Posairtezna številka RM 0.15 ИдшшпкепБо^ Uprava Klagenfurt, Postfach 118 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 29. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Stev. 13. Krainburg, 14. februarja 1942. Sončni prapor vihra nad Gibraltarjem Vzhoda Leto 2. Utrdba Singapiir Je padla Japonske čele so z naskokom zavzele meslo " Angleško posadko so njeli "Imperij |e izgubil sioj na|mo(ne|si branik J Tokk), 13. februarja. Cesarski japoneki glavni stan je 11. februarja O'bjavil: , Cesarske japonske čete, ki danes od ranega jutra kljub sovražnemu odporu stalno napredujejo, so danes zjutraj ob 8. uri japonskega časa z naskokom zavzele mesto Singapur, pri čemer so na različnih krajih ujele premagane angleške čete. Katastrofalna poročila o zavzetju mesta Singapura po Japoncih, ki so prispela v London in v New York, so povzročila, kakor izvemo iz Rima, na angleških in ame-rikanskih borzah pravo paniko. Tako v Londonu kakor tudi v New Yorku so padli kurzi za več točk. Padeec na borzi je učinkoval najbolj neugodno na podjetja vojne industrije. » Sončni prapor nad singapurskim pristaniščem naznanja preobrat v zgodovini Vzhodne Azije. Najsi tudi Se pokajo topovi nekaterih trdnjavic, poglavje angleškega nadvladanja v tem delu zemlje je končano, novo japonsko poglavje pričenja. Imperij je izgubil svoj najmočnejši branik v Vzhodni Aziji, centralni obrambni položaj, ki so ga zgradili s stroški v višini nad 220 milijonov Mark, da bi — kakor je londonski »Times« nekoč v zlati d6bi miru definiral — »pred vsem ščitil dragoceno lastnino na Kitajskem, veliko kupčevanje s Kitajsko, pomembno pristanišče Hongkong, Borneo z njegovimi dragocenimi oljnatimi izvirki, Novo Gvinejo z njenimi rudniki zlata. Novo Zelandijo in Australijo.« Da 80 utrdbe krile tudi Indijo in Malakko, •ja celo mesto Slngapur samo, tega takrat x)šabni-Angleži niso smatrali omembe vrednim. Velikopotezna reklama je obdajala otok s sijem nezavzetnosti, in sedaj, pri prvi preizkušnji, se je izkazalo, da znameniti Singapur niti eni svojih velikih nalog ni bil dorasel. Niti sam sebe ni mogel braniti in tako so izgubili Angleži svoje najvažnejše prometno in trgovsko pristanišče v Vzhodni Aziji. Posledice te veličastne japonske zmage se ne da pregledati. Singapur bo od sedaj naprej ščitil na novo pri-borjene izvore surovin Japonske in ji služil kot operacijsko oporišče pri nadaljevanju vojne. Tudi za ta trdi udarec je v prvi vrsti Churchill odgovoren. On je izzval vojno in sabotiral ter odklanjal vsak sporazum v Evropi in Aziji. Vojni hujskači žanjejo v vseh delih sveta to, kar sp sejali. Bolj kot kdaj koli prej se moramo spomniti FUhrerjevega prerokovanja: *Ena svetovna država bo propadla.' Naj tudi gospod Churchill misli, da je to Nemčija, jaz vem, da bo to A n -glija.« Kako je bil Singapur zavzet , Tokio, 13. februarja. »V času 52 ur so naše čete osvojile Singapur«, tako poroča zagtopnik agencije Domei danes zvečer i.; Singapura. »Ko smo včeraj prodirali od Tagah-a v vzhodni smeri proti Bukit '^i-mak, so klicali naši vojaki drug drugeiru; ,Jutri moramo hiti v Singapuru!' Pri tem so njihovi obrazi žarel; od navdušenja, in 80 se vedno znova prebijali skozi sovražne položaje in podili pred seboj bežeče Angleže. Mi smo korakali v dveh ločenih kolonah. Spredaj so bile posebne udarne čete ? lahkim napadalnim orožjem, ki so skušale druga drugo v hitrosti prekositi. Ko smo sp d&nes zjutraj ob 7. uri bližali prvim singapurskim hišam na zapadni strani mesta, je vzplamtel Se enkrat sovražni odpor, ki smo ga pa takoj zlomili. Kmalu po 8. uri smo napravili kratek odmor, ker smo bili vsi do akrajnoeti izčrpani. Toda že £q se""-''*'« urntsr-FluqMte »CWINOfUM PUtAU \J5IN ШАЧ TCKONB бмл«_/ф Mio-Sh AAKANfiOON _ _ , « I ^^^»ŽHAKICI^ MVA lEMR ^^'"Siiil ввЛТАО кнлмсУ/х// _ tCLAP PAWMNc: И»55?г- Wsff/g^ @ Ffi/g p/atze Ф BefesNgungen 2* Rađiostitionen 09 Oltanks mmm SINGAPUR PVIM АУ£Л CHAWAN Đocks^iS^^ fvtAU BMW blakanc mau pulau euht/m nekaj kratkih minutah postanka niso mogle čete več strpeti. Med navdušenim vzkli-kanjem so vdrli krdeloma na singapurske ceste in so s podpiranjem prebivalstva pričeli z očiščevalnimi deli. Angleške, indijske in avstralske trjiipe.sa deloma razorožili in v večjih odddkih odpeljali. Povsod so se razlegali Banzai-klici za cesarja in za narod. Medtem so valovili novi oddelki, ki 80 jih pozdravljali Malajci in Indijci z majhnimi japonskimi zastavami, v Singapur. Nad nami ao leteli v nizki višini naši letalci, 3 katerimi smo izmenjavali navdušene vzklike. Naše delo je končano, in misjimo s ponosom na naš narod doma na Japonskem.« Velika IVemtija se |e poslovila od dr.Todla Slovesni državni čin v novi državni pisarni Berlin, 13. februarja. Ob izredno Številni udeležbi berlinskega prebivalstva, frontnili delavcev, delovnih ljudi iz nemške oboroževalne industrije in njegovih starih sobor-cev v pokretu so v četrtek popoldne pokopali državnega ministra dr. ing. Frica Tod ta, ki ga je tragična usoda iztrgala iz življenja. Njegovo življenje je bilo neobičajno bogato na storitvah in uspehih. FUh-rer sam je dal izraza globoki žalosti vsega nemškega naroda pri slovesnem državnem činu v državni pisarni. Počastil je spomin velikega pokojnika kot genialnega graditelja državnih avtomobilskih cest, največjega graditelja trdnjav vseh časov, ki je Nemčiji ustvaril Westwall (zapadno utrjeno črto), in enega svojih najzvestejših pripadnikov. Ko je bil Flihrer v največji ganjenosti končal svoj spominski govor, se je žalni sprevod pričel premikati proti invalidskemu pokopališču, Ttjer bo veliki pokojnik počival sredi največjih sinov nemškega naroda. Soljete so ob Doneča potisnili še daife nazaj Nemška bojna letala so težko poškodovala križarko razreda „DIdo" - 90. zračna zmaga Hauptmanna Baera Iz FUhrerjevega glavnega stana, 13. februarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 12. februarja naznanilo: Na vzhodu so. bili odbiti številni sovražnikovi napadi. Na fronti ob Donecu so nemške, romunske in hrvaške čete nadaljevale svoje napade in sovražnika navzl'c žilavemu odporu potisnile še dalje nazi.i. V srednjem odseku fronte je bila neka sovražna skupina, ki je že več dni obkoljena, po trdih bojih še ožje stisnjena skupaj. V severni Afriki je obojestransko živahno izvidniško delovanje. Skupine nemških lovskih in bojnih letal so uspešno na-napadale motorizirane sovražnikove kolone. V morski krajini okrog Malte, so bombe nemških bojnih letal težko zadele neko križarko razreda »Dido«. Dnevni in nočni napadi zračnega orožja |o bili naperjeni proti letališčem, pristaniškim napravam in skladiščem gonilne snovi na otoku. Napadi britanski hbombnikov na južno-zapadno nemško ozemlje so v pretečeni noč? povzročili pi^le izgube med civilnim prebivalstvom. V času od 31. januarja do 10. februarja je britansko zračno brodovje izgubilo 67 letal, od teh 38 nad Sredozemskim morjem m E eevetni Afriki. У. istem času rmo x boju zoper Veliko Britanijo izgubili 13 lastnih letal. Hauptmann Baer Staffelkapit&n v nekem oddelku zračnega brodovja je dosegel svojo 89 in 90 zmago v zraku. Singapur - Libia - Allanlili Nasprotnikovi neuspehi na vseh frontah Iz velikega japonskega napada na Singapur, ki se je sedaj pričel in ki je že do-vedel do zavzetja singapur^ega mesta, iz zopetne osvojitve Derne v severni Afriki in iz množečih se potopitev sovražnih trgovskih ladij na severno amerikanski obali po nemških podmornicah se poda splošna slika vojnega položaja, iz katere se jasno vidijo vedno novi nasprotnikovi neuspehi na vseh frontah. Položaj v vzhodni Aziji se je za Angleže in Amerikance stalno naprej poslabšal, in v Moskvi so že zelo razočarani in vznemirjeni zaradi tega, ker doslej še nobeden izmed obeh zaveznikov sploh ni prišel do tega, da bi pod vzel kak protinapad proti neprenehoma zmagoslavno pro-dirajočim Japoncem. Ako sedaj prihajajo poročila o začetku velike ofenzive proti najvažnejši britanski trdnjavi v veliki Aziji in če hkrati prihajajo nazorna poročila o tem, kako velika so že pustošenja v Singapuru in kako razdejalno učinkuje težki japonski topniški ogenj na vojaške naprave, se po tem lahko presodi, kako velika je zaskrbljenost, s kater^ se v Lftiidonu in v Ws.-shingtonu ozirajo proti vzhodni Aziji. Vendar pa navajajo potrebo obrambe Singapura kot opravičbo za izredno težko nazadovanje, ki je pri Angležih nastopilo v severni Afriki. Generaloberst Rommel preganja sedaj angleške čete že preko Deme proti vzhodu in s tem je že zopet uničen velik del uspehov velike britanske ofenzive • v Kirenajki. Tudi angleški tisk si ne more pomagati drugače, kakor da označuje nemškega generalobersta z nazivom »oklopni junak«, od česar se posebno mučno odraža dejstvo, da so britanski generali v Libiji popolnoma odpovedali. V nekem Reuterje-vem poročilu o angleškem umiku v severni Afriki, ki je tako naglo sledil po na veliko zasnovani ofenzivi, izjavljajo, da se vrši ta umik na način »žabjih skokov«, da pa je potreben, ker angleškim četam nedostaje vode in bencina. Udarno moč sil osi je v severni Afriki znatno podpiralo delovanje nemških podmornic na Sredozemskem morju, ker so tam velikanske pomorske vojne sile ovirale, da bi motile nemško italijanske nove pošiljke. Nemške podmornice so pa hkrati dosegle nove posebno dojmljive uspehe na severno amerikanski obali, kjer je sedaj potopljenih 61 ladij z nad 400.000 brt., med katerimi Singapurska luk a, v naskokuzavzeta britanska utrdba iAtlaniic-Zaadei:-Multi^leXj K4 „IVIormandie" \ IVIew Yorhn \ plamenih Druga največja ladja na svetu je praktično izgubijena je posebno veliko število tankerjev, ki jih bodo nasprotniki zelo težko pogrešali. Londonski dopisovalec lista »Chikago Daily News« meni, da je pričakovati nadaljnjega stopnjevanja delovanja nemških podmornic na amerikanskl obali in da mora amerikan-ska javnost biti pripravljena na težke udarce, medtem ko je doslej motrila vojno še vse veliko preveč z rožnato barvnimi naočniki. Ravno tako vedno bolj in bolj gi-nevajo upi Angležev in Amerikancev, da bi sovjetske armade dosegle velike uspehe. V neki amerikanskl radiooddaji so ponovili neko moskovsko poročilo, po katerem sov-jetom sedaj huda zima zabranjuje obsežne operacije, medtem ko se po vsej priliki vedno bolj stopnjuje nemška bojna moč na vzhodni fronti. Proti takim udarcem pač ne pomaga noben smotreni optimizem več! V severni Afriki je sovražnik vržen nazaj Bojna letala so na angleški »bali potopila dve trgovski ladji. Iz Flihrerjevcga glavnega stana, 13. februarja- Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 11. februarja naznanik>: Na vzhodu popušča mraz in se boji nadaljujejo. Na fronti ob Donecu je nasprotnik od 18. januarja naprej samo na odseku enega nemškega armadnega zbora izgubil 1639 ujetnikov, nad 7500 mrtvih, 19 topov, 164 strojnic in metalcev granat kakor tudi številen drug vojni material. Pri uepehih naših napadov v južnem od-fieku vzhodne fronte se je posebno odlikovala neka skupina romunskih smučarjev. Pred Leningradom so se v obrambnem ognju nemške obkoljevalne fronte zrušili ponovni sovražnikovi izpadi. Pred angleško južnozapadno obalo so bojna letala v pretečsni noči z bombnimi zadetki potopila dve trgovski ladji s skupno 7000 brt. Neka tretja velika tovorna ladja je bila bržkone uničena, neka nadaljnja ladja pa poškodovana. Druga bojna letala, ki so bila na oboroženem izvidniškem poletu, so v nizkih napadih dosegla bombne polne zadetke teežkega kalibra na nekem velikem industrijskem podjetju na vzhodni škotski obali. V severni Afriki so bile odbite močnejše sovražnikove izfidniške sile. Str-moglavci in razdejalna letala so prizadejala sovražniku znatne izgube premikajočega se materiala. Severovzhodno od Tob-ruka se je neka lahka britanska križarka, ki jo je neko nemško letalo napadlo z bombami, nagnila na stran. Neka majhna skupina britanskih bombni« liov je v pretečeni noči napadla stanovanjske četrti v sevemozapadnem nemškem obrežnem ozemlju. V zadnjih dneh se je pri obrambnih bojih z osebno hrabrostjo odlikoval Feldwe-bel Schmidt, vodja voda pri prvi stotnljl 119 pešpolka. Verla« unđ Druch; NS.-Guuverla« utid JJruckeret Kftrnten GmbH., Klaeenfurt . Verlaicelelter! Dr.Hmll — HauDtichrlf tlel ter: Dr Otip Sohedl (Wehrmacht) I V. Hermann Allmayer eur^elt let AnfetrenllBle Nr 1 eUItie PEVKINJA NOVELA . SPISiL VtlLltM HiUFF Baron Martenov, ki mu je bil Lange prej enktat storil važno uslugo, ga je prijazno sprejel in mu glede pevkinje Fiamettijeve vse podrobno pojaanil. Ne le, da je skoraj dobesedno potrdil njeno pripovest, ampak z vnemo in na vse pretege je hvalil njen značaj; obljubil je celo, da bo v tem meitu, kamorkoli bo prišel, govoril povsod njej v prilog in pobijal govorice, ki so krožile o njej med ljudmi. Ostal je tudi mož beseda; prijatelji pevkinje so pripisovali alaeti njegovemu ugledu in plemenitemu načinu, kako se je zavzel za njo, da se je mnenje občinstva o njej v nekaj dneh na mah In-premenilo. Zdravstveni svetnik Lange pa je onega dne, ko je prišel od poslanika, if пајкгав-nejSega nadstropja hotela de Portugal stopal Se nekaj stopnic više do podstrešnih sob; rekli so mu, da stanuje kapelnik v sobi St. 64, Pred durmi je postal, ker je bil usopljen; strme stopnice so ga bile prevzele. Slišal je pri teh vratih nenavadne glasove. Videti je bilo, da se nahaja v sobi nekdo, ki je hudo bolan; slišati je bilo, kakor da bi iz votlih pre prihajalo globoko stokanje in vzdihovanje, vmes pa strašne francoske in italijanske kletve, kakor ka- Stockholm, 13. februarja. Na orjaškem francoskem pamiku »Normandiji«, katero je Francozom na roparski način vzel Roosevelt, jo prekrstil v »Lafayette« in jo hotel preurediti v matično ladjo za letala, je nastal v New YorSkem pristanišču velik požar. Ko je požar izbruhnil ,se je nahajalo na parnikovem krovu 2200 delavcev in stražarjev. Kakor pravijo poročila, se jih je največji del mogel rešiti. Po Reu-terjevih poročilih je večina lodje zgorela in ko so ogenj pogasili, se je ladja nagnila. Požar je nastal na promenadnem krovu in se je tekom 30 minut razširil čez ves glavni krov. Kmalu je plamenel tudi gornji krov in gosti oblaki тта so se valili nad pristaniško četrtjo v New Yorku. Dim je popolnoma zavil ladjo, kar je zelo oviralo gasilce tako s kopnega kakor tudi one, ki so bili na gasilnih ladjah. Po treh urah je ogenj Se vedno močno razsajal. Po Izpovedi nekega delavca, je naatal požar tako, da se je od varilnega aparata vnela neka vnetljiva masa, ki se je nahajala na promenadnem krovu sredi ladje. Ogenj se je zelo hitro razširil In pokvaril električno napravo na ladji. Radi tega je bilo zelo otež-кобепо reševanje onih delavcev, ki so se nahajali v notranjosti ladje. Po prvem poročilu so 72 delavcev prepeljali s težkimi opeklinami v bolnico. »Normandle« je bila Nov uspeh podmornic v Atlantiku Potopljenih je bilo 50.000 brt. — Na Sredozemskem morju so bili težko poškodovani en rušilec, ena lažja krlžarka in dve prevozni ladji. It FUhrerjevega glavnega stdna, 13. februarja. Vrhovno poveljstvo je dne 10. februarja naznanilo: Na vzhodni fronti je nasprotnik tekom neprestanih bojev zopet utrpel visoke krvave izgube. Lastna napadalna pod-vzetja so imela krajevne uspehe. Uničenih je bilo 16 sovražnih oklcpnjaikov. Zračno brodovje je podpiralo obrambni boj vojske z uspešnim delovanjem bojnih letal in str* ^oglavcev in z dobrim uspehom napadalo zračne cilje v vodovjih vzhodnega Krima. Pte4 Leningradom м Ispodleteli ponovni poekusi sovražnikovih izpadov, ki so jih izvedle močne sile. Topništvo vojske je obstreljevalo z dobrim uspehom v vojni važne cilje pri Kronstadtu. Pri uspešni obrambi najtežjih množenstvenih napadov nasprotnika sta se posebno odlikovali wtirtember-ška 25. motorizirana pehotna divizija in 3»ff-Legion Flandem«. Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, so nem&ke podmornice v Atlantiku potopile osem sovražnih trgovskih ladij s skupno 50.000 brt in neko korveto. S torpednim zadetkom je bil težko poškodovan tudi še nek drugi večji pamik. Od teh ladij je bilo pred severno атепкапзко obalo potopljenih šest s 34.500 brt. V severni Afriki se vrši obojestransko izvidniško delovanje. Odredi nemških bojnih letal In strmoglavcev so pod dar 88 menjavata nepotrpežljivoat in stokanje; nato je zopet hripav smeh obupa prehajal v one globoke vzdihijaje. Zdravstvenega svetnika je izpreletela groza, »Saj sem že zadnjič pri kapelniku opazil, da je nekoliko zmešane pameti«, je pomislil, »morda pa vendar ni popolnoma zblaznel, ali pa od same žalosti zbolel?« Skrivil Je bil že prst, da bi potrkal, ko se mu je pogled še enkrat obrnil na številko sobe; čital je št. 53. Kako se je le mogel tako nnotltl; malone bi bil vstopil pri popol-noma tujem človeku. Nejevoljen nad samim seboj Je Sel za ene duri naprej; Se le tu je bila Št, 54 in tukaj je tudi zvenelo čisto drugače. Globok, lep moSki glas Je ob ipremljevanju klavirja pel pesem; zdravstveni svetnik je vstopil in naSel onega mladega moža, ki ga Je bil včeraj videl pri pevkinji, V sobi so bili raztreseni listi z notami, gltare, gosli, strune in druge glasbene potrebščine, in sredi med temi ruševinami je stal kapelnik v široki, črni hišni halji, rdečo čepico na glavi in z zvitkom sekiric v roki; doktor je pozneje povedal, da mu je ob tem prizoru prišel na misel Marij na razvalinah Kartage, Podoba je bila, da se ga je mladi mož še spomnil od včeraj: sprejel ga je skoraj čemerno; vendar je bil Se toliko vljuden, da je svojemu obiskovalcu ponudil sedež na stolu, raz katerega je mahoma zmetal kup last francoske družbe Compagnie Generale Transatlantique v Le Havre (tam bi bila ladja gotovo bolj na varnem; pripomba uredništva). Ladjo so dograditi 1, 1934, Z njenimi 83.423 brt je bila druga največja ladja sveta. Prostora je imela za 1975 potnikov. Njena največja hitrost je znaSala 28,3 vozlov. Po nadaljnjih poročilih iz New Yorka, je »Normandia« v torek zjutraj ob 6.46 tamkajšnjega časa legla ла bok. Ko je udarila bočna stena orjaSke ladje na led v pristanišču, se je razlegel bobneči hrup. Veliki požar, ki so ga baje med tem pogasili, je zavzel tak obseg, da je dal po poročilu Reu-terja poveljnik tretjega mornariškega okrožja že o polnoči povelje, da morajo ladjo takoj vsi zapustiti. On je sicer to povelje označilo samo kot mero opreznosti in je izrazil mnenje, da še ni opustil upanja, da se bo ladjo posrečilo rešiti. Toda dejstvo, da je ob plimi v. torek dopoldne legla ladja na stran, ne da več dvomiti, da je ladja popolnoma izgubljena. — Škodo cenijo na 6 milijonov dolarjev. Po zadnjih poročilih je orjaški pamik »Normandle« popolnoma pogorel in leži prevmjen v plovni vodi Hudsona. Francoska vlada ho^e staviti od&kodnlnske zahteve za uničeni orjaški pamik. močno zaščito lovcev bombardirali sovražnikova lovska oporišča, kolone avtombllov In materialna skladišča v Marmariki in severnem Egiptu, V bojih v zraku so bila v tem prostoru sestreljena tri sovražna letala, Zapadno od Marsa Matruka je neka skupina bojnih letal s posebnim uspehom napadla nek močno zavarovani britanski konvoj na vzhodnem Sredozemskem morju. Pri tem so bili ena lažja križarka, en ru-fiilec In dve veli'tl prevozni ladji z bombami v polno tako težko zadeti in poškodovani, da se lahko računa s tem, da je en del teh ladij uničen. Na letališča In druge vojaške naprave otoka Malte smo podnevi In ponoči metali bombe. V nemškem zalivu Je Oberfeldwebel "Ltieth pti obrambi liapadalnih poskusov britanskega zračnega brodovja v teku ene ure sestrelil tri sovražne bombnike in s tem število svojih zmag v zraku zvišal na 29. Kralj Boris na nemški razstavi Itnjlg Sofa. V petek popoldne sta, kralj Boris in kraljica Ivana v spremstvu princa Cirila in princesinje Evdoksije obiskala nemško razstavo knjig. Prisotna sta bila pri tem obisku tudi ministrski predsednik Filov in nemški poslanik Beckerle s svojima soprogama; nadalje Je bil prisoten tudi legacij-ski svetnik zunanjega ministrstva dr. Scha-fer-Rumelin. Visoki gostje so si ogledali nemško razstavo v vseh njenih podrobnostih in jo po poldrugournem pregledu zapustili z izrazom največjega zadovoljstva glede tega, kar so videli. listov z notami na tla; sam pa je z velikimi koraki hodil po sobi, pri čemer je njegova vihrajoča dopetača spretno pomela prah z miz in knjig. Zdravstvenemu svetniku ni dal izprego-voriti, ampak ga je prevpil. »Od nje prihajate, kaj ne?« je zavpil. »Pa da Vas spričo vaših sivih las ni sram udinjati se za zvodnika take ženske? Ničesar nočem več slišati. Svojo srečo sem pokopal; saj vidite, da žalujem za svojo blaženostjo, nosim črno domačo haljo ■— že to bi vam moral biti znak, ako le malo umete psihologijo, da smatram ono osebo za mrtvo, O Josipina, Josipina!« »Velečislani gospod kapelnik«, ga je prekinil doktor, »le poslušajte me —,« »Poslušati? Kaj pa veste vi o tem, kaj se pravi poslušati. Hočem se prepričati, če imaš kaj posluha, stari! Vidiš, to je ženska«, je nadaljeval, ko je naglo odprl klavir in nekaj zaigral, kar se doktorju, ki ni bil poseben poznavatelj glasbe, zdelo kakor vsaka druga muzata. »Cujete-li to mehkobo, ta oprijemajoč se glas? Ali pa tudi v teh prehodih opažate nezanesljivi, bežni, nestanovitni značaj teh bitij? Toda poslušajte naprej«, je rekel s povzdignjenim glasom in bleščečimi očmi ter zavihal široke rokave svoje žalne hišne halje; »tam, kjer delajo možje, je moč in resnica; tukaj ne more nastati nič nečistega, tu so oni sveti, božanstveni zvoki!« Z vso močjo je tolkel Novi hrvatski sabor Najnovejši notranjepolitični dogodek У mladi Hrvatski je predstoječe zasedanje sabora. Po petindvajsetletnem odmoru se bo zopet sestalo hrvatsko narodno zastop« stvo, ki ga Hrvati imenujejo sabor. Nemški BO sabor imenovali prej po navadi Landtag, tako dolgo namreč, dokler je bila Hrvatska v drSavnopravni zvezi z Madžarsko in je pošiljala delegacije v madžarski državni zbor v Budimpešti. Neodvisna hrvatska država pa sedaj pač lahko zahteva, da označujejo njeno ljudsko zastopstvo v nemškem jeziku kot Reichstag. Sabor pomeni dobesedno prestavljeno, ravno tako kakor skupština, zborovanje. Ko so člani sabora meseca oktobra 1918. zadnjikrat zasedali v Zagrebu, so vsi upali, da bo v novoustanovljenem kraljestvu Srbov, Hrvatov In Slovencev zavzemal hrvaški narod enakopravno mesto. Kakor pa je poznejši razvoj pokazal, so bili v teh upih razočarani. Pomembnost hrvatskega državnega zbora sloni na tisočletni preteklosti narodnega zastopstva. Sabor sega nazaj V dobo prvega hrvaškega kralja Zvonimirja, čigar krono je, kakor nam je znano, ponudil Poglavnik spoletskemu vojvodi. Najvažnejša saborova funkcija je bila razen odločevanja o vprašanjih državnega življenja v tem, da je volil kralja. Ko je hrvatska dinastija izumrla, so hrvatski stanovi leta 1102. sklenil z Madžarsko personalno unijo in izvolili madžarskega kralja Kolo-mana za hrvatskega vladarja. Ko je prišla Madžarska po katastrofalnem porazu pri Mohaču (1526.) pod turško oblast, je sabor izročil hrvatsko kraljevsko krono Habfiburžanom, katerim je bila potem Hrvatska skozi stoletja branik pred turškimi napadi. Proti koncu 18. stoletja so okrnili oblast hrvatskega sabora, ker so o najvažnejših vprašanjih glede Hrvatske odločevali v Wienu. Po pogodbi z Madžarsko leta 1867., po kateri bo Hrvatom zagotovili na polju notranje uprave, kulture In prava samoupravo. Je imel sabor samo pomen nekakšnega pokrajinskega zbora. Zagreb. HrvaŠki državni vodja je svojega krilnega pribočnika, polkovnika v generalnem štabu Sabljaka Imenoval za polkovnika ustaSke narodne vojske in ga dodelil bat&» IJonu evoje telesne etraie^., ___ Likvidacija židovskih podjetij Likvidacija židovskih obratov in podjetij je na Slovaškem doslej dovršena do 80%. Od 12.300 židovskih obratov In podjetij je po uredbi zadnjega uradnega poročila 9958 že likvidiranih ali prešlo v roke arijcev. Med temi je bilo tudi 132 židovskih veletrgovin in 9803 malih prodajaln in obratov. Zagreb. HrvaŠka tekstilna centrala poziva vse trgovce, da jI do desetega v vsakem mesecu naznanijo svoje vsakokratne zaloga _ blaga. Kdor zamudi ta rok, tega preskočijo pri dobavi blaga. Zagreb. Dne 20. februarja bo otvorjen redni poštni promet med Hrvaško in nezasedeno Francijo. po tipkah, toda doktorju se je zopet dozdevalo, da je to le navadna glasba. »Na poseben način označujete tu ljudi«, je rekel, »toda ker sva že tako daleč, ali bi ne bili toliko prijazni, da bi ml na klavirju predstavili tudi kakšnega zdravstvenega . svetnika?« Glasbenik ga je prezirljivo pogledal. »Kako moreš. Črv zemeljski, pridrevitl s slabim, cvllečlm Fls-om, kadar se jaz gibljem v krasnih žarečih C-akordih!« Doktorjev odgovor je prekinilo trkanje na durih; vstopila je mala, grbava postava, se poklonila In rekla: »Bolanl gospod na it. 63. prosi gospoda kapelnlka vljudno, naj ae vendar ne ukvarja tako strašno ■ klavirjem In naj ne draži bolnika, ki je zelo slabe konstltuclje In že blizu smrti!« »Sporočite gospodu moje prepokomo spoštovanje. Je odvrnil mladi mož, »toda zastran mene se lahko odpravi, če mu je drago. 2e tako me vsako noč obhaja groza zaradi njegovega tarnanja in vzdihovanja, najstrahovitejSe so pa njegove brezbožne kletve In njegov blazen smeh. Mar misli Francoz, da je on edini gospod v hotelu de Portugal? Ako Je on neprlličen meni, sem jaz ravno tako njemu.« »Toda oprostite, preblagorodnl gospod,« je rekel grbavl človek, »ne bo več dolgo tega počenjal; ali mu hočete zadnje trenutke —« (Dalje prlhodnjlč.% Qosyodatstvo S}nevne slibe Gasite požare pri nastanka Hitra pomoč je največ vredna — zato je treba takoj alarmirati gasilce. Iz časopisnih poročil se vidi, da se dostikrat posreči uspešno pogasiti nastajajoče požare, če se jih stanovalci in sosedje preudarno in hrabro lotijo in na ta način preprečijo nastanek velikih požarov. V tem zadržanju prebivalstva vidimo sadove leta trajajočega vzgojnega dela, ki ga je izvedla požarna zaščitna policija in prostovoljni gasilci. Kot zelo važno moramo še označiti izobrazbo v pobijanju nastajajočih požarov, ki jo je izvedla državna zveza za zračno obrambo in pri čemer so ji bile na razpolago številne strokovne učne moči iz krogov požarne zaščitne policije in prostovoljnega gasilstva. K temu pride končno še oprema prebivalstva s smotrenim majhnim gasilnim orodjem kot obrambna mera zračne obrambe, s čemmer je zaključena veriga predpogojev za uspešno samopomoč pri nastajajočih požarih. Kjer se pokaže kakšen uspeh, je ta priča o visoki stopnji zavesti odgovornosti nasproti potrebam občestva in žanje primemo priznanje. Kjer se pa cilja ne bi doseglo, ker odpove posameznik, radi taktične napake ali nepredvidenih okoliščin, ne bo hotel nihče prevzeti odgovornosti, čeprav kot posledica tega lahko nastanejo požari največje izmere. Radi tega moramo opomniti, da je vsak, ki opazi požaif, dolžan takoj in najhitreje obvestiti požarno zaščitno policijo ali prostovoljne gasilce, a razen tega mora tudi sam skušati preprečiti njegovo razširjenje. Edino važno je škodo, ki grozi občestvu, preprečiti, oziroma se je lotiti. To velja tako med vojno, ko se rabijo vse sile in materijalije za končno zmago, kakor tudi v miru, ko morajo te služiti podvigu. Delo v novi Ul(ra]ini Kakor je bilo objavljeno pri zborovanju delovnih voditeljev za prehrano in kmetijstvo, so v generalnih komisariatith povsod z največjo energijo izvedena pripravljalna dela za obdelovanje v to namenjenih površin. Ze ob začetku zime so dovršili poizvedbe o površini za obdelovanje pripravne zemlje in izdelali načrte za obdelovanje in pripravo semenja glede pomladanske setve 1942. Posebni referati so obdelali vprašanje semena, uporabe strojev in delavstva. Landesbauemfuhrer Korner je zaključil zborovanje s pozivom, naj si vsi sotrudniki prizadevajo z vsemi močmi, da se bo v Ukrajini doseglo čim najboljšo žetev. Gospodarstvo s papiriem na Hrvašicem Na Hrvaškem so ustanovili gospodarsko zvezo za papirnato blago, ki nadzoruje na bavo, proizvodnjo, razdelitev in uporabo papirja, lepenke, celuloze itd., kakor tudi trgovino s temi proizvodi. V to zvezo spadajo vsi proizvajalci in trgovci, ki zaposlujejo nad;deset nameščencev. Budimpešta. Ogrsko trgovinsko ministrstvo je izdalo naredbo, po kateri je pritegniti delovne moči za javna dela pri elementarnih dogodkih. kiiieti|sil¥a v letu 1942 Napisal dipl. agronom И. H. F r." u d e n b e r g e r , vodja drž. oddelka v pokrajinskem uradu. Kljub vsem zaprekam se je deželnemu prebivalstvu posrečilo tudi za tekoče oskrbovalno leto zagotoviti prehrano. Po zaslugi neizmernega truda mož in žen na deželi lahko tudi začetkom vojnega leta 1942. ■ugotovinio, da sta naše kmetijstvo in prehranjevalno gospodarstvo v redu in da sta ohranila nezlomljivo proizvajalno moč. Prodor v prostrane in deloma zelo rodovitne vzhodne pokrajine zapelje dostikrat do mišljenja, da se bo sedaj tja preložilo težišče kmetijske proizvodnje in da je bil s tem že dosežen višek proizvodnje na lastni grudi. To je zmota. Brezdvomno bo postal vzhodni prostor, posebno tudi pod evropskimi vidiki, zelo pomemben za oskrbovanje. Rabimo pa po naravi določeni začetni čas, da one produkcijske sile dodatno in vidno mobiliziramo. Zahteve napram nemškemu poljedelstvu bodo zaradi tega letos še večje! Domače kmetijstvo je in bo temelj našega prehranjevalnega gospodarstva. Čeprav ostanejo v veljavi že dolgo preizkušene smernice vojne proizvajalne borbe, stopijo vkljub temu v letu 1942. v ospredje 4 gesla. Treba je 1.) pridelek krušnega žita pod vsemi okoliščinami obdržati na dosedanji višini; 2.) povečati je treba pridelek krompirja in sladkorne pese, 3.) proizvodnjo masti je treba še bolj zagotoviti z ojačenim sajenjem rastlin, ki nam dajejo oljnate sadeže in 4.) pridelovanje so-čivja je treba tako razširiti, da po možnosti dosežemo presežek na tržiščih. Kaj pomenijo ta štiri gesla v praksi? — Brezdvomno je pridelovanje krušnega žita v vojni za našo oskrbo odločujoče važnosti. Pod vsemi okoliščinami ga moramo obdržati na dosedanji višini. Razveseljivo je, da lahko že sedaj ugotovimo, da je pri našem glavnem krušnem žitu, pri zimski rži, skoraj popolnoma dosežena potrebna površina posevka. Ce pa nasprotno temu, zaradi prezgodnjega mraza in v zvezi s tem zaradi zapoznele pospravitve sladkorne pese, niso mOgli vseh oranic, ki so bile predvidene za ozimno pšenico, zasejati, lahko vendar nadoknadimo onih 5% z ojačenim sejanjem poletne pšenice. Oskrba s prvorazrednim semenskim žitom za spomladansko setev je ugodnejša kakor kdaj koli prej. Ravno spomladi je posebnega pomena sejanje okopavin, ki je v neki meri osnova našega poljedelstva in proizvajalne moči. Kakšen pomen ima posebno zahteva po oja-čenem sajenju krompirja, se vidi iz tega, da se mora površina zemlje v Reichu, ki je bila zasajena s krompirjem] spomladi 1942. povečati za 250.000 ha. Od tega odpade na zgodnji krompir 40.000 ha. Iz tega se vidi jasna naloga vsakega podjetja. Ta naloga temelji ua stari izkušnji, da nam dajejo . T ' T W' % ' -i': v T*? »k. 1Н^4(Гл.љ^Л . Cilj japonskega prodiranja: R an gun Zračni posnetek imenitnega burmanskega pristaniškega mesta, Ranguna, ki je izhodišče za vojskovanje Ciangkaišeka tako važne burmanske ceste. Z zavzetjem tega mesta bi bila zapečatena usoda Cungkinga, tega merodajnega »zaveznika« Angležev in Amerikancev. (Atlantic, Zander — Multiplex K.) okopavine na enoti površine 3 do 4 krat toliko hranilnih snovi kakor pa krmilno žito. Tudi za ojačeno sajenje zgcinjega krompirja imamo v zadostni množini na razpolago visokovredno semensko blago. Tudi preskrba semena za saditeev poznega krompirja nam ne bo delala nobenih težav, kajti letos nam je na razpolago nad 2 milijona ton priznanega semenskega blaga, to je več kot petkratna množina semena, ki smo jo imeli leta 1931. Edinstveni pomen sladkorne pese je postal v zadnjih letih tudi vedno bolj razločen. Sladkorna pesn je naša najbolj učinkovita kulturna rastlina, in skoraj ni treba posebej poudariti, da mora biti površina, zasajena s sladkorno peso, vsaj tako velika, kakor lani, po možnosti pa naj se še poveča. Ako se je že pri jesenski setvi postavila zahteva, da ^e površina posevka oljnatih sadežev dvigne na 300.000 ha, izhaja ta naloga iz pomena, ki ga imajo oljnati sadeži za preskrbo z mastjo. Ta velikost posevka je bila približno dosežena že s setvijo zimskih oljnatih sadežev. Vsekakor pa repica v nekaterih krajih ni prišla posebno ugodno v zemljo, tako da moramo morebitne slabe prezimitve pod vsemi pogoji izravnati. Poletni oljnati sadeži lahko v okviru spomladnega načrta izpolnijo eventuelne vrzeli. Za to pridejo v pošte v mak, poletna ogrščica in poletna repica. Z ozirom na tla in na lego lahko se jemo tudi oljnati lan, riček (Leindotter) in divji žafran. Pri tem ne smemo nikoli pozabiti, da da povprečno 1 ha oljnatih sadežev 600 do 700 kg čiste maščobe, medtem ko se pridela na isti površini s pomočjo molznih krav ali s krmlie-njem prašičev samo 100 kg čiste maščobe. Rezultat vseh teh zahtev je potreba po Se večji površini. Na drugi strani pa si lahko prihranimo dosti zemlje s tem, da omejimo sejanje ječmena za pivovarne. Končno se še stavi zahteva, da pridelamo po možnosti presežek na sočivju. Pri tem gre za to, da mobiliziramo velike rezerve pri srednjem in velikem kmetijstvu, ki prideluje poljsko sočivje in sadje. Te rezerve ležijo posebno v pridelovanju grobega, trajnega in množinskega sočivja. Sajenje finega sočivja, ki je danes zelo pridobilo na pomenu, ker ga lahko pripravimo v obliki solate, paradižnikov, kumare itd. z majhno količino masti, preostane še nadalje pravim pridobitnim sadilcem sočivja. Za pridobivanje zgodnjega sočivja se bo v velikem obsegu pritegnilo tudi gojitelje cvetlic in lepotičnih rastlin. Tako sta kmetijstvo in vrtnarstvo stopila z velikimi nalogami v novo leto. Brez-primemi, nezaslišani uspehi prvih dveh let vojne so nam dokazali, da se more rešiti tudi te naloge. Prva slika o napadu na otok Nauru Izredno smelo delo neke nemške križarke je bil njen presenetljivi napad na angleško -avstralski otok Nauru; pri tem napadu je s streljanjem zažgala največje fosfatne rudnike. Nemški ladijski topovi so tudi uničili skladišča olja in porušili moderne nakladalne naprave. — Nauru v dimu in plamenih. (PK. Aufnahme: Ktiegsmarine, Atlantic, Z.) • ^ -јЦјјп^ "i% Ф* ' '"'W* X Л. ^ 1 Potopljena bojna ladja USA y>A r i z o n a« v Pearl H a r b o r u Po presenetljivem napadu Japoncev na amerikansko mornariško bazo Pearl Habour na Havaju se potaplja 33.000 tonska bojna ladja vojne mornarice USA. Na krovu se še vidi amerikansko zastavo. (Atlantic-ander-Multiplex K.) W!PW. Obtožujemo! Brezobzirno obstreljuje sovjetsko topništvo vasi lastnega prebivalstva, ki ležijo na frontnih odsekih in jim tako povzroča bedo beguncev. V nekem zbirališču beguncev gredo žene in otroci k razdeljevanju kosila. ^РК. Aufnahme: Kriegsberichtec Ki'ollj Sch.i Delovni apel NSDAP v ponedeljek je bil v veliki sejni dvorani deželne hiše v prisotnosti Gauleiterja dr. Rainerja drugi delovni apel NSDAP, ki Ho se ga udeležili Gaustab kakor tudi voditelji formacij. Začetkoma se je Qau> letter opominjal x beeedami polastitve drtovnega mlnletra dr. Todta, ki se je amrt-no ponesrečil in Čigar ime je s K&mten posebno povezano zaradi prve lopate v Molsbiohlu pri gradnji dH^avne av« tomobilske oeete. Nadalje № je spominjal dr. Rainer obletnice smrti prvega Oaulei-terja v Kftmten, Hubert Klauenerja, na čigar grobu ee je 12. februarja »brala mladina ix K&mtna k spominskemu apelu. Priključno so poročali Kreislelterji in Gauamteleiterji o aktuelnih dnevnih vpra* šanjih iz njihovega delokroga, n»kar je Gauleiter dr. Rainer laviel stališče do iineie-nih problemov in končno dal smernice sa delo. Pred razširjenim krogom poslušalcev, med katerimi so bili predvsem oficirji vojske in gospodarski strokovnjaki, sta nato govorila major Ruokser o problemih narodne obrambe in generalni direktor dipl.-ing. Heinisch o racionalizacijskih merah. Delovanje NSV v Stelnu Zasedanja za usmeritev Amtsvvaltorjev. NSV, ki je velikopotezno začela z oskrbovalnim delom, si je postavila nalogo, da ljudi na tem ozemlju čim najbolj podpre. Darovi, ki prihajajo Iz skupnosti, se stekajo lopet v skupnost. Jasno je, da tako ogromne naloge, kakor si jih je stavila narodno socialistična ljudska blaginja (NSV), obvlada lahko samo štab častnih sotrudnikov, ki pozna vse naloge do podrobnosti. Pri tem je vseeno, ali gre sa voditeljico pomožne Staniče za »mati in otrok«, ali za krajevne upravitelje same, ali ta upravitelje blokov in celic. Vsi so v službi ljudske skupnosti. Zato je treba, da dobi veliki štab častnih pomočnikov od časa do časa smernice tako v strokovnem kakor v političnem oziru. V preteoenih dneli so 86 torej vršili razni apeli okrožne uprave Stein NSV, pri katerih so sotrudniki krajevnih skupin dobili svoje smernice. Vodja okrožnega urada M o s e r je bil sklical vse krajevne upravitelje in upravitelje blagajn k razgovoru o delu, da jim je dal osnovna navodila za delo izgradnje NSV in o bistvu zithske pomoči. Upravnik okrožne organizacije in okrožni blagajniški upravnik sta udeležence teh razgovorov podučila na raznih strokovnih poljih. H koncu je govoril Okrožni vodja, ki je uradne upravnike pozval, da zastavijo vse sile za Izgradnjo največje pomoči na svetu. Pri krajevnih skupinah Mannsburg, Schwamendorf, Podgorltz, Domschalo in Aich so ee v zadnjem času zaporedoma vršili razgovori upraviteljev blokov. Vodja okrožnega urada NSV, Pg. Moser je govoril o nalogah upraviteljev celic In blokov in slasti opozarjal, da zadene ravno te največja odgovornost. Delo NSV pa leži tudi na drugem polju. Ona namreč zlasti pasi na oskrbo otrok. Zategadelj so bile pred kratkim v evrho pravilne usmeritve vpoklicane k delovnemu razgovoru vse voditeljice pomožnih stanic »Mutter und Kind«. Vodja okrožnega urada Moser je ženam razložil njih važno odgovorno nalogo pri delu NSV. Strokovna predavanja so jih potem Se izpopolnila v izobrazbi za nadaljnje delo. Tako stoji NSV s svojim delom in s svojimi sotrud-»icaml sredi med življenjem, vsafclkrat pri-pravljena, da priskoči na pomoč tam, kjer Večerna prireditev Komorne glasbe v Krainburga Trije izbrani umetniki. Pretečeno nedeljo •• Je v dvorani ljudskega doma v Krainburgu pred znatnim številom oblikovalcev vršila prva prireditev komorne glasbe. Nastopili so pianist godbene akademije Wlen, prof. N a s t, Mavtist radiooddaje Wlen, IDlnhenget, in Celist radlo-poitaje Leipzig, Kuni, ki so •• vsi i veseljem odzvali vabilu NS. Skupnosti Kraft duroh Feeude In se pripe« Ijall v Oberkrain, da prlrede ljubiteljem umetnosti med tukajšnjim prebivalstvom ure užitka. Na sporedu je bila cela vrsta izbranih godbenih komadov, izmed katerih je vsak posamezni biser nemškega godbe* nega zaklada, Skrbna izbira je učinkovala na hvaležne poslušalce, ki so ee zahvalili z navdušenim odobravanjem. 14. in 15. februar „Ш poHcljr Ob koncu tedna nabirajo vsi člani policije za' WHW Vsako leto enkrat nabira v nemški državi polioija M lirasko pomoč. To je »Dan policije*, ki pade letoe na 14. in IS. februar. Ta dan je veakikrat veliki uspeh poli* olje In hkrati veliki uepeh zimske pomoči. Driava je avoji policiji odkazala ono odlično meeto, ki jI gre kot čuvarici notranjega reda. Nemški narod spoštuje In ljubi svojo policijo in strne svoja čustva v geslu: »Policija — tvoj prijatelj in pomočnik!« Ko bodo v pokrajini Oberkrain prvikrat opravili »dan policije« bo to prebivalstvu povod) da neha z zastarelimi predsodki. V mnogih deželah je policija še danes pravo strašilo ca otroke, neprijetna ustanova, Iz katere se norčujejo In kateri skušajo Izbe-ga vati kakor neubogljivi otroci Soli. Vsi neodgovorni elementi, ki mriijo državni red in mirno izgradnjo, so že od nekdaj poskušali policijo umazati z obrekovanji in zasmehovanjem. Zakaj so tako delali, je jasno: Sovražili so zakon in pravico, v katerih imenu policija deluje, v katerih imenu varuje občestvo in kaznuje ter dela neškodljive asocialne elemente. Vsakemu pametnemu in poštenemu so-narodnjaku bo zadostoval trenutek razmišljanja, da pride do pozitivnega razmerja napram policiji. Kaj bi bil on sam, kaj bi bila njegova družina in kaj bi bila država brez teh varnostnih organov? Brez nje bi vladal slepi zakon pesti in ustvaril stanje, ki bi ga vsak razviti narod moral občutiti globoko nevrednim. Nemška policija se pa ne bori samo proti ljudem, ki prekoračijo zakon In ogrožajo življenje in lastnino, temveč pomaga v vsaki sili. Skrbi za urejeno razvijanje prometa, pomaga pri nezgodah in katastrofah. Kdo ne bi hvaležno priznal delovanja gasilcev, ki pripadajo v Relchu ravnotako k policiji? Nemška policija je vojaška organizacija; disciplina in hrabrost sta njeni najvažnejši kreposti. Prebivalstvo Oberkraina ve, da so možje pri policiji pripravljeni prinesti vsako žrtev, kadar velja občestvo braniti pred vznemirjevalci, Prebivalstvo dolguje tem skromnim junakom, od katerih je marsikateri dal svoje življenje za mirni podvig Oberkraina, globoko hvaležnost, »Dan policije« mu da možnost, da v primerni obliki izkaže to svojo zahvalo. Zahvala, ki si jo policija želi, je storitev, ki zopet služI dobrobitu prebivalstva: Darilo za WHW In s tem za socialne ustanove v Reichu, na katerih je tudi prebivalstvo v Oberkrainu v polni meri soudeleženo. Policija - Ivoj prijaleij in pomagali 14. In 15. februarja bo nabirala policija ' St»lii6e redanstvene policije v narodno-socialistični državi, ki ga označuje vodilni rek »Policija — tvoj prijatelj in pomagač!« pride prav posebno do israza pri orožni« itvu na deželi. Eden edini dan, ki ga prebijemo v uradni sobi Žandarmerljeke postaje v Ktlmten, zadostuje, da nam pokaže, kako mnogoštevilna in vsestranska Je skupina nalog, ki jih morajo orožniki izpolnjevati in požrtvovalno in vzorno obvladati. Ne glede na čisto kriminalno službo, kfidtor strahovanje zločincev, razkrinkavanje asocialnih elementov, odvračanja zločinov itd., tudi ne zanemarjajo n. pr. pro- di jo včasih v najvišje predele naSe gorske dežele in postavljajo velike zahteve na njihove telesne moči. Pri tem dela orožnik stalno na svoji lastni vzgoji, je vedno na tekočem, noai globlji pomen te borbe za biti in ne biti tja do najbolj samotnih kmetij in je v najboljšem pomenu besede pri vseh prilikah pravi »Fiihrerjev politični vojak«. Število orožnikov, ki morajo obvladati te naloge, je majhno, kajti tudi Izven svoje domovine delujejo deloma pri vojni žan-darmeriji, deloma na zasedenih ozemljih že od začetka vojne in izvršujejo tam svojo metne vzgoje, prometne kontrole, nadzira- dolžnost. Marsikateri med njimi Je dal svp- .. Л. «'__J. Ji i-k*'. . VCMU'»i.»HeVi4a *6 TMIhraf 16 nja predpisa O zatemnitvi'in šližno,, da, in6-rajo si najti celo časa, da stopijo ha prste temu ali onemu naših dragih sonarodnja-kov, ki vidi svojo najbolj vzviŽeno nalogo V tem, da ei kopiči na Škodo vtega goepo* daretva, kakor tleti cnani mali glodalec, različne ealoge. Razen tega imajo naSi oroi* niki vsakovrstna polivedovanja, ki jih vo- ^ največje — svbJe'življenje ŽA FUhrerjft, narod in domovino — za Veliko Nemčijo. Naša zahvala v nedeljo. Ce bo policija zbirala za vojni WHW prihodnjo soboto in nedeljo, lahko pričakuje velik uspeh, kajti v darovih, ki jih bo dobila, bo izražena hvaležnost celega naroda. 3% noše domovine Veldee. (Javna tombola.) Povodom »dneva nemške policije« bo v Veldeeu naetanjena policija priredila javno tombolo v krajih Veldea, Lee#, Rad* mannadorf in Vlgaun. Cena srečke je 20 pfenigov :a komad. Icirebanl bodo med drugim*. 1 kolo, 1 naboj piva, prava kava, kMigerve s klobasami, rum, knjige. Dobitki BO rantavljenl v »Bata-pomo-llh« parkhotela v Veldeeu. Vlgaun. (Prvo javno zborovanje NSDAP.) Prod kratkim ee je tukaj v gasilskem domu vršilo prvo javno zborovanje NSDAP. krajevne skupine Vigaim. Govorniku Pg. dr. K1 e i n u iz Asslinga je uspelo s svojimi izvajanji, ki jih je deloma sam ponovil v slovenskem jeziku, se-•nanlti številne poslušalce i velikim delom FUhrerJa In в narodno soclalletlinlml idejami. Ortegruppenlelter Pg. Po to te oh-nIg M je zahvalil govorniku In zaključil »borovanje в zagotovilom, da bo tudi Orte-gruppe Vlgaun sodelovala pri Isgradnjl novega reda. Assling. (Dober plen oroinl-It vaj Pred kratkim je orolnllkl postaji OOriaoh uspelo, da je Issledlla In prijela misankega pomočnika MIho Muleja, ki je bil le večkrat predkasnovan saradi teiklh vlomnih tatvin In ki je pobegnil is sodnih laporov v AssIingUi Mulej je bil Itolovodja tatinske tolpe, ki je od poletja sem v rad* mannsdorfskem okrolju iivriila veliko Ite* vilo telkih vlomov. Assling. (Od vlaka prijet.) Pri delih na tiru v karavanškem predoru eapo* slenega lelesnlškega vodjo oddelka delav* cev Franca Zeni je zagrabila lokomotiva nekega tovornega vlaka in ga vrgla na Stran. Ponesrečenca eo s težkimi poškodbami prepeljali v bolnišnico v Aisllng, kjer je po 24 urah podlegel svojim poškodbam. Meistern. (Apeli.) Prvi apel NSDAP Ortsgruppe Meistem-Lengenfeld se je vršil pred kratkim v prostorih hotela Triglav v Meistern. Pg. P e t s c h a u e r je v klenem govoru orisal delo in naloge, katere naa čakajo pri ureditvi drŽave. Ob polnošte-vilnl udeležbi članov NSDAP je bil zbor e pozdravi na Fiihrerja zaključen. — V kino dvorani Lengenfeld se je v nedeljo vršil apel WehrmannBchafteetupma. V prostorih dvorane se je ob 9. uri zbralo 264 članov Wehrmannschafta. SturmfUhrer M a g n 1 k nam je orisal sestavo .razdelitev In dolžnosti Wehrmannschafta. Malo pred 12. uro je bil lepo uspeli apel « vzklikom največjemu FUhrerju zaključen. Meistern. (Kuharski tečaj.) V šolskih prostorih pod vodstvom Bauem-schafta se je vršil I. kuharski tečaj, katerega je obiskalo lepo število gospodinj In gospodinjskih pomočnic. Prvenstveno se je pokazala koristna uporaba krompirja in kaj se vse dobrega lahko Iz njega napravi. Voditeljica tečaja je obljubila, da se v teku prihodnjega meseca vrši Se en tečaj, katerega sa sedanje tečajnice že sedaj vesele. Opozarjamo vse ostale, naj Se pravočasno prijavijo. Meietern. (Delo NSV.) NSV ima obilo dela. Vse nabiralne akcije so zelo lepo uspele. Posebno dobro se je odrezala WHW. Poleg mnogih drugih daril smo dobili čez 20 parov kompletnih smuči, vseh zimskih predmetov pa je bilo nabranih 376 komadov. Tudi revne družine so prišle z dvakratno izdatno podporo na svoj račun. Vidi se, kako slabo so prejšnji faktorji skrbeli za revno ljudstvo! Meistern. (Kino p r e d s t a v e.) V kino dvorani se vrše mesečno 3 predstave. Tako Smo imeli priliko videti 3 lepe filme: O grozodejstvih Angležev nad Buri, Ohm 10.000 RM nagrade tistemu, Ш prime beriinsliega roparskega morilca Po dvojnem roparskem umoru je роБејрШ proti jugovzhodu. Roparski morilec Walter Ludtke, rojen 30. avgusta 1809. leta v Berlin-Wil« mersdorfu, ki je dne 4. februarja v Berlinu izvršil dvojni roparski umor, je v noči na 6. februar prenočeval v nekem hotelu v Wlenu In dne 6. februarja pri nekem juve-lirju prodal uropane reči. Nato je pobegnil proti jugovzhodu. Osebni popis; 165 cm velik, vitek, s srednje plaviml, na levo počesanimi lasmi, svež, zdrav obraz brez brk, modre oči, nabrekle ustnice. Nad levim očesom prlllčno 2 čm dolga stara brazgotina. Oblečen je bil domnevno z dolgim temnim plaščem, temno obleko in temnim klobukom. Staniča Berlin kriminalne policije je razpisala nagrado 10.000 RM tistemu, ki pripomore, da se Ludtkeja prime. Krilger, kateri je pretresel vse gledalce, sijajni vojaški film letalske skupine Liitzou, kjer so se gledalci divili delu nemških letalcev. V četrtek smo pa imeli priliko videti delo največjega dobrotnika trpečega človeštva, slavnega odkritelja bacila tuberkuloze, sina velike Nemčije, Roberta Kocha. Meistern - Lengenfeld. (Smrtna ko-s a.) V torek 10. t. m. je na svojem stanovanju v Meistern umrl nagle smrti najuglednejši občan, komisar občine Meistern« Lengenfeld in bivši dolgoletni ravnatelj cementarne Meistern, Filip W i n z i g, rojen 1870 v Payerbach pri Wiener-Neustadt kot sin upravitelja graščine. Pokojni je po> dovršenih študijah in krajši praksi v rojstnem kraju nastopil službo kot knjigovodja tukajšnje cementne tovarne. S svojo marljivostjo se je povzpel na ugledno mesto ravnatelja iste. V teku 45 letnega bivanja med nami si je stekel nevenljive zasluge. Cim so nemške oblasti prevzele upravo v svoje roke, je bil imenovan za komisarja občine, katero je v vsestransko za-dovoljnost uspešno vodil. V srečnem zakonu z gospo Pavlo iz ugledne rodbine Krennove iz Jauerburga sta vzgojila 2 sina in hčerko, kateri eo vsi na uglednih položajih.' Slafva 'njegovemu' »^ontinu, »j«-govi družini naše iskreno sožalje. Wocheiner Feistritz, (Prvo zbora« vanje NSDAP.) V nedeljo se je vršilo v Wocheiner Feistritz prvo zborovanje NSDAP. Pred domom Volksbunda so razvili zastavo in vodja Wehrmannschaften je dal pđročllo vodji oporišča NSDAP. Dekleta So pod vodstvom učiteljice Pgn. Grete Pontasch zapele pesem »Nichts kann uns rauben...« Vodja oporišča Pg. Weissenbach je obširno govoril o razvoju stranke, Filhrerjevem življenju In pomenu sedanje vojne. Nato sta sledila sprejem in zaobljuba članov K&mtner Volksbunda. Wocheiner Mitterdorf. (Spominska ura.) Na dan, ko se je slavil spomin na prevzem oblasti, se je vršilo prvo javna zborovanje NSDAP v oporišču Wocheiner« Mitterdorf. V svečano okrašeno občinsko dvorano je prišlo skoraj sto rojakov, ki so deloma imeli do dve uri hoda. Okrožni vodja propagande Relslnger Je dal pregled o zgodovinskih dogodkih. Višek večera je pa bil FUhrerJev govor za 30. Januar ki so ga vsi skupno poslušali. Feistritz in der Wochein. (Odlikovanje orožništva.) Za dolgoletno zvesto službovanje pri orožništvu so bili odlikovani s srebrnim častnim znakom druge stopnje na postaji Feistritz in der Wochein Poetenfiihrer und Meister der Gendarmerie Johann Kaiser in Hauptwaohtmeistetl der Gendermerie Johann M a i e r in a častnim znakom tretjo stopnje Haupt-wachtmeister der Gendarmerie Hubert K r o p f. Feistritz in der Wochein. (Zborovanje NSDAP.) Pred kratkim se je v domu KdF vršilo javno zborovanje, ki se ga je udeležilo prilično 300 oseb. NeumarlitL (Uspešna nabiralna akcija.) Druga ulična zbirka za WHW je dala točno RM 2.242.—, znesek, Ki je ла Neumarktl gotovo znaten. Neumarktl. (Apel žen NS.) Pri apelu žen je pred kratkim govorila Kreisfrauen-schaftsftihrerin Pgn. Goritschnig O nalogah njihovega bodočega delovanja. Heiligenkrcuz. (Uspešni kuharski tečaj.) Te dni sta se pod vodstvom izkušene kuharske učiteljice Pgn, Abtov« vršila kuharska tečaja v Heiligenkreuru in v Duplachu. Teh tečajev se je udeležilo 71 žen, kar dokazuje, da tukajšnji Žene nočejo zaostajati. Uspehi so bili izborui in se je nadejati živahne udeležbe tudi pri po-Jmejiih tečajih. Tečaja sta bila končana e priprostim slavjem, h kateremu sta prišla Ortagruppenlelter Pg. H r i b e r n 1 g in žu-P*n Primoschitz. St. Anna unter dem Loibl. (Javno zborovanj«.) Dne 2. t. m. se je v slavnostno okrašeni obednicl delavskega taborišča zbralo lepo število tukajšnjega prebivalstva k 1. javnemu zborovanju, katerega se je udeležil kot predavatelj Pg. pBtsehauer. Po otvoritvenem pozdravu je predavatelj v vznešenih besedah predočil poslušalcem življenje v nacljo-nalno-socijalistlčni Nemčiji in orisal v kratkih besedah njene velike socijalne ustanove, ki si jih je zamislil v oddih in odpočitek delavstva naš slavni voditelj Adolf Hitler. Povedel je v duhu prisotne v zmagoslavni pohod nemške vojske na Poljsko, v Francijo, Norveško itd. do sedanje fronte v Rusiji. Svpje predavanje je predavatelj zaključil s pozivom na skupno in složno delo v teh bojih pri graditvi nove Evrape. Gromki aplavz in pozdrav Filhrer-Ju Je zaključil to lepo uspelo zborovanje. Hoflein. Gostovanje ljudskega ffliedališča.) Pred kratkim je pri nas 2 velikim uspehom gostovalo ljudsko gledališče Schnutt in predvajalo pred razprodano hišo veseli komad »Flori se hoče poro-Čitii, Z velikim odobravanjem so bili sprejeti bavarska kmečka godba in jodlarice. Zwischenwassern. (Godba in gleda-I i š č e.) Nedavno po godbenem zboru v prostorih Volksbundheim prirejeni koncert a bogatim in melodioznim sporedom je mnogoštevilnemu občinstvu nad vse ugajal. — Naslednjo nedeljo je vprizoril Grazer Schauspielerverein pod vodstvom direktorja Seppe .Schnutt v istih prostorih priljubljeno veseloigro s petjem in različnim plesanjem »Flori will heiraten«. Igralci so nastopili v originalnih tirolskih nošah in izpolnili svoje vloge nad vse zadovoljivo. Igra je dosegla pri polno zasedeni dvorani popoln uspeh. Razpoloženje je povzdignilo v veliki meri domača KdP Kapelle. Želimo, da bl.se slične predstave še večkrat predvajale. St. Katarina. (Zborovanje NSDAP.) Zadnja nedelja je bila za našo občino zelo znamenita po svojih dogodkih. V šolski dvorani v domu se je vršilo prvo predavanje NSDAP Л je bilo nad vse pričakovanje dobro obiskano, tako, da sta bila tudi veža ih stopnišče prenapolnjena. Wehr-mahschaft se je zborovanja udeležila do zadnjega moža, navzočih je bilo tudi lepo število Ženskih članov. Z velikim navdušenjem je bil pozdravljen Kreisleiter gospod dr. H r a d e t z k y, ki je tudi v svojem govoru omenil, da je veselo presenečen nad to veliko udeležbo in prisrčnim navdušenjem za NSDAP v tej mali gorski občini. V svojem govoru je nato natančno orisal borbe, s katerimi je naš Filhrer mogel ustanoviti NSDAP In s kakšnim požrt-vovanjem in razumevanjem nas vodi vse skupaj do končne zmage. FUhrer sam je izšel iz preprostega delavskega okolja in zato natančno pozna vse težave in bridkosti delavskega in kmečkega stanu ter mu je glavna skrb izboljšanje razmer delavcem in kmetom. Tudi St. Katarina je bila deležna podipor zimske pomoči, ki so pripomogle marsikomu, da si je nakupil potrebnih reči za svojo družino. Od svojih držav- &om in poile 1 Perutnina pozimi Skrben gospodar že ob pravem čaeu pripravi in uredi vrne potrebno za zimo. Pri tem se briga za svojo Živino, skrbi za ste-Ijo, drva in drugo. Pri vsem tem pa kmečki gospodarji navadno vse premalo ali skoraj nič ne mielijo na svojo perutnino. Saj tudi perutnina zahteva svojo nego in oskrbo, kakor vsaka druga domača žival. Velika večina naših kmetij kokošnjakov sploh ne pozna; kokoši morajo vso zimo prebiti v skrivnem kotu v živinskem hlevu ali svinjaku. Take kokoši ne samo, da so nezdrave, neodporne, ampak tudi ne dajo pravih koristi, saj v takih razmerah kokoši ne marajo nesti. Prvi pogoj za dobro zimsko nesnost je zdrav, zračen, suh, dovolj svetel kokoinjak, v katerega mora priti čim več sončnih žarkov. Preden nastopi ostra zima in zapade sneg, moramo kokoSnjak temeljito očistiti. Vse naprave v kokošnjaku in stene ko-košnjaka moramo umiti z vročo vodo in nato prepleskati s karbolinejem, zidane stene pa z apnenim beležem. Na tla nasu-jemo sveže mivke, ki jo pa moramo vsak teden menjati. Lesene kumike, ki niso iz dvojnih sten, moramo od zunaj dobro za-pažiti z deskami ali slamo, da na ta način preprečimo škodljiv prepih v kurniku, kur-nik sam pa Izoliramo pred mrazom. Zraven vsakega kumika mora biti pozimi brskal išče za kokoši; to je majhen pokrit prostor s B do 10 cm debelo plastjo peska. Brskallšče je za kokoši pozimi zelo važno, ker tukaj se kokoši največ gibljejo na svežem zraku, kar zelo dobro vpliva na zdravje in nesnost kokoši. Za dobičkanosno kokoSjerejo pozimi je zelo važna pravilna odbira plemenskih kokoši, kar se mora izvesti še pred začetkom zimske prehrane. Pri tem velja načelo: za-držimo samo to, kar nam bo dajalo koristi. Petelinov pustimo za dom samo toliko, da pride na 20 kokoši po en petelin. Peteline ali pa valilna jajca moramo vsaj vsako tretje leto izmenjati iz druge roje, da ne pride do škodljivega parenja v sorodstvu. Vse kokoši, ki so stare več kot dve leti, odstranimo, ker te ne dajo več toliko koristi, kolikor pozimi pojedo. Izjemoma obdržimo za pleme tudi katero starejšo kokoš, ki nam daje dober zarod. Odstranimo tudi vse letošnje jarčice, ki so slabo razvite, krmežljave in Se niso začele pred zimo nesti, ker te bodo začele nesti šele spomladi; zato bi jih morali vso j!imo zaman krmiti. Ko smo uredili in pripravili kokošnjak za zimo ter odbrali same dobre peteline in kokoši, nas čaka še tretje delo, to je pravilno zimsko krmljenje kokoši. Na zimsko nesnost kokoši najbolj vpliva pravilno krmljenje. V tem greši marsikatera gospodinja, ker krmi kokoši pozimi preveč z zrnjem, večkrat celo s samo koruzo. Pozimi moramo krmiti kokoši nesnice s hrano, ki kokoši ne redi, pač pa jim daje snovi za tvorbo jajc. Med zimsko krmo spada: krompir, oves, ječmen, pšenica, koruza, otrobi in zdrob; zelo važno zimsko krmilo je fižol, zdrobljen in prekuhan, nadalje tudi grah. Vsa ta krmila moramo pokla-dati izmenoma, tako da dobijo kokoši vsak drugi ali tretji dan drugo krmo. Zjutraj dajemo hrano v obliki žgancev, to je skuhan krompir, zmešan z otrobi; vsaj dva do trikrat na teden napravimo žgance iz kuhanega krompirja In kuhanega fižola. Zrnje pokladamo le zvečer, in sicer mešanico zrnja, ne pa samo koruzo. iitmiiimitiiiiiHiti Pozimi ne smemo pozabiti na.zeleno lira-no za koicoši. Za zeleno krmo za zimski čas pa moramo skrbeti že v jeseni. V ta namen moramo v kleti shraniti več glav zelja, ki ga pozimi od časa do časa obesimo v kokošnjak. Dobra zelena krma za kokoši je repa, pesa, korenje, koleraba, ki se navadno obesi tako, da jo lahko kokoši kljyvajo. Najboljša krma za kokoil nesnice pozimi pa je posneto mleko, katero je obenem,, izborna pijača in okrepčilo pozimi. Izvrsten dodatek zimski krmi so jajčne lupine, , ki bi se morale vse leto hraniti za zimo. Zimska prehrana kokoši je precej zamotana in zahteva več skrbnega in vestnega dela; toda trud je dobro poplačan z dra- IVevarnosI ozebe in jedilni krompir Sedaj se priporoča podvojeno opreznost. Ker je letos potrebno s krompirjem, našim važnim Ijudjekim hranivom, posebno-varčno gospodariti, je vestna kontrola vseh zalog v kleti tem večjega pomena; Toplota v kleti, kjer imamo krompir, ne sme pod nobenim pogojem pasti pod +2 stopinji Celzija. Ce pa vkljub temu najdemo lahko ozebli krompir — že ko krompir kupimo, lahko takega dobimo — ga s pravilno nego lahko naredimo popolnoma užitnega. Na-mrznjeni krompir nikakor ne smemo pustiti ležati na toplem, da se ne bi prehitro odtajal, temveč ga moramo v mrzli vodi odtajati. Toliko krompirja, kolikor ga ravno rabimo, damo za 24 ur v mrzlo vodo, ki ji pridamo nekaj kisa in pa v vsakem slučaju tudi nekaj soli. Potem lahko ta krompir zopet porabimo kakor po navadi, samo gospodinje morajo paziti, da pripravijo iz takega krompirja po možnosti močno začinjeno jed ali mu pa dodajo pikantno omako, da se na ta način prekrije sladki dkus, ki se ga ne da vedno popolnoma preprečiti. """""........................................................................................... Ijanov pa zahteva Fuhrer disciplino in red in naj bi v tej občini Se naprej vladal mir in zadovoljnoet kakor doelej. Le na ta način bomo deležni pravic in lepe bodočnosti v veliki Nemčiji, ki posveča po8»bno skrb ravno Oberkrainu. Kreisleiter je tudi omenil, da se vsakdo, čfe ima kako potrebo in željo brez skrbi obrne do njega oziroma do župana, ki bo te želje sporočil naprej. Ce bo le mogoče, вв bo vsem željam ustreglo. Treba pa je vedeti, da je sedaj vojni čas in da 86 je treba včasih kakšni reči odreči. Z zagotovilom, da se bo za našo občino vedno zavzel, je Kreisleiter zaključil svoj govor. Dodatno je govoril učitelj J e r o -1 i t s c h, da je v naši občini našel čisto podobne razmere, kakršne so v Zellu zadaj za Košuto, kjer je on dolgo časa učil. Prav zadovoljen je z ljudmi, ki so zelo prijazni, veseli in potrpežljivi in mirno hodijo po svojih dnevnih opravkih. Po zaključku se je razvil družaben pogovor med kreis-leiterjem na eni in kmeti in delavci na drugi strani. Ljudje kar niso mogli pre-hvaliti prijaznosti Kreisleiterja in so se še dolgo po zborovanju pogovarjali o njem. St. Katarina. (Kuharski tečaj In zbirka WHW.) Isto nedeljo dopoldne so imele žene kuharakl tečaj pod vodstvom gospodične Gertude Angerer. Udeleženk je bilo čez 20. V prijetnem In koristnem delu je minil dopoldan In vse tečajnice so bile zelo hvaležne svoji voditeljici, da Jim je povedala in pokazala toliko novih receptov in novih navodil za kuhanje. Tečaj iiimiiiiiiiiiiiMtiitiiiMiiiiiMiiiiimitiiifiittitcitMfHimfMtim« mill III MMMMtM bo nadaljevala domačinka Margareta God-nov, ki bo v ta namen sama Sla na kuharski tečaj v Asling. — Zvečer so se zbrali v pisarni KVB nabirateljl za WHW. Tudi ta zbirka, kakor ona od zadnje nedelje je pokazala mnogo večji uspeh od prejšnje. Obe zbirki sta dali skupaj čez 800 RM, kar je za našo malo občino zelo veliko. St. Veit an der Save. (Gledališka predstava.) Znana gledališka skupina Schnutt je nedavno v St. Veit an der Save v lepo okrašenem ljudskem domu priredila večerno predstavo »Flori se hoče poročiti« m drugi dan popoldansko predstavo »Vse je v redu«. Naval k tema predstavama je bil velik, ker že od marca 1941. leta v tem kraju ni bilo nobene gledailiSke predstave. Mnogo jih je moralo stati. Občinstvo je, bilo zelo zadovoljno in se Je zelo dobro zabavalo. Domschale. (Petje in ustanovitev pevskega druStv a.) V nedeljo dopoldne je dvojni pevski kvartet iz St. Veit an der Glan zapel v kinodvorani pod vodstvom nadučltelja M u 11 e y a lepe stare koroške pesmi. — Šolski svetnik R a i n e r iz St. Veita an der Glan je v nagovoru na navzoče opozarjal, da se bodo lepe pesmi Kamtna udomačile tudi v Oberkrainu in pozval prebivalstvo inaj v velikem številu pristopi k novo ustanovljenemu pevskemu društvu. Vodstvo je prevzel strokovni učitelj Oberrauter. Tersaln. (Pravilna uporaba krompirja.) Te dni je prehranjevalni urad iz'Steina pod vodstvom gospe T r i p-p o v e priredil tečaj za izkoriščanje krompirja. Z velikim zanimanjem je 49 udeleženk tečaja gledalo, kako dobre jedi se dajo napraviti iz krompirja. Udeleženke so potem doma tudi takoj poskužalfe tečepte, -ki so bili brezplačno razdeljeni Ihed nje. Littai. (Pouk obratovodij.) V Littai se je te dni vršil pouk za obratovodje in socialne upravitelje obratov za Ortsgrup-pen Littai, St. Martin bel Littai, Kressnitz in Trebeleu. Govoril je Kreisobmann H u e-m e r o nalogah nemške delovne fronte. V zvezi s tem se je vršil v prisotnosti Orts-gruppenleiterja Pg. R o h m a prvi pouk in razgovor s štabom krajevnih sotrudnikov DAF, Ortswaltung Littai. Novo krajevno službeno mesto, ki je prvo v stelnskem okrožju In ki se nahaja v domu Ortsgruppe NSDAP, so prevzeli krajevni socialni upravitelj In njegovi sotrudnlkl. Naslednji dan so se vršili razgovori sotrudnikov pri Orts-gruppen St.' Martin bel Littai In Kressnitz. Die fcine Mafiwerkstatte и&бске-НиМШт Klagenfurt, Bahnhofstr. 7 L iXsoki svellobm učinek Velika dconomičnosl. e oedno Osram- jVWffcVit .. **V# V:#* :«* '' .••»'•!♦* Dr. F. J. Lnkae Izrežite!' Hranite! Qletmmna mete^Ojbia in firaktihto 0)enheh metho'^"'1o, da si je tteba prizadevati, da bi se tndi dnlavntvo številnih industrijskih podietij v Domschale pridobilo za pevsko dri'^'-vo in tako v sktmnem delovanju s pe-vzorno izražalo pomen ljudske s^rv^nosti. Na koncu je bilo ustanovljeno pevsko društvo Domschale, čigar vodstvo je bilo poverjeno učitelju glavne šole, Oberrauterju. Konec Najnavadnejše teh nalezljivih bolezni so: Steklina. Na tej zboli žival, ako jo ugrizne stekel pes, ali za steklino že obolela žival. Ker znakov te bolezni (predvsem: hlastanje po zraku, grizenje nepre-bavnih predmetov, driska itd.), ni lahko pravočasno ugotoviti, je edino pametno, vsakega psa, ki se sumljivo obnaša in postaja popadljiv, takoj pobiti, mrhovino pa zakopati. Ako pa je tak pes kako žival (ali človeka) že obgrizel, mrhovine ne smemo pokopati marveč jo mora živinozdravnik preiskati. Ce se ugotovi, da je bil pes stekel, je treba obgrizene živali takoj pobiti in zakopati. Slinavka in parkljevka. Ta bolezen razsaja zadnje čase zelo na široko. Obolelo govejo živino spoznamo predvsem po mehurjih na gobcu, jeziku ali na par-kijih, po povišanju telesne topline, po tem, da žival ne more jesti itd. Zdravljenje odredi živinozdravnik. Ne hodimo v«Wev, kjer stoji za slinavko obolela živina! Svinjska kuga in svinjska rdečica. Obe bolezni imata slične znake: vročino, podkožne lise itd. Proti rdečici se zavarujemo s cepljenjem svinj. Vranični prisad. Ce nam govedo r" Zimnier-, Fensfer- und "^V Fieberfhermomcfer A Oipl. Opllker C. KronffuB ■ ■ itievinrt. muuiitisirafte IS pogine, ne da bi točno vedeli vzrok, ga je treba dati pregledati po živinozdravniku, da-li morda ni poginilo za to boleznijo, ki je tudi za ljudi smrtna, ako se okužijo s kakšnim koli delom mrhovine poginule živali (tudi z usnjem!). Konjska smrkavost. Tudi ta bolezen je za človeka smrtna, če ga oboleli konj okuži. Peljimo torej vsakega konja, ki se mu smrkelj cedi iz nosnic, takoj k živinozdravniku! Vse vrste tuberkuloze, garje, kuga na spolovilih in še nekatere nalezljive bolezni, ki pa se le poredkoma pojavljajo, je treba istotako prijaviti. Ce torej opazimo, ali sumimo, da je kakšna žival zbolela na kakršni koli izmed naštetih bolezni, je ne skušajmol zdraviti sami, temveč nemudoma javimo slučaj občinskemu uradu! So pa druga obolenja, ki jih pri živini lahko zdravimo bodisi sami, ali pa vsaj po živinozdravniškem navodilu. Predvsem so to razne zunanje rane. Prvo, kar si moramo zapomniti pri zdravljenju odprtih ran je, da je treba vsako rano razkužiti. V ta namen moramo imeti vedno pri hiši vsaj eno izmed različnih razkuževalnih sredstev: terpentin, bencin, špirit, lizol, jod itd. (Dalje prihodnjič). Veselje za delovne Iludl Koncerti v d lov h odmor>h v Krels Krainburg To je bilo veselo presenečenje za vse dene ljudi v nekem velikem podjetju v •ainburgu, ko se je te dni reklo, da bo v elovnem odmoru od 12. do 13. ure koncert! Na vseh obrazih se je zrcalila napetost in pričakovanje, ko se je približevala napovedana ura. V dvorani je nastopil oddelek vojaške godbe in ko so se razlegli prvi takti loekočne koračnice, je bilo navzočih že ve-Чко število poslušalcev, ki je kmalu prekoračilo tisoč. Gledalcu se je nudil redek prizor. Tesno stmejni so stali in sedeli delovni tovariši iz pisarne in delavnice, složna, do sedaj še nikoli videna skupnost, v kateri je prevladovala plavina delavskih oblek. Vsi so bili hvaležni, da jih niso pozabili in da so jih obdarovali sredi delovnika, med odmorom v njihovem neutrudljivem ustvarjanju za obstoj naroda, z uro najlei^^ga od počitka. Prisrčno odobravanje se je stopnjevalo od komada do komada. Najbolj nemogoče položaje sb zavzeli nekateri, da bi lahko "gledali godbenike. Okenski nastavki, zaboji , vozil a, ograje, tračnice žerjava v zračni višini so morale služiti kot sedeži. Gotovo je bilo redko kdaj kakšno gledališče tako do zadnjega prostora zasedeno. Ko se je ura končala, je odobravanje, ki ni hotelo nehati, prisililo kapelnika, da je dvignil Se enkrat svojo palico k poskočni koračnici. Kmalu za tem je stal zopet vsak delavec na svojem delovnem mestu z veselim srcem, kajti čutil se je pritegnejnega v krog ,ki so deležni ljubezni polne nege. Enaka sslika kot pri koncertu v Krainburgu, se je nudila pri prireditvah v delovnih odmorih v St. Veit a. d. Save, Laak a .d .Zaler in ZwischenwSssem. Delo za fronto In domovino ff-Gruppenfiihrer Rosener k »Dneva policije« Nemška policija izpelje tudi letos, kakor vsakoletno, v korist vojne zimske pomoči svoj »Dan nemške policije*. 14. in 15. februarja bo nemška policija: redarska policija, varnostna policija, р,ж%»ич. na zaščitna policija, tehnična pomoč, prostovoljno gasilstvo v družbi z njihovimi -tovariši enkrat neslužbeno nastopila. Na fronti in v domovini možato vztraja policija v najvišiem osebnem požrtvovanju in zvestem izpolnjevanju dolžnosti. Osvobodilna borba našega naroda jih je postavila pred velike naloge, ki jih je dosedaj rešila in jih bo v bodočnosti rešila. Na »Dan nemške noliViie« bodo vsi pripadniki meni podrejenih edinic v svojih različnih uniformah obvladovali kot zbiralci poulično sliko. »Dan nemške policije« ima tudi letos vodilni stavek: »Policija — tvoj prijatelj in pomagač!« Ko nastopijo 14. in 15. februarja možje nerrške policije, prosim vse, da izrazijo svojo hvaležnost za žrtve nemške policije s tem, da veselo in obilno doprinesejo svojo žrtev za vojno zimsko pomoč. Višji vodja in policije Alpenland R o se n e r, ^f-Gruppenfiihrer in Generalleutnant policije, Staxno Novo umetno vlakno Leveikusen. Stari sen kemikov, da bi se jim posrečilo izdelati umetno vlakno čisto sintetično ,ne da bi uporabili organične substance, se je prvikrat uresničil v obliki Pe Ce vlakna tovarne I. G. Farben. To vlano ima za izhodno snov apno in oglje. Te dve snovi dasta staljene karbid, ki da zmešM z vodo acetilen kot izhodišče prihodnje sinteze. Vlakno Pe Ce vzdržuje približno 64% klora in je stanovitno skoraj napram vsem kislinam in bazam, trohnobne bakterije ga ne morejo načeti, je popolnoma neobčutljivo napram vodi in je enako trdno tako v mokrem kakor suhem stanju, tako da se ne obnese samo odlično za filterska platna in zaščitne obleke proti kislinam, temveč je pripraven tudi za ribiške mreže. Vsekakor pa ima napako, da^ se pri 80 stopinjah Celzija zmehča, torej ni pripravno za druge tekstilne potrebe, pri katerih moramo blago likati. Najdaljše stopnišče na svetu. Najdaljše stopnišče na svetu najdemo na Kitajskem. Prične se v Tajšanu in vodi naravnost do tajšanskega templja, ki leži na vrhu ne- kega 1500 m visokega hriba. To brezkončno stopnišče ima 6800 stopnic in tudi najboljši hribolazec jih ne more prej nego v 14 do 15 urah v obeh smereh prehoditi. Prvo električno dvigalo so izumili leta 1880. To je bil velik dogodek. Pravili so, da je dinamo, ki deluje narobe. Delovanje prvega dvigala je vodil in urejeval star in izkušen inženir. S smrtjo 80 se igrali »miško in mačko.« V neki vasi na H r v a š k ein je te dni umrla neka kmetica, ki so jo v veliki sobi dali na mrtvaški oder, tam so jo na običajni način objokovali sosedje. Naenkrat pa je odprla oči in zahtevala čaSo kave. Cez nekaj časa si je navidezno mrtva toliko opomogla, da je s svojci in sosedi sedmino lahko obhajala kot veselo pojedino. Praznovali »o skoraj celih 24 ur, toda ko se je od mrtvih vstala kmetica poslovila od gostov, se je nenadoma zrušila na tla in sedaj v resnici bila mrtva. SONNTAGS- u. NACHTDIENST der Apothekra in Erainbtt^ von 14. bis 21. Februar. MB. M. BAUCH Sotota, 1 j. februarja 1012. KARAWANKEN-BOTE Stran 7. — Stev. 13. ■Л|'| Jshrhtinderten lieht 4a« llrbf Bercilteacadener Beiterlein zu viden Tau-•enden in das Kinderland. Schon am Morgcn freuHig fcepiifit *ie das achone Hafed mit ileo Blumen mnd dem Namen drauf. № m џ Feim Fruhstuck mup erđabei sein, đer kleine bunte Reiter! Zusehen mufi er, wie dem Franzl der Kaffee schmeckt. Malz- oder Kornkaffee natiirlich, und mit viel Mildi. Dock „Kaffee" mufi es sein! Cenau so, wie ihn die Grofien gern trinken. Und wie der Kaffee sein mufi, dam it die Grofied ihn gerne trinken, das wissen win Da gehOrt zum mild-Aromatischen des KaiTeegrundstoffes das herb* Wurzige eines Kaffeezusatzes. Aber ein guter mufi es sein! Wie Karo Franck. Der gibt dem Kaffee FUlle und Kraft und den appetitlidi anregendeh DufU tut jedem Kaffee gut! loielwaren Kiaderwanen Hlnderbetten CRDNER Klagenturl, Bahnhotsir. BC4r^i