo naklonjeno. Poln optimizma in vere v uspeh sem stal cb cesti, ki vodi v Sudviki, v večje me- 5to v pokrajini Dalarna. Za cilj poto- vanja sem si izbral Gavle. To je morje, ki loči Švedsko od Finske. Pot je dolga približno 220 km, za potovanje pa sem imel časa samo dan in pol, to je v so- boto popoldne in nedeljo. Nisem dolgo čakal. Kmalu sem dobil še kar lep tovornjak, ki me je potegnil do Ludvike. Seveda so pri takem poto- vanju tu na Švedskem velike težave in človek pride v takšnih okoliščinah mno- gokrat v tako zanimive situacije, da je kar smešno. Avto je ustavil in voz- nik me je v »zelo razumljivem« jeziku nekaj vprašal. Sklepal sem, da je vpra- ševal kaj hočem. S kretnjami in nekaj znanimi besedami sem mu dopovedal, da bi rad do Ludvike. K sreči me je razumel. Sedel sem na sedež sovozača in potovanje se je pričelo. Vpraševal me je: od kod si, kdo si, kaj počneš na Švedskem itd. Objasnil sem mu. Go- vorila sva v »internacionalnem jeziku«, v mešanici evropskih jezikov in nekaj besed švedščine. Toda najbolj važno pri vsem je bilo, da me je razumel. Za- peljal me je do Ludvike in še malo dalje na avtocesto, ki gre v smeri Bor- lange. Zahvalil sem se in, ko je avto odpeljal, sem se spet postavil na levo stran ceste. Švedi so namreč poleg An- gležev edini, ki vozijo po levi strani ceste. Pregej avtomobilov je šlo mimo. Za našo pojme vse preveč, da bi bilo tre- ba obupati. V četrt ure jih je peljalo gotovo 50. Dvajset minut sem čakal, do- kler nisem le dočakal pravega. Limuzi- na se je ustavila, mož srednjih let me je vzel s seboj. Kljub večla-atnemu do- povedovanju še danes ne vem, kaj je bil po poklicu, toda kljub temu ga bom imel v lepem spominu, saj me je po- tegnil še celo mnogo dalje, kot sem me- nil, da bo šlo. Peljal se je do Faluna. Avtocesta je speljana skozi gozd, na- to teče ob jezerih, skozi vasi, ki so druga drugi precej podobne. Vse imajo rdeče strehe in raztresene kmetije. Pas za cesto je izsekan, sicer se vidi le ne- pregledna površina gozda, ki ga tu in tam prekinja samotna breza na zeleni jasi ali jezero, v katerem se zrcali si- njina severnega neba. Čudovito je, da prevzame človeka. Strmim v zeleno preprogo, ki prehaja na obzorju v ne- bo, pokrito z oblaki, modrimi in rahlo vijoličasto obarvanimi. Vsi barvni od- tenki so v neki harmoniji, ki jo lahko vidiš le na severu. Avto hiti po cesti in le tu in tam sreča pešca ali vprego. Vse je v avtomobilih in vsem se mudi. Cesta teče 20 km ob jezeru, kateremu no veni imena. Vse je tako naravno, nedotaknjeno. Na gladini se odraža oba- la kot na zrcalu. Tu in tam prekine lahen veter projekcijo gozda, ki ga vi- diš na vodni gladini. Zopet samo gozd! To neizmerno bogastvo, ki postavlja Švedsko med prve producente celuloze na svetu, se razprostira po vsej Šved- ski. Breza in smreka. Ti dve drevesi predstavljata ves gozd. Falun. Mesto je mogoče za spoznanje večje od Celja. 90 odstotkov ljudi živi tu od neizmernega bogastva železne rude. Magnetit. Ta beseda pomeni za Švedsko vse. Na tem ozemlju je kva- liteta in kvantiteta. Tudi v okolici mesta je F>olno sledov, ki kažejo, v kak- šnem razmahu je bilo nekoč pridobi- vanje jekla. Skoro pK)vsod so mali plav- ži in naprave za pridobivanje te dra- gocene kovine. V Falunu je nahajališče bakra. Tu pridobivajo za Švedsko ta- ko značilno barvo. Vsaka druga hiša, vsako gospodarsko poslopje je rdeče pobarvano. Človek si pač v vsakem mestu naj- raje ogleduje izložbe. Tudi jaz sem opravil, to kar najbolj temeljito. Ko sem prišel iz mesta, se je začela pot proti morju. Cesta je bila slabša od prejšnje. Ce pa je človek navajen na- ših cest, ki jim švedske včasih konku- rirajo, kar gre. Spet sem čakal, toda to pot ne dolgo. Tovornjak, ki vozi mleko proti Storviku, me je pobral. Spet se je ponavljala vedno ista slika: gozda ni bilo ne konca ne kraja. Iz. Dalarne pelje pot v pokrajino Gastrik-Land, ki leži ob morju. Šofer mi je razložil, da žive v obeh pokrajinah Švedi, ki pa se neverjetno ločijo med seboj. Prebivalci severnih pokrajin so zaprti sami vase in zelo nedostopni tujcem, ljudje ob obmorskem predelu pa so veseljaki in neprimerno prijaznejši od svojih sever- nih sosedov. Tudi dialekt med njimi je precej različen. Večerilo se je, ko sem se peljal mimo Storvika. Slo je še kar naglo. Nisem se še dobro zavedel, pa smo že bili pri jezeru Storsjon. Pravijo, da je biser Švedske. Po lepoti prekaša vsa jezera, ki sem jih videl do sedaj. Morda je bil ta prvi vtis toliko bolj nepozaben za- radi okoliščin, v katerih sem ga gle- dal. Ura je bila 8. Avto je zavil iz goz- da na cesto, ki pelje ob jezeru. Odprl se je krasen razgled na gladino, ki se je kopala v tisočerih odtenkih zahajajo- čega sonca. V ozadju čm pas gozda, sončni žarki in vijoličasto obarvan oblak. Vse to je v nepopisni skladnosti z jezerom. Z voznikom sva nekaj časa nemo str- mela v to prelepo pokrajinsko sliko. Postalo je hladneje. Do desete ure zve- čer je bilo še precej svetlo. Med tem sem prispel v Gavle, ki je bil zavit že v trdo temo. Prenočil sem v »Jugend- herberg«. Prenočišče je bilo še kar udobno in poceni. Zjutraj sem zgodaj vstal in se odpravil proti morju. Pre- cej hladno je bilo, ker je pihal močan veter. Obmorska mesta na severu se temeljito ločijo od naših. Vse bolj so obširna in prostorna, brez tistih zna- čilnih ozkih ulic, kot pri nas. Manjka jim tudi tiste vedrine in južnaškega temperamenta, ki ga srečaš pri nas na vsakem koraku. V pristanišču je bilo zasidranih nekaj ladij, ki so nakladale les. Še^em dalje. Hodil sem precej časa, da sem dospel na pravo obalo, kjer se skalovje in pesek stikata z morjem, ki je bilo sivo in zelo valovito. Voda je pljuskala po 20 metrov visoko proti obali. Mrzla je in se sploh ne da pri- merjati z našim Jadranom. Okopal sem. se, pravzaprav sem bil v vodi le mi- nuto in že me je tako temeljito zazeblo, da sem si premislil iti še kdaj v vodo. Odpravil sem se nazaj proti mestu. Tu sem srečal dva Danca, ki potujeta peš ob obali. Za skrajno točko svojega potovanja sta si izbrala mesto Hapa- randa, ki leži ob morju na švedsko- finski meji. Na EMDti sta že nekaj manj kot mesec dni. Do cilja nameravata pri- ti do srede septembra. Malo potepanja po pristanišču. Poldne je bilo že davno proč. Odpravil sem se. Nazaj ni šlo tako gladko, ker so izletniki do tujcev bolj nezaupljivi, toda vendar se mi je posrečilo, da sem se vrnil... Ob jezeru Storsion STRAN 6 24. AVGUSTA 1956 — Stev. 34 IZ CELJA... K ustanovitvi delavske šote v Cef/u Agilno delavsko prosvetno društvo Svoboda v Celju namerava ustanoviti delavsko šolo. Namen in pomen delavske šole je ja- sen: nuditi delavcem čim širšo splošno izobrazbo, spoznavanje ekonomskih pro- blemov in usposobljenost za samouprav- ljanje gospodarskih podjetij. Ker ustanavljajo tako šolo tudi v Za- grebu. ne bo odveč, če se seznanimo z glavnimi smernicami, do katerih bo de- lovala ta dveletna Višia delavska šolf.. Ureiena bo v obliki tečajev ali semi- narjev za teoretično iij praktično obde- lavo vnrašani, ki jih srečujejo delavci pri vsakdanjem d^lu podjetjih in nji- hovem samoupravljanju. Ker ie u^^na snov zelo obsežna, jo bo- do slušnt.plii višie d'jlavr.ke šole doje- mali v treh različnih, toda med seboj povezanih tečajih ali seminarjih. V eko- nomskem tečaju se bodo seznanili z os- novami ekonomskih ved, z gosoodar- skimi vprašanji Jugoslavije, našo eko- nomsko politiko in organizacijo podjet- ja. Tu bodo prišle do izraza karakte- teristika podjetja, njegovo upravljanje in organizacija dela. V družbeno političnem tečaju bodo spoznali posebnost našega gospodarske- ga razvoja, socialnega gib.nnja naše na- rodne revolucije in po.nuj.A svetovnega delavskega gibanja. V tečaju za obravnavo estetike bodo proučevali lik sodobnega kulturnega človeka. Tak je okvirni program zagrebške višje šole. gostinstvo in njegova socialna dejavnost Prvenstvena naloga Društva prijate- ljev mladine v Celju je skrb za pravil- no. nravstveno in socialistično vzgojo naše mladine. Pri tem delu pa mora če- sto reševa+i tudi socialna vprašanja. Tako nodoira nekatere dijake, ki žive ^7 slabih materialnih razmerah s tem, da nlačuje zanie prehrano v dijaških kiih^niah. Ker ^e takih nrim^^rov ve?, .kakor zmoreio društvena finančna sred- stva. se društvo obrača s prošnjami za pomoč pri naših tjostinskih podietiih. Z velikim rP7umevanie"^ in globokim so- cialnim čutom pomasaio naša gostin- ska podjetja pri reševanju te socialne naloge s tem. da Kpreipmajo najrevnej- še diiake kot bri^zplačne abonente v taki kulturni obliki, da se diiaki poču- ti io pri niih kpkor ostali eostie. Drnšt-^T^o ^f^ dobr(t zaveda, f^a tnrU ta- ka oblikp socialne pomoči ni najpripo- ročliivei^a in je le prehodnega značaja ter bo traiala le ta^o dolgo, dokler to vprašanie ne bo rešeno na primernejši način. Društvo si namreč pr^^adeva ustanoviti centralno dijaško kni^inio v Celiu. s katero bi bila rešena tudi taka socialna vprašanja. Ginliive so ustne in pismene zahvale dijakov in njihovih staršev za izkazano podporo, a še ginliivejše so prošnie no- vih prosilcev. Društvo je dolžno izreči iavno zahvalo za ve'iVodušno in člove- kolinbno PodPoro naslednjim gostinskim podjetjem- Hotel Evrooa, Vino Koper, Majolka, Ljudska restavracija. Hotel Savinja, Na-Na in gostinsko podjetje Turška mačka. V kolikor bo njihova pomoč in pod- pora še potrebna, se naše društvo zanjo naj topleje priporoča. Društvo prijateliev mladine v Celju cene na celjskem trgu v tem tednu (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir 14 (12—18); čebula 60 (45 do 60; česen 70—80 (100—150>: fižol vis. (75 do 80); fižol niz. 50 (50—60); fižol stroč- ji 35—40 (30—60); grah — (40—50); so- lata 16—30 (30—60); cvetača — (100); špinača — (80—100); peteršilj 50 (60 do 100); korenček 40 (40—60); pesa 25 (30); bučke — (15—20); zelje gl. 18—20 (20); limone 240 (—); rozine 400 (—); jabolka 34 (30—40); hruške 35—50 (30—50); bre- skve — (60—150); jajca — (16—18); mle- ko — (32); smetana — (200); skuta '— (120—140); maslo — (490); med — (400); vino — (130); žganje — (300); kis — (30); kokoši — (400—500); piščanci — (160—290); race — (500); pšenica — (50); koruza — (50); koleraba 20—25 (30—40); gobe — (80—100); paradižnik 40—48 (40 do 50); paprika 40—50 (40—60); slive 40 (30—60); ohrovt 10—25 (30); grozdje 90 (—); redkev — (30—40); lubenice 36 (—); borovnice — (80); dinje 60 (—); sadje- vec 40 (—); feferoni 100 (80—120); GIBANJE PREBIVALSTVA v ('asu od 11. do 18. avgusta 1956 je bilo rojenih 36 dečkov in 21 deklic. Poročili so sc: Jožef Benčan, uslužbenec Ljudske milice iz Celja in Ana Popit, trgovska pomočnica iz Arje va.si. Fridrih Škornik, žerjavovodja iz Štor in Štefanija Dernjač, knjigovodkinjn iz Celja. Alojz Peklar, nameščenec iz Jurja pri Hrastniku in Štefanija Dornik, kuharica iz Ce- lja. Drago-Dušan Krumpak, mizarski jiomočnik iz Trnovelj in Marija Zantič, kuhinjska po- močnica iz Celja. Ludvik Pustek, delavec in Stanislava Zupan, delavka, oba iz Celja. Mar- tin Veber, železostrugar in llilda Kegu, trgov« ska pomočnica, oba iz Celja. Felicijan Lebun, gradbeni tehnik iz Vojnika in Mihaela Kočnik, knjigovodkinja iz Celja. Ivan Rabuzin, delavec in Mihaela Dvoršak, delavka, oba iz Celja. Kari Einfalt, orodni mehanik in Štefanija Špo- rer, nameščenka, oba iz Slov. Konjic. Umrli so: Cvetka Kukec, otrok iz Celja, stara 16 me- secev. Marija Vranjck, gospodinja iz Resnika pri Zrečah, stara 45 let. Marija Ruckl, gospo- dinja iz Ložnice pri Celju, stara 66 let. Jožef Crepinšek, zidar v pokoju iz Zg. Hudinje pri Celju, star 49 let. Franc Prevolnik, vzdrževana oseba iz Celja, star 21 let. KRONIKA NESREČ Štefka Kerš iz Zadobrave je peljala na kolesu otroka. Ker je otrok vtaknil nogo v kolo, sta padla. Mati je do- bila težje poškodbe na glavi in pre- tres možganov, otrok je ostal nepoško- dovan. Nogo so si zlomili pri padcu Erne- stina Hamer iz Planine, i)odrl jo je na cesti kolesar, Viktor Oman iz Novega Celja, Jože Zilnik iz Levca, Marija Kos iz Radeč, podrl jo je na cesti kolesar. Pri padcu si je poškodoval nogo Jor- dan Martin iz Poljane pri Rečici ob Savinji. Jože Roštovar iz Zg. Hudinje je za- radi neprevidne vožnje padel s kolesa in utrpel poškodbe na glavi. Pri padcu si je poškodoval nogo Dra- go Cater iz Smarjete. V Letušu so se v neki gostilni stepli vinjeni fantje. Težje poškodbe na glavi je v pretepu odnesel Mihael Kočevar. Pri prometni nesreči na Polulah je dobil pretres možganov Franc Hrast- nik iz Polul. V neki gostilni na Mariborski cesti so se stepli vinjeni fantje. Milan Lipuš iz Celja jih je dobil po glavi, da je obležal nezavesten. Pri vožnji s kolesom je padel dela- vec v Steiklarni Straža Viktor Kučič. Dobil je težke poškodbe po telesu in pretres možganov. IZ MOZIRJA Pred dnevi je divjalo nad Mozirjem silno neurje. Močan veter, ki je divjal' z veliko hitrostjo, je ruval celo stara drevesa s koreninami vred, s streh pa je metalo na tla opeko. Precej škode je nastalo tudi na sadnem drevju, ki ga je ponekod precej otreslo. Tudi hmelj, ki so ga že pričeli obirati, je utrpel neikaj šikode. R. Z. Obveznosti do skupnosti za vse Nereden dotok dohodkov iz gospo- darstva in od prebivalstva v šoštanjski občini je povzročil precej kritično fi- nančno stanje v občinskem proračunu. Po zadnjih p>odatkih so davčni zavezan- ci privatnega sektorja izvršili svoje ob- veznosti komaj 74%, prav tako pa je tudi nezadovoljivo plačevanje taks. Tu- di realizacija dohodkov iz gospodar- stva zaostaja. Dohodek deleža na do- biček gospodarskih organizacij je pred- viden po planu 48,000.000 din, dosežen pa komaj 12,000.000 din ali 25%. Vzro- ki majhnega dotoka dohodkov so pred- vsem v tem, da se zlasti v Rudniku lignita Velenje dviga dinamični plan v mesecih druge polovice do konca leta, dočim v nekaterih drugih podjetjih vplivajo na dobiček razni činitelji, ki v začetku leta še niso bili znani in za- radi tega nekaj zadolžitev ni realnih. Razlika med dohodki in izdatki v proračunu izkazuje primanjkljaj nad 25,000.000 din, za kar je bil občinski ljudski odbor primoran za njegovo kritje najeti pri Narodni banki posoji- lo, iz katerega se izplačujejo le naj- bolj nujni izdatki. Za odpravo tega nenormalnega sta- nja je občinski svet za družbeni plan in finance imenoval komisijo, ki bo na podlagi predhodne analize podjetij ugo- tovila vzroke izpadov dohodkov pri podjetij ter predlagala potrebne ukrepe za ureditev tega vprašanja. Za boljše izpolnjevanje davčnih ob- veznosti v privatnem sektorju pa bodo okrepili izterjevalno službo ter zaostrili izterjavo davkov na terenu in izvršili nekaj sodnih dražb posestev, katerih lastniki ne kažejo nobenega razumeva- nja za plačevanje svojih obveznosti do skupnosti. (-ič) ... IN ZALEDJA Tekstilci v Preboldu bodo svečano proslavili 20. obletnico stavke tekstilnih delavcev Delavci Tekstilne tovarne v Preboldu bodo 3. septembra na zelo svečan način proslavili 20. obletnico stavke tekstilnih delavcev. Tega dne bodo hkrati pro- slavljali tudi šesto obletnico prevzema tovarne v svoje roke in se bodo spo- minjali žalostnega dogodka, ko je pred 90 leti njihova tovarna pogorela do tal. Za pester program, ki bo na večer pred praznikom, dne 2. septembra, se že sedaj marljivo pripravljajo in vadijo. V nedeljo bodo priredili medobratno športno tekmovanje. Najboljši oddelek bo prejel prehodni pokal uprave pod- jetja. Popoldne ob 14,30 bo politično zborovanje delavcev, kjer bodo številni govorniki obujali spomine na revolu- cionarne dogodke stavkajočih delavcev pred 20 leti. Na to slovesnost bodo po- vabili vse predstavnike industrijskih podjetij v žalski občini, da bi se med- sebojno spoznali in izmenjali medse- bojne delovne izkušnje. Po zborovanju bo gasilska vaja in ogled razstave, na kateri bodo tekstilci iz Prebolda prikazovali uspehe svojega dela, izvoz in napredek tovarne po vojni. r V ponedeljek, dne 3. septembra bo dela prost dan. Delovni kolektiv v Pre- boldu je sklenil, da bodo vsako leto slavili ta dan kot praznik toyarne. Naj omenimo še tb, da bo ves teden pred praznikom medobratno .-tekmova- nje, kjer se bodo med seboj pomerili predvsem v storilnosti dela in v ostalih činiteljih, ki vplivajo na večjo in boljšo proizvodnjo. odkritje spominske plosce dobrotinskovim Pred nedavnim smo poročali v našem listu o slovesnosti ob priliki odkritja spominske plošče šestirn žrtvam faši- stičnega terorja. Po slovesni proslavi se pojavljajo raz- ne alarmantne vesti o oprostitvi dav- ka Dobrotinškovim za dobo 5 do 10 let, o dodelitvi večje vsote denarne podpo- re, o brezplačni adaptaciji stanovanjske hiše na stroške Občinskega ljudskega odbora Vojnik itd. Ker presega zavidljivost ljudi vse me- je, obveščam vse tiste, ki so si izmislili in raznašajo te govorice, da so neres- nične ter da so jih podtaknili nasprot- niki, ki jim odkritje spominske plošče ni bilo po volji. Kdor ne verjame, da so govorice izmišljene, se naj obrne na vojniški občinski ljudski odbor, kjer mu bodo zadevo pojasnili; am ljudi, da prenehajo s temi govoricami, saj s tem onečaščajo spomin mrtvih in preživelih Dobrotinškovih, Zofija Feldin-Dobrotinšek uspela vežba rezervnih oficirjev iz mozirja Rezervni oficirji pododbora Mozirje so se na svojih sestankih večkrat pogo- varjali o potrebi organiziranja praktič- nih vaj. Tako vajč so preteklof nedeljo organizirali y Logarski ;dolini in je zelo dobro uspela. Poizkusili so se tudi v streljanju, kjer so se zlasti odlikovali mlajši rezervni oficirji. Pri organizaciji yaje so pomagali ak- tivni oficirji celjske garnizije. Zaradi boljše izvedbe vaje je garnizija dala na razpolago radio sprejemne in oddajne postaje. Tako so se rezervni oficirji se- znanili tudi s sredstvi veze. Celjski gar- niziji se za uspešno sodelovanje iskreno zahvaljujemo in upamo, da nam bodo v bodoče še pomagali. R. Z. iz ljubeCne redukcija električnega toka ... zakaj? cemu? Na področju transformatorske postaje Ljubečna je zadnje čase prišlo večkrat do prekinitve električnega toka iz ne- znanih razlogov. Zanimivo je, da je bil izpad toka le v večernih urah med 19.3» in 20. uro, ko je razsvetljava najbolj potrebna, trajal pa je vse do nasled- njega dne. Po vsej verjetnosti je kdo namenoma napravil kratek stik, ni pa upošteval, da bo zaradi tega brez luči del Ljubečne, Lipovca in Zadobrove. Storilcu so že na sledi in naj se v bo- doče izogne tako umazanemu dejanju, rajonskega mojstra za to področje pa prosimo, da kmalu po obvestilu o pre- kinitvi popravi okvara, ker s tem so prizadeta ne le gospodarstva in gospo- dinjstva, temveč matere, ki morajo svo- jim malčkom pripravljati tudi v nočnih urah toplo hrano. gradnja prosvetnega doma Poročali smo že, da Prosvetno dru- štvo Ljubečna namerava graditi potreb- ni prosvetni dom. Na zadnji seji grad- benega odbora so izvolili, za predsedni- ka tov. Ernesta Tirana, za tajnika tov. Franca Podgorelca in blagajnika tov. Ratomira Kljakoviča. Priprave za gradnjo donta so v pol- nem teku. Odboru želimo plodne uspe- he, od prebivalstva in merodajnih pa pričakujemo naklonjenost, .razumeva- nje in materialno pomoč, kajti le z združenimi močmi bo mogoče rešiti problem, ki je na tem področju tako pereč. Značka taborniške organizacije Slove- nije, katere člani se te dni mude na zletu v Kumrovcu. iz laškega Pred dnevi je bilo v Laškem konča- no prvo taborjenje obveznikov predvo- jaške vzgoje, katerega se je udeležilo 192 mladincev s področja občine, 19 pa jih je bilo iz drugih občin. Da je bilo taborjenje uspešno, gre predvsem naj- večja zasluga komandnemu in nastav- nemu kadru. Po zaključku taborjenja obveznikov predvojaške vzgoje, po končanih izpi- tih, je bila svečanost, na kateri je pred- sednik občinskega ljudskega odbora to- variš Stane Brinovec izdal odredbo, s katero so bili pohvaljeni trije najboljši vodi. Nagrade je prejelo 18 mladincev, 9 pa jih je bilo pohvaljenih. * Preteklo nedeljo je laško planinsko društvo proslavilo 10-letnico obstoja in 4. obletnico otvoritve planinskega doma na Šmohorju. Ob tej priliki se je zbra- lo na Smohorju mnogo ljubiteljev pla- nin. * Zadnji čas zelo hitro napreduje grad- nja stanovanjskih hišic. Gradijo jih de- lavci in nameščenci. Da ni delo zastalo, je orecej pripomoglo posojilo, ki so ga dobili graditelji iz občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš. * Mlačev gre h kraju in tudi jesenski pridelki že dozorevajo. Nekateri kmetje so že pričeli z izkopavanjem zgodnjega krompirja, katerega so dobili letošnjo pomlad od semenske službe za razmno- ževanje. V laški kmetijski zadrugi ra- čunajo, da bodo dobili za razmnoževa- nje več vagonov krompirja. Precej do- bro je letos obrodilo tudi žito, predvsem ^»Bavarska kraljica« in »Prolifik-«. Se- menska služba je močno napredovala tudi pri pridobivanju semenskih žit, ki jih bodo dobili od zadružnikov razmno- ževalcev. iz slovenskih konjic Slovenske Konjice so zadnje mesece precej pridobile na svoii zunanjosti, saj so pred nedavnim uredili prostor okoli novega zadružnega doma, ki sicer še čaka. da bo dob^l tudi urejeno zunanje Tce. V zadružnem domu so, poleg dvo- rane za igre, koncerte in k'no-predsta- ve, še prostori za množične organizacije ter nrostori za šahiste in pevski zbor. Vse kaže, da bodo domu dodali prizidek v smeri proti železnici, kjer bi b upravni prostori. Uredili so tudi dovoz- no cesto do železniške postaje, vendar bi ne bilo napačno, če bi prebelili ne- katera poslopja v okolici, posebno hišo poleg lekarne, ki s svojo zunanjostjo kazi okolico. * Oleoševalno društvo je z majhnimi stroški uredilo park pri kmetijskem go- spodarstvu. Na steze so posipali gra- moz ter namestili klopi. Popravili so tudi brv na ribniku in napeljali elek- trično razsvetljavo. V parku namerava- jo urediti še prostor za promenadne . koncerte. * Ta teden bodo končali s tlakovanjem glavne ceste od mosta preko Dravinje do vogala pri pošti. Cesta je bila si- cer pred dvema letoma zasuta pri izpe- ljavi jarka skozi mesto, vendar že ta začetek kaže, da bodo prihodnja leta — seveda v okviru finančnih možnosti — nadaljevali z delom, da bodo olepšali zunanii videz mesta. Z pranitnimi koc- kami bodo tlakovali tudi cesto iz us- njarskega kombinata KONUS. » TDrp,^ riP^^avnim ie ljudski odbor ko- niiške nb"'ne na seji imenoval posebno VomisHo -73 telesno vzeoio, kier so za- •jtopani č^ani. ki sp bavijo s temi pro- Hodročju premalo skrbi- jo, da bi pritegnile tečajnice RK k ak- tivnejšemu sodelovanju. M. C. NAJBOLJŠA REKLAMA JE OGLAS ▼ Celjskem tedniku 24. AVGUSTA 1956 — STEV. 34 STRAN 7 HIROŠIMA Obšel je ogenj in zagledal na evakui- ranem področju strašen prizor. Gruče ljudi so bile okrvavljene in opečene. Tisti, ki jim je grozen plamen obžgal telo, so v vročini prosili za vodo. Ta- nimoto je našel nekakšno posodo in ker je blizu tekel studenec, je začel nositi ranjencem vodo. Ko jih je napojil kakšnih trideset, je spregledal, da se je ±e preveč zamudil. Glasno je prosil ostale, češ naj mu oprostijo, ker je še veliko ljudi, za katere se mora pobri- .gati. Sel je proti reki in na njenem peščenem obrežju videl stotine in sto- tine ranjenih ljudi, ki niso bili več spo- sobni bežati pred ognjem. Ko so za- gledali zdravega človeka, so tudi oni začeli vpiti, da so žejni. Tanimoto se ni mogel upreti. Zajemal je vodo iz re- k,e in jo nosU ranjencem in pri svojem prizadevanju ni opazil, da greši, ko jim streže z motno in kalno vodo. Cez reko je čoln neprestano vozil ne- srečne ranjence v park onstran gore- čega mesta. Tudi Tanimoto se je vkr- cal, v parku pa je našel nekaj ljudi iz soseščine in se začel zanimati za usodo ostalih sosedov, ki jih ni videl med njimi. COSPODICNA SASAKI V TEŽAVAH Ko se je uradnica tovarne pločevine gospodična Sasaki zavedla pod ruševi- nami, je najprej doibro prisluhnila od kod prihajajo glasovi, ki jih je slišala, potem se je začela z njimi pogovarja- ti, čeprav jih ni videla. Ugotovila je, da je najbližja neka študentka, ki je v voj- nem času ibila poklicana na delo v to- varno. Le-ta je ^tožila, da so ji tramovi zlomili hrbtenico. Sasakijeva, ki je v nogi čutila grozno bolečino, je bila pre- pričana, da so ji ruševine odsekale no- go. Obe sta bili prisiljeni čakati na po- moč manj poškodovanih ljudi. Nekoliko kasneje je slišala nad sabo korake. Nekdo nad njo je pričel raz- kopavati ruševine. RešU je nekoliko ljudi, naposled tudi študentko in ugo- tovil, da njena i»škodba ni taiko huda, saj se je sama izvlekla izpod ruševin. Sasakijeva je prosila človeka, naj reši tudi njo. Precej časa je trajalo, da je razkopal kupe knjig, tramov in opeke in ji napravil prostor. Vsa presrečna je zagledala njegovo potno lice in se okle- nila njegove roke. Ker se ni mogla pre- makniti, ie neznanec odkopaval še na- prej in jo naposled z težavo poskušal izvleči. Potem je onemogel in dejal, da gre po pomoč. Vrnil se je šele čez dolgo časa ves nervozen in dejal, da ni niko- ger, ki bi mu ipomagal: »Poskusite se sami izvleči,« je zakli- cal in odšel. Nesrečna Sasakijeva se je mučila, to- da ni se mogla premakniti niti za ped. Težek zaboj knjig jo je pritisnil ob tla. Čakala je celo večnost in naposled so prišli drugi neznanci in jo s skupno pomočjo izvlekli iz ruševin. Sele sedaj je spoznala, da tudi njena noga ni od- sekana, temveč popolnoma zdrobljena, da je visela postrani, kot da je ni ime- la. Reševalci so jo pu^^^' kar na dvo- rišču in odšli. Začel je padati dež, pa- dal je vse močneje, ko je naposled pri- šel nekdo in zapovedal naj se vsi ra- njenci zatečejo v tovarniško zaklonišče. Sasakijeva ni bila sposobna napraviti niti koraka, čeprav ji je neka žena ho- tela pomagati. Ostala je še naprej na dežju, popolnoma premočena. Neki mo- žak jo je videl v blatu, prinesel od nekod večji kos pločevine in postavil nad njo zasilno streho. Sasakijeva mu je bila hvaležna, toda kmalu je privle- kel od nekod še dva težka ranjenca, žensko, ki je imela dobesedno raztrga- ne prsi in moškega, kateremu je ope- klina iz obraza naredila eno samo ostudno rano. Ko je dež prenehal, je pritisnila vročina. Ves dan so vsi tri- je ležali pod razbeljeno pločevino, iz njihovih ran, pa je začelo mučno za- udarjati. CELJANI — ZAMORCI Kadar v zamorsko vas pripelje kamion, zamorci kar izbulijo oči, nato kriče, da njihov krik privablja še sosede iz vasi. In čisto taki so Celjani: če kdaj kak tujec se ustavi v tem lepem Celju, pa ob strani neskončna vrsta se ljudi postavi, ljudi, ki gledajo in šepetajo, ko da ničesar takega še ne poznajo. In prav tako bilo je pred »Evropo«: dva tuja kolesarja sta obstala in v prvem hipu krog in krog se gosta mreža je ljudi nabrala. No, tujca pa sta gledala postrani ter govorila pol naglas: »O, kakšni tepci so Celjani, , kakor bi prišla v zamorsko vas.« BODIČAR BRALCEM Dragi bralci! tak sem kakor vi, dve noge imam in dvoje oči, zato nikoli vsepovsod ne grem, zato nikoli prav vsega ne zvem. Zato: če doživite kakšen »Kriminal«: prevaro in tatvino^ muho v kruhu, v pečenki črva, kak škandal in če dobite kje smrdljivo juho, mi, prosim, hitro sporočite, naslov je tak kot za naš list, pri tem pa res ne pozabite, da vedno spodaj naj bo vaš podpis. In jaz z veseljem bom prebral in z rimami opremil vsako bom novico ter v listu jo na svetlo dal, seveda brez podpisa — kot bodico. No — ali to boli? POVSOD DENAR On: »Do mene si prijazna samo, če hočeš denar (« Ona: »S teboj sem vedno prijazna!« On: »Da, na žalost.« PREVEČ ZNAIVIK »Preveč znamk ste nalepili na zavoj, tovarišica!« »Oh, pa menda ja ne bo šel preda- leč?« Celjske »firbce« si je tokrat privoščil tudi naš bodičar ZANIMIVOSTI KLAVIR V POTOVALNEM KOVČKU V državi Ilinois so izdelali doslej naj- manjši klavir na svetu. Težak je komaj 36 kg in ga je mogoče prenašati v ne- koliko večjem potovalnem kovčku. Da bi imeli pravo sliko o tem glasbenem liliputancu moramo navesti, da veliki klavir tehta okoli 400, manjši piano pa okoli 180 kg. Ta majhen klavir je pro- izvod in posledica elektrotehnike. Na- mesto žic je vgrajena manjša cev, po kateri tolče kladivce. Ton se da poja- čati ali zmanjšati s pomočjo elektron- skega tokovnega kroženja, ki opravlja isto delo kot dosedanji zvočni okvir le- sa pri običajnih klavirjih. ČLOVEK BO KMALU POTOVAL PO VSEMIRJU Profesor fiziologije na kalifornijski univerzi dr. Neilo Pace je izjavil, da . bo človek vsaj tako hitro sposoben in pripravljen za potovanje v vsemirje, kakor hitro bodo za to potovanje pri- pravljena leteča telesa. On se ogreva za takšno vrsto raket, ki bi izgledale kot majhne planete. Le-te naj bi s sa- bo nosile lastno atmosfero, svoje dne- ve in noči in svojo lastno težo. On predvideva, da bi tak »planet« moral imeti tudi zelene površine, ki bi proiz- vajale kisik, vsrkavale pa ogljikov dvo- kis. Za primer je iznesel, da so med poizkusi izdržale opice in miši tudi po 24 ur v balonih, ki so pluli v višini ka- kih 27.000 m, in niso utrpele nobene škode od kozmičnih žarkov. HIŠA, KI JO OGREVA SONCE Ameriški inženir Leslie Gardener je konstruiral in zgradil hišo, ki jo bo vse leto ogrevalo sonce. Toplota, ki se bo čez leto lovila v velikih steklenih ploščah na ravni strehi bo zadostovala za ogrevanje prostorov, za kuhanje in podobno. Toplota bo trajala najmanj 18 mesecev in bo devetkrat cenejša kot če bi izkoriščali običajno električ- no ogrevanje. Hiša ima 10 sob in ve- liko delovno sobo. Notranji zidovi so dvakrat debelejši od običajnih, stropi so iz betona, okna pa imajo 19 mm de- bele šipe. Gardener trdi, da bo v bo- doče proizvodnja takih hiš stala prav toliko kot hiše v dosedanjem načinu gradnje, medtem ko bo ogrevanje bolj sigurno in cenejše. STATISTIKA POVE... Najnovejša statistika pove, da pre- bijajo Američani najdlje pri gledanju televizijskih sporedov. Za to porabijo več časa, kot pa za katerokoli drugo dejavnost. Med drugim so izračunali, da ameriško prebivalstvo dela tedensko 1900 milijonov ur, a pred televizorji presedijo tedensko 2600 milijonov ur. ——. Humor . ______- BIROKRATIZEM Ubogi pisar Fascikelj se je obesil na podstrešju svojega urada z vrvico, s kateto so bili i>ovezani akti. Ko so ga našli, je imel pri sebi listek z besedami: »Uporabljena vrv spada k aktom Ko- privar, polica 5, predal 3.« DVOM »Mislite, da se genij podeduje?« »Ne vem, nimam otrok ...« REGRUT PRI IZPRAŠEVANJU »Kaj storiš najprej, ko čistiš puško?* »Pogledam številko!« »Zakaj pa to?« »Da ne bi čistil tujega orožja!« MESTNI ZDRAVSTVENI DOM V CELJU i RAZPISUJE MESTO ZDRAVSTVENE ADMINISTRATORKE za obratno ambulanto Cinkarne v Celju. Pogoj: Bolničarka s prakso v zdravstveni administraciji ali nižja srednja šola z event. trgovskim tehnikumom. Kolkovano prošnjo z življe- njepisom je vložiti na upravo Mestnega zdravstvenega doma v Celju, Vodnikova 1 do 10. septembra 1956. Plača po uredbi. ZGODBA Z DIVJEGA SEVERA T7 Steber dima Je brea dvoma pomenil, da so v bližini ljudje. Pograbil je puško in odhiiel v smeri dima. Ko je pri.s.pel na vrh griča, je zagledal pred seboj ko- čo, iz katere je pravkar stopil Gaston, ki je odhajal na lov. Tujec pa ni slutil, da se za njim pla- zita dva krvoločna volkova, kajti Kres- nica je nagonsko slutila, da namerava ta tujec nekaj slabega z ljudmi v njeni koči. Sedaj je prišel pravi trenutek, dvignil je puško in ... 78 Toda ustreliti ni imel več časa. Kot mali vrag se je Kresnica pognala proti njemu, toda s hitrim udarcem kopita jo je tujec prestregel in pobil na tla; ta- koj nato pa ga je podrl na tla strašen Bliskov napad. Izpustil je puško in se z rokami poizkušal otresti volka. Res je našel ugoden trenutek, vrgel Bliska raz sebe, se pobral in jadrno zbežal v gozd. Blisk ga je hotel zasledovati, toda mila tožba ranjene prijateljice ga je odvrni- la od te misli. 79 Cas je tekel naprej. Prišla je zmagio- slavna pomlad s svojim prodornim živ- ljenjem in veselo pesmijo ter je spet izginila. Poletje se je že nagibalo h kon- cu. Neko noč, ko so Gaston Rouget in njegova družina sedeli pod zvezdnatim nebom pred kočo in ko je mož zapel pesem o svoji domovini, ki jo je prine- sel s seboj na sever, se je kot odgovor od daleč, iz globin gozda, <^lasilo dolgo in zateglo tuljenje. Gaston se je dotak- nil ženine roke in ji rekel z opaznim ■ačudenjem v glasu: 80 »Pes - volk je, Ivana. Poletje pojema in kmalu nas bo povsem zapustil in se vrnil za zmerom v svoje zapuščene pustinje. Ko se bodo začela seliti krde- la volkov, tedaj bo tudi on odšel. Zal mi bo za njim!« Blisk je tulil dve milji od koče. Bilo je nekako slovo od teh krajev, njega je vleklo nazaj proti severu na nepregled- na ledena polja. Kresnica pa ni marala od tod, bila je sicer zvesta svojemu to- varišu, toda njeno srce jo je vleklo na- zaj k človeškemu ognjišču. STRAN 8 24. AVGUSTA 1956 — Stev. 34 ŠPORT Športni teden SO Olimp ŠD Olimp, zvest bogatim pozitivnim pred- vojnim tradicijam, prvič po osvoboditvi pri- pravlja pester športni spored, ki bo v tednu od 27. VIII. do 2. septembra. Vse prireditve in tekmovanja naj bi bila predvsem dejansko odraz moči športnega živ- Ijena v naših sindikalnih podružnicah. Zato je .SD Olimp skupno t Občinskim sindikalnim svetom Celje razpisal tekmovanja med fizkul- tnrnimi aktivi po podjetjih in ustanovah v Všoh tistih športnih panogah in igrah, ki jih gojijo naši delovni ljudje za svoje razvedrilo. Tu so predvsem tekmovanja v nogometu, od- bojki, kegljanju, namiznem tenisu, atletiki in kolesarstvu. Vsa ta tekmovanja bodo brez dvo- ma ponovno razgibala vse športnike po delov- nih kolektivih in jih že zaradi tega lahko pri- števamo kot močno propagandno sredstvo za nadaljnji razvoj in napredek našega športa. V letošnjem letu je to prvo večje množično tek- movanje, kjer bodo lahko prišli na površje tudi vsi tisti delavci — športniki, ki niso za- jeti v ozek krog izbranih športnih ekip v dru- štvih, ker pač njihove storitve niso toliko kvalitetne, da bi se lahko uspešno borili za dobre rezultate in točke. Ce zasledujemo mno- žičnost in podiram stremljenje, da naj bi se kar največji krog naših državljanov aktivno ukvarjal, in to sistematično, vsaj z eno panogo športa, potem moramo vsekakor pozdraviti sklep Občinskega sindikalnega sveta, predsed- nikov in tajnikov sindikalnih podružnic, da z organizacijo športnega tedna ponovno razgi- bajo članstvo v sindikatih s športnimi tekmo- vanji. Prepričani smo lahko, da se bodo razpisanih tekmovanj udeležila vsa celjska podjetja in da bodo vsa celjska igrišča v tednu od 27. VIII. do 2. IX. oživela z novimi športniki. Ob zaključku športnega tedna bodo še kva- litetne prireditve, ki jih pripravljajo športniki Olimpa, med njimi pa je na programu tudi ve- ličastna parada športnikov, dne t. IX. ob 19. uri po celjskih ulicah, katere naj bi se udeležili vsi fizkulturni aktivi iz podjetij. Namen šport- ne parade bi bil prikaz moči in napredka v športu med delavstvom v našem mestu. SPORED »ŠPORTiNEG.\ TEDNA« OLIMPA CELJE Prireditve so pod pokroviteljstvom preds. Obč. LO Celje tov. Svetka A. Športni teden traja od 27. 8. 1956. do vključno 2. 9. 1956. V tem tpsu bodo medsebojna sindikalna tek- movanja različnih športnih sekcij (nogomet, odbojka, kegljanje, namizni tenis in kolesarji) iz naslednjih sindikalnih podružnic: Tovarna emajlirane posode. Cinkarna, Metka, Tovarna tehtnic. Beton, Ljudski magazin, Žična, Aero, Bolnišnica, Apnenik Pečovnik, Tiskarna. Nastopi bodo na naslednjih igriščih: Igrišče »Olimpa«, igrišče »Partizana«, dvo- rišče in telovadnica in kegljišče pri »Betonu«. 1. septembra bo srečanje finalistov popoldne. 1. septembra ob 18. uri bo po mestnih ulicah športna parada. Pred magistratom bo govoril tov. Svetek. (Odhod iz dvorišča »Partizana«. Delavska cesta. Kovinarska ulica. Mariborska cesta itd.) 2. septembra popoldne na igrišču »Olimpa« nogometne tekme (predtekme): pionirji »Kladi- var« : ponirji »Olimp«; mladina »Kladivar« : mla- dina »Olimp«; »Kovinar« (Maribor) : moštvo »Olimp«. Po zaključku tekem bo razdelitev pokalov in priznanj za dosežene uspehe v športnem tednu najboljšim ekipam. 2. septembra po zaključku športnih srečanj in razdelitvi pokalov bo sledilo v gostinskih prostorih »Amerika« športno rajanje s srečolo- vom in plesom. Nogomet PRJATELjSKl OBISK NOGOMETAŠEV IZ RUME Šport zbližuje ljudi in jih kulturno dviga. Da je temu tako, nam služi v dokaz tudi dvo- dnevno gostovanje simpatičnih nogometašev iz bratske republike Srbije, iz Rume, ki so bili tokrat prvič v našem lepem jnestu ob Sa- vinji. Že mnogo časa je od tega. ko so v Rumi toplo sprejeli celjske nogometaše, ki se še danes spominjajo prisrčnega .^Tejema in biva- nja v njihovem mestu. Tokrat jim je Kladivar \rnil gostoljublje. Gostje so bili navdušeni nad urejenostjo našega mesta, nad pokrajin- skimi lepotami celjske okolice in nad kultur- nimi spomeniki in ustanovami Celja. V krat- kem času svojega obiska so se seznanili pač z vsem, kar naše mesto lahko nudi prvim obiskovalcem in so brez dvoma polni lepih vtisov tudi odšli iz Celja. Takšno prijateljsko obeležje je bilo oba dneva tudi na Glaziji na nogometnem igrišču, kjer so zbranim ljubiteljem • nogometne igre pokazali fair igro in zares odličen nogomet. Plavanje PO PLAVALNIH BAZENIH Smo sredi plavalne sezone, ko je treba po- hiteti s programom tekmovanj. Celjani smo tudi letos prikrajšani za to zvrst športa, saj morajo celjski plavalci še vedno gostovati v tujih bazenih! Doma pač ni možnosti za šport- no plavanje in zato ni nič čudnega, če smo v nedeljo ugotovili, in tudi že v prejšnjih sreča- njih, da Celjani v plavanju ne morejo kora- kati spTjredno z mnogimi manjšimi kraji v Sloveniji, ki imajo pogoje za gojitev tega zdra- vega športa — plavalni bazen in trenerja. Na zadnjem pionirskem prvenstvu Slovenije v Domžalah so pokazali izredno lep uspeh mladi plavalci iz Slovenskih Konjic, ki so šele letos stopili v tekmovalno areno. Nabrali so lepo število točk in pustili za seboj že vrsto slovenskih plavalnih klubov, med njimi tudi celjskega Neptuna. Od Celjanov se je najbolje odrezal Goršič Tone. V Slov. Konjicah so se v preteklem tednu pomerili plavalni klubi II. razreda slovenske lige, v kateri je tudi celjski Neptun. Kot je bilo pričakovati, je tudi v H. kolu zmaga pripadla plavalcem Celuloze iz Krškega, ki so s precejšnjo razliko v točkah pustili za seboj plavalce Rudarja iz Trbovelj, Celjane in Pa- nonijo iz Murske Sobote. Zopet lahko napišemo za celjske plavalce opravičilo, da pod današ- njimi pogoji, s katerimi se ukvarjajo s plaval- nim športom, pač ne morejo pokazati v^. Nji- hov nadaljnji napredek je odvisen od športnega objekta — plavalnega bazena — po katerem vzdihujejo Celjani že dolgo vrsto let, in od sposobnega strokovnega kadra. Čeprav so po- edinci postavili več osebnih rekordov v po- sameznih plavalnih disciplinah, pa smo opazili, da so plavalci izgubljali dragocene sekunde pri startnih skokih in obratih. Kje jih naj le va- dijo? V deroči Savinji brez plavališča ali v Ložnici pri jezu? Nikjer ni potrebnih sten za obrate in naprav za skoke! Poglejmo si še rezultate, še posebej Celja- nov. pa čeprav niso bili na prvih mestih. MO- ŠKI — 400 m prosto: 2. Klančnik 5:41,9, 9. Šču- ka 6:2>,e, 16. Tofant 7:06,0; 100 m metuljček: 5. Klančnik 1:53,6, 11. Goršič T. 1:43,6; 4X100 m mešano: 3. Neptun I 5:50,6, 7. Neptun II 6:16,1, 11. Neptnu III 6:46, 100 m prosto: 3. Klančnik 1:11,2, 6. Mravljak 1:14,0, 11. Ščuka 1:15,8, 12. Lovšin 1:16,9; 200 m prsno: 5. Baudek 3:20,4, r. Herič 3:25,2, 12. Godec 3:32,4; 100 m hrbtno: 8. Goršič E. 1:33,8, 9. Goršič T. 1:34,8, 10. Štros 1:37,2; 4X100 m crawl: 3. Neptun I. 5:02,4, 6. Neptun II. 5:20,8, 7. Neptun IIH. 5:24,4. ŽEN- SKE — 100 m hrbtno: 8. Jošt 1:51,0, 9. Golob 2:10.0; 100 m prsno: 4. Modic 1:43,1, 6. Pečnik 1:44,4, 14. Štrajher 2:06,0; 4X50 m crawl: 2. Nep- tun 1 2:58,5, 6. Neptun II 3:27,8; 50 m metulj- ček: 6. Pečnik 48,6, 7. Jošt 49,4; 100 m prosto: 4. Jošt 1:34,3; 4X50 m mešano: 3. Neptun 3:18,0. Stanje točk v II. kolu je bilo naslednje: 1. Ce- luloza 226, 2. Rudar 169, 3. Neptun 79, 4. Pano- nija 64. izven konkurence so v nekaterih disci- plinah nastopili tudi konjiški plavalci, od ka- terih se je najbolje odrezal kumerkramer na 100 m prosto s časom 1:18,4, Knšnrjeva na 100 m prosto z 1:44,8, poleg njiju pa še Brn- derman, Kukovič in Rihteršič. Prijateljski waterpolo tekmi med Neptunom I in Rudarjem ter Neptunom II in Panonijo sta se končali z zmago Celjanov s 4:3 in 5:2. Uspe- šni strelci: Ščuka 2, Mravljak in Godec v prvi tekmi ter Repar 2, Goršič T. 2 in Trbovc v drugi tekmi. — Konjičani, ki jih je bilo ob bazenu v času tekmovanja po več sto, so bili navdušeni nad celotno prireditvijo, še pose- bej pa nad odličnimi skoki v vodo, ki so jih izvajala Keber in brata Košorok iz Ljubljane. Organizacija prireditve, ki je v pretežni meri bila na ramenih domačinov, je bila odlična in kaže, da so Konjičani že usposobit široki apa- rat za tovrstne prireditve. Sicer tudi tokrat ni šlo brez prerekanj in protestov, ki so jih pa več ali manj povzročili le nekoliko preveč klubsko nastrojeni vodje posameznih ekip in klubski funkcionarji, ki sb pač odraz nezdra- vih klubaških strasti, negativnega pojava, ki je našel korenine celo v tem lepem športu. To pa je v letošnjem letu splošna bolezen pri plavalnem športu, ki pa jo bo treba temeljito zdraviti, da ne bo zavzela večjega razmaha! kakršen je pač doma v njihovi republiki. Tudi Kladivar je po zadnjih slabih nastopih prese- netil in pokazal dve lepi partiji. Res je sicer, da obe moštvi nista v zaključnih akcijah poka- zali dovolj odločnosti in znanja, igra v polju pa je bila lepa za oko, polna smiselnih kom- binacij, predvsem pa brez vseh grobosti in ne- potrebnih prestopkov, ki smo jih sicer vajeni IZ nogometnih bojišč. Prav zaradi teh odlik nam bodo obe srečanji s Slavenom iz Rume v prijetnem spominu. — Prvi nastop obeh enajstoric se je končal z neodločenim rezul- tatom 1:1 (0:0), ki povsem odgovarja dogodkom na terenu. Kladivar je bil boljši v L, gostje v II. polčasu. V vodstvo so prišli gostje, nakar je Godnnc izenačil, K tej tekmi moramo pri- pisati, da je bil vratar gostov pač najboljši na terena in je s svojimi uspešnimi paradami na- vdušil vse gledalce. Druga tekma se je odvijala v premoči Kladivarja. Gostje niso zdržali ostre- ga tempa. Kladivar je močno oblegal vrata gostov, vendar v I., polčasu ni bilo zadetka v mrežo. Bilo je sicer lepih priložnosti na pre- tek, žoga pa je vselej poletela mimo prečk, tu in tam je zadela prečke, sicer pa je vselej obtičala v rokah vratarja. Šele v II. polčasu je Kladivarjn uspelo po številnih zrelih situacijah trikrat potresti mrežo. Prvi gol je z efektnim strelom po tleh dosegel Marinček, ki se je zo- pet preselil med napadalce, draga dva pa je pridjai Piki, tako da se je srečanje končalo s 3:0 (0:0) za Kladivarja. Itezultat pa je vse- kakor preskromen če pomislimo na tolikšno število zrelih prilik, ki so jih imeli napadalci Kladivarja. Po vsem prikazanem moramo pri- pisati, da so pokazali lepo vigranost Tse do kazenskega prostora, tam pa je prenehalo zna- nje in potrebna odločnost. Težko bo v prven- stvenih tekmah, če ne bo uspešnih strelcev! Na mestu srednjega krilca se je odlično uve- ljavil Tosinek, lepo obeta tudi Božič, Kvartič ima tu in tam še spodrsljaje, Mahkovec |n Pnviič sta solidna. V napadn manjka prodornih kril in sposobnih strelcev. Gostje so se poka- zali kot solidna ekipa, ki ima smisel za lepo igro. V polju so bili odlični, pred golom niso imeli sreče. Tudi njihovi strelci so še tako lene prilike zamudili ... V svojih vrstah imajo odličnega vratarja, ki je prvega dne celo ubra- nil It metrovko od Pikla, pa tudi v napadu več odličnih moči. — Dovolj komentarja. Dva dni smo gledali lep nogomet, kakršnega si še več- krat želimo! Pred vrati »Neptuna« PRED .NOVO NOGOMETNO PRVENSTVENO SEZONO Prvenstveni nogometni ples moštev zvezne lige je že v polnem teku. Kaj kmalu se bodo spustili v borbo za točke tudi ostali nogome- taši, člani conskih, republiških in podzveznih lig. Nas Celjane predvsem zanima letošnje tekmovanje našega najvišjega predstavnika — Kladivarja v tako imenovani področni ligi, v kateri nastopajo klubi iz varaždinske, mari- borske in celjske nogometne podzveze. Sestav udeležencev je nekoliko spremenjen v novi sezoni. Nafta in Bratstvo iz Hrastnika sta kot . zadnja na lestvici v 1. 1955 56 morala dati slovo področni ligi. Tekstil (Varaždin) se je kot zmagovalec plasiral v consko ligo. Predstavlja- mo vam 3 nove udeležence te lige: Branika iz Maribora, Proletarca iz Zagorja in Slogo iz Va- raždina. I rvenstvena sezona se bo pričela 9. septembra in za otvoritev bo Kldivar v I. kolu nastopil na Glaziji proti novemu članu, prvaku vzhodne slovenske lige — Proletarcu iz Za- gorja. Naslednjo nedeljo bo potoval Kladivar v Cakovec, kjer se bo srečal z novincem Slogo, nakar bo 23. IX. zopet nastopil na domačem igrišču proti favoritu za prvo mesto — z Bra- nikom! Zadnjo septembrsko nedeljo bodo celj- ski nogometaši potovali v Zagreb, kjer se bodo srečali z Mladostjo. V oktobru pa se bo Kla- raždinu s Slobodo, 14. na Glaziji z Rudarjem, 21. v Mariboru z Mariborom, in 28. doma z divar spoprijel z naslednjimi moštvi— 7. v Va- Jedinstvom iz Cakovca. V hladnem mesecu no- vembru so na programu še zadnja 3 kola — i. bodo Celjani nastopili v Oroslavlju s Tek- stilcem, 11, domp s Soboto in 18. v Krapini proti Zagorcu. Termini za prvenstveno tekmovanje v vzhod- ni slovenski ligi in CNP še niso določeni. O tem tekmovanju pa več prihodnjič, ko bodo že izžrebani pari. Atletika LORGER — DRUGI V BUDIMPEŠTI! Na velikem mednarodnem atletskem mitingu v Budimpešti je Stanko Lorger dvakrat postavil odličen rezultat na visokih ovirah — 14,4, vsega le za desetinko sekunde slabšega od svojega jugoslovanskega rekorda. S tem časom pa je v finalu izgubil v zadnjih metrih lepo medna- rodno zmago, kjer ga je po sigurnem vodstvu v silovitem finišu prehitel Anglež Parker. V Istanbulu se je zadnjič poleg Leška odre- zal tudi Vipotnik Andrej. V ostri konkurenci je v teku na 1500 m bil drugi s časom 3:49,6 za velikim evropskim mojstrom Jungwirtom iz Vodstvo nad žensko ekipa Kladivarja je te dui prevzel priznani atletski strokovnjak in delavec tov. ing. Naprudnik Milan, ki ga po- znamo kot odličnega delavca v zadnjih letih pri ljubljanski Enotnosti in Odredu. Celje je z njim pri dobilo vzornega športnega delavca. Na zadnjem društvenem atletskem mitingu so bili doseženi naslednji rezultati: MOŠKI — 100 m Zupančič, Kopitar in Vučer 11,4, skok v višino — Urbajs 176, daljina Dimec 6,35, disk Peterka 43,42, 200 m Zupančič 23,2, kopje — Kač 57,14, 800 ni - Naraks 2:09,3, ŽENSKE - disk — Pristovšek 34,80, 400 m — Slamnik 59,2, da- ljina — Rečnik 4,91 in met kopja — Pristov- šek 34,33. Boks PRVAK VOJVODINE V CELJU V nedeljo 26. VIH. bomo ob 20. jiri v veliki dvorani Narodnega doma po daljšem odmoru zopet lahko prisostvovali kvalitetnemu boks mntchu. V goste prihajat« ekipi Banata, bok- sarskega prvaka Vojvodine, in Maribora. Pro- gram obsega borbe v vseh 10-tih kategorijah. V moštvn Maribora so najkvalitetnejše moči: Me- ško, Hauptman, Kos in Damjanovič — vsi pr- vaki Slovenije, Meško pa je celo v bantam kategoriji dragi najboljši v Jugoslaviji. Ma- riborčani bodo tokrat imeli težko delo, saj je splošno znano, da je kvaliteta boksa v Vojvo- dini na izredno visoki stopnji. Nedeljsko sre- čaiije bo zaradi tega za Celjane velik športni užitek, saj smo itak za boksarske prireditve v našem mesto zelo prikrajšani. Mariborčnom smo lahko hvaležni, da nam v zadnjih dveh letih nudijo za popularizacijo tega športa že tretjo boksarsko prireditev v našem mestn. NEDELJSKI PROGRAM: Nedelja. 26. VIII. ob 17. uri na Glaziji: LJUBLJANA : KLADIVAR (član I. cone) Nedelja. 26. VIII. ob 20. uri v Narodnem domu: BOKS MATCH: BANAT : MARIBOR (prvak Vojvodine — Zrenjanin) Stanovanjska zadruga dokončuje prve zgradbe v Trubarievj ulld Občutna stanovanjska stiska v Celju je pred letom dni prisilila že pred leti ustanovljeno celjsko stanovanjsko za- drugo, da je znova sklicala ustanovni občni zbor svojih članov in to pot kon- kretno začrtala in osvojila gradbeni program. Z nekako skepso in nezaupa- njem so pristopali novi člani v zadru- go, stari pa izstopali, ker so pač imeli slabe izkušnje z »Zadrugo na papirju«. In ko so letošnjim resnim interesentom na občnem zboru ^ povedali, da bo za- druga začela graditi že v prvih pomla- danskih mesecih ter da bodo do jeseni za vselitev sposobna stanovanja, se je marsikdo na skrivaj posmehnil — po- gumni pa so tvegali poizkus. In res je gradbišče v Trubarjevi uli- ci v spomladanskih mesecih zaživelo. Sprehajalcem ob Savinjskem nabrežju so kar pred očmi rasle stavbe. Od ra- nega jutra do pozne noči so bili delav- ci na delu. Sprehajalec, ki jA nekaj mesecev opustil sprehod tam okoli, se je lahko pač zelo začudil, ko je za- gledal malodane dograjeno »novo na- selje«. Te dni že prve stavbe dobivajo SVOJ lepi izraz, ko delavci dokončujejo notranja dela in barvajo fasade. Zdaj pa se že slišijo kar laskave pripombe o delu stanovanjske zadruge, ki je tako v kratkem času upravičila svoj obstoj in zaupanje Celjanov. Tak,, bo do 10. septembra sposobnih za vselitev 10 stanovanj, nadaljnjih 10 stano\anj bo dokončanih do konca sep- tembra, do 15. novembra pa bodo za vselitev usposobili še 10 stanovanj. Ker se stanovanja na idealnem sončnem prostoru sproti sušijo, bodo srečni lastniki lahko res že do jeseni v lastnih stanovanjih. Od letošnjih graditeljev ima stano- vanjska zadruga le 2'-' zasebnikov, osta- lo pa gradijo podjetja. Za prihodnje leto pa so do zdaj prijavljeni le trije zasebni graditelji. Spominjamo se, da se je ob ustano- vitvi stanovanjske zadruge prijavilo lepo število zasebnih graditeljev, ki pa so pozneje vrstoma odstopali, ker niso bili v stanju vplačati visokega obvez- nega prispevka, ki znaša 25 % vredno- sti celotne zgradbe. Zato so tudi med letošnjimi zasebnimi graditelji večji- del le taki graditelji, ki so bodisi doma podedovali večje vsote, ali pa v dru- gem kraju prodali svojo hišo. Mnenja smo, da v našem mestu silne stano- vanjske krize še dolgo ne bomo omilili, če ne bomo popularizirali tudi zaseb- nih gradenj, če so za to dani pogoji. Ker pa je četrtinski prispevek celotne gradnja ^plačljiv vnaprej) odločno pre- visok za današnje razmere, so v tem pogledu začele ostro borbo tudi dru- ge stanovanjske zadruge, da bi se ta odstotek znižal. Tako je nedavno v Ljubljani zasedala Stalna konferenca mest, kjer je padel predlog, da se ob- vezni prispevek od sedanjih 25 % zniža na 15 %. Za enkrat pa še ni izgledov, da bi ta predlog osvojili. Solidne gradnje prvih dvojčkov in pa izkušnje, ki si jih je Celjska stano- vanjska zadruga stekla v tako kratkem času svojega obstoja, so nam jamstvo, da bi prebivalci mesta Celja v bodoče z največjim zaupanjem gradili v stano- vanjski zadrugi, če bi dosegli olajšanje pri prvem obveznem deležu odnosno vplačilu. Prvotno je bilo mišljeno, da bo celj- ska stanovanjska zadruga letos spravi- la pod streho 44 stanovanj (odnosno jih usposobila za vselitev). Spričo skrčenih sredstev, ki se zbirajo na skladu za gradnjo stanovanjskih hiš, pa svojega programa v celoti ne bo mogla izvršiti in bo tako letos vseljivih le 30 stano- vanj. Prihodnje leto pa bo stanovanj- ska zadruga gradila v tem predelu 16 stanovanjski blok svojim podjetjem. Ob zaključku bi omenili še to, da so bile kritike o nesolidnem gradbenem rpaterialu (predvsem o ugaskih žlin- dre) zelo neumestne. Na podlagi pre- iskav in proučevanja Zavoda za raz- iskavo gradbenega materiala in kon- strukcij LRS in na podlagi izkušenj iz inozemstva, so strokovnjaki izrazili mnenje, da je tako rdeča kot črna žlin- dra odličen gradbeni material. OBJAVE IN OGLASI RAZPIS SLUŽBENEGA MESTA Okrajni komite Ljudske mladine Slovenije razpisuje MESTO PROFESIONALCA-OPERATIVCA Prednost imajo kandidati, vešči v administraciji. Ponudbe z življenjepisom poslati na Okrajni komite Ljudske mladine Slovenije, Kajuhova 1, najkasneje do 1. septembra 1956. Nastop službe takoj! Plača po dogovoru. MESTNA LJUDSKA KNJIŽNICA V CELJU RAZPISUJE MESTO KNJIŽNIČAR JA(ke) POGOJI: Dovršena popolna srednja ali njej enaka šola, stanovanje v Celju ali neposredni bližini. Ponudbe je poslati do 1. septembra 1956 na Upravo Mestne ljudske knjižnice, Celje. ŠOLA ZA TRGOVSKE UCENCE V CELJU OBVEŠČA: Popravni razredni izpiti bodo 29. in 50. avgu- sta. Prijave do 28. avgusta. Vpis za III. letnik 5. IX. za II. letnik 4. IX. za novince 5. IX. OBJAVA Vpisovanje na Vajenski šoli za razne stroke I v Celju bo 1. septembra 1956 ob 7. uri, poprav- ni in sprejemni izpiti bodo 1. septembra, konč- ni izpiti 5. sept. 1956 ob 7. uri. Začetek pouka bo 5. septembra ob 7. uri s svečanostjo, ki se je naj udeleže tudi učenci lanskega III. raz- reda. VPISOVANJE V VRTEC »OTONA ŽUPAISCICA« Vpisovanje otrok v vrtfc Otonu Ziipaučtta iu vrtec »Anice Cerucjeve« bo v četrtek'50. av-_ glista 1956 od S. do 11. ure" v pisarili II. osnov- ne šole v Celju. . Sprejeti bodo v prvi vrsti otroci, katerih matere so zarposlene iu so otroci doma brez varstva. Oba vrtca se odpreta 1. sei)teni!>ra .1956. UDOBEN IN PRIJETEN DOPUST NA HVARU Udobno in prijetno lahko preživite svoj do- pust na sončnem Hvaru v kampu prijateljev prirode Srbije po 400 dinarjev dnevno! Popolni komfort ob obilni hrani; zvečer bogat srbski lažen j! Predplačila in rezervacije od 25. avgusta do 15. septembra z akontacijo 1000 dinarjev preko Putnika ali naravnost na naslov: Kamp livar, livar. Za izgubljeno zapestnico, ki nii je bila drag spomin, se iskreuii zahvaljujem pošteni naj- diteljici, tovarišici ŠTAUTOVI iz Zavodne Danica Frece ZAHVALA Ob tragičnem smrtnem primeru mojega sina KADILNIK Milana iz Lopate, ki je kot zidar- ski pomočnik podjetja »Beton« v Celju zaradi nesrečnega slučaja utonil v valovih Savinje, se kot oče iskreno zahvaljujem Državnemu za- varovalnemu zavodu za res hitro in izdatno iz- plačilo zavarovalnih vsot, tako iz življenjskega kot kolektivnega zavarovanja. Sklepanje zavarovanja toplo priporočam tudi ostalim, ker jim bo na ta način olajšan vsaj finančni položaj ob izgubi kakega člana dru- žine. Kadilnik Avgust, Lopata 22, Celje OBVESTILO Ceujene stranke obveščamo, da so uradno ure razen ob četrtkih in sobotah Vsaki dan od 8. do- 12. ure. V četrtek in soboto — zaprto! Uredništvo in Uprava Celjskega tednika PRODAM omare, kredence, razstegljivo mizo,, stole, knjižno omaro, postelje, rolo-oinaro^ vse iz orehovega lesa. Vodnik, Celje, Mari- borska cesta 21. Ogled od 5. ure dalje, PRODAM ugodno 11 a zemlje z lepo koruzo v Celju. Naslov v upravi lista. PRODA.M motorno kolo zpanike »Arlec, Gro- belnik Stanko, Dobriša vdii Peifrovčc. I'HOp.\M malo . posestvo z gospodarskim po- slojjicni i'ix vinogradom. Selčan Jurij, Trnov- — Strmec. ^H0DAM fzruvač za krompir (Lanz L K 20) v , brezhibnem stanju. Rfebov, Celje, Cret 9. ^PRODAM manjše posestva, sajno ali. delno & . ' hišo v Šoštanju, 13 min._6d postaje; Ponudbe pod »SeJituv 1936«:. PRODAM r, hrastove stebre.za ko/Glec. Bandc Branko — Parižlje — Braslovče. PRODAM sobng pohištvo s^stoječe. i'^: "kauča,, omare, n:i'ze yv 2 stolov. Zorko — Celje. "Mal- gajeva ulica ^ IV. ODDAM opreil^eno sobo v novi hiši, ženski^ ki bi. puiuagjua... v. . gospodinjstvu. .\asIov v upravi Iist.a."" ' " : ZAMENJ.\M nova dvosobno komfortno stano- vanje zS t^os.obnp; tudi novo — čisto: Naslov v injra\i' iisla.-', ZA M KN JANI nedprejnl^jeho sobo v centru Ma- rilKJtti za iieoi>re'niIjen6 sobo v Celju. Naslov v upravi' lista. ZA\tKNJAM..sobo. in k.uhiiijo. za enako. Naslov v upravi lisij. V SREDO Z\ ECER izgubljena očala vrniti pro- ti nagradi na upravo lista. POŠTEN FANT — 28 let — kovinske stroke i.šč6 dekle od 22—26 let, po možnosti s sta- imvaujeni. .slika zaželena. Ponudbe pod Srečno . KATERA \DOVA ALi SAMSKO DEKLE v sta- rosti 45—faO let bi hotela v skupno gospodinj- stvo k 66 letnemu moškemu? Prednost imajo iiljokojenke! Ponudbe pod »Dobro srce«. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 26. 8. 1956, dr. Ceriu Jože, Celje, Can- karjeva uL. 9. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure /jiiiraj. CELJSKO GLEDALIŠČE RAZPISUJE ABONMA ZA SEZONO 1956 57 > novi sezoni bodo rednim obiskovalcem na razpolago naslednji redni abonmaji za 12 pre- mier: torek četrtek nedelja — popoldanski sobota — po globoko znižanih cenah premierski in srednješolski Vpisovanje za stare abonente od 10. do vključ- no 13. septembra, za nove pa od 14. do 17. sep- tembra 1956 od 9. do 11. ure in od 16. do 18 ure pri dnevni blagajni na Slandrovem trgu. Stari abonenti lahko tudi pismeno rezervirajo svoje sedeže in jih lahko dvignejo v dopol- danskih urah. , 1 J Vsa pojasnila daje uprava Celjskega gleda- lišča, poštni predal št. 5, tel. 26-60. \bcnenti imajo 10 % popust od osnovne cene,. Abonma je plačljiv v dveh obrokih. Okvirni repertoarni načrt predvideva nasled- nja dela. Sofoklej: Antigona P. Cehov: Stare ruske sale j. Lutovski: Dežurna služba F. H. Herbert: Vsakih sto let S. Grum: Dogodova P. Voranc: Pernjakovi O. Davičo: Pesem Vodstvo bo izbiralo repertoar iz naštetih del in se načrta dosledno držalo razen, če bi se pojavile pri tem ali onem del« nepremostljive ovire. KINO UNION, CELJE Od 27. do 31. 8. 1956, .MEHIKA V PESMlc, me- O^l^V^d: 5. 9. 1956 »POSLEDNJIC SEM VI- DEL PARIZ«, amenski liim RINO METROPOL, CELJE Od 25. do 28. 8. 1956, »RDEČA KONGA«, ame- Od ^9. S.^^do 2. 9. 1956. >OSUML]EN«, jugoslo- vanski film Nedelja, 26. avgusta 11,15 Izbrali ste — prisluhnite! 11,30 S poti po gornji Soški dolini (Tu- ristična oddaja) 11,45 Plesno glasbo izvaja Celjski in- strumentalni kvintet. Ponedeljek, 27. avgusta 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 O celjskem iportn in športnikih 17,30 Poje Komični moški zbor p. v. Egona Kuneja 17,45 Klavinske skladbe igra Breda Rajhova Torek, 28, avgusta 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Fr. Roš: Mladinske pesmi (Literar- na oddaja) 17,45 Lahka instrumentalna glasba Sreda, 29. avgusta 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Plesna glasba 17,30 Kulturni obzornik 17,35 Schubert: Simfonija št. 8 »Nedo- končana« Četrtek, 30. avgusta 17,00 Domače novice, objave in reklame <7,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Od arije do arije Petek, 31. avgusta 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Ob pričetku šolskega leta 17.30 Celjski instrumentalni kvintet igra polke in valčke 17,45 Nekaj plošč za vaše želje Sobota, 1. septembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17.31 Z dobro voljo v prijeten delopust