Ti o moliub
v Ctubllani 8. aprila 1942-XX	55 - Šlev. 15
jj DRZIMO SE STARIH NAVAD
H —«—i—"""""—
K> Živimo v modernih in naprednih časih. Na-&>< predka v gospodarstvu 6e nikar ne branimo in ni-kar ga ne zaroetujmo. So pa med nami stare, ča-»43 stitljive navade, ki 60 za nas posebno značilne in zaradi starosti vsega spoštovanja vredne. Te pa obdržimo in ohranimo! Nikar 6vojim prednikom WS ne oponašajmo, češ kako so bili naši 6tari neumni; ker so to in ker so tako ravnali. Ce take stare na-vade opazite, če na6 vaši domači nanje opozarjajo, ohranite jih pri hiši ali v vasi kot častitljivo dedi. ščino, izročite jih naslednikom, nikar se jih ne sra-gjg mujte, ker drugod takih navad nimaio in jih zato
tudi drugod niste opazili. ^À V šoli ste se učili, da je treba moliti pred važ.
nimi opravili. Pa 6e morebiti kdo obregne ob to <Q> staro navado, češ: »Kdo bo vedno molil! Delati je treba, delati. Delo človeka redi. Molitev nas pa samo ovira in mudi.« — Poglejte, kako so nas naši v.- stari učili, kako moramo delo družiti z molitvijo in
kako nas taka molitev nič ne mudi. ■O S križem je naš človek začenjal svoje delo. »g »Sveti križ božji,« je vzdihnil orač, preden je za-
^ 6tavil plug. Križ z bičem pred konja, prede je za-peljal od doma; križ na hleb, preden so ga naše matere porinile v peč, križ na hleb, preden so naši
<£> očetje začeli rezati kruh družini, križ po žitu, pregai den 60 začeli zrnje izpod nasada porivati v kot. S križem so 6pet končavali svoje delo. Križ tja, kjer eo končali sejati žito ali saditi fižol. »Bog in sv. WÄ božji križi« se je glasil začetni in končni zdihljaj •O; vsakega dela. Kje je zdaj še slišati kaj takega! Zdi {^j 65, kakor bi 6e naš moderni človek hotel svoje vere in svojih navad sramovati »..
Zjutraj ob sedmih, opoldne, zvečer o marijah, — to je pri6te:i narodov izraz! — ali se ni včasih <Q> takrat V6e odkrilo in molilo 6voj jutranji, opoldan.
fiki in večerni pozdrav? Kje so danes tisti naši ^ ljudje, ki bi si upali kaj takega storiti! ^ Ali kadar so gnali živino na semenj in kadar j&K so prignali kupljeno žival v hlev, ali je niso nekdaj <Q> sprejeli z blagoslovljeno vodo in odgnali spet v
znamenju blagoslova? ^ Pa na cvetno nedeljo popoldne je gospodar razvezal butaro, ki jo je bil 6inko nesel blagoslo-vit v cerkev, nekaj blagoslovljenega zelenja prime--wj šal živinski krmi, nekaj vejic vtaknil v streho, iz drugih pa naredil križe ter jih s sinom ne6el ven na njive in travnike ter povsod polaknil po en tak blagoslovljen križec. — Vse to pa z globokim za-i%i upanjem v božjo pomoč. To je bila molitev! Ali še tako delate?
g?« O 6vetih božičnih praznikih je bila v naših hi-šah večerna 6lužba božja na tri svele večere: o božiču, ob novem letu in pred sv. Tremi kralji, g« Hišni oče jo je opravljal. In kako lepo, spodbudno <Q> in slovesno! človek se skoraj ne sme spomniti nek-danjih, komaj minulih dni in časov. Biodoči možje in gospodarjil Vrnite nam prejšnje dneve!
Ah še veste, kaj je bil poprtnjak? — Komaj. ^ To je bil najlepši hleb božične peke. Morda >Q> celo okrašen z vencem ali z IHS (Jezusovim ime. nom) kako skrbno 60 ga čuvale nase matere v do-mačih skrinjah! Samo na svete večere so ga pri-nesle na z lepim prtom pogrnjeno mizo, kjer smo ga po kropljenju in kajenju poškropili z blagoslovih; ljeno vodo. Kakšen praznik za hišo je bil, ko ga je na jutro sv. Treh kraljev 6am oče, hišni gospodar načel in ga pričel deliti vsem domačim, najprej ma-teri, potem otrokom; nazadnje je dobila svoj koa tudi živina v hlevu in celo kure na dvorišču. Vse <Q> je moralo biti deležno božičnega veselja. &>< Zdaj pa prihajajo po naših domovih ljudje, ki eo malo pogledali po cvetu in obsojajo naše lepe ^ 6tare navade, češ, kako 6tno neumni. V Ameriki, da (Nadaljevanje ha drugi strani spodaj.)
I Preden zastaviš svoj plug v zemljo, spomni se, da 0% * boš v potu svojega obraza oral, sejal in obdeloval očetno zemljo, da pa je Gospod tisti, ki d^je rasi in blagoslov. Zato naj Tvoje delo posvečuje vera, upanje in ljubezen!
RAZGLED PO JVETU
fc zgodbice'

Anicini crjcki
vttßam pw
i sr «.rit m-e». žre uJBfcüü at«.-jr ere	r— i». -—'nm
4.-	iw-t-.m n-	-s. ■
lev- ■«- « ; aJ. - -	a nen-
«t.	sr tteirwiKnir JtnntJiBnär-na	i:t"
Ii...-- . : ' ■ —y- - "- -•-.- • <='--- ~ »uvsiii	. i ima ' '.-!" — . Imar «
j«^*;-.-/ C« jvw«taTdrr.iC liui :*c::- -i "nrr.k.
* Tritìi s- . — : tv sr —.r- : - ' —>: a n ka tarnaim-a. ; i. ü vre wtnoii.-a-ral ?	I,.» - (...- : - - : -
-m: f.« arar.: T fa. - šr e: s- äx
1	rr.-.T_ ..-.rumi -6 e-'-i'.
Vi " h-"a nutra ..aum£ -itü-Ji oc >:-um. — Rem : eai nurjuJ.nr TTl»iwr — «.npfc-* mn; .V n ä rr-iJT-.".'i- r_ nr. jmv.
«.npesti eioii * nn cui rannalt ratinali: San-'«. : er n. r.wr B«m •:» av-s
v; ticnisafesii but n v ner^:« it.'.lr nirs n...u .im-nr^n	e I iac: - s::^
T-..IVJ oiBcrn. r s/ . * .in: It-up: - r~ *ar-reats. :	-isìic fr tru.» iwirwtc: antr"-
im «rrrrni:.- :. . i? -rei.. ■ nriu naur n (FCC* ■ Alir-irak-, i— TvHnnii U t-K in»», anni r- *
Äf»: ri" Tv;-r ri.
unn-ti ii tritìi
en H
» au .umre-»» a >• ^ui.i-j n»-iiselviiiif animnuikt» r wuhki h la,, fr >u * lavi'.. nv-i n-àvani. *4i-*iiiiì-tf w*? ia e titižm tu fr-. swiuuina n-iiiìàm 4:* e r»n"n. m i fnPT>"t LsW- :::«.- a ra äannnsl • n. .'—nit?" liitnnnaüstii nnnn-i ht » sre'iirt in» ntei: jirisnuim n-t -nnsriif -làron--. i.i * »f-ii. Sara»« u mi bi äniwmsla n- wer
fwfiiit	:,i »i.n::i lut?«n- : m	;i
m-'iu k: toi'^Bs'a
11U 2IB5
III
II 1.'
/'wiiwi-sfc ."fBaü n-fnin-
«w r-i.^.uvi.i p-uiHwi.ì imlil e ni un n:Ui- nnàmrr^^	srpäzr II"'L
&jnt/ut.v ;. •• n	«mi. i:	n-imr t 7»;»
fr:.im !miaii i aMfci.11 ramnn i..i»it. 7-osi iü-mi Ü H	usi^^a. w>WKivu-*a. M V».a
n. nu. ;	rranunt * i<*^uiri rni«
«piv «n>f n»« Miišamit tumn u nwthò« ■nif«i 11 r^wiiK 1 nrvvn M«inu».i im ä«i»sni-ìupe	iw «m,- -run imim*-	.t«inu
n-iia.

mwtik 1 h ni« n-ur-.-iu r-^«« fiuBEk .ramami fw-" : »ni:a * «i«« nau.iimii. rr—. kk K( H 2t.fi im*
f-" a 11 s.c§ '	irr
Tatuasi; r riam. " «juai- o<»-.àt at ^ >'"- as w : -rh«n » ii « aas. atirirt n;	Jiirv-
- 'a,« tua 2. sY-ivK;. Dj. ; v^iiu jnvUcn lii.
E.' _	C--.
at» r. » -


f. » rr-e-
r i^ t ma E ^ ;iid ^^
circa. i.,	s rua apmie r -n^ii
«rar.	-ur»..^ ^ M.iOv i»«, .r ,Ì1 W
pvtT. 3jki> *- mzr*.
J- w>«=. - Sii ante n »JU ."O-	la .-J rt i^E » rj c a-j-
«	DT.11 n D*.::,
«t- ■ « r.	- črnin ji bl vsa ■ cru.
«È üt rat navjut	mir-
™ J^rna rr^nt.3 n JMW.it. Aott»in-..ine.
i"'3: " rua-.TT. lia.iit u im;irv.jr:ii. ™ t	m ioaimù aar is^nmiiii R «
i»m/t «nu	mirai MTIKm,	n
JU r u ir.rran«	n nmania
.1*/ nui.„nu miimii mu	n."-.;u*
■ ^11 mran.: RK3««ai »nn a A SI-K. «
U «SW.II MF.-Si «	b .^(p,. Ä
ra i •. -n- t F.ii> : etit vuoi	1« »im.
u.u. .mii. Ju...« sa.-f ii-if» t'-fj	p>t«Mit».
• • : "i " l'-l." 21'UK	«ü-xini '.i^. "UI"I. ■ uniatt :V' ."1-- r. n,u i'-i :«! c-siH-n
leiieli SU'UL. U. )l t-riL «HTBÈnik. -i	Ä
."•ii : I::i 11 IiriU'.iL
KRATKE
J:iii niatiiii:-! "i'i i.i ln.'i. irjja^x:. I.M :'*
• 1 •• >.-. « au. ' Marc : »a a au »m>.«r '
« i.;:**■* tvif n lI'L.ii? vh otiiii^	a ßü-i:"-si .»«'IUI . K-II.
► »m unii timp*CU! « a	«1rjet.1t iter.
n»,'* "'	« n üil un." «	i. n.i.
1 Jsimi't»- A-iresi H 11	I "£**'! ..J.^f
tili «-I. I-'•£!!.Ü. TS .<•». Va -M-.	JL
4hl ntii iimin hi"' i*	-IT :.::M.l 1.1-
zi n ' umu" \ i»esi,-i.ii .H a Bs-
kr :i>r
>1. ihm mi jt-fi.i-f h sum i rti r-nr.ìia
i u. rj 11 !«•:« a.n r> ói«-n: mot« i • uia.
S<i!ui:Hki '^-ir-iiiH^-f t vrt- i he ühti.ii :«nfx si.iii: u nat f-na...» I. nt;i::-rh;n 1 if :r 1i-ìtKj ì*t fiK-ii" a mrd'-.iir .t ìtHiHip a.
S «nainii i>-"i 1« jMwiu "nimmst aiaJicrHt. ni insilili ìi-rut h :u "l'i r.-ü; w1 w '.'Vhi.a :	« luti ìrvìt 7i-ri:a^*ioiai.. iu.
niswe Tixmm.
if mii min" r.i-ì;i-liui^ iiirr> h :' il l:M {
IflI 1 r.C-U3.-I:.2 tril'T"llt : M'IIIrn ! .HI
la'i «t n šini« m1 aitt-i-kiw* c*r:r:,.ii la U mil mnr"
Ol 71-irrux il vhiih h l' ir t V. nri i m.-iif i&lf mn n.il ri f Wimm raumcii :l ni., «hm» j. '•on:'« r-upit iBar" h niie ;«i t a um« u»-ciunf Itti.' mii taiii" ;rwitnn.
."a.iMii.-ia ht -tciitsim kiuii^IH vn.,^^ ia uti Ät 1,11-ia.
li SI m ài •mmiirtin <» fn- iio.t i»a« ji ar cun a ioiu.i i x " ì.-r j
««wirèiii lu tili, oret ii	na« i»t
Ijipitwi.« m i i r. i«t usau«™ a Irati
4LJS4 I** jr-tiii i liirv ' .* ionu » kijiriifcru. tr»-H " ia :u.i u.
ÜW* miri i.Wip lui J«i«iiit:si. mmiiii Mut «»-.iL nnse::ii la iu.nn- ìaoh. net: M im. itn: ' Slnreij » {traili'i.
f"» "ri*™ m c«ir. ' nettni jn:n«ipr"iii.-i * «*■••—wniHH'-Si fi—il '■ "V Bimmip
Sumi ' siil.il 4M' m r^mt T fuhì fimiit" ji ktf-i. 1: -ria i.rm Imrm-i tampama
aiwll.im lühii wi'ninil «{ ut Ufäadfc T'uir.ittii.il nuwj-iit r aii j 1 jjRJ. si nfMmiil ain ICbc !i":n'!"i" na::ii-h : 11m. Tu Si.Tin &t J latii.f ii-,iih™i.
T« ."tumiir i» amaia ir^nin : oMn -ti t illuni. « iifciiiiiif iainr-Stf ■niimfii,
Sniirem ti" un ihtiiip w jh* m-m h fina * Trrp^i«- l"f.Dilla.
Iaiun>«-iiiu. litemu urralfct wtiu ùiia « « wi "-ia s anM'-tSt.in aurrvtiltonn ùirm nur 3ni>-hp- >n.
I 11 IHK in- ntinti »1 nemil«) impimii ih-
vu^-'i wèii- ia lunstein mwii imnwi. mini u nan-rs snsinnfia
t autunudl truiil nin» ihäi.	„
t»ii- Ti-rpi-mir rimi iteli« jmnt Kr iilim: ir m-w i: liummsi ii «oh n-Knuiàil ai rf-t-t>i t.
Iterimi
'.J* imiien tt "eSi; in-Imo» tr nn t K-pn-
tm - imeni*	„ni-i ST lem munitimi, 1,--
-an -i: riTTii Wipim Tinr-u-jna,
1 eiiti tei» sisttun aiau « n»ši 71- nniMe-
?" "	H-<j.r-st«pi uni < hi,;.,!) ai,,,« „1
air im-ii -n. "".ninii « ttm: hnona liàw» aìrnr
T >p je> 'juké t-i «aa.»« uta^i js. . . fine. 7 ynmk ri 1 ttz	j»
tu iti -il vjfX k'.-rri *3 Zi*x**1. Tal. -a -ìtiri.o 1 i ' -»ia oe. fcr^i.
L'iti iHLierZi i Dati a- sna cwu-.it .-,
fi .ìjj ' n*Tri il iix:	* : * (.t
ü	IjtdJkZL^ULL. 1- Juk >j£
Leu 1721 «e df«	» uri» hir
« ii-.i i Dx-.t. cjranef» öerri-t i ■>. :
tn«r:	t* ,-t i-fcot. iUijiaH pc.>-A-: ;
äcaif 1.1 ex- if i ui .-1-ern Erfri.eiei i.i t-orcia jeaaran«. fi 17t 1 «s>. ter j 1 te. t.č: "i «-H wr ija.	•• Ltrrei
gc i -er ss ««ü:ii. <a * a «a-i.'.-fi ::>: t. i poa	' cr.u-k. à t * nr- mii pni -1
Tai«: < r-r:^*-:? jainr. ü pwcimg lanja. -ìa«r 4 loop : fij&iw TKr».; jrtx ir. t »«.ii«efi nuni.	« -arirsi unr —e.
' K Iliri m s Ir Ji-- «r w:i	fa. -
bòro a sti tam. Ko * b» oca* H «" «a- • t i. i-t ia«c 2 mer-i oo'ir Tir reme- ■ o>,.i.rv n ti" «arra fcoK uà S:r f-.-r-fi « laitrat fctr T.icryy T«»: it aei-ri : '; ter « * -ari-i" T^teri. » la li -,■ • K-: « i '<ma.i «*a.- 2: ir. ji «w rtt .1 mul.	: zìi * : t ooii-ar 1: i ire—C--
ii.ia. t ii t rraìjsor «nari, ma ♦„! rj i ai-: 1 prirter- : cciif nx t-n:i»:m. V..;.,
t iéRfii: S 1« oc..: nt	in «
ci. 1»	U ta" ü- «.: os"a«t u :r ir-
.-.laacr. >':■ « T:i.s,:r ira	um-, « :« >
ranat.-ti cari aKt: unirr. t fi bm «e ■ lai«.
veti rtonbiteci sa ira saw uiià «.-itfei.i Curi.'; 1 Fa-iru a tcer « m rr. f-«t ia ri-ri i 1.1*7*1 it. c«ì* *	1 ■
'»■erte « óccca iiH*oéià vi.-rerr - « t ai nritèn. t pi s ^ì umtm: lardai turiti hb:>- :ie-i eie" 0:t n jiü «ni cksta «wa r i «ni t tra hi a	1 wanmn
«tezk-% ai ii il t -M ia.ti-i'i a 4S* or ai.: 1 in nutrir, zi <rai anta-- tuaut auasn. c« <-:> i et'i «i tare -arata a »wihteca j«s- artir .. zr ita y» « fwa iwlGl fim.ni toni jkiiir: . tt i«stat«r « nrenp: ita. lai-jgn: «aain SnHftait ra tirtrpi are — Oerir ar ; jisti not u tot mia;:	i 1 :
K : « -a wra 1 tuie, te luiii rea Hit a ctt tuer »tre t~rr^:m u roumnii w tiit. tue >rmi ra ratti n ar^tl itr tre;- inei r taami. «: « a r'iet.t imm tuertwn k n _ te hit» r-rmr yraeratae i *r-rot ì'ku si« 1 mtti imea ramrašena. il 1« h. tj'j, 7lii'-" : vCu hreri !»aera arf-n n- ira tfr u ìcnra :»." « ter».!. Kc ra « mrn;.: cu ruereia. la « * : ■oifc. K tOif t: la^aida Gert-rtn ir- 11 urina meni Tt-ciT. Vrr ;t « ^.-iìir.a ìmr.ia. *: ra.ra.rii ia mic i:, t 4« « mrn. a ìmaitr. : rB-or<i'.- i ric. »a-^iL-ieia tnnar ta k ivurn paii iévi tiartvtt-ca ter 11 rr- jrric ji.-iria
IVäia «1 Toiiftata- m u :Cs n ria a'f w: aite rattaaia.	* rrsia i ::»s
< rmtar >t ira S:if a: JV-iiT. Ta « e ra 'rr ites-ecra ttritt t 11 te ra tm«gt «rxiw« et • ae. x sirtner	rrux
fòri -aanal jiiih lem Gr-mc; « 7v*-a. t :k. ir: •	me wni: «e ir-er 1
irmi rrnr ni « hr T'eìiis. t * X-*::; ini . itaii ir- a rr.«»rr-rivv:. ist- t.r-i<;!. s «• i« ime « ruf t-wipt- mer mintan atandr.
Tait> «fa a Ai >iia -ršrra. Sni it r rra .•'r-.-* ju ni d-i^e rj-. inr :rt« rr-in iwitirrj ?'atilrr te f—et, ti fi iVmrl >-...-iirmi «utf' nfciìvi\; zanarr. ru rii« üiaa * «ni rar.
>Btl.
'io. üki
r.t.
-'i : re: f«-21 ne-je
'jO-
rio.
'.ili. ra
1 » i ìe
TO
. io m
.<1
"tO
: (O - «
ri ' U
ai-
i>
■:ifo 1 : 0
-o-té
: je la
-te -i ia di
rij
: «
e-ti
IliMl KU	X ;.ii-uiu-
nii n-ši-vBti
.miai tt minili <ütl hu. »Itn- ir nn-inilie^t
tirnim- n noilenuitii Ha,3-,n Tmhnìn aiiiiin n-v OW11« • n—nH-mt. Krm. t p, 1,-anu«. . mn-tiiKiimn nur—u.
* Heirlm« w eW/ il; ta «mre K Vfrn
i >: lni':va. I —TLUÌ-nif^t siinrnmtepi vri. r» •I sh-t tnt tu j-tft
S.k 'li. i-m i-i i.l r« if >, rm	t T'j ' . -
,j M n-taii^ iiNviir	MiVii* \Bjfii~ma i. *
PI. 11 lift.' « «rv.ip^Tl .v-ft-M.ts4»-i »t «bta i f
.ta. telit.
^IlOsV-t il.itJtT t>Ul'ltiflf—ni.MI.tlf »t ìuiìtr If r
^"J'iü1, ^	1'r.Bil »ftüNK'iMt tritìi.
Wtliwm« jmi-nj,'» <1m< ir smisi' t T |" 1 Hi urenti rinvilo Tiiv V «t »t ssMM-Min tu»- > 1 Wim tyweJs, vj jn-	'
d Pogumni otroci. Pri Skrabcevi hiši na Mlaki pri Ribnici so je pripetil včeraj zelo razburljiv dogodek. Triletna hčerkica Franca Škrabca se je igrala ob vodi ter po nesrečnem naključju padla vanjo. Ko se je že potapljala, sta ji prihiteli na pomoč Šestletna Anica Lesar in petletna škrabec Marija ter jo rešili. Naj bodo te vrstice napisane v čast malima deklicama, da se bosta nekoč, ko do-rasteta, lahko pisano izkazali, kako pogumni sta bili že v svojih otroških letih.
d Oddajanje pisem za tujino. Od 30. marca dalje morajo predajati stranke svoje pisemske pošiljke za inozemstvo osebno na poèti. V Ljubljani je za sprejem takih pošiljk določena le pošta Ljubljana 1 (glavna pošta). Pošiljke se morajo predati pri zato določenem okencu nefrankirane v roke poštnega uslužbenca, pošiljatelj odnosno pri-našalec mora plačati poštnino in z zakonito priznano listino (legitimacijo) s fotografijo dokazati, kdo je.
d Zmanjšanje količine žita, ki ga smejo imeti pridelovalci za svojo ral>o. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal uredbo o oddajanju žita, lii ga imajo v zalogi pridelovalci, Prehranjevalnemu zavodu. Določila pravijo, da se količina žita, ki ga sinejo obdržati neposredni obdelovalci zase in za svojo družino, zmanjša od 2 stotov na 1.85 stota. Pri kmetovalcih, ki pa sami niso neposredni obdelovalci zemlje, pa se količina žita, ki ga smejo imeti zase in za svojo družino, zmanjša od 2 stotov na 1.75 stota. V roku, ki ga 1h> določil Prehranjevalni zavod, bodo morali prizadeti oddati tisto količino shranjenega žita, ki tvori razliko med prejšnjo in sedaj dovoljeno količino. Uredba odreja, da morajo pridelovalci, obdelovalci svoje zemlje, oddati 15 kg žita ali 18 kg moke, ali 25 kg koruze ali 21 kg koruzne moke, ali 20 kg rži ali 17 kg ržene molte, ali 22 kg ječmena. To blago bo treba Prehranjevalnemu zavodu oddati do 15. maja.
d Za tiste, ki imajo radijske aparate. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je med drugim odredil: Imetniki radijskih sprejemnih aparatov so dolžni, da jih izročijo občinskemu uradu bivališča, ki izda o tem potrdilo in poskrbi za njih hrambo na primernem kraju. Nadalje morajo hišni lastniki sneti s teh nepremičnin vse zunanje radijske antene. Ta dela se morajo dokončati do vštetega 20. aprila 1942. Policija za občino Ljubljana in okrajna načelstva za svoja okrožja smejo na prošnjo oprostiti obveznosti izročitve radijskih sprejemnih aparatov. Dokler se prošnje ne rešijo, se sme odložiti izročitev aparatov, vendar ne ved ko do 30. aprila 1942.
d Nove odločbe glede razdeljevanja mleka. Dokler traja pomanjkanje mleka, je pristojna oblast odločila sledeče: a) dojenčki do 1 leta 1 liter na dan; b) otroci od 1. do 7. leta po pol litra na dan; c) otroci od 7. do 10. leta po četrt litra na dan; č) osebe, ki so stare nad 00 let, po pol litra na dan; d) osebe z zdravniškimi spričevali po pol litra na dan, ako zdravnik ni predpisal drugače. Drugi pridejo v upoštev šele tedaj, ko bodo pravkar navedeni upravičenci dobili svoj mlečni delež.
d Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine siioroča članstvu, da stopi s 1. aprilom v veljavo čl. 13. naredbe o odpiranju In zapiranju trgovin, ki določa poletni čas obratovanja. V smislu čl. 2. te naredbe je odrejen sledeči poletni obratovalni čas: trgovine oblačilne stroke, pohištva, papirnice, knjigarne in trgovine z mešanim blagom od 8.30 do 12.30 in od 16 do 19; trgovine z živili in proda-jalnice premoga in drv od 2 do 12 in od 16 do 19; trgovine s sadjem in zelenjavo od 6.30 do 12.30 in od 15 do 19; proda jalnice kruha in mlekarne od 6.30 do 20; prodajalnice peciva, slaščic in piškotov od 8 do 20; prodajalnice rastlin in cvetja od &30 do 12.30 in od 15 do 20.
d Iz Ducejevega sklada sta dobila nagrado v znesku 600 lir zakonca Dimnik Viktor in Frančiška iz Vevč o priliki rojstva dvojčkov.
d Obreda umivanja nog so se udeležili na veliki četrtek, dne 2. aprila 1942, v ljubljanski stolnici sledeči starčki: Janez Vičič iz Ljubljane, 94 let; Andrej Sef iz Ljubljane, 93 let; Janez Filak jz Podzemlja, 91 let; Anton Cič iz Ljubljane, 90 let; Anton Adam iz Borovnice, 89 let; Jožef Cve-
Ljubljane, 80 let; Jožef Sušteršič iz Ljubljane, 77 let. Skupna starost starčkov znaša 1085 let,
d Nove uradne uro. S 1. aprilom so uvedli v vseh državnih uradih v Italiji poletni delovni čas, ki jo določen za delavnike od 8—14 in za nedelje in praznike od 8—12.
d V Mostarju je umrl tudi mnogim Slovencem znani škof Mišič. Naj počiva v miru.
d Dodatni obrok 100 gramov sladkorja za otroke do 14. leta starosti se bo dobil na oblačilno nakaznico. Za otroke pod 1 letom starosti, ki nimajo oblačilne nakaznice, bo dala občina posebno listino.
d Razne nezgode. Huda nesreča se je zgodila nedavno v ljubljanskem zavetišču sv. Jožefa. Dvema gojencema, in sicer 10 letnemu Tekavcu in 20 letnemu Janezu Pintariču se je vnela obleka, ker sta stala preblizu zakurjene peči. Oba sta bila hudo opečena in sta že ponoči v bolnišnici umrla.
—	Pri padcu na cesti si je zlomil levico 8 letni Joško Kepic iz Šmartnega ob Savi. — Ko je padel po stopnicah, si je zlomil desnico 7 letni Franc Žužek iz Velikih Lašč. — Ko je tekla jk> stopnicah, je padla in si zlomila nogo 14 letna dijakinja Milena Laltner iz Most v Ljubljani. — Hudo si je poškodoval oko 40 letni jx>sestnik Anton Zupančič iz St. Vida gri Stični. — S kolesa je padel in si zlomil ključnico 491elni posestnik Janez Kavčič z Vrhnike. — Z voza je padla in si zlomila nogo 30 letna žena mesarskega mojstra Rojčeva iz Ljubljane. — Desnico si je zlomil pri padcu 77 letni zidar Ivan Kogovšek iz ljubljanske Rožne doline.
—	8 letna Ivana Novak iz Breznice je zvrnila nase lonec vrelega luga in se nevarno oparila. — S stola je padla in si zlomila levico 56 letna vdova Marija Magister iz Ljubljane. — Na cesti pri Litiji je trčil z avtom 42 letni delavec Janez Zaje in si je zlomil nogo v stegnu. — Nogo v gležnju si je zlomila pri padcu na dvorišču jx>sestnikova hči Ivanka Povšnar v Kropi. — V istem kraju si je pri padcu na cesti zlomila roko 20 letna tovarniška delavka Antonija Zupan. — Težek kos železa je padel na nogo 30 letnemu delavcu Jožefu Pušu iz Sp. Hoč pri Mariboru in mu jo zdrobil.
d Prodaja konzerviranega sadja in marmelade katerekoli vrste in kakovosti je ukinjena z odredbo pristojnega ministrstva. Trgovci na drobno smejo izpolniti svoje obveznosti do odjemalcev le v toliko, kolikor jih dopuščajo sedanje zaloge.
d Požar je nastal te dni v vipavski Planini v hiši posestnika Josipa Pipana. Zgorelo je mnogo sena in koruze.
d Prodaja in prost nakup perutnine je prepovedana na Hrvatskem. Za nakup te živali je pooblaščena izključno zajednica za perutnino.
d Vojaki-hirmanci. Nedavno je podelil v Tu-rinu tamkajšnji kardinal-nadškof ob navzočnosti številnih vojaških in drugih odličnikov zakrament sv. birme 42 vojakom 1. topniškega polka.
d 75 metrskih stotov mila je zaplenila policija v delavnici mehanika Rinalda Bulgheoronija v Milanu. Milo so zaplenili in zaprli več oseb.
d Ribje konzerve so odvzete iz prodaje. Prosta pa je še nadalje prodaja soljenih rib v količinah do 50 kg.
d 18. sin se je rodil pred kratkim kmetovalcu Karlu Venturiju iz Lesna pri Milanu. Mati in oče, ki sta 20 let poročena, sta dobila številna voščila in darila od sosedov in sovaščanov.
d Službeni list 51.26 objavlja naredbe: glede obvezne oddaje radijskih sprejemnih aparatov in odstranitev radijskih anten, spremembo cenikov za zdravila in davčne olajšave družbi »Emona«.
d Kraja Jerman Vrh in Sleme, ki sta spadala v okoliš pošte Bučka, eo priključili okolišu pošte Ško-cijan pri Mokronogu.
d Smrt Ducejevega veroučitelja. V Biel! je umrl 87 letni duhovnik Cesare Travaini. Med njegovimi učenci je bil 1. 1892 v četrtem razredu ljudske šole v Faenzi tudi Benito Mussolini, sedanji Duce Italije.
d Bolniška blagajna TBPD v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega zdravnika za splošno
NOVI 6R0B0VI
Smrt zaslužnega gasilskega veterana
Na cvetno nedeljo je umrl najstarejši ljubljanski gasilec Ivaa Perme v 88. letu starosti. Pokojnik se je rodil v Lečniku pri Turjaku. Bil je izbo-ren krojač, od 28. februarja 1880 pa tudi zvest in požrtvovalen član ljubljanskih gasilcev. Perme je bil mož trdnega krščanskega prepričanja. Pogreb je bil v torek, 31. marca, z Žal na pokojiališče pri sv. Križu. Pokojnemu gaäilskemu veteranu bodi Gosjxxl najboljši plačniki
V Starem trgu pri Višnji gori je nedavno umrl Jakob Slapničar, dolgoletni služabnik tvrdke Mihaela Omahna. — V Celju je odšel v večnost med trgovskimi krogi znani in priljubljeni trgovski zastopnik Jug Franco. — V Dobrniču na Dolenjskem je zaspala v Gosj>odu dobra krščanska mati 86 letna Marija Verec roj. Perpar, sestra dveh duhovnikov: kapucina p. Hilarija in župnika Franceta Perperja. — V Stožicah je na veke zatisnil oči jjosestnik Janez Bizjak, oče kas. sodnika dr. Ivana Bizjaka. — V Novem mestu je zapel mrtvaški zvon 6oprogi katastrskega inšpektorja Rozi Marinček. — V Sori pri Zireh je umrla 77 letna blaga mati Marija Kogovšek roj. Seljak; bila ja zelo usmiljena do revežev in rada je darovala v dobre namene. — Na Pristavi pri Trebnjem je odšel v večnost Miha Živec, 72 letni železničar v p. — V Bršljinu pri Novem mestu je odšla v večnost posestnica Jožefa Novak. — V Zg. Šiški je na veke zatisnil oči vlakovodja drž. železnic Ivan Vidmar. — V Ljubljani so odšli v večnost: Anton Završnik, mizarski mojster splošne bolnišnice v Ljubljani, mož kremenitega značaja; inž. dr. iur. Henrik Luckmann; v Zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani velika dobrotnica revežev Marija Turin roj. Tabor; Matija Kramer; železniški uradnik v pok. Rudolf Schoss in 62 letna Irana Gale. Naj počivajo v mirul Preostale tolaži Bogi
Umrli so še: v Sodražiei Ivanka Kerže, v Ljubljani posestnica in gostilničarka Cerne Frančiška^ v Herpeljah — hudo objokovan od svojih staršev — sedemletni Evgen Beneiz-Dorč.
prakso v Novem mestu. Mesečni honorar znaša —• 256.50 lir.
d Novačenje za nadaljnjih 8000 pomožnih ka-rabinerjev je odredilo vojno ministrstvo.
Posojilnica v Trebnjem je odprla svojo po-pdružnico v Mokronogu. Opozorila ie vse dolžnike in vlagatelje bivše Kmetske hranilnice in poso, jilnice v Mokronogu, da je posojilnica v Trebnjem prevzela od nje vso aktivo in pasivo t. j. vse upnike in dolžnike, ter je etem mokronoška zadruga prenehala obstojati. Podružnica v Mokronogu bo poslovala vsako sredo, vsak prvi četrtek v mesecu in vsak semanji dan od 11 do 13.
Spodnja Slivnica pri Grosupljem. Na praznik je Spiodnja Slivnica doživela spomina vreden dan: blagoslovitev kipov Srca Jezusovega in Marije Pomočnice ter posvetitev cele vasi presv. Srcu Jezusovemu. V cerkvi je izvršil obred blagoslovitve g. župnik Janez Kogovšek, ki je v kratkem nagovoru pohvalil domačine, da v teh časih iščejo tolažbe in pomoči pri svojih nebeških zaščitnikih. — Kip Srca Jezusovega je dar Jožefa in Antonije Gruden (po domače Spančevi); za kip Marije Pomočnice so pa darovali vsi vaščani. Prisrčna zahvala vsem, kl so kakor koli pomagali in sodelovali.
POSOJILNICA V TREBNJEM
le otvorila svolo podružnico v Mokronogu
Car m šaljivec
Na carskem gledališču v Petrogradu Je ta časa' Nikolaja I. nastopal tedaj sloveči komik Mirtino», ki je bil kak« dvojček pooooen carju samemu, katerega je tudi mal t glasu in vedenju tako posnemati, ds bi pa bil vsakdo labko zamenjal E carjem. Martinov je nekega dne pnSel h knezu Volkruskemu. ki je bil takrat carski Intendant. Igralec je čakal zunaj v predsobi, da pride ni vrsto. Tedaj pa vstopi v sobo car, ki je botel k svojemu intendantu.
;K»j pa počnete tukaj, Martinov?« ogovori ear igralca, ko gre mimo.	. .
»Knezu sem botel predložiti rvojo prošnjo
za dopust «	. .
i Kar t menoj pojdite, Vas bom pri nuci5.ru
podpiral «	._ . .
Tako je rar Nikclaj I. v sp.-emsiru igniti
'	.	____ _:.. _ . !.. La kM41
Martinov je bil »«s » zadregi- češ: - - ... čanstvo, ne morem, saj niicam niu potrebne
obleke«
>Tukaj je moja čelada l<
Martinov brez posebnega paoütjanja bri dene na glavo carjevo čelado, »topi z desno nutro maio naprej, kakor Je bila carjeva navada, ter z docela carjevim glasom povpraša ministra:
sPrevzvišeni, kako ste zadovoi;ai z igralcem Martinovim?«
Ne da bi čakal, kaj bo odgovoril minister knez Volkruski, si Martinov brž sname čelado, se postavi gologlav pred carja, kakor minister sam ter spet z docela ministrovim glasom m z globokim j»klonom spregovori:
»Zelo sem zadovoljen. Veličanstvo!« Zdaj spet naglo dene na glavo carjevo čelado ter s carjevim glasom pravi: >Ce ste Vi, ljubi knez. z Martinovim zadovoljni, pa mu izplačajte tisoč rubljev ter mu dajte tri mesece dopusta«
Nato pa Martinov spet sname čelado ter z ministrovim glasom odgovori:
;Bom takoj izvršil, Veličanstvo.« Car se je med to predstavo neprenehoma smejal ter je na zadnje dejal ministru: »Če Vam ie Martinov v mojem imenu velel, da mu izplačajte tisoč rubljev, bo to pač treba izvršili. Dovršen šaljivec je ta Martinov. — Zahvaljujem se Vam, Martinov, dobro se odpočijle ter pazite na svoje zdravje.«
Okrog sosedov
s Preskrba Zagreb» i mlekom. Zagrebška
obči na je ukrenila vse potrebno, da bo Zagreb ttalno v zadostni meri preskrbljen z mlekom. Zaradi hitrejšega prevoza mleka v Zagreb je zagrebška mestna občina kupila sedaj še štiri tovorne avtomobile, ki dovažajo samo mleko iz oddaljenih krajev v hrvatsko prestolnico.
s t škof Alojtij Mišič. Iz Mostarja poročajo, da je tamkaj umrl v visoki starosti škof oče Alojzij Mišič. Pokojni mosta rski cerkveni poglavar se
? e rodil 1. 1859. Bil je dolgo časa provincial fran-iškanskega reda v Bosni. Za mostarskega škofa je bil imenovan 1. 1912. Za časa njegovega škofo-vanja te je v Hercegovini zelo utrdilo in razširilo delovanje katoliške akcije. Sploh je umrli škof z vso vnemo in naklonjenostjo podpiral številne katoliške organizacije.
s Po »rudnem štetju je sedaj na Spodnjem Štajerskem pol milijona prebivalcev.
s Hrvaške niuistrstva u «bri in veleobrt je izdalo dodatno tolmačenje o tem, koliko sme posameznik non tj iz kraja v kraj živeža. Krušne moke je mogoče prenesli do 1 kg, koruzne moke krompirja 5 kg. mesa, slanine ali pa svežega
IT i« 3 k? Tak0 se ro<"e * eni MffS
7.'.i"	iz ^"i3 v kraj do 10 kg živeža.
SvJje^e	pa je P°'febno imeti posebno
ni»m8 Ž* ™? 6* skriili •"»«'i'ke aa»ade na Spodnjem Štajerskem v korist žitu in krompirju.
s 33.000 srbskih delavcev ia delavk ie sedai
Ä^iliÄrr^ 60 Ä
te dni Ät t^Äffltfi iupansWa je prisostvoval todi vo«lja krajerae sku^ pine. Dosedanji lllpan Karel Erjavec fedrtil a svoje uspešno delo toplo pohvalo, v'si owLh uslužbenci so tudi novemu županu obljubil?Ä
Anton Janežič
Janežič se je reni il 1. 1828. v Lešah pri znamenitem Sent Jakobu v Rožu, tedaj v krajih, ki so cam znani iz lepe j>ovesti o .Miklovi Zali. Sole je ob..-koval v Celovcu, kjer je končal gimnazijo in lirej. In komaj je to dvoje dovršil, že je bil po prizadevanju velikega Miklošiča postavljen za učitelja slovenščine na sami gimnaziji, ker se je v malimem jeziku tako zelo odlikoval že kot dijak Pozneje je Janežič še dalje študiral in se javil na Dunaju k izpitom za piofesorja slovenščine, ztm-i.zn ic zemljepisa. Ko je izpite napravil, je te pre-inete do svoje smrti poučeval na celovški rea!»: in gimnaziji. L'mrl je prav tam 1. 1860.
Janež;.: je tudi drugim učiteljem slovenščine pcmaea! ca ta način, da je napisal dolgo vrsto slovenskih učnih knjig od slovarja in slovnice do prvih čitank in antologij. Svoj slovar je izdal 1850 in 1876 in ga sestavil j>o Gulsmanu in Murku. svojo slovnico pa je prvič izdal 1. 1854. in jo posnel po zgledu Metelkovem in Miklošičevem. Posebne omembe je vredno, da je ta Jane-žičeva Slovenska slovnica za naše gimnazije doživela v vsem nič manj kakor deset izdaj (poznejše je po Janežičevi smrti priredil Jakob ■Sket!) in je v naših srednjih šolah veljala prav do prve Breznikov e slovnice leta 1916.
Janežič je imel poleg odličnega vgojnega daru tudi izreden dar za organizacijo, zato je bil naravnost poklican za urednika različnih knjig in listov in organizatorja družb. Vrsta leposlovnih listov in del, ki jih je urejeval in klical v življenje Janežič, je kar precejšna. Tako je v letih 1852-53 v Celovcu izdajal in urejeval Slovensko B č e I o. 1854 Glasnik slovenskega slovstva, jwlnih deset let pa časopis Slovenski glasnik (1858—1908). Ta list je bil najpomembnejši v tistih časih, saj je bil naš takrat edini književni, vzgojni, družinski in znanstveni časopis. Janežič ni v tem listu opravljal le uredniških poslov kot takih, marveč je tudi vzgajal in podpiral naše takrat najboljše kiillurne delavce. kakor Jurčiča. Jenka. Erjavca, Gregorčiča in druge. Sodelovali so pa tudi Levstik. Stritar, Valjavec. Vajevci, skratka, okrog Janežiča in nie-govega Slovenskega glasnika se je zbrala vsa četa
takratnih pesnikov m pisateljev. Naš urednik je bil pa tudi po svojem blagem in mirnem znača u kot ustvarjen za tako delo. ko je moral zmerom gledati, da je vozil po srednji poti in se tako ni zameril nili ßleiweisu niti Levstiku. Koliko spo-rov, koliko napadov, koliko nesporazumov je tako preprečil blagi Janežič! Sele ob koncu svojega urejevanja se je bolj nagnil na stran mladih, ki so zmerom bolj izpodrivali in končno prevzeli za Ja. nežičem bogato dediščino ter ustanovili Zvon — na Dunaju.
Posebno velike organizacijske sposobnosti ln zasluge pa si je pridobil Janežič v družbi s Slomškom in Einspielerjem pri ustanovitvi in vodstvu Mohorjeve družbe, saj je bil dolga Ma njen tajnik. Pomen te družbe za naš rod je izreden. saj je pred dvema letoma obhajala že SO letnico svojega obstoja in v tem dolgem času raz-poslala med naše preprosto ljudstvo na milijona knjig! In njena prva leta eo bila vsa v znamenju delovnega tajnika Aniona Janežiča. Kaj pa na deželi med Mohorjevkami najrajši berete? Gotovo Koledar in Večernice! Glejte, in ravno Koledar in znamenite Večernice so zamisel tajnika Janežiča!
Kot najpomembnejši urednik svoje dobe je Janežič tudi mnogo storil za ustvarjenje vseslovenskega knjižnega jezika. Dotlej so namreč skoraj vsi pisatelji pisali v »kranjščini«, prav v času Ja-nežicevega nastopa v slovenski Javnosti pa se jo osnova glede novih oblik. In k temu pomembnemu us|>ehu je mnogo pripomogel tudi Janežič s svojimi listi.
Spočetka je bil Janežič tudi vnet ilirec. pozneje pa je seveda zavrgel vsako mešanje našega knjižnega jezika s tujimi primesmi in se odločil za samostojno slovensko književnost in jezik.
Tako je Janežič v na'i kulturni zgodovini petdesetih in šestdesetih let preteklega stoletja naj-odličnejši organizator slovenskega časopisja in družabnega življenja ter najpomembnejši šolnik svoje dobe. saj naše ljudstvo še danes uživa velike sadove njegovega vsestranskega narodnega delovanja.
sodelovanje. Dosedanji župan bo ostal v občinskem odboru kot svetovalec. ..., s V B»lrrndu Je umrl akademski slikar Nikola Milojevic. Bil je slikar starejšega rodu. Rodil se je leta 18G5.
s Sodobna osrednjo mlekarno dobi Zagreb.
Veljala bo okrog 20 milijonov kun. ». ,s v ».surj. J« omrl 80 letni drž. upokojenee Marko Markulj. oče tudi med Slovenci znanega polkovnika Ivana Markulja, ki se sedaj nahaja s hrvatsko vojsko na ruskem bojišču.
s Na vzhodnem bojišča j« padel vzhodno-Pruski pesnik Erich Karschies.
d Prevod opozarja vse trgovce, peke in gostinske obrate kakor tudi celokupno prebivalstvo pokrajine, da znaša prava vrednost enodnevnega odrezka za kruh ali moko na navadnih živilskih nakaznicah za mesec april: 150 gramov kruha ali 1*> gramov pšemene (mešane) moke ali 225 era-ni?aV?,rU'ne,m^e' ^'.navadnih živilskih nakaz-i" 60 bile liskane * r>red določitvijo novih obrokov so namreč natisnjene še stare nezmanisane količine.	^
s Orna borza in trni dnevi. Lastnika hotela
daV BKPl(rri",U 80 "P'"- »"SÄ
d °Vv0J'h Boslov zahteval za skodelico na Stt12 ^.f*»* * prodajal po 240 din" k?te Mta ^r'VIO,"l,.P.ri niPm «"'i B "eč moke
*me .»rze boteT^lV^"™"
švican " - -Svico.

s Nemške državne železnice so naprosile potnike, naj v prenapolnjenih vozovih od časa do časa odstopijo svoje sedeže stoječim potnikom.
s Preosnova srbskega pravopisa. V srbskem prosvetnem ministrstvu je pričela zasedati komisija ki se bavi s preosnovo srbskega pravopisa. Komisija ima nalogo očistiti srbski pravopis vseüa, kar se je v ta pravopis sprejelo v prejšnjih lelih. Omenjena komisija namerava istočasno posodobili srbski pravopis.
b Tečaj ta domače bolniška zdravljenje jo končalo 24 deklet v bolnišnici na Golniku.
- Za dobro voljo
Moikl niso nié prida... Mira: >Je ie tako na 'vetu, da nohen moški ni kaj prida!« — Jera: »Hm, ja I Samo to je slabo, da smo me njib boljše polovice.«
•
Točno Je odgovoril. Tinüek je bil z mamico pri zobozdravniku. Bila je to njegwa prva kriieva pot. Ko se vrne domov, ga vprnia oče: »No, Tinček, te zob še boli?« — »Ne vem, zobozdravnik ga je «branil!«
•
Andrejčev Jože bi si rad kupil konja. Ore na semenj ter si izbira konjiča. Prodajalec na vse prelege hvali, kako je njegov konjič isker in uren. »Ce ga danes ob pol osmih v Ljubljani zajašete, sle ob pol desetih že v Novem mestu «
Andrejčev Jože nekaj časa premišljuje, nato pa pravi: »Nisem kupec tega konja. Kaj neki bi z. njim, ko pa ob pol desetih v Novem meslu nimam nobenega opravka.«
»Vstani, dečko,« je velela, »čas je, da se prh praviš. Spal si kakor polh in moral si se odpo< «ili.«
Dimnikarček je äirolto odprl oči in videl, da je sam s 6tarko v sobi, kl jo je razsvetljevala okajena svetilka. Poleg mize je zagledal velika banjo, polno vode.
»Hitro, sleci se,< je ukazala ženska, »moral se okopati in se obleči v novo obleko.«
S temi besedami je pokazala borno dekliška obleko, ki je ležala na mizi,
Plezaček je čutil, kako mu od sramu stopa rdečica v obraz in za trenutek ga Je obšla misel, da bi se uprl temu pozivu.
Toda spomnil se je razgovora, katerega jt slišal, in zaobljube, ki jo je naredil Materi I »ožji, Pustil je, da mu je mati Čebula pomagala, da s4 je slekei. Postavila ga Je v banjo, ga zdrgnita po životu, obrazu in glavi, tako da je izginili z njega vsaka sled saj, mu nato nataknila člsU\ toda zakrpano srajco, temno žensko spodnje krilo» obleko iz progastega platna z rokavi, raztrganimi na komolcih, par preluknjanih nogavic in par že močno razparanih nizkih škoarnjev. Nato mu ja močno razparanih nizkih škornjev. Nato mu j® pod vratom.
Mati Čebula je med tem oblačenjem vzklikal* od občudovanja in zraven pojasnjevala Plezačku, kaj bo moral storiti.
»Kako krasna punčka! Pravi biser lepote sit Toda pazi se dobro, da ne boš govoril. Vsi mo« rajo misliti, da si moja vnukinja, sirota brez ma« tere in da je tvoj očka v Ameriki. Če boš dobra opravil svojo nalogo, če me boš ubogal do pičice«, te zagotavljam, da boš imel, dokler boš pri meni in mojih sinovih, dva od mladcev namreč, ki si jiK videl, sta moja sinova, imenitno življenje. Užival boš vsakovrstne sladke priboljške, ne bo ti manj« kalo oblek in igrač. A če se boš skušal upirati.., dva prsta okoli tegale belega vratu in kar bo, pa; bo. Ne šali se z nami, razumeš, srček?«
Plezaček je poslušal in ostal na videz miren«
»Gospa,« je dejal, »nikar se ne bojte: dečka sem, a ne žival. In če me ne boste preoblagall t delom, vam obljubljam, da vam bom poslušen t vsem.«
Mati Čebula ga je poljubila ln on si je šilom« prizadeval, da jo prikril svoj stud.
»O, tvoja naloga ne bo težka,« je rekla in s« zarežala, »nasprotno, zabaval se boš. Poslušaj dobro, kar ti bom povedala: čez eno uro odpotu« Jemo. Odpravimo se v neki kraj, ne posebno da« leč, kjer bo semenj. Eden mojih sinčkov bo pon stavil na svojo stojnico obllže in nekakšno teko« čino, kl odpravi vsakršne madeže; drugi, ki ba danes hodil ob berglah, bo prodajal pesmice ia lističe z napovedmi sreče; jaz bom imela škat« lieo z vezalkami, gumbi in trakovi, ti pa bol stal poleg svojega kruljavega strica ter prosil ml« loščino. Kruljec, tako ga imenujejo, ti bo dal po< tem svoja navodila; za zdaj ti ne povem ničesaU drugega. Opozarjam te, da me moraš klicati ved« no za teto.«	1
»Razumem; toda nekam sram me je v tej oŠ« leki; niti hoditi ne znam t«
»Bčži, bčži, ne delaj se smešnega I Privadil se boš; v ostalem pa je ne bot nosil dolgo časa, če se nam bo posrečil nek načrt, boš dobil tudi ti svoj delež In potem te bomo izpustili.«
Plezačku so se zaiskrile oči.
»Res? Ali jni obljubite?«
»Hočeš, da ti prisežem? Torej, namesto da B| imel pasje življenje, kakršno imajo tvoji tovariši, se boš lahko vrnil v svoj rojstni kraj ter prinesel družini vrečo denarja; lahko se boš požvižgal na svojega gospodarja «
Dimnikarček je tako dobro glumll svoja vlogo, da mati Čebula ni Imela nikakršnega suma, Oh, Se bi bila mogla brati dečkove mislit
V tem trenutku sta stopila v sobo velikan IM pohabljenec, toda oba tako našemljena, da ju ju dimnikarček spočetka le s težavo prepoznal.
Videč Plezačka v tej novi dekliški opremi, sta zlikovca Izbruhnila v glasen krohot.
»Stavim sto lir proti enemu soldu, da ga niti njegov gospodar, če bi Sel mimo njega, ne bi pre« poznali« je vzkliknil velikan. »Častitam vam, mati Čebula I Ste mu tudi obrazložili njegovo vlogo?«
».Sem, a to mu bomo spotoma še izpopolnili/ je odvrnila starka,
(Nadalievanl» prlhodnHS.t
C. Invernlzlo-
ZA NA$E MLAJŠE
(Dalje.)
Trenutek nato je mati Čebula položila pre-denj ocvrto jajčno jed z velikim kosom kruha in kozarcem vina.
»jej, mali,« je rekla, »popravi se in potem boš spal, kajti mi delamo samo ponoči.« In izbruhnila je v krohot.
IX.
1'le/aček je z navidezno lakoto pospravil ponudeuc inu jedi in medtem pripovedoval, da je prišel s planin, da je njegov gospodar čme-ren, toda pošten človek, ki sili svoje fante k pretežkemu delu in ga gorje le-tem, če mu ne bi prinesli domov vsega denarjal Zato sta s tovarišem, ko sta imela opraviti z ometanjem dimnika v neki hiši, v kateri je bilo vseh vrst
božjih dobrin, videč na pisalni mizi zlate kovance, mislila, da gospoda v tisti palači prav gotovo ne bo propadla, četudi ji zmanjka kak-
šen zlatnik, pa sta se okoristila s trenutkom, ko sta bila sama, ter si vzela perišče zlala in ga skrila v vrečo za saje.
Nobenega od njiju niso opazili. Ko sta odšla odoiulod, sta se s prijateljskim zaveznikom odpravila v neko gostilno izven mesta, kjer sta jedla in pila na vse pretege. Ko sta se vračala proti domu, sta začutila potrebo, da bi preštela denar, ki jima je ostal; tako ju je zalotil policaj ter ju odgnal v zapor.
Plezaček je vse te laži pripovedoval neprisiljeno, kar ni moglo zbuditi pri poslušale h nobenega suma
Vsekakor pa je vprašal Rudi, ko je fant dokončal:
»Pa kako so te na mah izpustili v svobodo, če je res, da si kradel?«
»Zato, ker je prišel moj gospodar in trdil, da sem premajhen, da bi imel pogum, prilastiti si tuje blago, in je dal poroštvo zame. Za mojega tovariša pa ni hotel jamčiti, ker je i>o njegovi domnevi moral izvršiti tatvino po svoji glavi. In res je ubogi Balin ostal v luknji, medtem ko sem jaz, ki sem bil dejanski iznaj-ditelj kraje, odšel prost s svojim gospodarjem.«
Plezaček se je tako dobro smejal, da je bil videti odkritosrčen.
»Prav zares, zvit gobček imaš!« ie opomnila mati Čebula. In če bi bil preoblečen v dekliško obleko, bi te suhotnega, kakor si, pa spričo tvojega rožnatega in mlečnega obraz", plavih oči, nihče ne prepoznal.«
in namignila je proti moškim, ki so ji z nasmehom odgovorili.
Plezaček se je delal, kakor da ni opazii tega: govoril je še nekoliko, toda z enoličnim glasom in zehajoč, kakor da bi se na vso moč trudil, da bi ohranil veke odprte.
»Pojdi, pojdi, zlekni se na fistole slamo in zaspi,« ie rekla mati Čebula. »Te bomo že prebudili, kadar bo čas.«
»Da, gospa, hvala vam,« je zamrmral deček in stopil v označeni kot. kjer je bil kup slatne.
Delal se je, kakor da sladko spi, in začel smrčati. V resnici pa je bil dodobra buden: oči Je Imel zaprte, ušesa pa odprta.
»Da,« je ponovil Rudi, »to je vprav tak dečko, kakršnega potrebujemo, da bomo prišli noter: glejte tukaj načrt hiše.«
Plezaček Je zaslišal nekakšen Sum, kakor da bi se razgrnil papir.
Nastal je trenutek molka. »Spraviti ga na vrt, kakor sem vam že rekel, je kaj lahko: vratca, ki jih vidite označena tukaj-le, so na pol sneta in tudi otrok bi jih mogel odpreti. Je pa pes, ki mi povzroča nekoliko skrbi, in ravno zaradi tega je po mojih mislih potrebno napraviti prej tisto pot, o kateri sem vam govoril: tukajle je okence, skozi katero naj bi splezal dečko; odondod bi stopil na hodnik, ki je vrhu 8lo[inic, od koder ne bi potreboval več kot nekaj sekund, da smukne dol ter nam odpre vrata. Obe ženski spita v tehle dveh sosednjih s! sobah in skušali ju bomo iznenaditi v spanju: v sobi gospodinje je železna omara in tukaj v deželi se govori, da Je notri draguljev in vrednostnih papirjev v vrednosti nad dve sto tisoč lir.« »Smenta, Izplača se tvegati I« »Če ml boste do plčice posluSni, ne bomo tvegali ničesar.«
»Neumno b| bilo, da bi izgubili takšno priložnosti« so vzkliknili zlikovd. »Bodi prepričan. Rudi, da se ne bomo niti za prst premaknili brez tvojega ukaza.«
Plezaček se Je spričo teh razgovorov ves I skrčil in vznemiril.
I Moral bo po tem takem sodelovati prl tem } norijetju, katerega namen je bila kraja In morda i še kaj hujšega t
Dečko je bil namreč uverjen, da zllkovci ženskama, če se bosta prebudili, ne bodo prizanesli, bi on b| moral spraviti dva rokovnjača v hišo?
Oh, morda pa Je Bog tako dopustil, da Je padla ta Izbira nanj v rešitev tistih ubogih žrtevl rešil Ju bo, je obetal Materi božji. Dimnikarček je odprl usta v samozavesten r»=meh in poživljen po teh mislih Je zaspal, ne
da h| bil slISal preostali pomenek podležev. •
Plezaček Je bil tako truden, oslabljen po pre-sfanlh notranjih pretresih, da Je spal ves dan <n še dober del noči.
Nenadoma pa ga Je prebudil glas matere
čebule.
Krompir — evropski riž
Kar je Kitajcu riž, to je Evropejcu krompir. Jemo pa ob vseh prilikah. Kuharski umetniki irrlijo. da ga znajo pripraviti na dve sto različnih načinov.
V	Lvropi je krompir znan šele nekaj stoletij. Pradomovina mu je južna Amerika, ia »;cir države: Pera. Cile. Bolivija in Meksika. V tvri'po s" fa zanesli šele v lb. stoletju.
V	.Nemčiji s o začeli gojiti krompir za tri-de<e;ictut vvjne, vendar s■■ krompir spio-no Siii... v Nemčiji šele ob lakoti okrog leta 1770.
Nova ra«:..na je imela spočetka obilo na-tprolnikor. seveda največ med kmeti samimi,
Krompir sade
horuni krompir deci je jo na kupe
kromjiir je okusna jed, vredna le vladarskih ust. Cez dnu so vse njive močno zaslra/.ili. Težko je bi'lo priti do dvorskih hlapcev in de-kel. ki so krompir sadili po navodilih samega učenjaka 1'armenliera. Kmete je prav zato /.i-nimala nova rastlina, ki jo je kraljevska hiša tako cenila. Sredi noči so se plazile številne sence na dvorske njive in izkopavale krompirjeve gomolje. Nihče jih ni molil pri tatinskem !>'■-:'] Zvili dvorni botanik je namreč naročil stražam, naj ne ovirajo ponovnih gostov, k; so hodili na njivo izkopavat prepovedano rastlino. Odilej se je krompir razširil jjo vsej pariški okolici in Franciji.
Na poseben način so krompir uvedli tudi na Angleškem. Kraljica Llizabeta je priredila oprila 1831 svečano dvorno kosilo. Tu so prvič wistregli gostom s krompirjem in odtlej mu ie lila odprta pot v vse hiše in vse kmetije, ki so se ga dotlej močno otepale in branile.
Kakor drugod se krompir tudi pri nas dolgo ni mogel udomačiti. Pozneje so gn začeli kmetje radi soditi ter so začeli celo žito zanemarjati. Resnici na Ijulio nn bodi povedano, ila so naši kmetski pradedje bili prefrigani možje. Od žita ie bilo grašfaku treba «lajati desetino, medtem ko krompir ni bil v nobenih urbarjih zapisan. Zato so kmetje rajši sndili krompir, ila se je graščak bolj gotovo luliko pod nosom obrisal za svojo žitno desetino. Tako je krompir postal na^a prava nnrodna jed. Tn že v prejšnjem stoletju je naša pesem pela o vojakih >krompirjevciii<, kakor so še pred kratkimi desetletji dejali jkrcinjskim deželnim brani bovcem«.
Krompir je zdrava jed, ki jo cenita liogatin in siromak Siromak še mnogo bolj. ker mu je krompir večkrat edina bruna. Dandanes ljipiio koj dobro ločijo razne vrste krompirja, katerih je baje že kakih 300. — Krompir pridelovati sicer ni težavna zadeva, vendar je treba paziti, kako in knm ga boš sadil. Globoko zornnn zemlja, rahla prst mu je kuj všeč. Tako pišejo, da so nn njivi, ki so jo zor,ili 10 cm globoko, pridelali 27 centov krompirja. Potem so njivo zo-roli 20 em globoko ter so na njej jiridclali S6 centov krompirja. Slednjič so zorali isto njivo 45 cm globoko, nakar so pridelali 102 centa kroni pi rja. Orač, ki zdajle po veliki noči orješ svoje njive za krompir, orji globoko in Bo« naj blagoslovi tvojo delol Prosimo ljubega Boga, d/i bi zlasti letos obilno blagoslovil naše njive, vrtove in polja ter nam naklonil jeseni obilno krompirjevo letinol
ki se n!so in se tudi še danes ne navdušijo za vsako novotarijo. Itazne evropske vlade so uvidele koristnost krompirju, zakaj koder so ga začeli gojiti, niso poznali več luKote.
Vladarji in njili ministri so si na vse mogoče načine prizadevali, tla bi uvedli saditev krompirju vsepovsod. Kraljevska hiša na Francoskem je dala prednost krompirjevim cvetom pred vsemi drugimi cvetlicami. Marija Anto-aneta je prišla nekoč na dvorni ples vsa oki-tena s krompirjevimi cveti.
Precej je potegnil kmete v okolici Pariza dvorni botanik Parmentier: .Sprva se je zaman trudil, da Iii kmetje gojili krompir. Nato je poskusil z zvijačo. Dal je razglasiti, da bodo pričeli na dvornih njivah saditi krompir, ki ga bodo porabljali le za slovesne jxijedine. zakaj
Da bi bil koš jeseni zvrhan
Pri večerji ni bilo ne gospe Beli, ne gospodične Eleonore; tem bolje sta gosla zabavala svak in neSaU. Gospod Krajan mu je pokazal natanko, kako mora ravnati z električno žepno svetilko, z uro brez ključka in s trobenlo, ki poje sama. Ma-tajev Matija je bil ves srečen in prav otroško vesel, kakor obdarovan birmancc.
12.
Doma.
Andraž Hudopisk je sedel na klopi pod senčnatim orehom pred Matajevo bajto in pušil čedro. Po dolinici je valovalo žilo in visoka, Se nepoko-žena trava; na bližnjih holmili so počivali črno-zeleni gozdi, v ostenju pa so modreli hribi in se rahlo meglile gore v vedno nežnejših barvah. Berač je gledal zdaj za redkimi popoldanskimi oblaki, ki so počasi pluli nad Kačjo skalo, zdaj doli na Kobacajkin vrt, koder je snemala vdova posušeno perilo z razpetega konopca.
Nenadoma je pribrenčal lep, izredno velik rogač iz bližnjega h rastja in cepnil kraj Andraževe noge na tla. Mož ga je pobral in previdno zavil v svoj robec, da bi nesel živalco zaplati-«kemu sodniku, ki je rad nabiral mrgolince in golazen.
Ko je shranil hrošča, je pa zagledal v zeleni goščavi sosednega holma dva klobuka in pod njima debelo, rušo glavo Matajevega Matije. Takoj mu je hitel naproti in ga prestregel na gozdni stezi onkraj potoka.
>Bog daj, Matija I« ga je pozdravljal radovedno. j Kaj pa nosiš v košari?«
»..spustil je delnik in palico na Ila in mu dal novo pipo, ki jo je privlekel izpod viènjevkaslega, rume-nopikaslega robca iz košare: tAli ni lepa?*
»Nekaj tudi zate,« je odgovoril Matajev Matija, spustil dežnik in palico na tla in mu dal novo pipo, ki jo je privlekel izpod višnjevkaslega, lumenopikastega robca iz košare. »Ali ni lepa?«
»Prav lepa I« je viknil prosjak veselo. »Bog ti povrni stokrat I Oj, Malijče, kako rad te imam zdaj I Oh, pa kar dve verižici imaš in urici menda tudi I Jej, jej I«
»Kaj pa Dimka, ljubi moj žpehomalh?« »Uimka je zdrava in sevela,« mu je odvrnil Andraž. »Lej, Matija, žpehomalh mi pa ne smež reči nikdar več! Hudo me žali ta grda beseda.«
»No, pa ne bom veil« je obetal Mataj. »Nisem vedel, da ti je tako zoprna. Vidiš, tukaj imam Pa židano ruto za mlinarjevc Anko.«
»Hm... Matija... veš —« ee je obotavljal berač z besedo. »Vež, davi mi je bilo dolgčas pa sem šel v milodolski mlin, ko sem pomolzel kra-vo- Pri Zagorjanovih sem zvedel, da je Anko zasnubil Devetakov Pavle iz Zaplane. Vse je že dogovorjeno in poroka je uganjena to jesen.« »Kaj praviš?« se je zavzel Malajev Matija. »Vidiš, kako so se ujele moje besede? Ali ti nisem zmeraj trobil, da se požuri pri dekletu, sicer bo prepozno!«
Matajev Matija je oprezno položil košaro v mehki mah, žalostno sedel na skalo tik steze in dolgo ni zinil nobene besedice.
Tiho ga je gledal Andraž. Bilo mu je žal, da je nahtijskal Telebanovce zoper Mataja ...
»Ti nesrečna dečla!« je vzdilinil naposled Matija. »Pozabila me je kar v par dneh! To je pa vendar malo predebelo! Ali ji bo še žal! Zaslepljena revica ni vedela, kakšna sreča bi je čakala pri meni!«

... Malajev Matija je oprezno pololil košaro v mehki muli, iulostno sedel na skalo tik steze in dolgo ni zinil nobene besede...
»Nič ne maraj, ljubi Matijče!« ga-je tolažil Andraž. >Ko sem še kaproloval, sem imel ne vem koliko ljubic — pa niti ena mi ni ostala zvestal Taka so mlada dekleta vsa. Kaj boš zato...«
»Čemu sem romal v Ljubljano in privlekel židano ruto s sabo? Komu naj jo zdaj dam?«
»Veš, komu?« je hitel Hudopisk. »Daj jo — Mici Kobacajki! Ca kaj I Poslušaj! Telebanovci so izvohali vse I Nekdo, poznaj ga vrag, jim je prinesel na nos, da si jo odlturil v Ljubljano. Tudi so našli tvoj koš v risu na razpotju pri brezjaku nad Golo Jamo. Strašno so jezni nate, posebno zalo, ker si jo pobrisal v Ljubljano! Grozno se hočejo znositi nad tabo, kakor hitro te spet zagledajo. Zalo ti svetujem tako: pojdi zdaj takoj k Mici, prosi jo zamere zavoljo berivke in podari ji kupljeno ruto. Mica ima veljavno besedo in premetena je; gotovo bo znala zasukati stvar tako, da ti togota razkačenih sosedov ne bo škodovala prehudo.«
»Kobacajki 6em namenil samo odpustke,« je dejal Matija in pristavil naglo: »Ej — pa naj ima že ruto! Pojdiva!«
Matija je pobral svoje stvari in ubrala sta jo za grmovjem zadaj na vrt k vdovi.
»Dober dan, Mica!« jo je pozdravljal bera? prav prijazno. »Oh, preveč si pridna, zmeraj delaš, kakor tam čebelica! Kako lepo perilo imašl Lej, Mica, Malajev MatijCe ti je prinesel nekaj prav lepega iz Ljubljane, da bi popravil, kar sta zagrešila on in pa njegova Dimka. No, Matija, zdaj govori pa tli«
ženica je Izprva grdo gledala Mataja, po Andraževih medenih besedah pa se ji je začel jasniti mračni obraz.
»Ljuba Mica!« je izpregovoril Matija. »Lepo te prosim, nikar mi ne zameri, če sem te kdaj žalil. Tukaj ti prinašam odpustkov in židano ruto.«
»O, saj ni bilo treba!« se je že smehljala vdova in milostno sprejela darove iz Matajevih rok. »Saj je že zdavnaj vse pozabljenol No, zahvaljujem te prav lepo, Matija I Ali nočeta malo v hišo? Prav dober jaboKnik imam doma.«
Sli so skozi režo v prijetno hladno sobo. Mica je hitro pogrnila mizo « snežnobelim prtom, prinesla postoma jabolčnika in jima narezala ' -'.ia in krače. Andraž je takoj izpraznil kozarec na njeno zdravje in si jel streči z okusnim mesom.
»Bog vama blagoslovi!« je dejala vdova. »P<x trpita malo, vrnem se takoj!«
»Poglej no, Matija, kako je tukaj vse čedno!< je začel Audraž tiho, ko je odšla. »Ce bi bil jaa na tvojem mestu, bi vzel le Mico Kobacajko! l'o-slušaj Matija! Ali nima Mica največje bajte na Telebanovem? Ali nima dosli polja in gozda, pa nobenih otrok? Ali ui pridna gospodinja? Kje dobiš zdaj še tako kračo? iu kuhali ti znal Dvojo krav ima, pa troje žčetincev in Bog ve koliko kokoši! Jajca spečava skoraj vsak drugi teden v Zaplano. Mica ima denar, Matija I Iu ali ni šo zmeraj urna ko srna? Mlinarjeva Anka vzame Pavleta, ti pa vzemi Mico in pokaži Anki, da se ne maraš kisati zavoljo nje. Mladih deklet zvestoba je redka kakor zelenega backa senca. Oprimi se starejše I Mar misliš ostati večen fant? Oj, bodi pameten, zmeni se z Micol Nikoli ti ne bo žal, dobro se boš imel vse žive dni I No, kaj praviš, Matija?«
»lle, hel«
»Le glej, da te ne prehiti spet kdo drugI Govoril bom zale z vdovo. Toda — časi so slabi. Meni daš deset goldinarjev na dan poroke. Kaj?«
»Čakaj no, da se mi ugreje misel I«
Hudopisk je naglo izpil še kozarec jabolčnika in šel na vrt k vdovi.
»Lepo imaš urejeno vse skupaj, Mica!« ji jo govoril sladko. »Samo nekaj ni prav. Moža nimaš uobenegal«
»Kaj hočemo, je že tako volja božja,< je vzdih-nila Kobacajka.
»Vidiš, Mica, jaz pa poznam nekoga, ki bi bil zate!«
»I — kdo neki?« je vprašala mirno, dasi jo je razburjala huda radovednost.
»Kdo? Matajev Matija! Poslušaj me, Mical Matajev Matija je korenjak, da malo takih! In dobra duša je, mehka duša, rad se da voditi; pregovoriš ga, kakor hočeš. Mica! Mož je le mož! Mica, pamet! Ali hočeš do bridke smrti dolgčas prodajati sama na svojem domu? Kaj meniš, Mica?«
»Jejhata — to ni kar tako, slvar je treba dobro premislili dvakrat in trikrat!«
»Tako. No, le premišljuj, le, Mica! Tudi Matija premišljuje! Kadar se naveličata premišljevati, se pa vzemita! Toda, Mica, draginja je huda. Deset goldinarjev mi daš po poroki, kajne?«
»Bomo videli, ie bo res kaj,t je odgovorila vdova ja ko hladno.
Andraž je nejevoljno zmajal z glavo in se vrnil k Mataju. Kmalu za njim je prišla tudi Mica, nekoliko preoblečena: v lepi kočemajki, z nr.im predpasnikom, v škripavih čevljih. Sedla je konec mize. Matija je pripovedoval o svojem potovanju, Andraž pa je modro molčal in pridno pil.
»Ljubi Matija, vsi sosedje so hudi nate. da si šei v Ljubljano,« je rekla Mica, ko sta se poslavljala pozno popoldne. »Zapomni si, da bom na videz morala govoriti tudi jaz zoper tebel Nihče ne sme vedeti, da vlečem s tabo. Nič se ne boji Vse hočem zaobrniti tako, da te ne bo bolelo preveč I Z Bogom!«
5 Z Bogom, Mical« se je smehljal berač. »Pa hvala za malico! Le srečno premišljuj!«
èia sta zopet zadaj skozi vrt. Potem pa je silil Hudopisk z Matajem naravnost skozi vas, da so ju morali Telebanovci videti.
.ijejhala — to ni kar tako, stvar je treba éobré premisliti dvakrat in trikrat!*...
(Dalie prihodniif.)
i ■
Tonka, mata Robinzonka
(Dalje.)
V eni školjki, postavljeni v jamico v pesku, je bilo nekaj belkaste vode. To je bila morska voda, ki jo je Touka postavila na sonce, da je voda izhlapela in je tako dobila sol.
Zdaj, ko že pozna tudi ilovico, je njena delavnica nekoliko zapuščena. Zakaj zunaj si pri-piavlja veliko ognjišče, kjer bo lahko žgala svojo posodo: prave lonce, lepe in pripravne za vsako kuho.
Tonkin dnevnik
Poleg hiše si je Tonka uredila majhen hlevček. V njem je imela svoj dom Kožica, ki je postala Tonkina tovarišica v teh samotnih dneh na otoku. Nekega dne pa je doživela Tonka veselo presenečenje. Kar poglejmo, kaj piše v svojem dnevniku. Nič ne bomo spremenili, tudi pravopisa ne bomo popravili. Tako naj bo, kakor ga je Tonka napisala v veden spomin nanjo.
15. marca.
Danes velika novica! Prišla sem Kožici voščit dobro jutro, pa... pa sein našla tri... Kožice namreč. Dve majhni kožici ali dva majhna kozlička, ne vem še natančno, kaj ho iz njiju. Tako sla ljubka, lepo okrogla. Tiščala sla se moje Kožice in meketala kot mladi jančki.
Kožica ju je gledala s svojimi velikimi, mehkimi očmi, jaz sem jo objela, njo in njena mala dva in sem odhitela k svojemu ognjišču. Toda danes ni šla za menoj.
16. marca.
Kožica ima mleko, pravo mleko kakor krava. Tako se moram smejati, mala dva jo molzeta. Tudi jaz sem namolzla nekoliko mleka v eno skle-d.co. Pustila se je molzti in me je gledala, ko s-in pila. Tako čudno diši, kakor tisto mleko od koze, ki smo ga pili, ko sem bila pri svoji teti na Dolenjskem enkrat za dva meseca.
Male kožice že same hodijo. Bog ve, kje so se naučile. Pa nič ne padejo.
Danes sem bila dolgo pri njih in sem jih božala, vse tri, da ne bo katera mislila, da je ne maram. Potem sem pa začela računati. Tak imeniten račun sem sestavila, le poslušajte:
Ce bo imela moja Kožica vsako leto dva mladiča in ta dva zopet dva vsako leto, koliko bo Kožic in Kozličkov čez deset let?
Ta naloga je zelo težka za izračunati, zato jo bom napisala v dnevnik:
1.	leto 1+2	=3
2.	leto 3+ 2X3 = 3+ 6	= 9
8. leto 9+ 9X12 = 9+18	= 27
4.	leto 27+ 27 X2 = bom kar množila 81 X3= 243
5.	leto je hitreje
6.	leto 243X3	= 729
7.	leto 729X3	- 2187
8.	leto 2187X3	- = 6561
9.	leto 6561X3	= 19683 10. leto 19683X3 _ 59049
Nisem mogla dokazati, da je res tako, toda «e se I«) skozi deset let godilo, kakor sem zapisala, bom štela svojo čredo in bom videla, če sem prav računala. Ta račun bo zelo dolg. i . r™£funala sem torei. da bom imela čez deset let 5M049 kožic... zato moram že takoj zdaj za-»eti z delom, da povečam svoj hlev.
Bog ve, če je tudi sv. Genovefa, kl je bila sama dolgo časa v gozdu z malo srno, in katere
H
povest mi je mania pripovedovala lansko zimo, tudi delala lake račune. Jaz sem kakor ta sve a Genovefa, ker jem surovo sadje in sem postavila svojo kapelico, ne vem pa, če sem tudi asketka, kakor je rekla mama za sv. Genovefo, ker 1111 ni nikoli povedala, kaj je ta reč.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Pri botri na zapečha
Drag« botra 1 V .Domoljubu« sem brala, da imaš rada otroke in jim pripoveduješ pravljice. Zelo rada bi tudi jaz prišla k tebi na zapeček, da bi slišala tvoje pravljice.
Mene bi zelo veselilo, če bi ti hotela priti o veliki noči k nam na pirhe. Stanujem v Orehovcu pri Kostanjevici, ki je zelo prijazna vasica. Stoji na pobočju Opatove gore. Imenitno 6e bova zabavali. Na velikonočni ponedeljek bova šli na izlet v Opatovo goro. Spotoma bova nabirali zvončke in teloh. Nekaj cvetic bova nesli tudi Materi božji na Mirčev križ. Le pridi, saj boš kljub temu, da si slara že devetdeset let, še lahko hodila. Prepričana 6em, da si še vedno trdna in gibčna.
Praviš, naj ti otroci izberemo ime. Jaz bi ti najrajši rekla Jera.
Zelo sem radovedna, kako se pišeš. Dovoli, ljuba botra da le vprašam, ali 6i že poročena ali 6e še nameravaš.
Ako mi bo sreča mila, da pi6mo ne bo frčalo v tvojo nenasitno peč, se bom še kaj oglasila. Pri. srčno pozdravlja tebe in g. urednika Mici Zalokar, II. r. višje ljud. šole, Kostanjevica.
Draga Mici! S tvojo izbiro, naj mi bo Jera ime, sein prav zadovoljna. Tudi meni je to ime prav všeč. Seveda pa ti ne morem obljubiti, da bo tvoja želja obveljala. Bomo videli, za kaj 6e bodo drugi otroci odločili. Večina bo obveljala, kakor sem obljubila.
Računati pa dobro znaš, v tem te moram pohvaliti. Mojo starost si prav izračunala. Tudi na goro bi še prišla kljub svojim devetdesetim letom, le bolj počasi bi hodile, ker me že naduha tare. Ker si tako brihtna, boš pa nemara tudi uganila, kako se pišem. Ce še ta vozel razvozlaš, pa bom rekla, da si zares odprte glave.
Milostno ti tudi dovolim, da smeš vprašati, ali 6em že omožena ali če 6e šele mislim. Zakaj ne bi smela vprašati? Svojo botro 6meš vse vprašati. Samo botra ti na to vprašanje ne bo odgovorila. Vidiš, tako je.
Moja peč je zdaj ugasnila in než.re nobenih pisem več. Preveč toplo je že in g. urednik noče nič več kuriti. Zato sem 6« tudi morala izseliti iz za-p*čka in sem se vrnila na svoj Orič. Pa me pridi tja kaj obiskat. Tudi tam je zelo prijetno.
Lepo te pozdravlja tvoja botra.
Ali znaš misliti?
Na preprosto dopisnico (lahko je že uporabljena) položi novec za 20 c in nariši okrog njega krog s svinčnikom. Nato krog izreži. Zdaj pa je hoja naloga, da skozi ta krog. ki je tako velik kot novec 20 c, spraviš novec za 1 liro, ne da bi pri tem poškodoval rob kroga. Na videz se zdi to ne. mogoče, vendar pa je naloga prav lahka. Kdo jo reši?
(Rešitev: Dopisnico prepogni dvakrat, podol-gem in počez, nato primi skupaj obe nasprotni si stranici in jih previdno razgrni. Krog se je tako spremenil v elipso, skozi katero lahko novec za 1 liro brez težav zdrkne.)
Pisma brez kuverte.
Spričo vojne se je pisemski promet v Nemčiji zelo povečal, zlasti med vojaki na fronti in njihovimi svojci. Da bi prihranili papir, so v Nemčiji
r«hit«! • z?0Va ",vaiati 2"ano zalepke, ki so jih uporabljali Že pred in med prvo svetovno vojno. Tako ifi™"1'1 precej papirja, saj se pri zalepki akorekoč p,še pismo na notranjo stran kuvefte,
ne uponihlja1 P'SmU 86 DOtran'°31 kuverte Moh
_V novo življenje.
Da se nekatere živali, na primer, polh, ne« topir, svizec, jazbec, hrček in medved umaknejo mrazu in lakoti, torej najtežjim skrbem zim. ske dobe, je vsakemu znano. Ta lastnost jo morda v tem a>li onem kdaj zbudila zavist, ki izvira iz želje umakniti se vsakdanjim skrbem v več mesecev trajajoče spanje. Toda pustimo prazne marnje in se povrnimo k predmetu.
Nekatere živali v naših krajih zimske, le. denoinrzle dni kar preepe. Kaj je temu vzrok? Nekateri sodijo, da pomanjkanje primerne hrane, drugi krive mraz. če gledamo prvo, po. manjkanje brune, opazimo, da gredo spat res predvsem take živali, ki si v zimskem času ne najdejo primerne hrane bodisi, da je ta rast. linska, bodisi, da je živalska, pa je po/imi ai mogoče najti, hroščev, polžev, mušic itd. Neka- 1 tere živali, kakor polhi, netopirji in drugi, «i ! za dobo zimskega spanja ne pripravijo prej no- | bene zuloge, ker ves čas samo spe, drugi, kakor f hrček, veverica itd., pa si preskrbe za tiste dni, ko so budni, lej>o zaloga hrane.
Netopir ipi zimsko spanje
Kako spe živali zimsko spanje? Ker je zimsko spanje čas dolgega in hudega posta, se žival na to dobro pripravi tako, da si nabere zalogo masti pod svojo kožo. Tako n. pr. delal» ; netopir in jiolh. Druge oa nakopičijo zaloge hrane v svoja prezimovališča. Hrček si zgradi posebno, od letnega ležišča drugače zgrajeno prezimovališče, pred katerega nanosi velike kupe žita, potem zadela vse dohode in izhode. P<h dobno napravijo jazbec, jež in svizec. Netopirji 6e obesijo z nogami na kako oporo in vise 1 glavo navzdol. Krila pa uporabijo za nekak plašč, v koterega se popolnoma zavijejo. Te živali prezimujejo včasih kar posamezno, včasih
Življenje se vrata (Nadaljevanje na 11. strani.)
Ö psu, k£ ni &Ci VCiik
SKORO 100 UT STARA ZGODBA IZ NASE VASI
(Zapisal f Andrej Mejač.)
Sitarju se je pričelo dremati, sprevidel je, da je najbolje, ako gre domov. Plačal je naročene poliče vina ter želel vsem mnogo zabave in srečno lahko noči Janče ga ie spremil in mu skrbno pogrnil odejo čez sedež. Sitar je pognal, pa še modroval sam s seboj o psu, ki ni bil volk, pa o volku, ki ni bil pes. Doma je zapeljal kripo v kolarnito, spravil konja in drugo v hlev, sam pa se je podal v hišo in se vlegel k peči, kjer je navadno prenočeval, kadar je prišel ovinjen pozno domov.
Sitar pelje domov volka
Zjutraj je zgodaj vstal ter šel pogledat na dvor in v hlev. Ko je stopal mimo kolarnice, mu te šinila smrdljiva sapa v nos. Mislil je, da prihaja iz bližnjega gnojišča. Tedaj se ozre na kripo. Kup na sedežu se mu je zdel večji. Od-grne plahto in pràv tamlu - pod ajdovico- opazi mrtvega psa, ki je zelo smrdel. Molče zategne kripo še dalje v kolarnico in odide po svojih opravkih.
Bilo je konec tistega tedna. Našovci so svojo Živino le v poletju gonili napajat na potok Brnik. V zimskih mesecih, ko je bila voda v potoku mrzla, so jo nosili in vozili svoji živini iz globokega vodnjaka - studenca, ki je stal sredi vasi. To pa zato, ker je bila voda iz vodnjaka bolj
po dve ali več skupaj. Vedno si poiščejo dobro zavarovan prostor.
Ko živali zaspe, se telesna toplota močno zniža, dihanje postane počasnejše in šibkejše, »rce utripije počasnejše, vse življenje poteka veliko bolj počasi, ker moru žival ipuč z nabrano zalogo masti varčevati.
Ko se pa začne narava prebujati k novemu življenju, ko začno pihljati južni vetrovi, ko se sneg poslovi z naših gričev in dobrav, tedaj pride v navidezno mrtva telesa spečih živali novo življenje. Telesna toplota se naglo veča, srce utripije hitrejše, dihanje postaja krepkejše, Ircslica, ki se loti živali preskrbi, da se zviša telesna toplota, če vzamemo za zgled netopirja, vidimo, kako se začne to skoraj mrzlo telesce
i tresti, gibati, noge iščejo novih prijemov, diha-! xje jo urnejše, koža kril, ki je Ma ovita krog telesa, se razpenja, ušesea, ki so bila doslej po-vešena, se razpno in zravnajo, noge se ločijo «d opore, žival pade..., toda med padom se krila razpno in netopir, ta znani šiš-miš ali pol tiča pol miša «leti v lepo mlado naravo.
Če pa se zgodi, da kak topel zimski dan izvabi netopirje iz zimskega spanja v naravo, se «b prvem mrazu vrnejo v prezimovališča in si poiščejo natančno isti prostor, kjer so prezimo-vali dotlej, znova zaspe in čakajo stalnih toplih dni.
Vse to dogajanje pa spremlja pri živalih, ki spe zimsko spanje, velika sprememba v telesu samem, zlasti v jetrih. Tu so nakopičene snovi, ki povzroče zimsko spanje in snovi, katere žival spet zbtide iz spanja v novo življenje.
zdrava kakor pa zmrzlina iz potoka. Tako sta prišla dva sosednja fanta, Dvorčev Jaka in Koželjev Janez s svojimi vedri k vodnjaku po vodo.
»Ne vem, kaj to pomeni; naši konji nočejo te vode piti,« reče Jaka.
»Naši tudi ne,< pravi Janez.
»Naši tudi nel« pripomni sosed, ki Je slišal pogovor. »Morali bomo iti na potok ponjo.«
Medtem pride nekaj žensk s škafi po vodo, med temi tudi Oborhova mati, ki so slišali ta pogovor, pa pravijo: »Kaj pa bi bilo, ko bi bil kdo onega psa, ki ste ga oni večer na Breg poslali, v vodnjak vrgel?«.
Medtem prideta fanta od sosedov in povesta, kako so konji iz potoka vodo radi pili. Prihitela je skoraj vsa vas skupaj. Ngaovorijo Obor-hovega pastirja, da se je vsedel v vedro. Fant se je spet izgovarjal, češ da se je le za kravjo pašo vdinjal, pa vse ni nič pomagalo. Janče ga je grdo pogledal, pa je šlo. Spustili so ga v vodnjak in prav kmalu je pričel tam doli kričati:
»Volk, volk! Ne volk, pes plava nad vodo in prav strašno smrdi!«
Dobro so vedeli, lido jim je to naredil, toda tiste čase sò molčali in navadno take stvari za plolom domače vasi poravnali. Ni bilo potreba komisij in ogledov in vse, kar je s tem združeno. Možje so koj vedeli, kaj jim je storiti. Najprej so smrdečo žival iz vodnjaka potegnili ter jo, kakor pred stoletji Huni svojega kralja, neznano kam pokopali. Vsi vaščani so prišli skupaj in dva dni in dve noči vrteč se, so vso okuženo vodo iz vodnjaka pozajeli in izvlekli in vodnjak popolnoma osušili in očistili. Veliko jim je pomagalo tudi to, da je bila tista zima dolga, ostra in suha, da je podzemski studenec popolnoma opešal, ker sicer bi dela tudi v enem tednu ne bili dovršili.
Spet nekaj dni potem, ko je bil vaški vodnjak očiščen, ko se fantom in dekletom žulji, ki so jih dobili pri vrtenju »motoroge« pri vodnjaku, Še niso dobro zacelili, je prišel še neki gospod, ki je na Bregu in v Našovčah izpraševal o psu in o vodnjaku. Bil je sluga od kantonske gosposke iz Mekinj, kamor je tedaj ta stran Gorenjske spadala. Zavil je k Oborhu. Tam mu je oče postregel z nekaj polički kraškega terana, inati pa je prinesla veliko domačo klobaso ter še nekaj za po poli zavita. Mož pa je postal nato slep in gluh!	»
Fanta te pogovarjala, da konji ne marajo l« vode
Hudobni Sitar je nekaj časa precej vlekel na ušesa, kaj se govori, posebno se je bal Jgrivar-jev«. Tako so tiste čase rekli varuhom pravice, ker so tiste čase nosili klobuke, katere je krasila konjska griva. Ker pa tudi »grivarjev« od nobene strani ni bilo, se je malo skorajžil, tako da je prišel nekega dne k Oborhu na en polič.
Oborh pa mu je tole povedal:
»Ti, Sitar, veliko dela si nam napravil, tudi kazen od gosposke si zaslužil, pa mi te nisino hoteli izdatii, ker želimo, tla se stari ponos ohrani med nami in našimi potomci. Toda eno te čaka in temu se ne boš izognil: Plačal ga boš eno vedro, to je ravno en «estrajh» ali 40 bokalov poštene mere, da si tako zacelimo žulje, ki smo jih dobili tiste dni in noči, ko smo vlekli okuženo vodo iz vodnjaka.«
Moža sta si segla v roki, nesla kupico k ustom in hkrati zaklicala: »Mozitbog« — Po-mozi ti Bog!«
Prišla je žegnanska nedelja, spomin cerkvenega žegnanja v Komendi, prvo nedeljo po prazniku sv. Jerneja. Spet so pokali malteški stukl pri cerkvi sv. Petra, gospodinje so pekle štruklje in cvrle bobe. Našovci so povabili sosede Bržane na semenj. Veselo je bilo tisto popoldne pri Oborhu, kajti Sitar je plačal že določeni mu delež, prispevali so oboji vaščani tudi svoje, in tedaj se je potrdilo sosedovsko prijateljstvo, ki drži še dandanesl	(Konec.)
PRAVNI NASVETI
Prekinjeno učenje rokodelstva. D. P. R. Neprevidno ste ravnali, ko ste pred letom odpeljali 6ina, ki 6e je učil rokodelstva, domov. Po našem mnenju vaša bojazen pred nemiri ni bila zadosti tehten razlog, da 6te prekinili sinovo učenje, kar zdaj delodajalec očividno smatra za razdor učne pogodbe. Ni verjetno, da bi mogli mojstra prisiliti, da sina zdaj vzame 6pef nazaj v učenje. Dolžan mu je pa vrnti njegovo obleko, odnosno okškodnino, ako se je obleka po njegovi krivdi izgubila. Ce pa je oble. ka brez mojstrove krivde izginila, on ne odgovarja za odškodnino. Ako mislite, da obleko zadržuje mojster, ga lahko tudi 6 tožbo prisilite, da jo vrne.
Obljuba glede izročitve posestva. J. K. Če vam je zakonski drug obljubil da vam bo posestvo daroval, je taka obljuba neiztožljiva, ako ni napravljena v obliki notarskega zapisa. Zato ga ne boste mogli prisiliti, da vam izroči posestvo.
Oskrba sestre. Z. č. Brat nima zakonite dolžnosti skrbeti za sestro. Drugače pa j« to, če se je k temu obvezal, ko je n. pr. prevzel posestvo po starših, ali pa ob kakšni drugi priliki. Seveda je pa njegova krščanska dolžnost, da ne pusti 6estre v pomanjkanju, ako lahko zanjo skrbi. Olede oddaje v kakšen zavod (ubožnico, hiralnico), bi se bilo po-—miti z upravo tistega zavoda Tam bc6te tudi zvedeli, pod kakšnimi pogoji jo zavod sprejme. Morda bi ludi občina kaj prispevala, če sorodniki vsega ne zmorejo.
Oče z devetimi otroki. F. S. Plačevanja neposrednih davkov ste bili oproščeni le, dokler 6te imeli devet živih otrok in če vsota davkov po vseh davč. ni oblikah ni presegala 190 lir. Ker vam je en otrok umrl, nimate več pogojev za oprostitev. Zato bo6te naloženi davek morali plačevati. — Kar 6e tiče plačevanja vojnice. jo bo moral sin, ki ni bil sposoben za vojaka, plačevati, dokler predpisi o plačevanju vojnice ne bodo razveljavljeni. Pravica države do izterjave odmerjenega davka zastara čez pet let od dne, ko se je priobčila odmera davkoplačevalcu. Ta predpis zakona o neposrednih davkih, ki je še v veljavi, se uporablja tudi za iz-terjavanje vojničnega davka. Zalo bodo lahko izterjali od sina zaostali davek za pet let nazaj, če bo prišel do kakšne imovine
Predelano kolo. N. U. Orožniki so opazili, da je na ogrodju vašega kolesa napisana drugačna znamka, kakor je vpisana v prometni knjižici. Kolo 6te kupili od nekega mehanika, ki je kolo predelal. Orožniki zahtevajo, da jim predložile potrdilo bivšega lastnika kolesa o nakupu kolesa z znamko, ki je na kolesu. Takega potrdila pa vam prodajalec ne da, ker je že minilo več let. odkar ste kolo kupili. Vprašate, kaj bi storili. — Izgleda, da sumijo, da kolo ni poštenega izvora. Gotovo bo zadostovalo orožnikom, da točno poveste, kdaj in kje 6te kolo kupili. Tako bodo lahko ugotovili, kdo je bil prej lastnik, kakor tudi, kje ga je on dobil in zakaj ga je predelal. Ce je vse to res, kar nam pišete, se vam ni treba bati kakšnih posledic, v6aj ne kazenskih.
Nadaljevani« na 12 strani aforafr
2>
-r.'IT TU dne a aerila l»*-'-**-.
ßtev. 15.
Prtni atsveti
DMu ,nra	M. E Žen», kafcor nidi
roi t irà." Bvt'Kft. raKonsfeefi irufi . .na > n-imt-L. 31 unri	«ru£ n zi^ti. co:,
roke pe P»a. privi:» <k tartine zapušča*. ce ti« ri£ še apuràkw orar. a ja r. »trot arnesi ž tv« zapusini«;»4	ai. r.mrr orar-, t. U «rar «a-s. » rent aeoi « x ww. joe-vic: zanuiint Razen osanni sesia r*>: r-ern4«*-mi -mann. premičnine t «• pcc-ebne " dinier«. Ci je V Vtien primeri potom rota « •rac fctnro pobvi» i>t*es-vi "ori. nm-eon:«. « marne od potoria zafcw.ai. ataneft deleža.
Prosrji zi óovol/etie vožrie » kolesom k.. I
E. Le ri osm.« a4« nee a Lmb..,aci more* p-3Ìa«t- dob:* <k»vo:iec« za voze/:, t i»«*«! lato 41&I« :Mt'» p-mrrir aokiziae pströe ne :n:?*«. Kr naiai»Bwr*i Zi kraj. ker ima pro. 4iiec «vaie «lino btuliiie. tó kjer si. s ano wva. Z« ms» LjuNjn» p« tira oA-eir* aaus dolinic w prech kiei t-
Otond stanovanja ali pcniiaaje najem» iat. K. S. P-ed kt. t't paiedoiai lai«, ki .ars je do-naiili loliio ÒCÒ3Ì.3». il ft « zi «ito J>r«z:v-ErfL Zia r «rjiI1"— ne r>:-rt-t .ef inerì. SttW-tu* b: 'lihko oidaS zi viijc tiiems:ao. »eadir pni »o. di « morete odpo-tif. \ -rau-e. i- w r» tik: predpis.. ài tud li -a fcäo zi -Zi-let: ne more rabina- » i t si*--:.ne. ili pi ra. ncr.inie odiati drafenrj Mjanwka. k. b: ni »e: plačal' — Po wdir. k pattuii niienr: se « «-*-te penifi is rj± ilM»Hlil oe MBjfc flkmM brez *'sip:iisegi odpaiedaeji ridoni. Ti i: ru-ìcc. kakor fi »i nauji». so je. ii inule i..k> zi ur iei: :n ii 1zìi rrrrao jmb. o: radofiea oxo.eir rizìof. Zi» b. r. i >iii c.i:o.ei po diičs zft-rr sat Zakonit cox-'eiat rizksg bi si pr.mer :•.. 'ci ä rib!!, «uaovar.e rs tebe ili zi fvo.eji ore: «»ji fina al: otnoženo hčerko.
NaJagajte de s a r t
«älidnea
Zi r C>d S . I4
Zarod oaje poiojila pod naj
P o »1 d ; e T lastni hiši
ugodnejšimi pogoji poleg dekliške šole
Pastirske prsno pariškega nadškofa.
Po vseh parScib re-rvib z» dr fi _ nedeljo
tó pmb»» i1-"S"' F" K	rft
ii«! buliard a t ,.8i'--n «.JO.	»»-J« *
t. «. j««t«i š-rve .fiaiüit	f-»»
nreówn nt ne«r«me žrtve s» prj-zaaeie is onjoiuuif družine, si Uste. i. K» Oj-.u
jtìW)
wfrn
• ;|1 -t L r- ;>»läi « r.k* l".	US-'- Krit»«»
p —j.t „LLI'i>* w oi-l'
Izlelajea
r a z n a vre-tesa za krožne žije. Avlooalične
brusilne stroje zi tro-èenjt jaiersfcb :n krožcii žig-
Fran Lončar
itóel«ra:el} artanatirsik krusilaik »trojev Cd«r(ka 43, LfBbljan« ni. ki 2*14
prf],liif t -edlin1 praW
„REDIM" za pra$»če
Pr. Bklia pmfci"tll II1W1K-1J» i>c.i j.-nf.nl fc :-" -i**4-
ta«, t J.L «rut in. 1
rZhL Ver.: pri-i:'. 1» « "»•«► oeniu. L.:rt' -eiii.10 -t o»l»n i—vt »r;-et r.» 4. pTHl H r«» ti L V.r. r-.it.;c jm< —2
U:tà.L-L Jt.^en. i Et. t*
i	k-ite
Protra tfwjerija Ia«. LjnW a»». tiétnka ri.1
Ka MdiK»Um<U M i »HW« Bpwa" . ó.-tr 1"> :- "t: :» t««i. t,o iuruct u :» mi» Ir.tf,- -L Gfir	omr ruft,
• rez itrebe. Se nzir.e-ivjm-j rizpravljal; o kib. ii so «ami f« «ebi dovt.:. zgovom- pač Ji vabimo vernike, naj povzdignejo fvoje ot. k ae^u. Zs itevžlse žrtr» pro- tax - t. b. . s So? -is. vefr.; za : jte. ti leže teiio rao/eai po bc-li.ša.-
Brzoparilnike. gnojnične {rpaike. Gama.
i 10 ltioo garitta,o čudi
Podržai Ciril. Is 147
pri Ljub jiai
r»h. -->o Bccz. da bi finsprej okrevili in (•ozdravili Zlasti pa prwiroo. da nr.rso .n delavno trariros-ko ljudstvo. ot<čoiovnnja vreJtjo tudi v De-sreči. ne bi več doLvek) takšne in fo-iotn» neštete. Prosi::» t^ tudi Všen»20rnegi. da b: Fran-
LJUDSKA
PoiojUnica ie bila nstanovljena leta 189S.
lOSOJILNICA V LJUBLJANI
zadruga z neeme enim jamstvom v laitni palaia v Ljubljani. Miklošičeva ceita 6 nasproti hotela Union
sprejema hranilne vloge v vsaki Tišini tn pk najugodneje obrestuje, daje posojila ■ • vknjižbo in proti poroitv«
ri j», k: je izgubila l» toliko svojih »ioov in tc^ik« • renKiienja. dobila spe! mir, k. ga Bog mor« ditL Zato odrejam«, saj s» s takfc-tni ču«tvi molj po »-seb rerkvah f>o en očeniš. zdtavs Marij» |P. taoblve za pokojne L-1re <
Mati oglasnik V Domoljubu "-e tančanajo mib og isi p, bewiah. is Eicer plača tisti ki iUe" »luib« U 0.3(1 u tev^d»; v iesitvenih oglasih m dopisih be«eda L. i-— : v r«-k dragih »e|». «ik ita.»« b«*eda L. (fTÄ Vwm otrlaMim M pniteje še oglasni davek.. Na msrjši znesek L. 7 —, za žeiiitvene ogla» L. -äs-, Fie-dni Domoljubovi airočoiki olfcéa» polovic«: cjjjj pn oe'iasih wpodinkera rt.Ät: i.	
PmtojMH za «ale »flave ve platije naprej,	
V i jenu z vu 6tkriw tj-rt-jzne utkoj Kova* XI irosi ar. zhIzat. Rovte H» rad I^ocatctTO.	Lepe priiiike prt^Skn. f.. ; : nekaj wcir.Ekee» Lrcr.plrj» J.3 d-Eiv:-. Naslov v uj.ricii » I ■ ■ . .u« pc.a ttev. liti.
Plemtriikesi biki proóna- — »r. roJmrrtlj iS 21. » Dobrovi.	
	Fig« in brinje z» te iT : ti..i : Ima f.lln0 t» za po n&;r.iti; «r.: tvriki lvaa Ji i: - L: jb]ia-r.a- Aiser;-t i ut. 1. Telefon JttT,
Kcušktca pcrr-ftr.iki *i.r.o; ttvurr« A.n»c/nt Sir.;a Gorica 2t p VrJiT.:ka_	
ieu'ikw« vijenu j-.'iter.iA. kr>-6a:.5k;b furiev, takoj I. Vii'', er. J ardeva 15.	Prtueni ce -Rikupoultt it-Je v vu., . :.;,r.i ve-tttrecv.r.a. — ob-
	ln prevzeli'. - raznih »Tru&Blufc kit.e:.,fckib pr.atlkov. Pati ta prov.z.>i. As..ti st' nrict;;» »pOM-bm 1» r.e: >ar«nHll bivaj M t - : * kater4, b: če-lavati t.tj poft.e;o po-z op>tm do-wiirifgi 4? .vmja r.i upr .r>:-:4:abai Pt>d .Ur mt<
Biki, msntifenti fivfga f arega 3» rj«*-tf-cev i ma xaaf. roda J Mar:;a Pr>r?re:ec, Pod-tabor 1». p. Mfuge r>a r*>-. er^ikeci.	
Pellen kmet^i fant t rei er. in nekadile«. va;f-n konj in vfcgt kme6ke«ra dobi fiužbo. I>:>bra p'.a.'a in dobra oskrba. Anton Kovakt Ljubljana. parò a vaa. Li U.iaka 1.	
	2 mizarski pcmotnrki sprejmem ta;.. : r.a delo Mit.at K-.tDan. Bit St V.i pr. Stitnl.
lil a IV a ■■ d»Hn Vijen« torM.h del. tt"!
j^jmen L.-: .»t.i. Vod-
nikova Cfi'» -i4.ev
—a » a«	ur & t - •
__ rrre:m«n- Z»x. Jirfe pri L;iit":»ri
Črni gaber
vsak« ■■•na« m ■*•*■> ^
Ponudbe je potrebno poslati takoj ni uprl" _»Domoljuba* pod itevi li o 13151
Kdor rad bere »Domoljaba<< ima najcenejše razvedril»'
.I>o-o!j.b.c naročnioo. inserite ™ Ud.jn.eU: d, Gretij P e č^ k'-^Ätf ^ktl	Ü^^Zf j^V Yr\ I ? iV ? " ^ ^