f Čistili bregove Sore — Slovesno in delavno so mladi povsod proslavili 1. april, dan mladinskih delovnih akcij. Tako je bilo tudi v škofjeloški občini, kjer so učenci višjih razredov osnovnih šol skupaj z brigadirji in ribiči čistili bregove Sore. Mlajši so se lotili okolice šol, trimskih stez in sprehajalnih poti. Akcijo so sklenili popoldne s srečanjem ob tabornem ognju ter proglasitvijo najboljše čete in brigadirjev. (H. J.) — Foto: F. Perdan 1 hi ■Nirftelji: občinska konferenca SZDL ENk, Kranj, Radovljica, Skofja Loka - Izdaja Časopisno podjetje '(ruj - Glavni urednik Igor Slavec Hftnoni urednik Andrej Zalar Hasi LO SOCIALISTIČNE ZVEZ Leto XXXIII. Številka 26 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih, E DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO i D. SIK Zvestoba ovemu delu Wi;BUANA - »Spoznal si ^ in sposobnost delavskega ter ustvarjal in Se danes t^rji* najhumanejše druž-jN odnose v človeški družbi. največja želja je. da bi tudi jHodnje pod tvojim vodstvom nove zmage osvobojeni 'lovekovega življenja in ^rjanja in da bi še naprej raz-Smmoupravljanje! * Ijjlfco so tudi v imenu vseh Jirfovanov zapisali Kragujev-iNvlurtino, ki so jo predsedniku ^podelili ob 30. obletnici sa-Npravljanja in 35. obletnici ?w mladosti. Titu so podelili J zlato značko »rdeči prapor Nabavljanja« in tako izrazili «*tobo Titovemu revo-^*mu delu. socializmu. iT^Jrljanju in neuvrščeno- Jyzdravnikov, ki v Ijubljan-jKbničnem centru skrbi za predsednika republike in ^komunistov Jugoslavije Jo-j^Broza-Tita, sporoča, da se j^*taikovo zdravje zadnje dni J*reno spremenilo. Pljučnica Vročina, ki je posledica £JW|a stanja, kljub ustrezn ne pade. Intenzivno k se nadaljuje. -j k Povezovanje ljubljanske in gorenjske regije Spodbuda tesnejšemu sodelovanju Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko je pripravil skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami gorenjske regije razgovor s predstavniki ljubljanske regije o možnostih nadaljnje povezave v gospodarstvu in ostalih področjih v naslednjem srednjeročnem obdobju - Spodbud, ki jih lahko dajo družbenopolitične skupnosti, nikakor ni malo, dograjevati sedanje povezovanje pa bo mogoče le s konkretizacijo v planih temeljnih organizacij KRANJ - Gorenjska regija nikakor ne zasluži očitka glede zaprtosti, kar se sicer tako pogosto in vse preveč posplošeno uporablja za sodelovanje med slovenskimi regijami; celo nasprotno bi lahko trdili, saj se povezuje prav z vsemi slovenskimi regijami, Se posebej pa z ljubljansko, na katero je zaradi bližine Se posebej vezana. To je le ena od ocen z razgovora, ki ga je medobčinski svet ZKS za Gorenjsko skupaj z ostalimi gorenjskimi družbenopolitičnimi organizacijami pripravil v sredo dopoldne s predstavniki družbe- 0b svetovnem dnevu zdravja — 7. aprilu Cigareta — ali zdravje l»Prvi znaki pljučnega raka so kašelj in gnojni izmeček, pri mnogih m pa tudi bežni sledovi v izmečku. Ti bolezenski znaki bodo celo ali Navetljenega bolnika uspavali v prepričanju, da gre za prehlad Mlteo. (le pa se pljučni rak - kar je skoraj pravilo - pojavi pri '^iku, ki že tako trpi zaradi kroničnega bronhitisa s kašljem in % kadilci, posebno taki, ki pokade več kot 20 cigaret na dan, ne Vajo sprejemati, kajti udobneje je kaditi naprej, kot pa se truditi z '"tajanjem kajenja. Res, da je rak na pljučih ena najhujših posledic somernega in dolgotrajnega kajenja, vendar pa so kronični Sohitis, emfizem in druga zaradi cigaretnega dima povzročena ne Vi lažja obolenja prav tako množično razširjena med kadilci, dosti S$l pa med nekadilci. Kajenje, ki počasi, a zanesljivo v nekaj Vtlrtjih močno načne kadilčevo zdravje, je postalo problem, ki mii Stovna zdravstvena organizacija posveča ne samo letos veliko Hj/imost. Pomembno večja umrljivost kadilcev kot nekadilcev za "južnim rakom, kroničnim bronhitisom, boleznimi srca in ožilja "VJtakor sili k razmišljanju — in ukrepanju: lastno zdravje ni naša r^dma zadeva, Se posebej, kadar si ga zapravljamo s kajenjem, posledi-! >pj končno nosi tudi družba. L. M. nopolitični h organizacij ljubljanske regije. Razgovor je bil U nadaljevanje razgovorov gorenjske regije z ostalimi slovenskimi regijami, ki so pred kratkim že bili, nekateri pa bodo še v prihodnje; Gorenjska se namreč želi v prihodnjem srednjeročnem obdobju kar najtesneje povezati v slovenskem in seveda tudi jugoslovanskem prostoru, za kar daje zakon o dohodkovnem povezovanju vse možnosti. Prav ocena teh možnosti in tudi kje bi kazalo spodbuditi združeno delo glede povezovanja je bila osrednja tema kranjskega razgovora. Vsekakor kaže dograjevati že dosedanje vezi, ki nikakor niso šibke niti slučajne, saj je na Gorenjskem 33 temeljnih organizacijski imajo sedež delovne organizacije v Ljubljani, z Gorenjske pa je več delovnih organizacij, ki imajo v ljubljanski regiji 7 temeljnih organizacij. Ne nazadnje gre tudi za veliko kadrovsko povezavo, saj se dnevno vozi na delo v Ljubljano okoli 600 delavcev z visoko in višjo izobrazbo, kar je vsekakor izreden »sposojeni« kadrovski potencial, če ostalih struktur niti ne omenjamo. 2e sedaj bi pravza- Nadaljevanje na 2. str. Ob kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju Nagrada liter, tona in kubik Kranj — Odprli smo mednarodni kmetijski in gozdarski sejem v Kranju, ki je na tem področju sejemske dejavnosti v Sloveniji zaoral ledino. Tisti, ki so mu postavljali temelje in vsi, ki so na njih gradili in dozidavah, so ravnali prav in pametno, čeprav je Gorenjska' že značaj kmetijske pokrajine in postala industrijska. potrebni boi] koi KorneiKou. ctaiu uranjani iMiicu^m ... n*>~~ na Gorenjskem ne sme ostati le zaradi tradicije, volje in želje, da pač moramo imeti tudi veliko prireditev taksnega značaja, ampak predvsem zaradi pospeševalnega in izobraževalnega značaja. Kmetijstvo in gozdarstvo sta tisti gorenjski gospodarski panogi, ki terjata prav to in veliko družbenih pohud in pomoči ob lastnem prizadevanju kmetijcev in gozdarjev seveda. Zato mora vsakoletni kmetijski in gozdarski sejem izz venet i tudi v tej smeri . . . Ocena uspešnosti lanskega gospodarjenja na Gorenjskem govori temu v prid, prav tako pa tudi podatki, na osnovi katerih je mogoče iskati pozitivne in negativne plati neke panoge ter možnosti razvoja. Gorenjska, velika 213.533 hektarjev, ima kar 60 odstotkov površine le še 8 odstotkov! Za-zaradi poraščene z gozdovi, obdelovalne zemlje pa je raslost z gozdovi se še naprej povečuje, gozdni potencial pa je zaradi najrazličnejših vzrokov izkoriščen le dvotretjinsko. Razdrobljenost posesti velja tako za obdelovalne površine kot za gozdove. Povprečna gorenjska obdelovalna parcela ne dosega polovice hektara, 78 odstotkov lastnikov gozdov pa ima komaj 28 odstotkov vseh gozdov. Precej jih je še nedostopnih in zaradi tega neizkoriščenih. Najmanj 30 let bi morali krepko graditi pota, da bi nadoknadili zamujeno, prav tako pa bi kazalo v gozdarstvo usmerjati več ljudi, jim lajšati delo ter jih nagrajevati tako, da bo posel zanimivejši. Zaradi nestabilnega trga in cen se je zmanjšala oddaja mleka in mesa, čeprav so dosežki Gorenjske na tem področju boljši od republiške ravni, še vedno pa tudi držijo ugotovitve, da ima kar 60 odstotkov kmetij le največ tri krave in da je le pri 4 odstotkih gorenjskih kmetij v hlevu nad 10 krav. Precej smo zamudili tudi v ovčjereji. ki jo sicer oživljamo, vendar ravni iz leta 1952, ko smo imeli na primer 14.000 ovac (lani jih je bilo 4200 ali slabih 400 več kot leta 1978), ne bomo tako kmalu ujeli. Vse to in še druge tegobe našega kmetijstva, ki Gorenjske niso obšle, so prispevale, da je znašal lani prihodek gorenjskega kmetijstva 645 milijonov dinarjev, dohodek 10,6 milijona ali le 0,6 odstotka dohodka vsega gorenjskega gospodarstva in da je ostalo za reprodukcijo le 3,4 milijona dinarjev, kar potrjuje slabši ekonomski položaj kmetijstva od drugih panog. O odstranjevanju pomanjkljivosti, za katere vemo in so bile že nekajkrat zapisane, se kaže pogovoriti tudi ob sedanjem sejmu. Prav tako tudi o načinih, ki so nam znani in jih prav tako ne kaže ponavljati. Vsem skupaj se nam splača potruditi, saj nas bosta polje in gozd nagradila s tako dragocenimi litri, tonami in kubiki! J. Košnjek J Sindikalne igre V nedeljo, 6. aprila, se bodo ob 9. uri začele na Soriški planini 14. sindikalne zimske igre, ki jih pripravlja obcinsk! svet Zveze sindikatov Skorja Loka. Delavci delovnih organizacij iz škof-jeloske občine se bodo pomerili v veleslalomu in tekih. Do sedaj je že prijavljenih skoraj 600 tekmovalcev, pri javiti pa se bo mogoče tudi na startu. L. B. OBIŠČITE VlZSTAVO gorenjske in 1! pred*?avn,kov družbenopolitičnih organizacij tesnejeVoi^o^S^i^ff9 80 8e zav**li » ""to pobud, ki naj & F Perdal°x8podarak ° ln družbeno povežejo obe sosednji regiji. - Foto: TITO — LOVEC IN GOJITEU DIVJADI Na razstavišču Gorenjskega sejma od 4.—14. aprila Organizator: Zavod za gojitev divjadi Kozorog Kamnik Realizacija: Gorenjski sejem, Gorenjski muzej, ^^^^^ ISKRA Commerce Ljubljana NASLOV: O LAS 2.STRAN. PETEK, 4.APHU r Štafeta Kragujevcu Štafeta mladosti končuje pot po Srbiji in Pomoravju. Posebno svečano so jo sprejeli v Kragujevcu, revolucionarnem mestu srbskih delavcev, kjer so delavci že pred dolgimi desetletji znali zahtevati svoje pravice. Tudi v Makedoniji je že vse pripravljeno za sprejem letošnje 35, štafete mladosti, ki se bo v tej republiki mudila od 7. do 12. aprila. Med šestdnevnim bivanjem bo na tisoče fantov in deklet, pionirjev, delavcev, pripadnikov JLA in drugih prehodilo s štafeto v roki več kot 2000 km. Obiskali bodo vse občine, ustavili se bodo v številnih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Makedonski mladinci bodo štafeto sprejeli v Kumanovu, mladim iz Kosova pa jo bodo izročili na velikem zborovanju v'Đeneral Jankoviću... Izobraževanje zdomcev V Beogradu je bila seja predsedstva SFRJ. Razpravljali so o nekaterih žgočih problemih, povezanih z začasnim bivanjem in delom naših državljanov v tujini. Ugotovili so, da so ukrepi in dejavnost, ki so se jih lotili državni organi in družbenopolitične organizacije, da bi skrbeli za čim boljše obveščanje in uredili izobraževanje, socialno in drugo zaščito naših državljanov V tujini, pokazali lepe uspehe, kar zadeva izboljšanje njihovega položaja. V razmerah, ko se je mednarodni položaj nasplošno poslabšal, so naši državljani pokazali domoljubna čustva in izredno privrženost svoji samo-I upravni skupnosti, kot tudi J posebno skrb za zdravje predsednika Tita. r Svet v tem tednu SEMINAR NA BLEDU - Komiteja občinske konference ZKS radovljiške in jeseniške občine in medobčinsko študijsko središče politične šole CK ZKS za Gorenjsko so organizator/i seminarja o samoupravljanju v združenem delu, ki se je začel v ponedeljek za jeseniško in radovljiško občino V hotelu Svoboda na Bledu. Seminarja se udeležujejo sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov, predsedniki delavskih svetov in poslovodni delavci. Seminar bo trajal do danes. Seminaristi se seznanjajo s problematiko dela, lastnine in samoupravljanja, z osnovami samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu. s svobodno menjavo dela in ekonomskimi odnosi s tujino, s problematiko odgovornosti, z združevanjem dela in sredstev ter drugimi problemi združenega dela. (jk) - Foto: F. Perdan Spodbuda tesnejšemu sodelovanju Center Edvarda Kardelja Poimenovanje šolskega centra v Slovenjgradcu po revolucionarju in mislecu Edvardu Kardelju je veliko priznanje učencem in učiteljem tega srednješolskega zavoda. Slovesnost ob poimenovanju bo v petek, 18. aprila, ko bodo odkrili tudi doprsni kip Edvarda Kardelja, ki ga je izdelal Stojan Batič. Proračun še sporen Čeprav bi morale biti ob projektu Dražgoške bitke zadeve že zdavnaj urejene, saj se je snemanje 8 nadaljevank in celovečernega filma že začelo, še sedaj niso sprejeti ustrezni dokumenti, ki naj bi uravnavali odnose in obveznosti med udeleženci — Kulturno skupnostjo Slovenije, RTV Ljubljana in Viba filmom. Še sedaj so namreč predvideni stroški za 10 milijonov dinarjev previsoki. Kulturna skupnost Slovenije meni, da so prvotno predvideni stroški 124 milijonov dinarjev dovolj visoki in ne dovoljujejo nobenega povišanja. Preskrba z zdravili Aktiv ZK pri slovenskem farmacevtskem društvu se je sestal, da bi pomagal najti najbolj ustrezne rešitve za omilitev težavnega položaja v preskrbi z zdravili. Vzroke za pomanjkanje zdravil je iskati predvsem v zaostreni devizni situaciji, zato bo nujno boljše povezovanje uporabnikov in podjetij za proizvodnjo zdravil. Zavzeli so se za ustanovitev poslovne skupnosti za oblikovanje trdnejšega koncepta razvoja tako pri proizvodnji kot v prodaji zdravil. Nadaljevanje s 1. str. prav težko našli področje, kjer združeno delo ne bi bilo povezano ali z ljubljansko ali katero drugo regijo; že samo ime Iskra in pa Slovenske železarne pove veliko, naštevali pa bi seveda lahko tudi področja turizma, gradbene operative, PTT, banke, infrastrukturnih objektov, lesne industrije, trgovine, omeniti pa velja tudi varstvo okolja, področje LO in DSZ in pa — kar je aktualno prav te dni - usmerjenega izobraževanja. Prav gotovo pa so tudi stične točke, kjer je bilo doslej še vse premalo povezav in prav te so v razgovoru poudarili predstavniki obeh regij: v osnutku dogovora o temeljih planov ljubljanska regija v naslednjem srednjeročnem obdobju sicer že zajema tudi sodelovanje s kranjsko in škofjeloško občino, saj gre za nadaljnje razvijanje področij, ki so bila ie zdaj predmet sodelovanja. Predvsem je to rekreacijsko področje, ki zajema razvoj Krvavca, cestna povezava, sodelovanje v elektrogospodarstvu, vodnem gospodarstvu s še kako pomembnim varovanjem podtalnice Sorskega polja, sodelovanje v zdravstvenem varstvu, kulturi, financiranju krajevnih skupnosti in sodelovanje v a grozi vil stvu. Tudi v gorenjskih izhodiščih za dogovor o skupnih temeljih planov za naslednje srednjeročno obdobje so si gorenjske občine začrtale nekatere usmeritve, ki se brez navezovanja in sodelovanja z drugimi regijami — tudi ljubljansko — ne bi dale uresničiti: to so predvsem pomembni načrti glede avtoceste in karavanškega predora in prometa sploh, sem je všteto tudi letališče, prav tako pa so področje turizma, preskrbe, trgovine, gradbeništva, industrije in kmetijstva. Skratka ne ravno malo konkretnih oblik že sedaj obstaja v pripravljenih izhodiščih za dogovor o temeljih plana v naslednjem srednjeročnem obdobju v obeh regijah, za nekatera skupna področja pa bi se kazalo zavezati s posebnim skupnim dogovorom, še posebej glede varovanja Save, prometa, energetike, rekreacije itd. Taka »konkretizacija« pa bo seveda morala dobiti svoje mesto v temeljih planov temeljnih organizacij združenega dela, saj bo le tako mogoče uresničiti združevanje sredstev in uporabo na načelih dohodkovnega povezovanja na področjih, za katere se obe regiji še posebej zanimata. Nekatera vprašanja povezave pa so seveda take vrste, da jih je treba hitreje in sproti reševati, kar naj bi bila tudi naloga izvrš-svetov občin in obeh go- nih lllll nT«-..----- spodarskih zbornic. L. M. •mvill MM UU^KUII 11 BBk.U|>IlIll Naša revolucija ni nastala enainštiridesetega Letos bomo v Sloveniji slavili 60-letnico prvega zbora Delavske socialistične stranke in 60 letnico velike stavke železničarjev — Vse jubilejne prireditve naj poudarijo vsebino naše revolucije Vrsta pomembnih slovenskih jubilejev je pred nami letošnje leto. Med najpomembnejše sodijo vsekakor 60-letnica Komunistične partije Slovenije in 60-letnice velike želez-ničarske stavke na Zaloški cesti v Ljubljani, 60-letnica zbora Delavske socialistične stranke na Slovenskem, ki je sprejel sklep o združitvi z jugoslovansko delavsko socialistično stranko in bila z njim ustanovljena komunistična partija Slovenije, 40-letnica 3. konference KPS *v Vinjah nad Dolskim pri Ljubljani in še vrsta obletnic, ki bi jih morali primerno obeležiti. To je na primer 80-letnica rojstva Mihe Marinka, 70-letnica rojstva revolucionarjev Toneta Tomšiča in Borisa Ziherla. Tudi 60-letnica plebiscita pade v letoftnje leto. Naša revolucija ni nastala z napadom okupatorja na naše ozemlje. Svoje korenine je vrasla med naše delavce že veliko prej. Pripravljena je bila že leta 1907, 1909, predvsem pa v letih 1918 do 1920 in se kot rdeča nit vleče vse do prihoda okupatorja, ko strne naše zavedne delavske vrste in prične odprto borbo proti sovražniku ter jo pripelje do silovite zmage. Vendar, ne neha se tudi takrat. V obliki razvoja delavskega samoupravljanja jo bijemo Se danes. Osrednjih republiških proslav letos ne bo, na vseh proslavah in prireditvah pa bomo poudarili predvsem vsebino teh jubilejnih dogodkov in njihov pomen za razvoj naprednega delavskega gibanja in socialistične revolucije na Slovenskem. Pripravlja pa se več izdaj publikacij in knjig ter razstav iz tega našega revolucionarnega obdobja dvajsetih let. O veliki stavki na Zaloški cesti bo izšla knjiga »Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v ljubljanski pokrajini« in spominski album z bogatim dokumentarnim gradivom. Leta 1920 je bilo namreč na Slovenskem okoli 70 stavk, med njimi tudi krvava stavka na Zaloški cesti, ki je na poziv komunistov prerasla v generalni solidarnostni štrajk. To je bil hkrati tudi največji razredni spopad v stari Jugoslaviji, v katerem je padlo » J < -lezničarjev, več deset je bilo pa ra-^ njenih. Prav slovenski železničarji so bili tisti napredni delavci, ki so prvi utirali pot sindikalnemu delu, se povezali in prvi vključili v sindikat Jugoslavije. Proslava 60-letnice stavke na Zaloški cesti bo 15. aprila popoldne pred spomenikom na Zaloški cesti, slavnostni govornik pa bo Franc Šetinc. Priprave na proslavo skrbno potekajo; glavni organizator je Železniško gospodarstvo iz Ljubljane. Proslave pa bodo tudi po vseh naših večjih železniških središčih. 40-letnica 3. konference KPS v Vinjah, ki se je je udeležil tudi tovariš Tito, in ki je bila priprava na 5. državno konferenco KPJ v Zagrebu, pa bo junija v V injah. D. Dolenc Podpis dolgoročnega sodelovan V Beogradu podpisali sporazum o dolgort* nem sodelovanju med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki priznan mednarodni položaj Jugoslavije in nje* razvitost, prav tako pa je sporazum i^Hk obveznost za nas, da bomo znali enakopm nejše odnose z razvitimi državami izkoristi — Izročitev šaha pogoj za izpustitev t ' — Boji v Salvadorju in Čadu rumu BEOGRAD - Le redki sporazumi mednarodnega pometu * povzročili v svetu takšno odzivnost kot dolgoročni sporazum o sedele vanju med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, kii* žuje devet najrazličnejših držav Zahodne Evrope. Za nas izre* pomemben dokument so danes podpisali zvezni sekretar za zunaag zadeve Josip Vrhovec v imenu Jugoslavije, glavna podpisnika vime« deveterice pa sta bila italijanski zunanji minister Attilio RufRmt predseduje ministrskemu svetu deveterice, in podpredsednik im% komisije Evropske gospodarske skupnosti VVilhelm Haferkamp J Beogradu so listino o sodelovanju podpisali tudi predstavniki w» devetih držav, članic skupnosti; bodisi njihovi veleposlaniki v Beoer du ali veleposlaniki pri sedežu Evropske gospodarske skupnat Slovesnemu podpisu je prisostvovalo tudi veliko poročevalcev t poročajo iz Beograda in iz Bruslja, kjer je sedež skupnosti Poap sporazuma ni pomemben le za Jugoslavijo in Evropsko gospodu* skupnost, ampak je prispevek k novi mednarodni gospodarski urafc* ker sta uveljavljeni enakopravnost in večja pravičnost. sporazuma v poslopju federacije v Beogradu je zaključek pomera obdobja, ki se je začelo pred štiridesetimi meseci s skupno značaju prihodnjih odnosov, nadaljevalo z dvajsetmesečnimi in zaključilo z zadnjimi pripravami besedila sporazuma. V Beogradu podpisani sporazum je za nas uspeh, hkrati pat—. obveznost. Devet članic skupnosti, od katerih so nekatere najraral^ države sveta, priznava Jugoslaviji položaj srednje razvite drŽave,!* tako pa deveterica upošteva mednarodni položaj naše driai»e* neuvrščene in socialistične skupnosti, njeno lego v obČutlji""" hkrati pomembnem Sredozemlja ter članstvo v skupini 77. To y~. da bo Evropska gospodarska skupnost spoštovala razlike v m«* naše države in držav evropske skupnosti. Sporazum je veliko f& tudi zaradi tega, ker je to eden prvih prispevkov k uresnič*«? zamisli nove svetovne gospodarske ureditve. Izkušnje naših pog*M: deveterico bodo zato koristno napotilo za takšna pogajanja medw in deželami v razvoju oziroma med razvitim severom in revnejSa*! revnim jugom. | Čeprav sporazum vzpostavlja le normalne odnose med naM*H razvitimi državami, pa gre vseeno za veliko prelomnico. Carine. n»T doslej ovirale izvoz v te dežele, so odpravljene ali občutno zni* Brez carin bomo lahko na območju EGS prodajali okrog 70odstotfcrJ industrijskih izdelkov, za druge pa carine, vendar nižje, še ottuajtr pa je izvoz le količinsko omejen. Zboljšalo se bo tudi pri ix*°*> k" skih proizvodov, kar je sicer boleča točka skupnosti. Prvič dos\«)1 lahko izvažali'tudi tobak in žganje, čemur so doslej Italijani w. nasprotovali. Mešani komite bo sprotno reševal probleme. dokler**] oblikovan arbitražni organ. Uspešnost novega sporazuma pa je v veliki meri odvisna saj-samo črka na papirju ne pomeni veliko. Dobro se bo»Jj[£ organizirati, nastopati na teh trgih enotneje in stalno. Pote*£*\ kljaj v menjavi z EGS ne bo več dosegel sedanjih 2,5 milijar**^. Odnosi med Iranom in Združenimi državami Amerike 3e*»*5a jo zaradi usode talcev. Iranski predsednik Bani Sadr in verski<*J[ Homeini sta ob obletnici islamske revolucije izjavila, da taki*'?; izpuščeni tako dolgo, dokler Združene države Amerike ne bodo«^ Iranu šaha Pahlavija. Na osnovi sredinih sporočil iz Teherana bo t* zorstvo nad talci prevzel revolucionarni svet še pred izvolitvijo P-* menta. To so v Združenih državah Amerike sprejeli z zadovoljs*** Predsednik Carter, v katerega predvolilnem boju, ki za «Uj ffz uspešno, igrajo talci pomembno vlogo, prav tako pa tudi Afp« kjer Carter zaradi odločnosti dobiva privržence, je izjavil, da se ta' ne bodo odločali za dodatne ukrepe zoper Iran. Hkrati pa so vln*| zaostrili notranji režim, še posebno v boju zoper uporne Kunfr< odločajo za najostrejše ukrepe. Od Kurdov vlada zahteva, naj«"*1 orožje, potem pa bodo uresničeni njihovi ustavni amandmaji. V dveh državah sveta teče kri. V Salvadorju 90 divjali spopadi, v katerih je bilo veliko ljudi mrtvih. Zaradi posredo vojske je sicer zavladal navidezni mir, vendar v deželi vre. Znano] so v Salvadorju ubili nadškofa Rumera, kar je še dvignilo neu ; voljstvo ljudi. Prelivanje krvi se nadaljuje tudi v afriški drtavi* Nad 1000 francoskih padalcev, ki so prišli v Čad, za zdaj še ni poa*pr| valo. J. Košnje* Seminar za učitelje na tujem Bled — Izobraževalna skupnost Slovenije bo od 7. do 10. aprila v domu Svoboda na Bledu organizirala seminar za učitelje, ki poučujejo v slovenskem dopolnilnem pouku v tujini. Razen povsem strokovnih tem, kakršni sta na primer uresničevanje programa predšolske vzgoje slovenskih otrok z jezikovnih in organizacijskih vidikov ali konkretizacija vzgojnega programa glede na razvijanje govora v slovenskem jeziku ter vnašanja glasbe kot sestavine mo- ŠK. LOKA talne i o domovinske «jo/ šolskih otrok, se bodo učite«* nili tudi s potekom preran«] je in izobraževanja v naa W z aktualnimi mednarodna sanji, družbenoekonomak« v o jem neuvrščene Ju| njenim položajem v svttt. pozornosti bodo posvetili I delu z otroki in mladino v nekaterim drugim vprakaM bod učiteljem pomagala prt tetnejši vzgoji in iiobrT otrok naših delavcev na tujca i I" V ponedeljek, 7. aprila, ob 17. uri bo seja predsedstva cW^j sveta Zveze sindikatov Škofja Loka. Predsednik Janez Thaktarj za dnevni red obravnavo poročila o kršiteljih občinske re»Vll lani in uresničevanju letošnjega dogovora, dogovor o sklicu vok>j občinskega sveta Zveze sindikatov in informacijo o pnurj 1. maja in podelitvi srebrnih znakov sindikata. V ponedeljek ob 13. uri bo seja koordinacijskega ode/j kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Skofja Ufcfl ravnavali bodo predloge za kandidate za individualne poslov*«VL gane v Poliksu Žiri, Jelovici - TOZD Proizvodnja oken in \TM LTH Skofja Loka in kandidatih za individualne poslovodne rm TOZD LTH Montaža in servis. Zamrzovalne skrinje in Vidrira r Poudarek skupinskemu delu noj — Spremljanje aktual-_ vprašanj razvoja naše družbe Hkteva nenehno idejnopolitično ■fckrtievanje celotnega članstva 2S14 Med različnimi oblikami *^>oMbljanja mladih ima pomembno mesto politična šola. •Ujenjena predvsem tistim, ki No te letos ali v naslednjem ^jjatskem obdobju prevzeli Umorne naloge v mladinski or-Mtizaciji. samoupravnih organi, delegatskih telesih ter v ^ttibenopolitičnih organizacijah •društvih. Komisija za idejnopolitično pn OK ZSMS Kranj pribija letos 9-dnevno politično v sejni dvorani hotela Kazi * na Jezerskem. Potekala bo v % delih: prvi se bo pričel v P«ek. 4. aprila, in končal v nede-^ 6. aprila, drugi del bo v času * »prejema udeleži/i tudi sekretar medobčinskega komiteja >M za Gorenjsko Zdravko Krvina in slavljenčevi soborci -tnoborci, udeležen r i poljanske vstaje. (lb) foto: h. Perdan Boleče nišenje starega sistema Umerjeno izobraževanje je izobraževanje za delo in samouprav-bjt Izhaja iz potreb dela in vsestranskega razvoja osebnosti, zato se Nafctt in povezuje / delom v nepretrgan proces. Omogoča vsem Nvarjalnodelo in življenje ter trajen osebni in strokovni eazvoj Pri preobrazbi vzgoje in izobraževanja oblikovanje mreže šol prav ni najpomembnejše. Je le vzporednica, neobhodna sicer, ki daje *mc da bo združeno delo dobilo usposobljene delavce s poklici, ki A potrebuje. Nekajmesečne burne razprave pa so pokazale, da je ravno mreža *ra za usmerjeno izobraževanje, ki si je vseskozi prizadeval *fikovati tako mrežo šol, ki bi bila najbolj blizu merilom, potrebnim *» ustanovitev oziroma obstoj neke šole. tt upoštevamo vse te ovire, dostikrat bi jim lahko rekli kar Hjpjanja ali nezrelost posameznikov, je koordinacijski odbor svoje Hf dobro opravil. Koliko sestankov je bilo potrebnih, koliko "'«klajevanj, pomirjanj razgretih duhov! Naloga res ni bila hvaležna Ikjftkr konec marca le ni uspel izoblikovati gorenjske mreže srednjih *o) in jo posredoval republiški izobraževalni skupnosti, ki bo do % aprila vodila usklajevalni postopek. Mrežo adaj imamo, kakršna pač je. Nihče ne pravi, da je idealna, a t«di »laba ni. Vsekakor pa ne dokončana. V prihodnjih letih bo prav hmo doživljala Se številne spremembe. Potrebe združenega dela se *)do namreč spreminjale. Prav lahko se bo zgodilo, da morda že čez Mtaj let neke šole, za katero so se zdaj posamezniki tako močno *ivzemali, sploh ne bo več. Pojavila pa se bo na povsem drugem koncu '/'/fnjske, enaka ali z drugačno usmeritvijo. Zato je najbolje, da vsi užaljeni in sprti, ki mislijo, da so karkoli ■trubili, končno pozabijo na prerekanja. Raje naj razmišljajo, kako ^nio čim bolje pripravljeni pričakali prvo leto usmerjenega izobraže->wja. Združenemu delu pa bi tudi koristilo, če hi ne stalo tako ob Hrani, saj gre navsezadnje za njegove bodoče delavce, za njegov razvoj aneveda za težko finančno breme, ki ga bo moralo nositi. H. Jelovčan skupščine občine predlaga program pospeševanja kmetijstva, ki bo letos zahteval 700.000 dinarjev. Vsota sicer ni velika, je pa pomemben prispevek k razvoju kmetijstva v tej občini. Denar nameravajo zagotoviti iz proračuna skupščine občine Tržič v višini 520.000 dinarjev, razliko pa bodo prispevale organizacije, v katere se tržiški kmetje vključujejo. Letošnji program pospeševanja kmetijstva predvideva pomoč kmetom pri regresiranju obresti, pospeševalni službi, kontroli mlečnosti, regresiranju nakupa plemenske živine, organizaciji tečaja o higienskem pridobivanju mleka, izobraževanju kmečkih žena, regresiranju nakupa gnojil za visokogorske kmetije, regresiranju servisne službe molznih strojev, razstavi plemenske živine ter pri zatiranju živalskih kužnih bolezni, epizootiološki in veterinarski službi. Pomoč v tej obliki je predvidena samo še za letos. Srednjeročni program razvoja kmetijstva v tržiški občini za obdobje od i981. do 1985. leta namreč predvideva, naj bi s prihodnjim letom začel veljati samoupravni sporazum, po katerem naj bi denar za pospeševanje kmetijstva prispevalo celotno tržiško združeno delo. S tem se bo prav gotovo odprla svetlejša prihodnost kmetom, tudi tistim na visokogorskih kmetijah, ki jih zdaj skoraj ni več oziroma zgolj životarijo. Upajmo tudi, da bo to dobra spodbuda za mlade kmečke sinove in dekleta, ki zdaj iščejo zanesljivejši kruh v tovarnah. H. Jelovčan Seminar je uspel Kranj - Sredi marca je občinska konferenc ZSMS Kranj o.iroma njena komisija za delo a pionirji organizirala dvodnevni seminar za svoje, člane. Program seminarja je bil zelo obširen. - Omenimo samo nekaj tem: organizirano delo s pio-nirji, metode komuniciranja, informiranje v občinski konferenci, družbenopolitična in ekonomska situacija pri nas in v svetu, pregled poročil in program dela pionirskih odredov, referati članov sekretariata in druge. Razen predavanj, ki so potekala v obliki pogovorov, so udeleženci dobili tudi konkretne usmeritve za nadaljnje delo. Ko smo vprašali nekatere udeležence, kaj menijo o seminarju, smo dobili bolj ali manj podobne odgovore. Pod skupni imenovalec lahko darno ugotovitev, da je seminar izredno uspel in da je to najboljša oblika usposabljanja mladih. Predsednik komisije za delo s pionirji, Vine Bester, je povedal: »V kranjski občini smo se prvič lotili organiziranega dela s pionirji. Da smo delo resno zastavili, priča tudi ta seminar s široko zasnovanim programom, ki je bil- zelo delaven. Oprli smo se na -sedanje člane komisije, bivše funkcionarje pionirskih odredov. Začrtali smo nekaj konkretnih nalog, med katerimi je. mislim, najbolj pomembna naša prva akcija, to je sprejem pionirjev v vrste ZSMS. ki bo 25. maja. Med priprave na ta dogodek sodi njihovo seznanjanje z zgodovino SKOJ, statutom ZSMS in podobno.« Leon Klanj še k, sekretar komisije za delo s pionirji: »Mislim, da je seminar uspel. Mogoče je bil program preveč natrpan. Posebno uspešno je bilo delo po skupinah, kjer je lahko vsak udeleženec posredoval svoje predloge. Vendar pa bo končni uspeh seminarja potrjen šele tedaj, ko bomo vse naloge dobro izpeljali, ko bomo znanje dokazali v praksi.« Polona Hribar: »Seminar je bil dobro organiziran. Čeprav je bil program zelo obsežen, sem veliko odnesla. Mislim, da bodo tudi pionirski odredi odslej bolje delali.« Mateja Arnsek: »Menim, da je seminar uspel, imam pa tudi nekaj pripomb. Pred začetkom seminarja nismo dobili gradiva, kar je verjetno vplivalo na sodelovanje udeležencev v pogovorih. Tudi program je bil preveč obširen.« - Majda Knific, predavateljica: »Udeleženci so seminar vzeli zelo resno. Videlo se je, da želijo pridobiti čim več znanja, ki bi ga potem lahko uporabili pri svojem delu.« S. Rus • /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske S 1. marcem je pričel veljati odlok ZIS o uporabi deviz, ki jih imajo občani in civilno pravne osebe na deviznem računu ali kot devizno hranilno vlogo. Občani, ki vložijo devize na devizni račun, lahko le-te uporabljajo za določena plačila v tujini (ki jih določa zakon) za nakup vrednostnih papirjev, za turistična potovanja in nakup domačega blaga in trajnih potrošniških dobrin v državi. Občani, ki prodajajo devize s svojega deviznega računa ali devizne hranilne vloge Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske in uporabijo dinarje, ki izvirajo iz prodaje deviz, so po novem oproščeni temeljnega davka od prometa naslednjih dobrin in proizvodov: 1. gradbenega materiala: betonskega jekla, valjane žice in drugih jeklenih in železnih izdelkov za gradbeništvo, keramičnih ploščic, sanitarnih naprav iz keramike in porcelana, zidakov in strešnikov, cementa, apna in proizvodov iz cementa in mavca za gradbeništvo, salonitnih cevi in plošč, žaganega in tesanega lesa, lesenih plošč, gradbenega pohištva, stiskanih poliestrskih plošč ter elementov iz poliestra, zidnih tapet in pohištva; nih potrošniških dobrin) v skladu s predpisi nudijo potrošnikom tudi krajše dobavne roke in druge ugodnosti, ki jih lahko zagotovijo pri svojem poslovanju. In še ena novost! Vsi, ki prejmejo nakazila, ki so bila izplačana po mednarodnih poštnih ali bančnih nakaznicah v dinarjih, lahko v 30 dneh od prejema dinarske protivrednosti izročijo prejete dinarje pooblaščeni banki ali poštni hranilnici, ta pa jim na devizni račun ali kot devizno hranilno vlogo položi devizni znesek, na katerega se je glasila nakaznica. 10 Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske je 26. 3. 1980 sprejel pravilnik o kreditih občanom na podlagi vezave deviznih sredstev, ki pomeni veliko ugodnost za vse varčevalce Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske. Ob veljavnosti tega pravilnika bo občan pridobil možnost dodelitve kredita v višini 100% vezanih deviznih sredstev, ki ne more biti nižji od 10.000 din. Omenjeni kredit lahko občan pridobi na podlagi vezave deviznih sredstev od 6—60 mesecev in ga ni potrebno zavarovati s poroki, ker ne gre za zadolžitev iz osebnih dohodkov, ampak za zadolžitev iz privarčevanih sredstev. Odpade tudi Kaj je novega pri deviznem poslovanju z občani 2. osebnih avtomobilov in drugih motornih vozil, motorjev za ladje in čolne z močjo do 18 KM, motornih žag, lovskega orožja in pribora, kmetijskih priprav in orodja, gospodarskega inventarja, ki je nujen za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov; 3. hladilnikov, pralnih strojev, pomivalnih strojev, električnih in drugih štedilnikov, televizorjev gramofonov, magnetofonov, radijskih aparatov, šivalnih strp-jev ter drugih gospodinjskih strojev in aparatov; 4 na novo zgrajenih in nevse-Ijenih stanovanj in poslovnih prostorov, nujno potrebnih za opravljanje določene dejavnosti z delovnimi sredstvi, ki so last občanov; Gradbeni material se lahko kupuje pod temi pogoji le, če se glasi faktura o nakupu omenjenih vrst gradbenega materiala najmanj na 2000 dinarjev. Tudi za proizvode omenjene pod točko 2 in 3 velja, da se lahko kupujejo pod temi pogoji le, če znaša njihova posamična cena več kot 2000 dinarjev. Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske da ob odkupu deviznih sredstev občanu potrdilo, s katerim le-ta pridobi 'možnost nakupa potrošniških dobrin in ugodnosti, ki pa niso le v oprostitvi temeljnega davka od prometa proizvodov, ampak lahko organizacije združenega dela (proizvajalci blaga in traj- polog in druge oblike zavarovanja. Občan le podpiše izjavo, da vkolikor ne plača mesečnega obroka, sme Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske* le-tega poravnati iz njegove vezane devizne vloge. Pri tem je rok vračila kredita enak dobi vezave deviznih sredstev. In še, kako je z obrestmi? Ljubljanska banka obračunava od deviznih vezanih sredstev obresti po 7,5% letni obrestni meri v tuji valuti, obrestna mera za kredit pa je 12%. Če pa se občan odpove obrestim na vezana sredstva, je obrestna mera za kredit 5%. Občan lahko tudi dviga med pogodbeno določeno dobo vezave pripisane obresti. Ljubljanska banka izplača občanu vezana devizna sredstva in neizplačane devizne obresti takoj po odplačilu kredita in poravnave terjatev iz obresti od kredita. V primeru predčasnega poplačila kredita, a ne pred 6 meseci, lahko^banka občanu v celoti izplača vezana devizna sredstva. Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske lahko izplača kredit na ustrezno hranilno knjižico ali tekoči račurv občana ali ob nakupu blaga z virmanskim prenosom. Pravilnik o vezavi deviznih sredstev je Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske sprejela z namenom razviti poslovanje z občani ter pospešiti varčevanje in vezavo prostih deviznih sredstev občanov. I Spremembe v organiziranosti Jezersko - V soboto se je v hotelu Kazina na Jezerskem končal dvodnevni seminar za člane in mentorje klubov OZN iz kranjske občine Blizu 40 udeležencev, med katerimi so bili tudi predstavniki regijskega in republiškega centra, je obravnavalo svetovne politične in gospodarske probleme, metodiko dela v klubih ter vlogo mentorja. V kranjski občini organizirano deluje 26 klubov OZN, od tega največ na osnovnih in srednjih šolah u . it Aest v krajevnih skupnostih medtem ko jih v delovnih orga nizacijah zaenkrat še ni. Organi ziranost klubov OZN je letos v Slo veniji doživela precejšnje spremem be. Predvsem zaradi neurejenega fi nanciranja so klubi izgubili položa organizacij posebnega družbenega pomena in postali kolektivni član ZSMS. Sprememba je bila zgol formalne narave, saj je dejavnos klubov OZN že nekaj let potekala \ okviru mladinske organizacije. C. Z. O LAS 4. STRAN. PETEK, 4. APRILA 1! Tekstilna tovarna ZVEZDA p. o. Kranj, Savska cesta 46 Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu razglaša prosta dela in naloge TEHNOLOGA V RAZVOJNEM SEKTORJU Pogoji: - diplomirani inženir tekstilne tehnologije in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v tekstilni industriji Kandidati naji dajo pismene priglasitve v splošni sektor DO nai- SSSSJii! w6h °ud °b/aYe **** m«BI«m. Kandidati se lahko informirajo telefonsko ali pismeno vsak dan v splošni sektor. flr\alples Industrija pohištva Železniki 64228 Železniki objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa odbora za kadre naslednja dela in naloge: TOZD Promet blaga SKLADIŠČNA DELA Pogoji za zasedbo: — polkvalifikacija - lesne smeri, - t leto delovnih izkušenj DSSP VRATARSKA OPRAVILA Pogoji za zasedbo: — dokončana osnovna šola -- družbenopolitična neoporečnost — potrdilo o nekaznovanju — uspešno opravljeni interni test v DO ZIDARSKA OPRAVILA Pogoji za zasedbo: — kvalificiran zidar — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj TOZD Fonsko in garniturno pohištvo ELEKTRIKAR8KA OPRAVIL.A Pogoji za zasedbo: — KVelektrikar — 1 leto delovnih izkušenj na opravilih elektro stroke — uspešno opravljen preizkus znanja o strokovni usposobljenosti za delo na eksplozijsko zaščitnih električnih napravah Za navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili sprejema kadrovsko socialni oddelek DO Alples Železniki v roku 15 dni po objavi. Skupščine občine Kranj razpisuje prosta dela in naloge v oddelku za upravnopravne zadeve pravne ali upravne 1. UPRAVNEGA REFERENTA I Pogoj: — višja strokovna izobrazba smeri — dve leti delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo v oddelku za finance 2 FINANČNEGA REFERENTA ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI Pogoj: — srednja strokovna izobrazba ekonomske ali uprav-no-administrativne smeri — eno leto delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo v davčni upravi • 3. REFERENTA ZA ODMERO IN REGISTRACIJO RAČUNOV Pogoj: — srednja strokovna izobrazba ekonomske ali uprav-no-administrativne smeri ali gimnazijci maturant — eno leto delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo Za vsa zgoraj navedena dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje-za določen čas s polnim delovnim časom - za čas nadomeščanja odsotnih delavcev zaradi začasne nezmožnosti za delo oziroma na porodniškem dopustu. Za vsa dela in naloge se zahteva moralno-politična neoporečnost. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev komisiji za medsebojna delovna razmerje pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1. najkasneje v 15 dneh od dneva objave razpisa. Elektro Gorenjska, delovna organizacija za distribucijo in proizvodnjo električne energije, n. sub. o., Kranj, C. JLA 6 TOZD ELEKTRO KRANJ, n. sub. o., KRANJ, UL. Mirka Vadnova 3 Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja dela in naloge: 1 DELA IN NALOGE FAKTURIRANJA IN LIKVIDIRANJA KONZUMNE DOKUMENTACIJE Pogoj: — poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati pogoje, — da ima srednješolsko izobrazbo — ekonomski tehnik ali komercialni tehnik, — 1 leto delovnih izkušen j V primeru, da kandidat nima delovnih izkušenj, lahko sklene delovno razmerje kot pripravnik. 2. DELA IN NALOGE SALDAKONTI V KONZUMNEM ODDELKU Pogoj: — poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima srednješolsko izobrazbo — ekonomski tehnik, — 1 leto delovnih izkušenj V primeru, da kandidat nima delovnih izkušenj, lahko sklene delovno razmerje kot pripravnik. 3 DELA IN NALOGE FAKTURIRANJA INDIREKTNEGA ODJEMA Pogoj: — poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima dvoletno administrativno šolo — administrator. — 2 leti delovnih izkušenj 4 DELA IN NALOGE LIKVIDIRANJA KOZNUMNE DOKU-MENTACIJE Pogoj: — poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima dvoletno administrativno šolo — administrator. — 2 leti delovnih izkušenj 5 DELA IN NALOGE INKASA ELEKTRIČNE ENERGIJE za področje Medvod Pogoj: — poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: '— da ima poklicno šolo — ozki profil. — 1 leto delovnih izkušenj fi. a) DELA IN NALOGE K V ELEKTROMONTERJA za področje Kranja, Tržiča, Medvod, Skorje Loke in Železnikov Pogoj: - poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati pogoj. — da imajo poklicno šolo elektro stroke b) DELA IN NALOGE NK DELAVCA ZA OPRAVLJANJE POMOŽNIH IN FIZIČNIH DEL Pogoj: — poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati pogoj, da imajo — osnovno šolo. Delovno razmerje za objavljena dela se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z opisom dosedanjih del in dokazil o izpolnjevanju pogojev izobrazbe na naslov: TOZD ELEKTRO KRANJ, Kranj, Ul. Mirka Vadnova 3. Rok prijave je 15 dni po oglasu. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri prijavljenih kandidatov v 15 dneh po opravljeni izbiri. Informacije na naslov TOZD Elektro Kranj, Ulica Mirka Vadnova 3. SGP TEHNIK TOZD Komunalne dejavnosti Skofja Loka, Cesta talcev 3 RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO STANOVANJSKE HIŠE S FUNKCIONALNIM ZEMLJIŠČEM V ŠKOFJI LOKI, BLAŽEVA UL. 3. Predmet dražbe: Stanovanjska hiša Blaževa 3. v Skofji Loki, ki ima skupno 79,46 kv. m koristne površine v kleti in dveh etažah ter stavbno parcelo št. 270 k. o. Skofja Loka na kateri je stanovanjska hiša v izmeri 194 kv. m. Stanovanjska hiša ima klet, pet prostorov v pritličju in enako število prostorov v nadstropju. Starost objekta ni ugotovljena, leta 1965 je bil adaptiran. Izklicna cena in varščina: Izklicna cena za objekt s stavbno parcelo vred znaša 586.594 din. Pred pričetkom dražbe morajo interesenti položiti varščino v višini 10 ^ izklicne cene. Plačilo: v 30 dneh po izvedbi dražbe je potrebno opraviti plačilo celotne kupnine. V kupnino se šteje varščina. Kraj in čas dražbe: Dražba bo v prostorih TOZD Komunalne dejavnosti. Cesta talcev 3, Skofja Loka 23. 4. 1980 ob 8. uri. Posebni pogoji: Stanovanjska hiša, ki ima dve stanovanjski enoti je trenutno zasedena. V začetku leta 1982 bo izpraznjeno stanovanje v nadstropju, za izpraznitev stanovanja v pritličju poskrbi kupec sam. Predkupno pravico imajo stanovalci, pravne osebe in delavci TOZD, če nudijo enako kupnino. Podrobnejše pogoje in informacije dobijo interesenti na sedežu TOZD Komunalne dejavnosti Cesta talcev 3, Skofja Loka, vsak dan od 6. do 14. ure. /2\ Veletrgovina Živila Kranj TOZD Maloprodaja objavlja RAZPRODAJO odpisanih osnovnih sredstev in drobnega inventarja ii sicer: v Kranjski gori 9. april« 1980 ob 10. uri - kiosk (brez lokacije) - hladilna vitrina v prodajalni Vitranc v Kranju - hladilne vitrine v prodajalnah Delikatesa, Presen* va 13 Agraria, Prešernova 27 Žiri - Stara vas 90 Ponudbe s ceno oddati v posamezno prodajalno do 8. aprila 1980 do 12. ure. Razprodaja ostalih osaov» nih sredstev in drob—p inventarja bo 19. apna 1980 od 9. do 12. ure ? SKLADIŠČU pri P. C. Vo> dovodni stolp in od lt. si 13. ure v SERVISU BITNJl Kmetijsko živilski kombinat Kranj, C. JLA 2 TOZD Mlekarna Kranj objavlja na podlagi . Komisije za delovna merja prosta dela in VOZNIKA MOTORNIH VOZIL za opravljanje delovne loge: prevoz mleka, *--nih izdelkov, embalak* drugih tovorov s tovonif in hladilniki. Poseben pogoj: — vozniško dovoljenje C E kategorije, ■ — dve leti delovnih i«*^ — dvomesečno poskusno Kandidati naj pošljejo £ mene prošnje Sploino W drovskemu sektorju K» Kranj, C. JLA 2, v 18 *»•• po objavi. Slovenske železarne Tovarna vijakov Plamen Kropa p. o. Kadrovska komisija St -Tovarne vijakov »Plan** Kropa p. o. objavlja prosta dela in naloge: VODJE NABAVE \ Pogoji: — višješolska izobrazba komericalne ali tehnične smeri — tri leta delovnih izkušenj v komercialnih ali tehniJ-nih službah — znanje enega tujega jenki (vsaj pasivno) Delo se združuje za nedoločtt čas, s polnim delovnim časom DO ne razpolaga s p rosni 1 stanovanjem. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o šolski i». obrazbi pošljejo dni na naslov: varna vijakov Kropa p. o. — služba. Kandidati bodo o izidu o*, jave obveščeni najkaane* v 15 dneh. v roka \\ SŽ - To. »Plam«* kadrovski Pomanjkanje papirja ogroža proizvodnjo "IGPŠkofja Loka načrtujejo večjo specializa-m proizvodnje — Boljša povezava s proizvajal-^wovin in delitev dela s sorodnimi delovnimi organizacijami na Gorenjskem ^ideUva embalaže je bila dolga **Pomožna dejavnost, povezana z kovanjem invalidnih oseb in še % * težko otresamo miselnosti, So dopolnilna dejavnost, čeprav r>)a embalaža vse pomembnejši . tupne proizvodnje. Iskra, eden $ največjih odjemalcev, na pridne more izvažati, niti prodajati (g bi mi zatajili«, je začel pojure Žakelj, direktor EGP Loka, ko smo ga povprašali, ^»o pokazali rezultati lanskega £j*ijija. »Pri delu «e srečujemo z .^teiav, med katerimi bi na prva postavil zastarelo tehnologi-"Jjdrobljeno proizvodnjo in prebega dela. Vendar pa se zave-, jI da se bomo morali nasloniti jHiem na lastne moči in si priza-Vda bi čimbolj zmanjšali zu-vplive.« pred nekaj leti ste se vse-bovo tovarno pa govorite o ji tehnologiji?« kimamo lepo tovarno, vendar vanjo postavili stare stroje, t tj* precej ročnega dela. Tudi rija v proizvodnjo karton-%alaže ni še v celoti uresničenje namreč treba primerja Lani smo naredili plan zmogljivosti in posodobitve ije. sedaj pa ne dobimo po-uvoznih dovoljenj, čeprav denar« 9.m m mmm E n L*1 k »Kako so te težave vplivale na lanske poslovne rezultate?« »Lani smo dosegli 125 milijonov dinarjev celotnega prihodka ob 200 zaposlenih, kar je nekaj pod planom. Vzrok za manjši celotni prihodek je v tem, da so se cene surovin hitreje povečevale od cen izdelkov. Zaradi tega je upadla ekonomičnost poslovanja. Razen tega imamo visoke stalne stroške zaradi razdrobljenosti proizvodnje, zato smo se odločili, da moramo letos delati predvsem izdelke, ki imajo ugodnejše cene in čim-večje serije. Imeli smo tudi velike težave v preskrbi z repromaterialom. Ker imamo naročniško proizvodnjo in se moramo držati dogovorjenih rokov, vsak zastoj zaradi pomanjkanja proizvodnje ogrozi naročila. Zato smo morali lani pogosto, da smo izpolnili določeno naročilo, delati iz kakovostnejših materialov, kar je spet poslabšalo ekonomičnost. Posledica vsega tega in pa novega načina nagrajevanja delavcev, ki smo ga uvedli lani, da bi naše dohodke vsaj malo približali občinskemu poprečju, so privedli do slabše delitve dohodka in na koncu do tega, da se je zmanjšala akumulativnost delovne organizacije.« »Kako naprej?« »Ne moremo pričakovati hitrejšega povečanja zmogljivosti in s tem traja in tako ton kartona do- Vfera/f bi predi sem sodobno opremo. - Foto: F. Perdan Jure Žakelj zmanjševanja stroškov na proizvod. To bomo lahko naredili le z večjo produktivnostjo, ki jo bomo dosegli s specializacijo proizvodnje, uvajanjem visoke tehnologije in povezavo z delovnimi organizacijami na Gorenjskem. Razen tega se bomo zaradi holjSe preskrbe s surovinami dohodkovno povezovali s proizvajalci, 8 sorodnimi delovnimi organizacijami na Gorenjskem pa se bomo morah dogovoriti za delitev programa. 1 akšna je tudi usmeritev za naslednje srednjeročno obdobje.« »Kakšne pa so možnosti letos?« »Letos se bomo morali spopadati s je večjimi težavami kot lani. Kriza, ki se je začela kazati lani v preskrbi 7. repromaterialom, še letos namesto 400 bitno.le 200 do 250 ton mesečno- lo pa potnem, da letni plan ze izgublja svoj pomen. Dva meseca smo še nekako delali, marca pa smo 2e. bih na dopustu. Računamo, da imamo že 5 milijonov dinarjev izpada dohodka. Zato bodo nujni strukturni premiki v proizvodnji. Več bodo delale proizvodne enote tehnološko modernejše v.sne od redne dobave repromateri-a a. ospeševah bomo sodelovanje z gorenjska gospodarstvom, kar je zlasti _ pomembno za naš nadaljnji Zato se bomo prizadevali da bomo vključeni z našo proizvodnje, sa?nkotVe'Jih* de,OVnih saj, kot sem že omenil, brez naše embalaže izdelkov ne morejo prodajati lo moramo doseči letos, ko se srednjeročni plani pripravljajo. Sedanje sodelovanje z Iskro, Železarno, loškimi in drugimi delovnimi organizacijami, moramo urediti na dohodkovni osnovi.« ki so manj od- na L. Bogataj 4 DELOVNEM MESTU V ličnem lesenem in -zaste-%m ohišju pred njim se je črtalo kovinsko nikljano stoja-\ na vrhu katerega je bila Mtrjena rama, ki je nosila ves Hanizem tehtnice: na nožih iz poldragih belih kamnov, ^ moraj visele zračne zavore, na Wu svetlih žic pa skodelice za klanje. Pod ramo je pritrjena Ma te cela vrsta drobnih vija-I {'r< ležajev, katere juster premi-; ^ privija, počaka, da se mehani-j % popolnoma umiri in potem Wi in znova išče točnost I'(atake na posebni skali, poveča-I 'i *ozi vrsto leč. Natančno in j Htmu delo, ki zahteva mirno ( V; in veliko, veliko potrpljenja. M M gramov do 10 kilogramov lahko merimo na tehtnicah, jih izdelujejo v Tehtnici v ikih. Manjši teži so name-|m ni in bolj natančno delo '»htevajo. Tone ima, pravkar v Viy 200-gramsko tehtnico. Na v v-likostih je že delal, zato S dela ni težko premenjati. Ifcj U dalj časa dela le na 200-hrmskih. Laboratorijem na fa-hjfflah, v kemičnih tovarnah. Vrlini ->o namenjene. Tako na-'if/.m je, da se ji pozna pri toč->-i le dihneš vanjo, če gre '% mimo. Če se s prsti nasloniš r . Spodnja plošča ohišja >,z marmorja in ima vdelano li-%k> tehtnico, da je vedno v Phrfilegi. In kadar na njej tehta-mora biti ohišje povsem zapr-, Na strehah se pomično odpi-Slt uteklena okenca, skozi kate-'i nalagajo na skodelici uteži in ^tenale. ki jih žele stehtati, jflula kaže zdaj minimalni iiion petih gramov. Le še malce kmje desni balančni vijak zgolj pod ramo in ko se tehtnica Vt umiri, je kazalec tehtnice V/raj povsem na ničli. Spet privije. In spet počaka, da se umiri. Zdaj je točna. Toda le za trenutek. Zdaj je treba tehtnico še obremeniti in jo tudi z utežmi preizkusiti v točnosti. Po 200 gramov teže naloži v vsako skodelico. Igla se je ustavila na +20 gramih. Spet privija gornje vijake, popravlja ležaje z dolgo iglo. Zdaj je razlika spet malenkostna . . . »Je zdaj dobra?« »0, kje pa. Najmanj dve do tri ure dela bo še zahtevala. Montirati moram še avtomat za uteži. Uteži, težje od 1 grama, se nalagajo na to tehtnico ročno, do 1 grama pa avtomatsko. Deset do enajst ur zahteva montaža in umerjanje tehtnice.« Seveda montaža zahteva najmanj dela. Tehtnico ima hitro skupaj. Največ časa vzame umerjanje. Prav nič ne moreš tu prehi-hiteti. Sedeti moraš kot pribit na stolu, in opazovati, popravljati, umerjati, spet privijati, odvijati, umerjati .. . Delo finomehanikov. več. A se je odločil Ione se je leta 1964 prišel v lehtnico sicer učit za ključavničarja, pa je primanjkovalo ,ju-sterjev' in se je specializiral za to nelo. S plačo sicer ni najbolj zadovoljen. Okrog 8.000 dinarjev dobi. Za tako natančno in zahtevno delo bi bilo lahko vseeno mu ni žal, da za to delo. Bo že bolje. Vse dele za tehtnice izdelajo doma. No, razen ohišja, ki jim ga izdelujejo v sosednji Domopremi v Železnikih. Skale in ahate dobijo iz uvoza. Orodja delo ,ju-sterja' ne zahteva veliko: le nekaj izvijačev, igel, pincet, primež za montažo, nekaj vrst ključev. Zato pa toliko več delavčevega časa. Dva justerja naredita na mesec le po 30 tehtnic. Izgotovoljene tehtnice pregleda posebna strokovna komisija, kontrola meril z Zveznega zavoda za mere iz Ljubljane. Ce jih kaj dosti zavrnejo? Ce so vsi tako natančni pri delu, kot je Tone, potem zagotovo ne. D. Dolenc Anton Benedičič — uravnavalec — juster' tehtnic Predpisi zavirajo pospeševanje kmetijstva Izvršni svet škofjeloške občinske skupščine razpravljal o uresničevanju samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva — Podprl predlog za kredit iz občinskih rezerv — Prizadevanja za zakonsko ureditev zbiranja sredstev Konec leta 1978 so delovne občini regresirali nakup močnih krmil in krmnega žita. Kmetje in Kmetijsko posestvo v Skofji Loki so po regresirani ceni.kupili 2600 ton krmil, za kar so pri kmetijski zemljiški skupnosti namenili 4,5 milijona dinarjev. To akcijo so kmetje zelo pohvalili, zato naj bi s podobnimi ukrepi nadaljevali. Pospeševalna služba pri kmetijski zadrugi in kmetijsko-zem-ljiška skupnost tudi načrtno spodbujata rejo živine. Tako so lani v prvi polovici leta privezali za pitanje skoraj 2300 telet, za kar so kmetje dobili milijon dinarjev regresa. V drugi polovici leta pa so namenili za pitanje še 1700 telet. Vsa ta živina bo primerna za zakol letos. Kmetom so lani pomagali tudi z regresom za umetna gnojila in poraba gnojil iz leta v leto narašča. Pridelovanje jedilnega in semenskega krompirja je v škofjeloški občini že tradicija. Lani so začeh* načrtno širiti rdeče sorte in pri nakupu semen je pomagala kmetijsko zemljiška skupnost. Prav tako je sodelovala pri nakupu plemenskih telic, krav in bikov ter ovnov. Pospeševalna služba za kmečki turizem, ki dela v okviru kmetijske zadruge pa je pripravila načrte za kmečke hiše, predvsem pa hiše, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Ker vsa ta dejavnost zahteva sredstva, ta pa naj bi se med drugim zbirala tudi z združevanjem denarja na osnovi omenjenega sporazuma, bi v primeru, da tega . denarja ne bo moč pobrati, potrebno zagotoviti denar drugje. Začasno si bodo pomagali z denarjem s skupnih občinskih rezerv in s krediti pri Ljubljanski banki. Skupno bodo potrebovali 6,5 milijona dinarjev. Hkrati pa si bodo prizadevali, da bi v republiki uredili predpise tako, da bodo delovne organizacije lahko izpolnile po samoupravnem sporazumu sprejete obveznosti. Izvršilni svet Slovenije je o tem že razpravljal. L. Bogataj organizacije in skupnosti škofjeloške občine sprejele samoupravni sporazum o združevanju sredstev za uresničevanje družbenega plana kmetijstva v letih 1979 in 1980. Delavci so se obvezali, da bodo za pospeševanje kmetijske proizvodnje prispevali iz dohodka prispevek v višini 0,4 bruto izplačanih osebnih dohodkov. Ta prispevek ni mogoče plačevati redno, temveč iz sklada skupne porabe. Prav to pa je prepreka, ki delovnim organizacijam onemogoča, da bi prispevek, za katerega so se obvezale, tudi izplačale. Predpisi o omejitvi sredstev skupne porabe namreč onemogočajo plačevanje prispevka za kmetijstvo, ker bi sicer delavci ne mogli izplačati regresov za dopuste, prehrano ali kupiti stanovanj. To so ob zaključnih računih lahko storile le tiste temeljne organizacije, ki so lani imele razne investicije iz sklada skupne porabe, letos pa jih ne predvidevajo. Izpad tega dohodka pa postavlja pod vprašaj regresiranje kmetijske proizvodnje in pospeševanja kmetijstva. Lani je kmetijstvo težave ob pomoči kmetij-sko-zemljiške skupnosti dokaj uspešno prebrodilo. Največ težav so imeli zaradi nesorazmerja med cenami gnojil, krmil in drugih reprodukcijskih materialov ter cenami živine, pridelkov in drugih kmetijskih proizvodov. Spomladanska suša pa je močno zmanjšala pridelek krme, kar je imelo za posledico, močno zmanjšan stalež živine. Posledica vseh naštetih težav je zmanjšanje tržne proizvodnje. Tako so lani na območju škofjeloške občine kmetje oddali nekaj manj kot 6 milijonov litrov mleka,-kar je za 7 odstotkov manj kot leta 1978. Manj so pridelali tudi ječmena, koruze in zgodnjega krompirja. Da bi ublažili posledice lanske suše, ki je najbolj prizadela hribovske kmetije so v škofjeloški Gospodarski skok Lanski kazalci gospodarske rasti v tržiški občini ugodno odstopajo od gorenjskega poprečja — Dosegli pravilna razmerja v delitvi dohodka — Skoraj 121 milijonov dinarjev viška v zunanjetrgovinski menjavi 1978 celo zmanjšala. Temu uspehu primerno so narasli tudi osebni dohodki, in sicer za 25 odstotkov, tako Tržič - Delovni ljudje tržiške občine so lahko zadovoljni z rezultati gospodarjenja v minulem letu. Organizacije združenega dela, ki bi poslovno leto sklenila z izgubo, ni bilo. Nasprotno; celotni prihodek se je povečal kar za dobrih 28 odstotkov in je znašal skoraj 5 milijard dinarjev. Ugoden je tudi podatek, ki pravi, da so v tržiškem gospodarstvu porabljena sredstva rasla počasneje kot celotni prihodek, kar je zlasti vplivalo na gibanje dohodka in ekonomičnost poslovanja. V strukturi delitve pa so organizacije združenega dela še vedno premalo denarja namenile za amortizacijo. To je pravzaprav tudi edina pomembnejša slabost v lanskih gospodarskih gibanjih tržiške občine. Družbeni proizvod, ki ga sestavljata skupni dohodek in amortizacija, obračunana po minimalni predpisani stopnji, se je lani v primerjavi s 1978. letom povečal za 28,1 odstotek in je dosegel vrednost 1363 milijonov dinarjev Večji del čistega dohodka, 73,.> odstotka, so organizacije združenega dela porabile za osebne dohodke, ostalo pa za skupno porabo, za razširitev materialne osnove dela in za rezerve V strukturi razporeditve se je najbolj povečala udeležba sredstev za razširitev materialne osnove dela saj je bilo lani razporejenih 94,7 odstotka več denarja kot leto PrCV pnmerjavi z letom 1978 je trži-ško gospodarstvo lani doseglo višjo produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost. Produktivnost je porasla za 29,3 odstotka, rentabilnost za 7,9 in ekonomičnost za 1,9 odstotka. Zanimivo je, da na dvig produktivnosti ni vplivalo večje število novih delavcev, saj se je zaposlenost v pnmerjavi z letom da ne odstopajo več dosti od gorenjskega poprečja, medtem ko je večina ostalih primerjav celo ugodnejših. Omeniti velja še plodno zunanjetrgovinsko menjavo. Lani je tržiško gospodarstvo izvozilo za skoraj 121 milijonov dinarjev več kot je porabilo za uvoz. Vprašanje pa je, če bodo letošnje uvozne omejitve — v Tržiču uvažajo največ opremo in reprodukcijski material, ki ga na domačem trgu ni moč dobiti — omogočile tako uspešno gospodarsko rast kot lani. Za tržiško gospodarstvo je izjemno pomembno investicijsko vlaganje. Osnovna sredstva so več ali manj zastarela, prehod iz delovne v kapitalno intenzivno proizvodnjo pa zahteva tudi vse očitnejše pomanjkanje delavcev. Čeprav z investicijsko dejavnostjo v občini še ne morejo biti zadovoljni, so lani vendarle zabeležili dokajšen porast sredstev za naložbe v strukturi družbenega proizvoda. H Jelovčan IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ KAKOSO DELALI? plamen kropa KROPA — Januarja in februarja so v Plamenu v Kropi dosegli zelo dobre rezultate. Oba meseca so dosegli plan, februarja pa ga za 1,9 odstotkov presegli. Januarja so bili dobro preskrbljeni z materialom, februarja pa jim je primanjkovalo valjane tiče večjih dimenzij. V marcu načrtujejo po planu za 830 ton proizvodnje. Obenem s proizvodnjo se lahko pohvalijo tudi s prodajo, saj so prodali precej ve« kot so naertovli. Precej izdelkov so izvozili jn izpolnili plan izvoza, tudi na konvertibilno področje. Februarja so prodali 113 ton več kot so izdelali in tako zaloge zmanjšali za 8 odstotkov. ml marles Marles vam predstavlja svoj program sodobnih hiš in drugih objektov vaša hiša -marles hiša montažnih stanovanjskih Obiščite nas na kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju od 4. do 14.'aprila 1980 mednarodno primi« kakovost_ Iskra Elektromehanika Kranj Tovarna merilnih instrumentov Otoče objavlja prosta dela in naloge 1. REZKALCA - SPECIALISTA (1) 2. BRUSILCA - SPECIALISTA (1) 3. SAMOSTOJNEGA TISKARJA (1) Pogoji: Pod 1. in 2.: — morajo kandidati imeti dokončano poklicno šolo ustrezne stroke in naimanj pet let delovnih izkušenj Pod 3.: — morajo kandidati imeti dokončano poklicno šolo grafične stroke in tri leta delovnih izkušenj Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti morajo kandidati poslati najkasneje v 15 dneh po objavi Tovarni merilnih instrumentov Otoče, Otoče 5 a, 64244 Podnart. Ostale informacije se dobijo v splošno kadrovski službi tovarne. Turistično društvo Gorje pri Bledu objavlja prosta dela in naloge VODJE BIFEJA v soteski Vintgar-bife na »Sumu«. Zaposlitev je sezonska. Ponudbe pošljite do 15. aprila 1980 na naslov: Turistično društvo Gorje, 64247 Zg. Gorje. Pri nas dobite vse vrste športnih in tekmovalnih koles po ugodnih cenah. Davek dobite povrnjen. MAZDA ZASTOPSTVO IN SERVIS HEINZ VERATSCHNIG BOROVLJE - FERLACH sodobna kuhinja-sodoben dom Ko opremljamo kuhinjo zahtevamo kakovostno opremo, ki bo dajala domačnost, ki bo lepa in funkcionalna. Ker opreme za kuhinjo ne kupujemo vsak dan, moramo pred nakupom dobro premisliti, izbrati najboljše in se posvetovati s strokovnjakom. Ob nakupu kuhinje vas želimo opozoriti na: — brezobrestno potrošniško posojilo, — strokovne nasvete, — visoka kakovost in široka izbira ... Oglasite se med iJn 15. aprilom v blagovnici Metalke v Ljubljani, v Mariboru in v prodajalni v Kamniku. Priporočajo se vam: Metama, Brest, Gorenje, Lipa, Marles, Svea. @ metalka Stanovanjska zadruga DOM o. sol. o. Radovljica, Cankarjeva 27 objavlja prosta dela in naloge 1. TEHNIČNEGA VODJE 2. ZIDARJA 3. MIZARJA Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 1.: — imeti morajo višjo izobrazbo gradbene smeri z vsaj triletnimi delovnimi izkušnjami ali srednjo iz'>hrark gradbene smeri z, vsaj petletnimi delovnimi izku*niar zaželen je strokovni izpit pod 2. in 3.: — imeti morajo poklicno izobrazbo gradbene oz le«-ne in vsaj triletne delovne izkušnje. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim čai Poskusna doba traja dva meseca. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in -som dosedanjega dela dostavijo v 15 dneh po objavi, zaželeli je tudi predhodni razgovor. s m M P D ITI I D OBVEŠČA INTERESENTE ZA NAKUP AVTOMOBILOV, KRA N J K DA SPREJEMA NAROČILA ZA NASLEDNJA VOZILA IZ PROIZVODNJE SSSR MOSKVIČ — LIMUZINA — KARAVAN 1500ccm,72KS INFORMATIVNA CENA din 57.000 (limuzina) din 62.000 (karavan) TRPEŽNO IN UDOBNO VOZILO ZA VSAKOGAR ZAPOROŽEC 968-A 1196 cem, 38 KS INFORMATIVNA CENA din 39.000 VELIKO PROSTORA V MAJHNEM VOZILU VOLGA GAZ 2402 KARAVAN 2450 cem, 92 KS INFORMATIVNA CENA din 93.000 VOZILO JE PRIMERNO ZA OBRTNO DEJAVNOST VOLGA GAZ 24 LIMUZINA 2450 cem, 92 KS din 88.976,80 DOBAVA TAKOJ! TERENSKO VOZILO VAZ — 469 B 2450 cem, 71 KS INFORMATIVNA CENA din 95.000 ZA VISOKOGORSKE KMETIJE IN GOZDNO GOSPODARSTVO NAROČILA SPREJEMAJO PRODAJALNE: • GLOBUS KRANJ, TEL. (064) 24-151 • ELEKTRO-MOTO RADOVLJICA, TEL. (064) 75-137 • ŽELEZNINA GORENJA VAS, TEL. (064) 68-218 nad Škofjo Loko KJER DOBITE TUDI PODROBNEJŠA POJASNILA —4 EPS Področno srečanje Naše besede 80 likiBJtka Bistrica — DPD To **lGodec iz Bohinjske Bistrice je ■t»iiJo prirediteljstvo letošnjega jtaneca srečanja Naše besede. \ Joža Ažmana te dni polnijo •bi, * j 80 selektorji izmed kar de-%jfaJKtih prireditev sestavili H*vni spored srečanja, ki za tfcljfe pomeni pot na republiško Me. ^ »»do, 2. aprila, so se z Marinče-^Wom »Poročil se bom s svojo Si v režiji Antona Kelbla pred-Ni mladi igralci DPD Svoboda lnvjvn« organizacije ZSMS Bo-^jBela. ifetrtek, 3. aprila, dopoldne so % tri razstave: fotografsko raz-ki jo je pripravila osnovna Vatcija ZSMS Bled, fotograf-^Ujiuvo, ki so jo pod mentor-S» Ejona Miheliča pripravili S« osnovne šole dr. Janez Men-V a Bohinjske Bistrice in likov-* rustavo, ki so jo pod mentor-S Bšerke Mertelj pripravili Jbtjei omovne iole A. T. Linhart iz V^ji«. Četrtkov Dopoldan sta J^ili dve dramski predstavi, hfjv^dek DPD Svoboda Tomaž \i Bohinjske Bistrice se je vil z »Malo čarovnico, ki ni biti zlobna« M. C. Machada v *jfAlenke Bole-Vrabec. Mladin- ska skupina gledališča Tone Cufar z Jesenic pa je v režiji Stanke Geršak uprizorila Suhadolčanovo »Čudežno srajco dopetajco«. Danes ob 14. uri se bo šolsko kulturno društvo Ivan Grohar osnovne šole Peter Kavčič iz Škofje Loke predstavilo z literarnim popoldne-vom »Na podstrešju«, ki ga je režirala Marija Podnar. Ob 14,45 bo literarnemu sledil literarno-glas-beni-plesni nastop »Na pragu zrelosti«, ki so ga pripravili: literarni krožek osnovne šole A. T. Linhart, Glasbene šole in Linhartov oder mladih iz Radovljice ter plesni krožek osnovne šole Peter Kavčič iz Škofje Loke. Ob 16,30 se bodo z literarnim večerom »Otroci tistih let« v režiji Igorja Šmida predstavili učenci Gimnazije Boris Ziherl iz Škofje Loke. Sledil bo »Kulturni večer« Mladinskega gledališča iz Tržiča v režiji Borisa Kuburiča, ki je izbral tudi glasbo in sceno. Ob 19,30 pa se bo predstavila še mladinska skupina Prešernovega gledališča iz Kranja z delom Draga Ahačiča »Moliere za mlade« v režiji Lojzeta Domanjka. V soboto, 5. aprila, ob 15,30 bo s spletom belokranjskih plesov in pesmi nastopila pionirska skupina kulturno umetniškega društva osnovne šole Preddvor pod mentorstvom Mirka Udirja, sledil bo splet % UMFTNIŠKI UTRIPI - Pretekli ponedeljek sta se Jiko-l^UMt^en, Umorne glasbe predstavila violinistka ZTpomv in pianist Andrej Jare. Njun nastop je z izčrpno ^Savitv^o koncentrirane glasbe spremljala Barbara Si-^Koncert je popestril izbor likovnih del akademskega sli-^ PetraAdamiča čigar delo je predstavil Andrej Pavlovec. Vm^n^Š&kSm običajno srečujemo z otvoritvami li-M razstav, kijih dopolni glasbeni »™t°P'J™"£™^fvr ■puitaUk, kapeli namenjene predvsem glasbi ki naj jo dopolni-skHznjo ujemajo likovna dela. Loški umetniški utripi so vse JtepkJin^mTkavni, saj je bila to že MrtaM^nja priredi-Z kite je prav tako vpela v kvalitetni nivo glasbenih večerov. Mamo lahko ie, da so dobili svoje občinstvo in praznih se-Yžnn, več, razmišljamo lahko že o tem, daje puštalska kapela vetana. M. V. - Foto: F. Perdan V_.--■- Wk*i pesnice Irme Kern. V galeriji Mestne hiše je na ogled spominska *»tava grafik in slik slikarja Štefana Simomča (1938-1978). V akademske slikarke Kulturni koledar RAZSTAVE Kranj - V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava risb s tušem Vi«> Stemberger V mali galeriji Mestne hiše si lahko ogledate natavo del akademskega slikarja Dušana Lipovca, v stebriščni fconni pa razstavo risb grafika Nejča Slaparja; razstavo spremljajo afcriji v Tavčarjevi 43 je odprta razstava de Alenke Gerlovic. . ■; . Razstave so tako kot stalne rriuzejske zbirke Gorenjskega muzeja idprte vuk dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. ob sobotah in wddiah pa od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih so zaprte. Bkofja Loka — V .galeriji na loškem gradu je na ogled razstava fci »likarja Jerneja Vilfana. Odprta je tako kot stalne muzejske Oke vwk dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah in vdeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta. V kapeli puštalskega gradu je na ogled izbor del akademskega m a Petra Adamiča , Trti* - V paviljonu NOB bo še do 15. aprila na ogled razstava jodemukega kiparja Stojama Batiča, ki se predstavlja s ciklusom ttfcla z bronastim jedrom, ki ga je sam poimenoval »Eksplozija« PRIREDITVE V ŠKOFJELOŠKI KNJIŽNICI ftkofja Loka — V prostorih knjižnice Ivana Tavčarja bodo v MA aprila, odprli likovno razstavo amaterjev, članov klubske uri Zvezi kulturnih organizacij Škofja Loka. VEČER POEZIJE V PUŠTALSKI KAPELI Skofja Loka — V ponedeljek. 7. aprila, ob 18.30 bo v kapeli ■aftalikega gradu v okviru Loških umetniških utripov 1980 na sporedu Utaj fOenja in glasbe. Svoje pesmi bo bral Andrej Rant, glasbena y!» pa bodo izvajali gojenci škofjeloške glasbene šole. SPORED PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA Kranj — Prihodnji teden bo v Prešernovem gledališču na .iporedu grizoritev dela I). Ahačiča »Moliere za mlade«. V ponedeljek, ranila, ob 17. uri bo predstava namenjena osnovnim šolam Stane upa in Lucijan Seljak; v torek, 8. aprila, ob 17. uri za osnovno šolo trme Prešeren in ob 19.30 za EAŠC Kranj in Dijaški dom Kranj; v n*A(>. 9. aprila, ob 17. uri za osnovno šolo Simon Jenko; v četrtek, !X(>vuh temo narodnoosvobodilne borbe v izvedbi kranjskega igralskega ansambla. M j Ob razstavah v Gorenjskem muzeju Razgibano likovno ozračje Pred dnevi so v galerijskih prostorih Prešernove in Mestne hiše v Kranju odprli vrsto razstav domačih avtorjev, ki morda bolj kot kdaj v preteklosti kažejo na razgibano sodobno likovno življenje Gorenjske. Osrednjo likovno prireditev predstavlja spominska razstava del Štefana Simoniča (1938-1978); ki jo je Gorenjski muzej v Kranju priredil ob obletnici umetnikove smrti. Razstavljena dela, izbrana iz umetnikove zapuščine, dovolj jasno kažejo, da je Gorenjska s Štefanom Simoničem izgubila enega svojih najbolj plodovitih in nadarjenih likovnikov. Simoničevo slikarsko, risarsko in še posebej grafično in pedagoško delo pomeni pomemben prispevek k povojnemu razgibanemu kulturnemu življenju Gorenjske. Ze Simoničevi prvi risarski in grafični poskusi privlačijo gledalca s svojo oblikovno čisto kompozicijsko igro abstraktnih likov, ki se v najrazličnejših sestavinah nizajo po grafični ploskvi. Več ali manj statično pojmovan likovni svet Simoničevih grafičnih prvencev se je konec šestdesetih let spremenil v dinamično igro likov, ki jih je slikar razvrščal po svojih grafičnih listin. V sedemdesetih letih je postalo eno glavnih področij Simoni-čevega grafičnega raziskovanja anatomija jedrskih struktur. Eksplozivna jedra so se polagoma spremenila v nosilca biološke rasti in so nazorno prikazana v Simoničevih barvno razgibanih kompozicijah z voščenimi kredami. V zadnji fazi Simoničevih likovnih prizadevanj se v umetnikovem grafičnem opusu vse bolj uveljavlja stilizirano orna-mentalno okrasje, ki ga je iskal in našel na izdelkih ljudskega rezbarstva - na jamih preslicah, nečkah itd. Prav ti Simoničevi prenosi ornamentalnih sestavin ljudske umetnosti v sodobno grafično obliko pomenijo enega najbolj uspelih dosežkov slikarjevih ustvarjalnih prizadevanj. V galeriji Prešernove hiše razstavljena dela Vide Štemberger-jeve iz Kranja odpirajo pogled v dokaj izjemne oblike umetniškega ustvarjanja. Slikarkine likovne forme se vsipljejo na papir kot plaz, ki se ne meni za zavore, ki mu jih postavljajo na pot neka dogovorjena oblikovna pravila. Predmet slikarstva Vide Štembergerjeve je predvsem figura, močno preoblikovana v svoji pojavnosti, neodvisna od anatomskih zakonitosti človekovega telesa, ki se morajo prilagoditi vzgibom, ki so zrasli v sferi ustvarjalne podzavesti. Človekovo telo se v risbah Vide Štembergerjeve spreminja v simbole ali se razkraja v nenavadnih oblikah. Marsikaj ostaja opazovalcu slikarkinega opusa nerazumljivo, vendar nas neposrednost in iskrenost, s katero Vida Štemnerger pristopa k svojemu delu, privlači v toliki meri, da moramo razstavo njenih del šteti med najbolj izvirne prireditve letošnjega leta. Privlačno presenečenje nas čaka tudi ob vstopu v Stebriščno dvoran«) Mestne hiše. kjer se s ciklom risb pod skupnim naslovom Slutnja poletja predstavlja Nejč Slapar skupaj z Irmo Kern, ki je k razstavi prispevala pesniško tekstovno spremljavo. Tako likovno prezentacijo Slaparjevih del kot Irmino pesniška beseda in sam arhitekturni ambient dajeta prireditvi prijetno uglašenost, ki prevzame tudi obiskovalca. Po tematski strani predstavlja cikel Slaparjevih risb s tušem zbirko erotično obarvanih prizorov. Lahko bi jih opredelili kot erotično občuteno igro poosebljenih likovnih prvin, ki po obliki daleč spominjajo na zvite kite konopljinih vlaken. K igrivosti in erotičnemu vzdušju razstavnega amhienta v enaki meri kot risbe prispevajo že omenjeni kratki verzi Irme Kern. napisani na papir in obešeni V prostoru. , . . . . . . ,. n Bolj stvarna je podoba sveta, ki nam ga posreduje zbirka olj Dušana Lipovca, akademskega slikarja iz Kamnika v Mali galeriji Mestne hiše. Vendar tudi V teh krajinah močno odmeva shkarjevo razpoloženje, ki se mu morajo podrediti naravne oblike. Razgibana veduta Kamnika in njegove okolice dajeta slikarju dovolj možnosti za dinamično kompozicijsko in barvno igro. ki se ob oblikovni spretnost, j jpovčevih rok in njegovem poglobljenem odnosu do izbranega motiv,! spreminja v doživeto podobo stare gorenjske prestolnice oh Bistrici. Cene Avguštin Odri dobre volje Naše amaterske dramske skupine pri kulturno-umetniških društvih v marsikaterem kraju ali vasi delajo nadvse marljivo. Delajo neumorno, brez rompa in pompa, brez gledaliških listov, brez slavnih režiserjev in kostumografov, na sceni, ki so jo privlekli od doma, na škripajočem odru pred publiko, ki posede kar v plaščih, kajti onemogel gašperček v kotu pri vsej svoji najboljši volji ne more ogreti prostora. Tako, denimo. Rudi Jedretič iz Ribnega kar naprej snuje, za mlade in stare; pa Bistričani, Podnartčani, Zabrezničani, Javorničani in drugi izmenoma nastopajo zdaj tu zdaj tam. Vaščane na nedeljsko predstavo vabi lepak na lipi sredi vasi. preprost, če ne že neugleden, a popoldne je pražnje oblečena vsa vas. Za predstavo, ki je na odru, so bile ure in ure vaj in odrekanj; režiser, ki ima v najboljšem primeru za seboj le strokovni gledališki seminar ali te- Srečanje gledaliških skupin Gorenjske Jesenice - Gledališče Tone Cu-far gosti letošnje, 23. srečanje gledaliških skupin Gorenjske. Za zaključno prireditev so bile izmed devetih uprizoritev gorenjskih igralskih družin izbrane štiri. V četrtek, 3. aprila, se je z uprizoritvijo S. Becketta »Čakajoč na Go-dota« predstavilo Prešernovo gledališče iz Kranja. Danes ob 19,JO bo dramska skupina DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Ribnega uprizorila Molierovo komedijo »George Dandin ali Kaznovani soprog«. V soboto, 5. aprila, ob 19,30 bo Amatersko gledališče iz Tržiča uprizorilo delo E. Freliha »Vrnil se je«. V nedeljo, 6. aprila, ob 16. uri bodo letošnje srečanje gorenjskih gleda-liščnikov zaključili domačini. Amatersko gledališče Tone Cufar z Jesenic z uprizoritvijo Kleistovega »Razbitega vrča«. čaj, je ob premieri ves hripav ali celo ob glas; glavna igralka že štirinajst dni ni doma pobrisala prahu in pob-kala perila; šepetalka, ki je tudi ko-stumografka, je vzela dopust, da je sešila nastopajočim obleke. Publika ploska, publika se zabava. Seveda ne vedno in tudi ne povsod. Zal so med predstavami tudi izjeme, ki si jih res ni vredno ogledati in ki res ne zaslužijo amaterskega odra, naj še tako škriplje. A to je redki plevel, ki nikakor ne ovira amaterskega zrna in zanosa ostalih naših vaških odrov, zanosa, ki je ljudem všeč -pa drugi hočejo ali ne. Zdaj smo pa tam: številni med nami Še ztnrdnemo ne. ko zagledamo lepak na lipi sredi vasi. Pja. amaterji, spet s tisto Verigo pa Domačim sinom pa Poročenim soprogom, le kdo bi tratil čas in ogledoval te nerodne-že. ki se motovilijo po odru. Za naš kulturni okus in ugled je ta prava drama s ta pravimi igralci! Potem brusimo svoj kulturni okus doma pri televiziji, kjer bomo po prvem dejanju Cankarjevih Hlapcev 7fl«pali- potem «rrpmo v občinsko gle- dališče, v razkošje premierskega sedeža; potem gremo raje kar kegljat ali na ogled Kitajskega sindroma. Vi, tam na vasi, pa srečno pot! Res je, nihče nas ne sili pred amaterski oder, nihče ne pravi, da so ti igralci umetniki in tudi nikoli ne bodo. Nimajo ne strokovnjakov za boljši repertoar, ne denarja, domala nikakršne podpore. Sem in tja jih potolažimo in se jim zahvalimo za vse delo in trud z občinsko nagrado — za moralo in spodbudo. A neko nedeljsko popoldne, pred lepakom na lipi, se pa le vprašajmo: kaj smo res že tako kulturno zreli, da imamo pravico povabilo pomilovalno zavreči? Ne gre le za to, da bi peščici za-gnancev dali s svojo navzočnostjo največje in nenadomestljivo priznanje; gre večkrat kot ne tudi za to, da bomo kaj kmalu pozabili na mrzlo dvorano, ker nas bosta grela smeh in dobra volja, za popotnico pa nam nemara ponudijo misel ali resnico, ki nas obogati. D. Sede j ISKRA Elektromehanika TOZD Delavska restavracija KRANJ, Savska loka 1 objavlja prosta dela in naloge 1. POMOČNIKA v skladišču za določen čas Pogoj.: - KV delavec in I) kategorije šoferski izpit 2, PK DELAVCA za skladiščna in zunanja dela za nedoločen čas Prijave pošljite na naslov: ISKRA KRANJ TOZD DELAVSKA RESTAVRACIJA, Kranj, Savska loka 1, ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV, do 19. 4 1980 O L, AS 8.STRAN PETEK. 4.APBILA H Kaj je pokazala anketa? (Nadaljevanje i: prejšnje številke) ■■■■■■■■■■ Podatki o branosti časopisa po občinah so zelo podobni. Kolike) ljudi bere časopis Glas poleg naročnika (družinski član. član gospodinjstva, sosed, prijatelj), prikazano po občinah: Kdo ga se bere Ki — Občina Had. šk. Ti •> •) 110.8 30.1 31.4 30.0 ;tl.:t 30.0 .10.7 18.8 17.« 21.1 • 31.1 .10.0 _ 8.1 7.8 5.7 (i..- 10.0 1.1 Za veliko večino naročnikov Glas izhaja dovolj pogosto, vendar pa jih je petina mnenja, naj bi izhajal trikrat na teden. Pri tem ni med odgovori naročnikov po posameznih občinah posebnih razlik. Od bralnih navad posameznikov je odvisno, kako podrobno in kako pazljivo preberejo časopis, odvisne) pa je tudi od vsebinskih področij, ki jih zanimajo in ki se v časopisu pojavljajo. Večina naročnikov Glasa Časopis prebere zelo podrobno, saj je le četrtina naročnikov takih, ki preberejo le tisto, kar jih posebej zanima. Med naročniki, ki preberejo Glas v celoti, jih skoraj trikrat več odgovarja (58:23 rr), da dobe večino informacij prek Glasa. Med bralci, ki ga preberejo le do polovice ali manj. pa je RTV dvakrat bolj pogost informacijski vir kot pa Glas (20:40 rr). Naročniki, ki bodo odpovedali Glas. ga skoraj sploh ne berejo. Tudi starejši naročniki bolj podrobno prebero Časopis, razlike se povečajo predvsem z mejo desetih let naročniške dobe. Med naročniki, ki so iz mesta ali vasi. ni prav nobenih razlik v doslednosti branja Časopisa. 3. Likovna in vsebinska opredelitev Glasa Med naročniki skoraj ni odgovora (le dva med 358), da je slikovnega gradiva preveč. Večina naročnikov ocenjuje, da Glas prinaša dovolj slikovnega gradiva. Izstopajo le odgovori, da bi moralo biti več slik krajev na Gorenjskem, ki so manj znani, slik iz življenja in dela kmečkega prebivalstva in slik iz življenja občanov v krajevnih skupnostih, oziroma intervjujev z občani. - 4. Obveščenost Ob tem, da ima radio in tudi televizijo že skoraj vsako gospodinjstvo na Gorenjskem, je zanimivo videti, na kakšen način dobe naročniki večino novic, ki jih zanimajo. Na kakšen način dobijo večino novic, ali preko Glasa ali preko drugih oblik obveščanja, je prikazano po posameznih občinah: Kako dobi večino novic Jes. Kr. Rad. Šk. Tr. Dr. skup. večino novic dobi preko Glasa večino novic dobi preko RTV na različne načine preko drugih časop — ™Pa°n«;rrih 2 finskimi član, - prijatelji. ni odgovorilo 61,5 39,2 40.5 34.2 25,0 23.1 26,9 27.5 37,1 43,6 15,4 17.7 17.6 17,1 12,5 - 8,1 3.9 5.7 6,2 2.1 2,0 1,4 30.0 10,0 60.0 39,1 29,1 18,2 6,1 2,2 5,3 Za večino naročnikov je Glas najpomembnejši informacijski vir, saj je za skoraj 25 (? množičnejši kot RTV ali za polovico od različnih načinov. Kljub temu da ima dobršen del naročnikov naročenih še vrsto časopisov, so le ti drugi časopisi razmeroma malo pomemben informacijski vir. Očitno je močno lokalno obarvano zanimanje naročnikov Glasa 'za novice predvsem z Gorenjske. Po podatkih, zbranih z anketo, med naročniki ni nikogar, ki ne bi poslušal ali radia, gledal televizije ali pa imel naročene še druge časopise in revije. Med naročniki Glasa je najbolj razširjen Nedeljski dnevnik, tega ima vsak drugi naročnik, vsak tretji naročnik Glasa pa je naročen tudi na Družino. Za večino naročnikov je Glas tako najpomembnejši informacijski vir in kot tak ima med naroćniki visoko oceno. Med odgovori naročnikov o zadovoljstvu z. vse bino in naravnanostjo Glasa prevladuje ocena o hitrem reagiranju na dogodke na Gorenjskem. Te ocene so posebno izrazite med naročniki iz Radovljiške, tržiške in škofjeloške občine. Ocene naročnikov o zadovoljstvu z vsebino in naravnanostjo Glasa sicer ne morejo biti edino merilo o vrednosti časopisa, ki ima svojo vsebinsko zasnovo in naj bi dajal celovite informacije o dogajanju na Gorenjskem, predvsem pa naj bi hitro reagiral na dogodke. Problemska obravnava in kritičnost sestavkov je med ocenami naročnikov o vsebini in naravnanosti Glasa na zadnjem mestu. Naročniki torej pričakujejo tudi bolj kritično pisanje. Skoraj 16 S naročnikov pa je odgovorilo, da so delno zadovoljni ali nezadovoljni. To je sicer najvišji delež negativnih mnenj, ki se v zvezi z raznimi vprašanji pojavljajo med naročniki Glasa. (se nadaljuje) Dispanzer za mentalno zdravje in nevrologijo Usposabljanje zmerno in težje duševno nezadostno razvitih (2) V zadnjem sestavku .smo opisa/i karakteristike zmerna in teije duševno nezadostno razvitih in povedali, da se ti otroci niso zmmtši šolati niti na šolah s prilagojenim programom, ampak se vključujejo v oddelke za delovno usposabljanje. Kar najbolj zgodnje odkrivanje prizadetih (ttrok nam tmogoča delo s temi otroki že zelo zgodaj. V ta namen so pri zdravshvmk ustanovah v večjih centrih organizirane službe, ki poleg medicinskih strokovnih delavcev vključujejo tudi psihologe, logopede, specialne pedagoge. Večina teh otrok se ne prične igrati spontano, otrok* moramo »učiti« igranja, ker se skozi igro razvijajo njegovo psihofizične sposobnosti. Z vzbujanjem moramo pri teh otrocih izznnti določene aktivnosti, ki se pri normalno razvijajočem otroku v pretežnem delu razvijajo spontano, same od sebe — v igri. Večina stariet potrebuje v teh primerih vzgojnopedagoške napotke za ravnanje otrokom. Ko otrok dopolni tretje, četrto leto se običajno lahko vključit predšolski varstveni oddelek za razvojno motene otroke. Ti oddelki*' organizirani pri šolah s prilagojenim programom ali pa odpiram^ razvojne oddelke pri rednih vzgojno-varstvenih zavodih, ker stremim" za tem. da prizadetih otrok ne ločimo, izoliramo od ostalih. Skupine t teh oddelkih so manjše, v njih pa delajo vzgojitelji, ki .so usposohljem za delo z motenimi otroki. Za otroke, pri katerih bo zaradi hude motenosti v razvoju potrebna vključitev v zavod internatskega tipa. moramo vedeti, da je za otrokov razvoj primernejše in priporočim^, da čimdlje ostane v družini. Poudarek pri vzgojno-pedagoškem delu z zmerno in teiw nezadostno razvitimi otroki je na razvijanju grobe in fine motonit razvijanju govornih sposobnosti, na pridobivanju znanj za zadowlp vanje osnovnih potreb po hranjenju, gibanju, komuniciranju z nkabca, pridobivanju kulturno-higienskih in delovnih navad. Stremeli moram* za tem, da tudi te (ttroke usposabljamo čimbolj v smeri osno nega cibt rehabilitacije, to je usposdstresni sobi dva četnika, drugi pa so bili v kuhinji za mizo. Gostilničar Bolka je tega dne klal prašiča in je mel veliko dela. V trenutku, ko sta stopila partizana, so bili od Bolko-/ih v kuhinji zakonca Fran* in Angela Bolka in triletna hčerka Kla. Terenca sta najprej pogledab. v gostilniško sobo. a je bila prazna Kranjski plavogardisti in črnorokci na len ie K sta vstopila v kuhinjo, soju Bolkovi prestrašeno prepoznali. Cetniki so menili, da so vstopili Nemci Nekdo jih je v rahli svetlobi le bolje pogledal in rekel: »Vi pa niste naši.« •Juda je hitro presodil položaj. Tka/al je. naj položijo orožje mizo. Zahteval je izkaznice K* pokazal domobransko, drugi itali-lansko. tretji je bil vojni k Ura t itn. Ko bi moral pokazati izkaznico Četniški oficir« H' namesto izkaznice potegnil pištolo, rekoč; »Na. tu imaš izkaznico.'' in je-Iuda ustrelil v prsi. Terenca sta se umaknila v hodnik •luda je prestopil prag kuhinje in ne zgrudil v hodniku. V hiši je nastala splošna zmeda Gostilničar Bolka ja zgrabil hčerko Elo in z. njo zbežal v klet V zgornji sobi s«' je zaslišal jok druge hčerke in je zato gostilničarka stekla po stopnicah v njeno sobo Dva četnika sta skušala pobegniti iz kuhinje, a s«' jima to zaradi silovitega streljanja ni posrečilo Neki četnik je smrtno zadet obležal poleg • luda ("'etnika, ki sta bila v podstrešni sobi, sta se skušala po stopnicah prebiti ven. a sta se morala vrniti, pri tem pa je bil eden od njiju ranjen Partizani so zaman posku šali izvleči .Judovo t ruplo Iz. rokopisa Hada Carmana jC raz vitino, da je po »Judovi smrti pritekel v gostilno oficir Klandrove brigade in skušal -Juda izvleci i/ stavbe. Po Stiplovšku je Matija K nap v kuhinji legitimiral neznance, po Carmanu pa je bil to -Juda. Vodenšek v Bolkovi gostilni ni streljal na nemškega oficirja, ker Nemcev ni bilo v hiši in niti ge-stapovski center na Bledu ni vedel za prihod četnikov na Gorenjsko. Ko je po prvih strelih Angela Bolka pohitela po stopnicah k hčerki v zgornjo sobo, je tam zatekla četnika in vojnega kurata kaplana Lojzeta Duhovnika iz Medvod Čelnik je bil ranjen v rame (ta je prej pritekel po stopnicah navzdol in je Vodenšek streljal nanj) in Botkovtl j«' slišala, ko je rekel kaplanu Duhovniku: »Bomba je že navita, vrzite je skozi okno. Tu imate brzostrelko, ja zaradi rane ne morem več streljati« Lojze Duhovnik mu je odgovoril »Še nikoli nisem streljal in tudi ne bom« Rado Ca rman ima prav. ko trdi. da je bilo v gostilni dvanajst četnikov in da so se trije rešili. Ca rman je do te štj'vilke prišel na podlagi izjav tistih dveh tereneev. ki sta lola omenjenega večera v gostilni, na podlagi izjav Bolkove družine in števila mrtvih četnikov. Ni pa nikoli pogledal v arhiv, kaj so o tem izjavili preživeli četnikt. Podpolkovnik Mirko Bitenc je v preiskavi povedal, da so bili s četniki trije vojni kurati. in to duhovnik dr .Pavel Hobič kot vojni kurat gorenjskega četniškega odreda, kaplan Lojze Duhovnik kot vojni kurat dolenjskega (Marnovega) Četniškega odreda in kaplan Andrej Križman kot štabni vojni kurat in član političnega vodstva slovenske narodne vojske (četnikov) Vsi trije so bili v gostilniški kuhinji. Nadalje je Mirko Bitenc izjavil, da sta s«- iz Bolkove hiše rešila samo (Iva četnika, in lo kaplan Andrej Križman in sin kapetana Jerebica Ker j«- zanesljivo ugotovljen«), da je padlo devet četnikov. dva sta pobeg (lila. je skupno število enajst. K je je dvanajsti*' Med'mrtvimi ni bilo dr. Pavla Robiča. Morda je odšel iz kuhinje nekaj minut pred prihodom partizanov? Tega ne vemo Niti poveljnik Bitenc niti vodja gorenjskih domobrancev Slavko Krek v preiskavi nista vedela povedati, koliko četnikov je padlo v Zalogu Menila sta. da jih |e padlo šest m veliko več partizanov Menda jima je v spominu ostala le tedanja četniška propaganda. Da jima je v spominu ostala le številka šest, je mogoče razlog tudi v tem. ker so na pokopališču v Zalogu pokopali le šest četnikov. kaplana Lojzeta Duhovnika in dva padla četnika pa so odpeljali na pokopališče v domači kraj. Dobro si je število padlih t>wtjn zapomnila Marjana Rant.kij>W teden dni po dogodku v Za''C vajalka na sestanku med Pit" Krekom in šefom blejskega | Porstererjem. Ko je po vvir sodnim organom i/iavo sestanku, je med drugim »Na vprašanje Porstererja četnikov je padlo v Zalogu, ii odgovoril devet ali enajst OinflaF] obe številki.« Rantova je slišala obe devet in enajst, a je po štir« (zaslišana je bila marca 1"M? pozabila, na kaj se nanaša >:< devet in na kaj enajst. Nam je znano. Bitenc je tedaj izjavil Bolku je bilo enajst četnik«.! sta ostala živa, devet jih te Poglejmo, kako so se \ odvijali dogodki. Po prvih >t prvih žrtvah je nastalo premirje oziroma zatišje Cetajjb zamudili priložnost za umik u bili vsi hkrati skočili skozi <4* planili na vrata, bi marsikdo smrti. Dokajšnja negotovost in vtl jenost se je polastila tudi bore*?] poveljnikov drugih enot brigad*, niso vedeli, kaj se dogaja v Pred odhodom v napad na branske postojanke je | brigade določil čas napada strativni napad na Cerklje naj bi se začel šele po začet s. da na lahovško postojanko Kr daljavi zaslišali streljanje M da je poveljnik brigade začetek napada. Tako se > <*,J splošno streljanje, ko v I.ahowV niso bile opravljene vse priprt^ napad. fte/uNhfe/l pov Vaška smetišča planinskih poteh 'Hb podgorska vas je izhodišče ^Bji gorski vrh. V njej je zače-' aarkirane planinske poti, pra-i smerno tablo in poprečnim boje. Ko nas markacije priji vasi v gozd, skoraj ob vsaki uJetimo na večje ali manjše gnetiSče. Planinci molče ali ■; obsojajo vaščane, ker za odlije navlake niso našli bolj priji^ kraja. Vaška smetišča ob [Jmdh poteh so slab zgled pla-i^i, ki glede kulturnega obna-!^i i naravi še niso dovolj osve-^ uko da potem na poti, na „ io se podali, tudi marsikaj »^jšo obsodbo za divja smeti-* julijo zlasti tisti vaftcani, ki J1 daleč od določenega javnega "Slitfa gmeti in odpadkov, kate-? »kladu s predpisi ureja in komunalna delovna orga-Taksne so na primer vasi v ISjo gorske skupine Storžiča. Za N anetisce ne moremo šteti Hfa. ki je v Tržiču zahodno od Jb* gv.Jožefa. Odgovorni za rib mesta bi v tem primeru % ugotovili krivce po »gravita-wetiJča. V sramoto Križanom Bil je 1. april 1. aprila, smo si v Glasu Ji štiri prvoaprilske šale. ijski poslovalnici Slovenija-bi vpisovali nove jugo , Jeseničani in Radov-naj bi se domenili za deponijo odpadkov pod i Ribno. - Med . malir ii .10 v imenu zadružnih or-rij povabili rejce malih ii-ij pred prostore kmetijskih pripeljejo gnojilo domačih juncev, za izvoz. Tudi na-jii tek na Jošta za re-rce je bil prvoaprilska šala. ■o bi bilo, ko bi v Slo-_jvto res vpisovali, slabo hi -kobi bila deponija v mrtvem tSm rokavu in krasno bi bilo, Ridajte gnoj zajcev izvažali, jele prvi april . . . pa ie tudi smetišče, ki je vzhodno od vasi tik pod regionalno cesto (v sredini slemenskega klanca). Na Golniku je smetišče ob planinski poti nad starim delom vasi, tako da je najbližjim vaščanom verjetno znan marsikateri svinjar narave. Smetišče ob planinski poti iz Preddvora proti Jakobu je vidno tudi s poti, po kateri se sprehajajo tuji turisti. Planinska društva naj bi bila med pobudniki, da se v letošnji pomladanski čistilni akciji odpravijo vaška smetišča ob planinskih poteh, in sicer vsako društvo za odpravo ob tistih poteh, ki jih je dolžno vzdrževati. Smetišča naj se odpravijo tako, da se odvrženi večji odpadki odpeljejo na določeno javno odlagališče, manjši odpadki, zlasti razbite steklenice, pa zakopljejo. V akcijo so se dolžne vključiti lovske organizacije, saj na smetiščih in okrog njih ležijo tudi cele in razbite steklenice ter druga steklenina, ki je nevarna, da se obreze divjad, zlasti pozimi, ko se bolj približa naseljem. Glede odvrženih celih steklenic velja pripomniti, da jih otroci prej ali slej razbijejo z metanjem v drevesa. Planinska društva bodo morala posvetiti znatno večjo skrb vzgoji mladih članv glede obnašanja v gorah. Ta vzgoja bo še učinkovitejša kot postavljanje posod za odpadke ob planinskih poteh, na primer oh poti Gozd —Kriška gora in ob poti Povije —V. Poljana. Ce bi posnemali PD Križe in organizatorje trima iz Kokrice, potem bi imeli ob vseh planinskih poteh posode za odpadke. Treba se je vprašati, kdo bo te posode redno praznil in za kakšno ceno, saj bi iz marsikatere tudi zaudarjalo. Računati je treba tudi s tem, da bi se nedaleč od teh posod množili kupčki odpadkov, ki bi počasi zastrupljali marsikateri gorski studenec. Ti kupčki odpadkov pa bi še bolj ogrožali divjad, saj med njimi ne bi manjkako razbitih steklenic in praznih pločevinastih škatel. PZS bi morala s svojim sklepom prepovedati postavljanje posod za odpadke ob planinskih poteh in obvestiti planinska društva, da se morajo tega sklepa obvezno držati. Karel Bajd Danes so na vrsti vrtnice? Hortikulturno društvo Kranj je pripravilo bogat delovni program društva s posebnim poudarkom na praktičnem prikazovanju urejanja vrtov. Vsakih 14 dni se bodo na njihovem vrtu pri paviljonu društva v Kranju vrstile praktične demonstracije. Za danes, 4. aprila, od 15. do 18. ure, so pripravili sajenje vrtnic. Člani bodo na teh srečanjih lahko tudi izmenjali sadike oziroma dobili manj razširjene vrste tudi za svoje vrtove. Tokrat so na vrsti vrtnice, 18. aprila si boste v istem času lahko ogledali ureditev skalnjaka. 9. maja spoznali zdravilna zelišča v vrtu, 23. maja pa manj znane enoletnice za vaš vrt. Vodstvo društva bo v teh dneh tudi vpisovalo v članstvo, če boste želeli. D. D. Brigadirska razstava Bled — Osnovna organizacija ZSMS Bled je v petek, 28. marca, pripravila razstavo, na kateri so mladi skušali prikazati brigadirsko delo in življenje. Namenjena je bila predvsem staršem, ki zaradi nevednosti otrokom dostikrat branijo sodelovati na mladinski delovni akciji. Razstava fotografij, diapozitivov in brigadirske opreme je dobro uspela. Udeleženci so poslušali predavanje o zvezni delovni akciji Titograd 79 in lokalni akciji Pokljuka 79 ter se pri brigadirjih pozanimali o vsem. kar jih je zanimalo. V. Dolžan H JJtTV - KONČAN JE PRVI TEOAJ VOZLANJA - Saj se spomnite yppogovora z Marico Hrovatin iz Kranja, kije vneta izdelovalka gkmufev. Takrat je dejala, da bi prevzela vodenje tečaja vozlanja, •*--—" - "ranjti. Hortikulturno društvo Kranj se je hitro s v tečaj. Odziv je bil neverjetno velik. Pryave jake. Tako bodo letošnjo pomlad v Kranju tri->odo pa spet pričeli jeseni in bodo tekli čez vso S-ruinievno aelo je vozlanje, zato je tudi število tečajnikov orne-_ Lepo It jih je lahko naenkrat v skupini. Tečaj da slušateljem v ___ m. mm « m t*w m* 1** D *•* f SV U k? IŠ Tli Ti SI f t tV/«#Am a n JL # _ ZDRAVJE V NARAVI Drobnjak (Allium sclioenoprasum) Začimba in naravno zdravilo, ki pospešuje bebavo, odpravlja napihnjenost in čisti kri. , Drobnjak gojijo po vrtovih in spada med najbolj • jbljene začimbe. To zdravilno zelišče bi morah pri roki ne le spomladi in poleti, temveč vse leto. l*hko ga namreč gojimo v cvetličnih lončkih tudi polj K prvomajskih praznikov. Pretekli četrtek smo šli pogledat, iko je na Soriški planini. Malce nas nagovorila tudi sončna sreda, ko > vremenoslovei še naprej napovedali suho vreme. Toda dopoldne je »zevalo. Na Sorici se je dež že spre-injal v sneg, na Soriški planini pa is je sprejela prava zima. SmuČi-e, čeprav ovito v meglo, skozi karo je naletaval sneg. še malo ni lo prazno. Na parkirišču je avto-lse pravkar spraznilo preko dvesto ■larjev iz Kamnika, učitelji in vadi-•1 j i pa so hiteli po opremo, da po-avijo tekmovalno progo. Druge ;upine šolarjev so okrog poldneva ! odhajale. Otroci so se dobro ismučali, prav zadovoljni smo. so im dejali učitelji. Kako prijetne ?sede, ko običajno poslušamo le imanje o dolgih vrstah pred vlečnimi. SMUČANJE JE POSTALO ZA ŠKOFJELOČANE POCENI Toda začnimo pri Starem vrhu, ko ?limo povedati, kako je škofjelo-dm smučarskim delavcem uspelo apolniti smučišče tudi med ted- ) Hiteti počasi in preudarno tudi petdesetletniki. Smučanje je v Škofji Loki res postalo množično in največji premik je bil storjen s tem. da je dosegljivo vsakomur, saj so ponekod dali popust še sindikati. Pomembno je vsekakor tudi to. da je smučišče na Starem vrhu letos postalo primerno za vse smučarje, tudi za take. ki vijuganja ne obvladajo dobro. Z novo vlečnico Kopa. ki na uro prepelje 900 smučarjev, so se odprli za smučanje manj zahtevni tereni, primerni za množično, rekreacijsko smučanje. Oh njenem izteku so na Grehljici uredili parkirišče za 80 avtomobilov, s čimer je smučišče postalo dostopno z avtom tudi iz Poljanske doline. Druga nova naprava pa je vlečnica Zapreval. ki na uro prepelje 000 smučarjev, in je namenjena otrokom in začetnikom Letos je imel Stari vrh srečo, saj so našteli 04 smučarskih dni. Sezona je bila torej uspešna, krepko se je približala uspehu izpred dveh let. Vrsto preteklih zim pa je sneg hitro pobralo. Nekateri celo šaljivo pravijo, da snega na Starem vrhu ni več. odkar so pred desetimi leti postavili žičnico. Morda tedaj res niso preveč razmišljali, da mora biti naprava rentabilna, saj so z njo hoteli pospešiti kmečki turizem na Zaprelu in v okoliških vaseh. Smučarski delavci tako danes bodočnost Starega vrha vidijo v snežnih topovih, ki bi višine. Storjen je bil torej prvi korak. Da Je vlaganje v smučišče na Soriški planini smotrno, zgovorno pove podatek, da sezona tu traja polnih šest mesecev. Manj kot pet nikoli, pravijo poznavalci. Letos je sneg zapadel 7. novembra in vlečnica se bo ustavila 1. maja. Snežna odeja je tudi v teh marčevskih dneh, ko je AnA še debela in Ko ne bo več na dnevnem redu zgubaša, bo tudi izgradnja Sortiktl nine lažja Letos ni bilo dneva, ko bi se žičnica na Starem vrhu rrtj nrazna škofjeloškim smučarskim delavcem je uspelo napolniti smm Sče tudi med tednom. Ko bi bila le smučarska sezona malo «M pravijo Zato bodočnost Starega vrha vidijo v snežnih topovi*.* pra Foto dolini že m*ft brez strahu, d smuka je prijetna ^ dJ bi uničili »muči, pa tudi ieau » obilice snega tično ne pozna Soriška planina prak- T etošnji obisk je škofjeloške smu-nemalo presenetil. lo tudi bilo barske delavce fMorda % k tem da je lepo vreme flfgj^ direndaj, grdih \e nekaj »»-.?*™Hrll četrtek ki smo ga opazovali pretekli/etri je torei vsakdanjost rihajaii od vsep.;vs,.di)rimor(. Smučarji so Soriško pla- Svoje je 2J i Ppdrošta do Soriceje prekinila zima in v prihodnjih neh bodo delavci Cestnega podjetja iz Kranja spet začeli delati. Ce mo pred leti mislili, da bo cesta na Soriško planino največji problem, anes temu m več tako, saj^so se cestarji izkazali. Pri izgradnji smu-arskega centra pa bo treba še razvozlati vprašanje napajanja z elek-nčno energijo, zajetja pitne vode in odvodnjavanja odpadnih voda. nino so »odkrili« i/ Nove Gorice so prišli Vplika najbrž prispevala tudi zaprta Velika planina in Golte. . mu_ Slišali smo Pripombe, da je, jmu cišče položno. Vlečnica, S atnik ^ namreč dostavna in svojo , vlogo bo dobila, ko bo zra.e F. Perdan V naslednjih petih letih bo stekla še vlečnica' Drauh, urediti nameravajo tekaške proge, potrebovali bodo še dva teptalna stroja za obe smučišči in stroj za čiščenje parkirišča in ceste. IZKAZALI SO SE CESTARJI Ko smo v preteklih letih razmišljali o Soroški planini, je beseda vselej zastala ob cesti. Kazalo je, da bo to največji problem. Ce ima Soriška planina prednost, da je smučišče dostopno z avtom, pa je marsikoga skrbelo, koliko denarja bo požrla obnova ceste. Skrbi je odpravilo Cestno podjetje iz Kranja, ki se je pozorno lotilo obnove cestne povezave Selške doline s Primorsko in Bohinjem. Drugi Vršič že pravijo smučišče njihova prva skrb. tem« bodo dali prostor drugim. Kaj torej namerava Litostroj,« takoj zastavi vprašanje. NedV" je prvi spoznal vrednost in Soriške planine. Ko je še pod občino Tolmin, je tu kočo. Večkrat je skušal zgraditil novega. Še do lani je bila najtr" ponudba, da na Soriški p zgradi počitniški dom z dvesto žišči. Pozimi bi ga zasedli smi" poleti pa gostje iz mest ob kamor bi hodili letovat Litostro*v delavci. Toda z gradnjo ni bito nič« Litostroj pravi, da je to za Skobekv čane zamujena priložnost. Z»c>h » graditi počitniški dom v Fiesi Toda Litostroj, delovni kokft* ki šteje 4.600 delavcev, v «*J sozda pa jih je 15.000. se *e Rohiniem Drugi Vršič že pravijo živo zanima za Soriško planj^ novezavi treh dolin in urejena cesta dokazuje tudi njegova udeF*^ bo nedvomno še bolj odprla tudi pot postavitvi vlečnice Slatn*■ ^ teh pomladanskih dneh Soriško planino med tednom napolnijo šo-rji. Smučišče je letos dobilo vlečnico Slatnik, ki bo kasneje dostav-i vlečnica celotnega iičniškega sistema. Nekateri pravijo, da je smu-šče ob njej položno. Toda že jeseni bodo postavili vlečnico Lajnar, b kateri bodo zadovoljni tudi odlični smučarji. predvideni žičniški sistem. Ze jeseni bodo postavili vlečnico Lajnar. on kateri bodo zadovoljni tudi odlični smučarji. letnemu turizmu. Danes martjka le še kilometer in pol asfalta s Sorice na Soriško planino, torej le tik pod vrhom. Morda se bodo kmalu tudi Bohinjci z asfaltom stegnili do Soriške planine, saj je do križišča Vresje le šest kilometrov. Toliko pomembnejše to postane v luči dejstva, da bo moč povezati žičniška sistema na Kobli in na Soriški planini. Smučarska sezona na Kobli bi se tako podaljšala za dva meseca, enega pred in enega ob koncu sezone. Cestno podjetje iz Kranja bo kmalu začelo tudi z obnovo ceste od Podro-šta do Sorice, ki bi sicer predstavljala ozko grlo, saj jo je zob časa že krepko načel. . LITOSTROJ JE PRVI SPOZNAL VREDNOST SORIŠKE PLANINE Na Soriški planini je torej vse več smučarjev. Gostinska ponudba pa je kaj skromna. Litostrojska koča je že zdavnaj pretesna. Škofjeloški smučarski delavci pravijo, da si ne bodo naložili bremena gostinstva, saj je om, saj so dolge vrste značilne redvsem za sobote in nedelje. Letos so škofjeloškim delovnim olektivom prodali kar 12.500 pol-nevnih in dnevnih smučarskih kart 40 odstotnim popustom na uradno no. Veljale so od ponedeljka do •tka. Karto s popustom je lahko »bil vsakdo, ki ima domicil v škof-oški občini, ki torej plačuje pri-evke. čeprav dela drugod. Denar urejanje smučišč se namreč steka prispevno stopnjo. S tem ko se je lučišče napolnilo med tednom, so ile vsaj delno razbremenjene tudi ibote in nedelje. Ni bilo dneva, ko i se žičnica vrtela prazna. Za delovne kolektive, šole in vrtce ) preko temeljne telesnokulturne .upnosti pripravili smučarske teča-, največ popoldanskih. Praktično bilo delovnega kolektiva, od naj-čjih kot je Gorenjska predilnica do najmanjših kot je Dijaški m, ki ne bi imel vsaj enega tečaja, nučanja se niso učili le mladi, liko starejših je bilo med njimi. ukrotili muhasto zimo. in bi smučarska sezona trajala vsaj tri mesece. Razmišljajo tudi o možnosti uporabe žičnice poleti. SORIŠKA PLANINA JE PREDNOSTI POKAZALA V SUŠNIH ZIMAH Posebno takrat, ko je ponagajal Stari vrh, so se škofjeloški smučarski delavci vse bolj ozirali na Soriško planino. Svoje bogastvo je pokazala, ko je sneg pobralo na vseh slovenskih smučiščih in so se sem selila smučarska tekmovanja, čeprav je bilo smučišče z napravami skromno opremljeno. Delala je le vlečnica Športnega društva iz Železnikov, ki je uveljavljalo in »reševalo« Soriško planino v preteklih letih. Ko bomo dogradili Stari vrh, bomo začeli na Soriški planini, so dejali v Škofji Loki. Koncem januarja so postavili vlečnico Slatnik, ki na uro prepelje 900 smučarjev, dolga je 662 metra in premaga 109 metrov Najprej dograditi Stari vrh, nato bomo krenili na Soriško planino, so rekli škofjeloški smučarski delavci. Tako so letos smučišče na Starem vrhu dopolnili z vlečnico Kopa, kije odprla manj zahtevne smučarske terene. - Foto: F. Perdan realno možnost navaja, d« 1983 začel graditi na Soriški fc* počitniški dom s sto ležišči »r stavracijo z dvesto sedeži ZELENO LUČ BO PRIŽGAL jV URBANISTIČNI NACKT Preuranjeno je še govoriti, k«.''* I se bo gradilo na Soriški planini- U maja bo še v javni razpravi urba* stični načrt, ki je celovito u*"** prednosti podratitovškega prfdw** daje težišče Soriški planini ** nosilki razvoja tega področja N** je pravzaprav dober nasledek p* II gramov razvoja Soriške planw«v ^ tretja študija, ki je bila že narej«* Naloga rekreacijsko turist'/«!' centra bo tudi zajeziti odliv P"** valcev iz teh odročnejših krajev.*, bo center po grobi oceni nudil odi* do 280 delovnih mest, Prt™J razvojna politika pa bo imela w vrsto stranskih učinkov na iivM* v vaseh pod Ratitovcem. Načrtovalci so kot predpof* uspešnega razvoja Soriške plana* ki naj bi po njihovi ocetii pozimi 1.000 enodnevnih in stacioniranih gostov, navedli jeno cestno mrežo, preskrbo i v?** odvodnjavanja odpadnih voda. «* pajanje z električno energijo, f™ rabo energije, ki ne bo onesnale okolja. Hiteti počasi in-preudarno jo v Škofji Loki. Torej [ smotrne rešitve in ne brezgh veti v ogromna vlaganja. Na; korak je nedvomno delavski zem, s sodelovanjem večjih dekv kolektivov ustvariti temelj stinsko ponudbo. Rešiti kanalizacije, oskrbe z elek energijo podobno kot so to pri cesti. Pot bo vsekakor I jim bo uspelo z dnevne) spraviti zgubaštvo. kije pri! na naše žičničarje. V Škofji l osnovali delovno.organizacijo in rekreacija, ki upravlja s si ščem na Starem vrhu in na * planini ter z večjimi objekti in beleži uspehe pri j storitev občanom na področju acije in športa. Tudi njen us tesno povezan z izgradnjo planine. M. Volcjal i i APRILA 1980 OREfUISKI SEJE 11 .STRAN GLA Gorenjski sejem prerašča v poslovno in prireditveno središče Gorenjske di zaradi sejmov nas larsikdo pozna Kranj kot uveljavljeno sejemsko mesto razširja in bogati to dejavnost, ki bo kmalu stara že 600 let - Sejmišče v Savskem logu mora postati najurejenejši del Kranja, prav tako pa se že sedaj na njem stalno odvija dejavnost, bodisi sejemska ali športna, kulturna, zabavna in družbenopolitična, kar prispeva k polni m T #1 # izkoriščenosti objektov in racionalnejšemu gospodarjenju z njimi šf\ W\ 111 f|l I š± 11 - Tudi prihodnost sejmišča bo temeljila na večnamembnosti " *^ J J objektov — Letos šest glavnih sejemskih prireditev, od katerih je prva kmetijski in gozdarski sejem, ki ga odpiramo danes — Tridesetletni jubilej povojnih sejmov proslavljamo delavno in ustvarjalno Franci EKAR, direktor Gorenjskega sejma Kranj: Beseda je Razveseljive številke Ze skopi podatki o kranjskih sejemskih prireditvah povedo, da le-te v gorenjskem gospodarskem in družbenopolitičnem življenju niso več zanemarjanja vredne. Lani jt šest glavnih m nekaj občasnih sejemskih prireditev obiskalo nad 600.000 ljudi! Ustvarjenega je bilo nad 5 novih milijard bruto prometa, dogovorjene pa so bile številne dolgoročne poslovne vezi. Sejemska dejavnost se je lani povečala za okrog 30 odstotkov, kar je razve seljiv pokazatelj. Prav tako pa ol vsakem sejmu dobiva Kranj in tudi Gorenjska še druge koristi. Dober ob l*ki$kovalec kranjskih sejmov je tudi predsednik slovenske C t '«zbornice Andrej Verbič • - Ob 30. obletnici po-^JJ^ke dejavnosti ne bo od-•^?J*»*kaj besed o razvoju in V* osrednje sejemske pri-V* Gorenjskem ter njene or-Vfc ki sta med največjimi in Varovanimi v Sloveniji in "iSi. Zgodovina potrjuje, da ^jako aejmarstvo bogato 1 ari čemer so svoje prispeva* in ugodna zemljepisna •ja, hiter razvoj obrti in •ter pred in po zadnji vojni ^atrije. Seveda pa ao v -J kranjske sejemske dejav-^jaapeinejša zadnja tri de-* ko je kolektiv delovne or-jj* Gorenjski sejem razvijal V jo Siril in bogatil ob po-»delovanju kranjske ter go-; družbenopolitične skupno-kjjujfl" j« premagoval težave J^ajeval ovire, ki jih ni bilo kji poti uveljavitve sejemske ,\i v poslovnem, gospodar-bHružhenopoljtičnem življenja Gorenjske, Slovenije in Sejem je ubiral nova in M»- * ni zadovolji) le z značajem, temveč je veči-ih prireditev v Kranju že "i značaja. Voj »jemske dejavnosti je So leto 1394, ko je cesar Fri-dovolil mestu Kranju or-jo dveh letnih sejmov. t» te obdržala in se skozi dopolnjevala. Naraščajoča obrt in trgovina, ki jo je vzpodbujala zemljepisna lega Kranja in Gorenjske, prav tako pa tudi ustvarjalni in delovni duh ljudi, še posebno pa prihajajoča industrija, so širili sejmu okvire. Kranjčani so že od leta 1874 dalje, ko je začel obratovati Majdi-čev mlin, spoznavali izredno ugodno lego sejmov ob Savi v sedanjem logu in tam že pripravili nekaj sejmov. Po vojni je kranjski sejem, ki je z letom postajal vse bolj gorenjski, slovenski,, jugoslovanski in mednarodni, spreminajl lokacije in se nazadnje ustalil na kraju, ki je od vseh najugodnejši: v Savskem logu, med Savo in njenim rokavom. Za zdaj ima kranjska sejemska organizacija Gorenjski sejem na voljo 8500 kvadratnih metrov pokritega prostora, 15.000 kvadratnih metrov zunanjega, 9000 kvadratnih metrov pa je na voljo gostinski, zabavni, družabni in sorodni dejavnosti. Urejena so parkirišča za skoraj 8000. vozil. Sedanji notranji in zunanji razstavni in prodajni prostori so ličneje urejeni in je tudi zunanji videz za obiskovalca vabljivejši in zaradi izredne lega vsakemu dostopen. Savski log mora postati urejen in kot pravijo nekateri »biser Kranja«, saj po urejenosti loga med Savama marsikdo ustvari prvi vtis o mestu in pokrajini v katero prihaja, od katere se poslavlja ali skoznjo le potuje kot slučajni popotnik. Kakšen je torej sejemski prostor v Savskem logu, nam ne sme biti vseeno! obisk na seimu' T« * uobe raZličnejširTomfl?ihZaSt0pstvo naJ ter njihovih 3? 5 fim turističnega nf. ltev ,n ce»otneg večji proTet TS^t n*8Ploh' * no8tih%SemMl^v«nah in dejav ...^t. v trgovinah in deja nostih spremljajočega pomena. M.. goče se prav tega še premalo zavedamo, vendar je to tudi prispevek k večji ustvarjalnosti, dohodku in poslovnosti, od katerih nima neposrednega gospodarskega učinka le sejemska organizacija, temveč vsa družbena skupnost. Prav tako pa pri dejavnosti kranjske sejemske organizacije Gorenjski sejem in pri njenem nastajajočem poslovnem in prireditvenem središču v Savski loki ne gre prezreti še druge plati dejavnosti, ki bi ji lahko rekli »nesejemska«. To je tako imenovana večnamembnost, ki teži k temu, da bi bil Savski log izkoriščen ne le med sejmi, ampak čim več dni v letu. V obdobju pomanjkanja prostorov za prireditve večjega obsega in druge namene sejem odigrava pomembno vlogo. Številne kranjske šole imajo v hali ure telesne vzgoje, številne športne organizacije pa že uporabljajo sejem za organizacijo večjih prireditev. V sorazmerno kratkem obdobju so bila v Savskem logu številna srečanja delovnih kolektivov, družbenopolitične manifestacije, razstave, srečanja in množične družabne prireditve ob pustu, novem letu in drugih priložnostih. Sejemski prostori- so v dnevih, ko ni sejmov in drugih prireditev ali so te organizirane v manjšem obsegu, bili že uporabljeni za skladiščenje najrazličnejšega blaga. Tako usmerjena dejavnost sejma bo ostala vodilo tudi v prihodnje, ko bodo zrasli novi prostori z drsališčem. Nismo namreč »Letos slavimo 30. obletnico povojne sejemske dejavnosti v Kranju. Vsem, ki smo ta leta neposredno ali posredno živeli in delali z njim, je v ponos, da nam je uspelo zgraditi bogato in na gospodarskih osnovah stoječo prireditev, ki se odvija vse leto. Takšna bodo naša prizadevanja tudi letos in tako bomo najlepše proslavili jubilej, pomemben za gospodarsko in družbenopolitično življenje Kranja in Gorenjske ter tudi Slovenije in Jugoslavije. Tega pa ne bi dosegli, če ne bi ustvarjalno sodelovali z gorenjskimi občinskimi skupščinami in njihovimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in zbornico, še posebno razveseljive rezultate pa kažejo skupna prizadevanja sejma in našega združenega dela. S skupnimi napori Kranj nadaljuje bogato tradicijo sejemskega mesta in se uveljavlja v zveznem merilu in tudi v mednarodnem sodelovanju. Škoda bi bilo zapraviti prednosti, ki jih Kranj z Gorenjsko ima, prav tako pa tudi prednost Gorenjske, da ima na svojem območju uveljavljeno in široko priznano sejemsko prireditev. Ne gre le za sorazmerno visoko kupno moč prebivalstva Gorenjske in Slovenije. Upoštevati je treba splošno priznano in uveljavljeno načelo dobrega gospodarjenja, da ni dovolj iti na sejem le takrat, ko določena proizvodnja ne najde kupca. Sejem je za vsakogar predvsem priložnost, da ljudem pokaže svoje novosti in dosežke, da na sejmu sklene trajne poslovne in tudi proizvodne stike in da tudi potrošnika usmerja ter izobražuje, kaj kupiti in kaj bi bilo zanj najprimernejše. Sejem je torej priložnost, da proizvodno združeno delo sprotno obvešča ljudi o svojem delu in uspehih. Tudi v tem pogledu je Gorenjski sejem napredoval in to mu daje posebno vrednost. Sodelovanje na sejmih bo moralo združeno delo in druge organizacije ter skupnosti vključiti v planiranje svojega srednjeročnega razvoja. Tega je še premalo, čeprav smo tudi sedanjega napredka na tem področju veseli. Na Gorenjskem sejmu mora postati sčasoma še popolnejše zastopstvo raznih bančnih in drugih servisov, turističnih organizacij in njihove ponudbe. Ne gre prezreti, da 600.000 obiskovalcev kranjskih sejemskih prireditev ni malo in da vsak od njih prihaja na sejem z določenim interesom. Gorenjski sejem se bo še naprej razvijal v smeri, ki smo jo začrtali v zadnjih letih. Sejmišče ho postalo poslovno in prireditveno središče, v katerem bodo sejmi samo ena od dejavnosti, čas med sejmi pa bo namenjen drugim dejavnostim in prireditvam. Sejem jim že sedaj odpira vrata in bi jih še bolj, če bi imel boljše možnosti. Plan razvoja sejma jih zagotavlja, za kar pa gre zahvala razumevanju kranjskega združenega dela. Sejemski prostori morajo biti izkoriščeni vse dni v letu. To je prispevek k racionalnemu in stabilizacijskemu gospodarjenju, združevanje več dejavnosti na enem mestu pa omogoča tudi cenejše vzdrževanje. Ob jubileju smo zato lahko zadovoljni in se vsem zahvaljujemo za pomoč, nasvete in sodelovanje, ki v prihodnjih letih ne smejo opešati, ampak se morajo še okrepiti!« iin gozdarski sejmi v Kranju so med najbolj obiskanimi sejemskimi priredit v ami (Nadaljevanje Predsednik Zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin in predsednik na 12 Htmnii *<'r*nega komiteja za kmetijstvo inž. Milovan Zidar na kranjskem ••'w»»/ sejmu €6 L* A S12.STRAN (Nadaljevanje zli. strani) tako bogati, da bi lahko vzdrževali ali gradili objekte samo za nekaj mesecev uporabnosti in en sam namen. V objektih, kakšni so na sejmu že sedaj in kakršne še načrtujemo, moramo zagotoviti uporabnost skozi vse leto. Tudi to je prispevek k varčevanju in stabilizaciji. Predvsem pa bogata dejavnost, združena pod streho zgoščenih objektov, poceni vzdrževanje. Te prednosti se še premalo zavedamo, čeprav se vedno bolj uveljavlja. Letos šest osrednjih sejmov Letošnji program Gorenjskega sejma predvideva organizacijo Šestih glavnih sejemskih prireditev. Program sta potrdili Gospodarski zbor-oici Slovenije in Jugoslavije, podpora pa je bila izrečena tuui v gorenjskih gospodarskih družbenopolitičnih organih. • Letošnja sejemska sezona se začenja danes, 4. aprila, z 19. mednarodnimi kmetijskim in gozdarskim sejmom, ki bo trajal do 14. aprila. Kranjski kmetijski in gozdarski sejem je druga največja tovrstna prireditev v Jugoslaviji in sejem z eno od najdaljših tradicij. Obiskovalec in poslovnež bo na sejmu srečal sodobno in slovenskim razmeram primerno kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, najnovejše dosežke v živinoreji, ovčjereji in živilskopre-delovalni industriji, novosti pri proizvodnji in uporabi umetnih gnojil in krmil, dosežke pri proizvodnji strojev in opreme za pridobivanje hrane, spoznanja o sodobni pripravi hrane, napotke za gradnjo in uporabo kmetijskih in gozdarskih ____ objektov, navodila za gospodarjenje na kmetijah in v gozdovih, prikaze uvajanja kmečkega turizma ter zanimivosti s področja lova. Vse te dejavnosti ne bodo zožene le na razstavljanje in prodajanje, temveč bo obilo praktičnih prikazov uporabe seminarjev in drugih oblik obveščanja zainteresiranih. Podeljena bodo priznanja z medaljami najuspešnejšim in najizvirnejšim proizvodom, posebna draž pa bo seveda živonorejska razstava z ocenjevanjem živine. • Druga letošnja kranjska sejemska prireditev bo 5. madnarodni sejem malega gospodarstva, ki se bo začel 16. maja in bo trajal do 21. maja. Ta sejem je ena od posebnosti jugoslovanske sejemske dejavnosti, saj se na enem mestu sreča osebno delo z združenim. Sejem se že uveljavlja kot način iskanja oblik sodelovanja med obrtniki in manjšimi organizacijami združenega dela z industrijo in večjimi proizvajalci. Takšno sodelovanje je pri nas premalo uveljavljeno, zato ima sejem malega gospodarstva velik pomen. Na sejmu so vedno številnejši tuji razstavljalo. Ne bomo srečali le proizvodov malega gospodarstva, ampak .tudi prikaz strojev za izdelavo teh artiklov. Sejem bodo uopestrila posvetovanja o aktual- nih vprašanjih obrti, drobnega gospodarstva in njunega sodelovanja z združenim delom. Tudi na tem sejmu bo komisija najboljšim podelila priznanja in kolajne. • Tretja kranjska sejemska prireditev bo letos 8. sejem opreme in sredstev civilne zaščite. Gorenjski sejem jo bo pripravil skupaj s Centrom za civilno zaščito zveznega sekretariata za ljudsko obrambo med 2. in 6. junijem. Namen sejma ne bo le prikaz sredstev in opreme za civilno zaščito, ampak tudi prikaz njihove uporabnosti, kar je hkrati tudi prispevek k dograjevanju pomembne komponente ljudske obrambe in družbene samozaščite. Sejem ne bo imel le gospodarskega, temveč tudi vzgojni pomen. Pripravljena so številna strokovna posvetovanja, na katerih bo sodelovalo več tisoč jugoslovanskih strokovnjakov s tega področja. Teoretično predpostavke bodo oplemenitene s praktičnimi izkušnjami, ki smo jih imeli ob naravnih in drugih nesrečah, gre pa tudi za preverjanje sistema, pomembnega za splošno ljudsko obrambo. Sejem bo tudi uveljavitev proizvajalcev opreme s tega področja. • Osrednja prireditev bo brez dvoma 30. jubilejni mednarodni Gorenjski sejem, ki bo trajal med 15. in 25. avgustom. Širok sloves uživa ta prireditev širokopotrošnega značaja, ki jo obišče tudi do 300.000 ljudi. Sejem bo letos popestren z bogatim zabavnim in družabnim programom, z izleti in drugimi posebnostmi. Proizvajalci na tem sejmu najraje spoznavajo, kakšno blago išče potrošnik. Na osrednjem sejmu je vsako leto dosežen tudi največji promet, saj prihajajo na obisk ljudje od blizu in daleč predvsem zaradi pestre izbire razstavljenega blaga. • Do konca letošnjega leta bosta še dve sejemski prireditvi. Osrednjemu jubilejnemu Gorenjskemu sejmu bo sledil 13. mednarodni sejem opreme, ki bo trajal med 17. in 24. oktobrom. Sejem je namenjen opremi okolja, kjer prebiva človek. Gre za opremo stanovanj, poslovnih in trgovskih prostorov, gostinskih lokalov, hotelov itd. Sejem teži prikazati humano in kulturno človekovo okolje, kjer živimo ali ustvarjamo. Planirane so številne spremljajoče prireditve: posvetovanja projektantov in strokovnjakov s tega področja, posvetovanja o uporabi najrazličnejših materialov, razstsrva likovnih del, ki dopolnjujejo človekov bivalni prostor, in seveda tradicionalna razstava in pokušnja gob. Na sejmu bo na voljo tudi ozimnica. • Zadnja šesta letošnja sejemska prireditev v Kranju bo 21. novoletni sejem med 12. in 20. decembrom. Potrošni in zabavni značaj bo imela prireditev, priljubljena še posebej -med najmlajšimi, in ljudmi, ki se zanimajo za zimski šport. Nakupi bodo ugodni. To bodo le glavne letošne sejemske prireditve. Med njimi pa bo na sejmišču vedno bogata dejavnost. Načrtovane so razstave in športne ter kulturne prireditve, družabna srečanja in družbenopolitične manifestacije. Sejmišče bo torej redkokdaj prazno in brez življenja! Danes otvoritev kmetijskega in gozdarskega sejma Kmetu in gozdarju v pomoč Mednarodni kmetijski in gozdarski sejem, ki ga v Kranju odpirajo danes, preseneča s številnimi zanimivostmi: gozdarsko razstavo, prikazom bohinjskega planšarstva, razstavo sirov, mlečnih in prehrambenih izdelkov ter njihovim ocenjevanjem, razstavo ovac in plemenske živine z ocenjevanjem, ki bo na sporedu že jutri dopoldne, prikazom opreme za kmečki turizem, nasveti in dobrotami iz kmečkih kuhinj, novost pa bo razstava Tito — lovec in gojiteIj divjadi, ki bo v Kranju prvič predstavljena v Sloveniji — Nižja vstopnina za šolarje evanjea lopoid* stopait črn obrt* rosa- Predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito je že obiskal Gorenjski sejem. Posebna zanimivost letošnjega sejma kmetijstva in gozdarstva je razstava o Titu kot lovcu in gojitelju divjadi KRANJ - Letošnji 19. mednarodni kmetijski in gozdarski sejem v Kranju, ki ga bodo odprli danes ob desetih na sejmišču v Savskem logu, bo takšen, kakršnega si želimo in kakršen je slovenskemu kmetijstvu in gozdarstvu potreben. Presežena bo tradicionalistična sejemska usmeritev le na kmetijsko in gozdarsko me- K meč k i turizem bo naslednja a nimivost letošnjega sejma. Zaanen razstave je široka, saj sodelujeta Z* družna zveza Slovenije in Gospodi-ska zbornica. Prikazano bo tisto, kv doma premoremo za opremo in at predek kmečkega turizma. Na *fc bodo informacije in nasveti, 7. apna pa je predvideno posvetovanje o •» temi. Kmečke žene iz Škofje Lak pripravljajo pristna domača jedili Pomembno področje našega ka* tijstva bo zastopano na sejmu v sta živinoreja in ovčjereja. Pni a> jemski poskusi na tem področja * uspeli, zato jih kaže pospešeno naa-Ijevati. Jutri bo razstava plemen* živine, združena z ocenjevanje« Začela se bo ob pol desetih d 110 plemenskih živali bo zast od tega 80 lisaste in 30 či Samostojno bo zastopano goak stvo. Prikazani bodo načini koriaV nia gozdov, negovanja, varovana« obnavljanja. Gozd je veliko dndfc no bogastvo, razen tega pa je i nja» poraščen lep del Gorenjske in Slo* nije. Obiskovalec se bo serni«* problematiko gozdnih cest in pcas z majhno zemljiško posestjo in 4> gimi problemi našega gozdarstva Tu je bila za sejem dragoceni F moč strokovnjakov. Pri živinoreja razstavi sodelujejo Živinorejske* terinarski zavod Gorenjske in f renjske kmetijske organizacije, f gozdarski razstavi pa GG Kranj Izjema bo letošnja razstava ha in lovstva. Razstavljena bo do*** lovska oprema skupaj z dragoceaa* trofeiami. Prvič v Sloveniii dob«* stavljena razstava Tito - k*** gojitelj divjadi! Tu pomagata Zi* za gojitev divjadi Kozorog Kaaaa in Iskra Commerce iz Ljuhljaa Šolarji imajo za ogled te raisti* 5 dinarjev vstopnine. Ogled nustr« bo za vsakogar izjemno doživetje' Proizvajalci prehrambenih iafc kov bodo na sejmu prirejali tat stalne pokušnje za poslovne par> nerje. Kol in ska iz Ljubljane k 9. aprila pripravila prikaz najno«r ših gotovih jedil. Enako velja ti j vovarno Union, za Sento \i Sent*. SOZD Fructa itd. Besedilo za zapis o sejem«*1 f javnosti pripravil Jote «f NJEK, slikovno fjrradJ'' Franc PERDAN v hanizacijo ter njene priključke, čeprav bo tudi to dajalo ton letošnjemu sejmu, na katerem sodeluje nad 800 razstavljalcev iz 18 držav Evrope in izven. Pri kmetijski in gozdarski mehanizaciji velja povedati, da bo prevladovala tista, ki je najprimernejša za slovensko kmetijstvo in gozdarstvo, za hribovitejši teren, ne vedno primerna pota in večinoma manjšo velikost parcel. To je uresničevanje načela, da je treba na sejmu prikazati in ponuditi tisto, kar človek v našem okolju potrebuje. Prva zanimivost je razstava o proslavljenem bohinjskem planšar-stvu, pri katere nastajanju sodeluje Gorenjski muzej iz Kranja. Razstava je aktualna, saj so vedno večja družbena prizadevanja za oživitev planšarije. Drugo zanimivo področje bodo siri, mlečni izdelki in prehrambeni proizvodi. Sodelovalo bo kar 20 jugoslovanskih proizvajalcev sirov in drugih mlečnih izdelkov. Najboljši bodo ocenjeni in nagrajeni. Sire in druge izdelke bo mogoče poskusiti, za popestritev in »gašenje« žeje pa bo poskrbela Pivovarna Union iz Ljubljane. . apnu1 V KRANJU mednarodni' kmetijski in gozdarskil sejem i v našem paviljonu v hali A: POHIŠTVO GRADBENI MATERIAL BELA TEHNIKA DEKORATIVNO BLAGO murriii Vedno vabljiv in vzgojen sejem opreme in sredstev za civilno zaHii* Kme&ciglas PREDSTAVLJA NA SPOMLADANSKEM KMETIJSKEM IN GOZDARSKEM SEJMU V KRANJU SVOJ ZALOŽNIŠKI PROGRAM IS VAS VABI NA SVOJ RAZSTAVNI PROSTOR Ob obisku se lahko naročite na tednik Kmečki glas, —- mesečne revije Moj mali svet in Sodobno kmetijstvo in ii zagotovite strokovne in leposlovne knjige. GOLICA JESENICE TO ZARJA /z\ Veletrgovina 2IVIL-A Kranj Obiščite nas na Mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju od 4. do 14. aprila 1980 Priporočamo se za obisk Veletrgovina Živila Kranj VAM NA SPOMLADANSKEM KMETIJSKEM IN GOZDARSKEM SEJMU OD 4. DO 14. APRILA V KRANJU NUDI GRADBENI MATERIAL IN OPREMO ZA VAŠ DOM /OoSTROJ LJUBLJANA 61000 UUBLJANA, Draga 41 tef 555-366 teleks 31 271 Yu agros • IZ BOGATEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA PRIPOROČAMO: TOZD KMETIJSKA MEHANIZACIJA: i • namakalno opremo z umetnim dežjem različnih sistemov • opremo za hidrotransport gnojevke in pršenje • Al cevi 0 50 — 250 mm ___ • plastenike (za vrtove in večje površine) • poliestrske cisterne • poliestrske silose za silazno krmo m sipke materiale z 20 - 114 kub m • kosilnice alpina • motorne žage alpi na V TOZD SERVIS VAM OPRAVIMO: " — ' • servis in popravilo kmetijske in gozdarske mehanizacije • servis za avtomobile škoda, saab, zaporožec volga Obiščite nas na XIX mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju — ODPRTI PROSTOR NAŠE GESLO JE OD PROJEKTA DO IZDELAVE IN V ROKU DOBAVE LOVCI POZOR! ZNANI BOROVEUSKI PUŠKAR FANZOJ tudi letos na mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju boroveljske puške in Steyr puške lovska optika Svvarovski Tirol ostala lovska oprema VABI VAS NA OBISK NJEGOVEGA PAVILJONA IN V BOROVLJE (tel. 9943-4227-2283) GORENJSKA OBLAČILA KRANJ Na Mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju razstavljamo in prodajamo svoje izdelke Ugoden nakup ženske konfekcije! MERKUR KRANJ vam na spomladanskem sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju od 4.—14. aprila NUDI BOGATO IZBIRO BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO • bela tehnika • ročno in vrtno orodje • sesalci in mešalci • el. gospodinjski aparati • akustični aparati • moška in ženska kolesa • osebni avtomobili SSSR • prevleke za sedeže OBIŠČITE RAZSTAVNI PROSTOR MERKUR KRANJ SEJEMSKE CENE • POTROŠNIŠKI KREDIT • DOSTAVA NA DOM EPS GORENJSKA KMETIJSKA i Z ADRUGA-tzo KMETOVALCI! GOz'dar*5^FM snMMv^pluH^^ NA 19- MEDNARODNEM KMETIJSKEM IN GOZDARSKEM SEJMU V KRANJU OD 4. DO 14. APRILA 1980 Nudimo vam: traktorje FIAT ŠTORE IMT SAME DELFINO 35 SAME BUFFALO URSUS TRAKTOR TORPEDO DEUTZ IN KOMBAJNE ZA IZKOP KROMPIRJA NA KREDIT traktorske kabine — varnostne in zaščitne vseh vrst, cisterne za gnojevko, trosilce umetnega gnoja z dognojevalci za koruzo, trosilce hlevskega gnoja Krpan, pluge vseh vrst, kultivatorje, traktorske škropilnice, avtomatske in polavtomatske sadilce krompirja, rotacijske kosilnice, tračne obračalnike Favorit, ročne motorne kosilnice, kiper prikolice, motorne žage vseh vrst, plastične silose, hlevsko opremo, akumulatorje, traktorske gume in drugo. !^C2££vam nudimo ven,,la,or|e za dosu4e™i« •» REZERVNE DELE: za traktorje Zetor, Torpedo, Unlverzal, IMT in za priključne stroje, za kosilnice BCS, Gribaldi, Mortl, za molzne stroje in druge. Strokovni nasveti, demonstracije, razstava kmetijske mehanizacije. Informacije lahko dobite na tel. številki 22-240 (številka razstavnega prostora na sejmu). Izven sejma obiščite našo prodajalno kmetijske mehanizacije v Kranju, Cesta 1. maja 65. tel. 21-545 (pred Mlekarno Čirče) Dobava takoj! Mercator MERCATOR — ROŽNIK TOZD Preskrba Tržič Obiščite razstavno-prodajni prostor Mercatorja v hali A, na katerem si boste lahko ogledali in nabavili vse vrste pohištva, akustike in bele tehnike. Na zunanjem prostoru pred halo A pa si lahko nabavite kmetijske stroje in orodje Gorenje MUTA, beton mešalce, samokolnice, motorje in vse vrste koles. r Ugodnosti nakupa pri Mercatorju so: ^ prodaja na potrošniški kredit ^ do 50.000 din brez porokov O nasveti pri nakupu ^ sejemske cene Kranj Nasvidenje pri Mercatorju v hali A. modna hiša n. sol. o. Trgovska in delovna organizacija Specializirana trgovska organizacija MODNA HIŠA za prodajo tekstila, konfekcije in galenterije nudi v svojih blagovnih hišah TOZD Ljubljana, Maribor, Osijek in Smederevo za pomladne dni bogat izbor modnih oblačil, aktualnih pletenin, galanterijskih artiklov in modnih dodatkov, ki bodo dopolnili in popestrili vsako garderobo. Na voljo so vam modeli za vse starosti in postave za najrazličnejše priložnosti. Obiščite nas in se prepričajte. MODNA HIŠA vas pričakuje. o O O KoPkor kapljic, toFko let Trije Slovenci, pevski zbor,... če **jih zbere štirideset, kot v sobo- 14 našem izletu »Glasovih izžreba« naročnikov«, pa pesem za Ngjo prešerno doni. Kako lepo je *ov»n»ki odmev donel po svobodni *ii krajini, po livadah, ob vino-hdj.Bil je to zanimiv izlet. D| bo tako, sem si kar mislil, saj *> biJi v avtobusu sami prijazni, tjinejani obrazi. Ko pa sta v Skof-' Loki vstopila še Lojze Arh in bjmt Doljak ter najavila »ta taega«. je bila že vsa vesela Hfaa zbrana. Drveli smo skozi •3^0 Ljubljano« in se prvič zaustavi na Turjaku. Le od zunaj smo '>ki mogočne zidove Turjaškega .fcdu in kot blisk smo bili mimo 7!ftih Lašč - zibelke slovenskega *ka. Postanek, ogled in spominski fe*etek v Kočevju — sedežu občine. Mesto se ponaša z bogato preteklostjo in zgodovino. Omenja se že v 14. stoletju. Tu so se odvijali ogorčeni boji, tu so jeseni 1943 zborovali odposlanci slovenskega naroda in izvolili vrhovno in politično oblast - SNOO. Nadaljevali smo čez obsežno Kraško višavje med Suho krajino in Belo krajino, skozi sveže gozdove (iz avtobusa smo oprezali za medvedom) in se ustavili v Kočevskem Rogu. V spomin na NOB so tu kot spomeniki ohranjeni objekti »Baza 20« ter bolnišnici »Jelendol« in »Gornji Hrastnik«. Roški gozdovi so bili med vso NOV varno zatočišče partizanstva, kamor se sovražniku ni posrečilo prodreti. Z nami je bil tudi borec f>. prekomorske brigade Franc Tišler iz Kovorja,' ki je tu podoživljal trenutke nase slavne preteklosti. Povedal je. da je Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z. n. sol. o. TOZD Obrt b. o. Kranj, Mirka Vadnova 1 objavlja prosta dela in naloge: SKLADIŠČNIKA - 1 delavec Posor - poklicna šola trgovske stroke in 2 let. delovnih izkušeni, poskusno delo traja tri mesece 8LIKOPLESKARJA - več delavcev PEČARJA — več delavcev STEKLARJA - več delavcev TAPETNIKA — več delavcev Pogoj: - poklicna šola ustrezne stroke ali priučen delavec, ter eno leto delovnih izkušenj. Poskusno delo traja tri mesece. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati za objavljena prosta dela in naloge naj pošljejo vloge M nadov KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Obrt, Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Naravne lepote in zgodovinske zanimivosti krajev Dolenjske in Bele krajine, kjer je postavljenih veliko spominskih obeležij -najsvetlejših dni naše preteklosti, so si z velikim zanimanjem ogledali izžrebani naročniki in anketiranci Glasa v soboto, 29. marca. izredno vesel in počaščen, ker je bil izžreban prav za ta izlet. Najbolj mu je ostal v spominu preboj brigade preko Velebita in sprejem v Črnomlju, še posebno pa 9. maj, ko jim je komisar ob 1. uri ponoči sporočil kapitulacijo okupatorja. Z nami je bila tudi Tončka Kalan iz Škofje Loke. 25-letna naročnica Glasa. I udi ona je obujala spomine, na katere je spesnila pesem. »Partizanska mati, svojemu sinu« Odlomki: Ljubi dragi sinek. ti. tvoj očka pa že v grobu spi. ker ni bilo mu usojeno. da bi dočakal svobodo Tam daleč, daleč vgma/nici. boni se je s tovariši, kjer brani/je svoj dom in rod . . . Takole mirno in spokojno smo potovali skozi te partizanske kraje. loda po obilnem kosilu, pri Bado-v.ncu v Metliki, smo zavili naravnost v zidanco. boKism«1 izda končani drugi svetovni vojni je mestni svet v zahodnonem&kem mestu Rad Neuheimu naposled sklenil, da odvzame nekdanjemu nacističnemu roditelju Adolfu Hitlerju nasl,n častnega meščana. Za to čast so prikrajšali tudi pokrajinskega funkcionarja nacistične stranke Ferdinanda Wernerja. Lov na mamila Pred dnevi so v severni Kolumbiji zaplenili več kot 3fi tfin1*mMh&ne. 7nn/eni/i na so še 129 letal, ml cnomotornih do reaktivcev tipa IX h. Med to veliko akcijo'kolumbijskih varnostnih sil so aretirali 339 tujih državljanov, med njimi je kar 90 odstotkov Američanov, ter zaprli 2270 prebivalcev Kolumbije. Klavir za 360.000 dolarjev Newvorška podružnica Sothebyja je pred nedavnim prodala na dražbi koncertni klavir znamke Steinivav iz leta 1884, in to za fanta stično vsoto 360.000 dolarjev. Se noben instrument do danes ni dosegel tako visoke cene. To vrednost dolguje klavir britanskemu slikarju siru Laivrenceu A Ima-Tac/emu. ki je izdela/ ohišje instrumenta in ga okrasi/ s s/onovinc koralami in biseri. Manj rojstev na Japonskem Letos naj bi se na Japonskem rodilo okoli 1,5 milijona otrok, 20 odstotkov manj kot leta 1973, ko seje začela naglo zmanjševati nataliteta v tej večmilijonski deželi. Na Japonskem se rodi na tisoč prebivalcev 14 otrok, podobno kot v nekaterih zahodnoevropskih državah in v ZDA. TE DNI PO SVETU LETOS MANJ ŽRTEV KOLERE Od začetka tega leta je v Tanzaniji zaradi kolere umrlo 46 oseb. V okuženem okrožju Mvanza na zahodu države je zbolelo vsega skupaj 574 prebivalcev. 1977. leta je v Tanzaniji zaradi kolere umrlo već kot tisoč ljudi. USPELA ZDRUŽITEV V VESOLJU Sovjetska transportna vesoljska ladja Progres H. ki so jo izstrelili 2H. marca, se je združila z vesoljsko r,(,s,ai" 'Sa|iu' ki kroži okoli Zemlje od septembra 1977 leta Kot so sporočili, so na Progresu K naprave in oprema, ki so nujno potrebni za normalno delovanje Saljuta fi. NEDOSTOPNI DOSJEJI MINULE VOJNE ZDA so od sekretarja Združenih narodov pismeno zahtevale, naj jim omogoči dostop v arhiv o vojnih zločincih iz druge svetovne vojne, ki je v prostorih palače OZN. To je zbudilo veliko zanimanje, saj je malokdo vedel, da v OZN tak arhiv sploh obstaja. Gre za obtožbe, ki so jih nekoč zavezniške države izročile mednarodni komisiji zn vojne zločine. Po zaključku dela je komisija svojo celotno dokumentacijo predala Združenim narodom, kjer je v najstrožji tajnosti ostala več kot 30 let. Pravni svetovalci Združenih narodov zdaj preučujejo ameriško zahtevo. BREŽNJEVU LENINOVA NAGRADA ZA KNJIŽEVNOST Generalnemu sekretarju ("K PK Sovjetske zveze in predsedniku prezidija sovjeta ZSSR l.eonidu Brežnjevu so izročili Leninovo nagrado za književnost. Bre"žnje\ )<■ to nagrado dobil za knjige Mala letnlja, 1're-porod in Ledina. STROŽJE KAZNI V ŠVICI Švicarska vlada je predložila parlamentu v obravnavo spremembe v kazenskem zakoniku, s katerimi so predvidene strožje kazni za ugrabitve in zadrževanje talcev. Po predloženih spremembah lahko ugrabitelja letala obsodijo na dosmrtno ječo, za ugrabitev pa je predvidena kazen pet let zapora. Ce pa ugrabitelj zadržuje žrtev več kot deset dni in z njo surovo ravna, ga lahko obsodijo na dvajset let zapora. POMOČ OTROKOM BEGUNCEV Mednarodni sklad Lačni otrok s sedežem v Zagrebu je prvič dobil mesto aktivnega opazovalca v izvršnem komiteju visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Ženevi. S tem izkazuje visoki komisariat OZN za begunce priznanje mednarodnemu skladu Lačni otrok, ki že več let aktivno sodeluje pri pomoči otrokom beguncev po vsem svetu. NI VEC UPANJA ZA POGREŠANE »Storili smo vse, kar je bilo v nasi moči.« S temi besedami je norveški premier v ponedeljek v Oslu sporočil, da ni več upanja za 123 žrtev katastrofe v Severnem morju, kjer se je prejšnji četrtek pod naleti vetra prevrnila plo-ftčad za črpanje nafte. Premier "Nordli je ta dan razglasil za dan žalosti na Norveškem. Zastave so spustili na pol droga v znamenju žalovanja za izginulimi delavci, med katerimi je bilo največ Norvežanov. DVA MILIJONA LITROV NAFTE V MORJE Iz tankerjev, ki so last mehiške družbe Pemex. vsako leto med prevozi steče v morje okoli dva milijona litrov surove nafte. Okoli 80 odstotkov vsakoletne svetovne proizvodnje nafte prepeljejo po morju, od tega 10H milijonov litrov steče v vodo in povzroča neprecenljivo škodo ter zastruplja morsko življenje s O L, A S16.STRAN. Komentiramo — PETEK, 4. APRILA 1988 1 Na pragu zmagoslavja KRANJ - Hokejisti ljubljanske Olimpije so to hokejsko sezono osvojili šesti državni naslov. V prvi zvezni ligi so zmagali le s točko naskoka pred večnim tekmecem Jeseničani. Sicer je bil v tem prvenstvu boj za prvaka sila napet do konca prvenstva, čeprav je bil naslov oddan že na zadnjem derbiju med Olimpijo in Jesenicami v Ljubljani. Najbolj zanimiv je bil boj za prvaka. Trener Jeseničanov Boris Svetlin je pred začetkom letošnje dolge sezone dejal, da se bodo jeseniški hokejisti letos potegovali za drugo ali tretje mesto. V moštvu je prišlo do precejšnjega padca kvalitete. Večina starejših igralcev je prenehala igrati, mladi pa se niso bili dovolj podkovani, da bi zapolnili vrzel. Samo prvenstvo se je začelo s presenečenjem, saj so Jeseničani že v prvem krogu na gostovanju v Celju pustili točko. Napovedi trenerja Svetlina so se že skoraj začele uresničevati. Vendar je jeseniško moštvo od tekme do tekme napredovalo. Kvaliteta se je začela dvigovati. Ostri treningi so pripomogli, da je moštvo postalo samozavestno. Mladi, ki so nasledili starejše v moštvu, so že zapolnjevali vrzel. Veliko pomoč so imeli pri izkušenih igralcih, ki so v moštvu ostali. Prekaljenost starejših se je odlično ujemala z mladostjo. Kvaliteten dvig se je pokazal že v prvem srečanju na Jesenicah v igri z Olimpijo. Z veliko borbenostjo in srčnostjo so prvi derbi Jeseničani odločili v svojo korist. Tudi v drugem v Ljubljani je bilo tako. Ko so vsi ljubitelji jeseniškega hokeja pričakovali, da bo tako tudi v tretjem srečanju, je prišel hladen tuš. Vprašanje prvaka je bilo spet odprto do zadnjega srečanja v Ljubljani. V tem so bili spet boljši Ljubljančani. Tudi drugo mesto za Jeseničane ni neuspeh. Trener Svetlin je znal v igro Jeseničanov vplesti mladost in mladi so se kalili na težkih srečanjih doma in na tujem. S svojo igro so začeli navduševati in zaigrali so tudi v mladinski in članski državni reprezentanci. Iz lige sta se morala posloviti Spartak iz Subotice in Kranjska gora. Kranjskogorci so to sezono pokazali nekaj odličnih predstav, a to je bilo premalo, da bi se v tej prvi hokejski druščini tudi obdržali. Pred njim je še vsa hokejska prihodnost, saj je bilo to moštvo med najmlajšimi v ligi. V elitno hokejsko skupino sta se za prihodnjo sezono uvrstila ljubljanski Tivoli in kranjski Triglav. Letošnja sezona je spet pokazala, da naši najboljši hokejisti nimajo ustreznega tekmovalnega sistema. Povsod po svetu igrajo dvakrat tedensko, pri nas pa le v sobotah. Ce hočemo še bolj dvigniti raven jugoslovanskega hokeja, potem moramo spremeniti sistem tekmovanja pri članih v prvi ligi. Tudi pri pionirjih in mladincih je treba najti ustrezen sistem. Ze nekaj let se opaža, da prav najmlajši nimajo pravega tekmovalnega sistema. D. Humer Druga zvezna in republiške rokometne lige Jelovici potrebna zmaga KRANJ — Preteklo soboto in nedeljo so v Sloveniji oživela rokometna igrišča. S tekmovanjem v spomladanskem delu prvenstva ko pričeli rokometaši in roko-metasice v republiški in drugi zvezni rokometni ligi. jutri in v nedeljo pa nadaljujejo s tekmovanjem tudi v mladinski in drugi republiški rokometni ligi. V drugi zvezni rokometni ligi bodo odigrali 14. kolo. Izredno pomembno srečanje bo jutri popoldne v Kamniku, ko se bosta za prvenstveni točki pomerila zadnjeuvr-ščena ekipa .Jelovice in drugouvrščena ekipa Zamela zReke, ki je v 13. kolu premagal vodečo ekipo Aera iz Celja. Z borbeno in dinamično igro in oh podpori domače publike lahko računamo tudi na uspeh rokometaAev Jelovice. Ženske bodo v drugi zvezni rokometni ligi odigrale 12. kolo. Jutri ob 17. uri bo derbi srečanje v Železnikih Alples : Olim-pija. Ho uspehu v Sisku ter z dobro igro v napadu in obrambi hi rokometaAice Alple-sa lahko premagale tudi izredno neugodnega nasprotnika, vrsto Olimpije. V republiški rokometni ligi so v prvem kolu spomladanskega dela prvenstva imele največ uspeha gostujoče ekipe.RokometaAi Tržiča so srečanje v Murski soboti izgubili s sedmimi goli razlike, v zaostalem srečanju 11. kola pa so zmagali v Brežicah. V 13. kolu rokometaAi Tržiča jutri zvečer gostujejo v Mariboru. Po uspehu (v gosteh) v Sevnici, igrajo rokometaAice Preddvora jutri zvečer ob 19.15 uri zanimivo in pomembno srečanje z ekipo Šentjerneja. Sodnika tekme sta Klančar in Kozina. V 10. kolu II. republiške rokometne lige igrajo rokometaAi Zabnice v nedeljo dopoldne prvenstveno srečanje v H. Bistrici, rokometaAi Kamnika pa gostujejo v Izoli. Derbi ženskih vrst pa bo jutri ob 18. uri v Dupljah, kjer se bosta pomerili drugt> in tretje uvrAčena ekipa Duplje in Olimpija, v Križah pa bo ob. 17.30 uri srečanje .Peko : Alples. S prvim kolom spomladanskega dela prvenstva pa bodo pričeli tudi mladinci in mladinke v republiški rokometni ligi-center. Jutri ob 17. uri bo srečanje Kranj : Mokerc. v nedeljo pa Peko : Kamnik v Križah. 4. Kuhar Gozdarji in lesarji na smučeh 45 ,et _ ,. Smid (Alples) 30 55 2. Trojar (LIP) 32.23. 3. Gortmarv .ila prva v slalomu in veleslalomu. Od mladincev smo pričakovali več. Grega Benedlk je bil srebrni v slalomu, enako mesto pa je dosegel tudi Kreačič v veleslalomu. Bron v tej disciplini pa je pripadel Jugoslovanu Podboju. Rezultati - člani - slalom - 1. Popangelov (Bolgarija) 113.62, 2. Angelov (Bolgarija) 115,36. 3. Zibler 118,23. 7. Strel (oba Jugoslavija) 119,28; mladinci - 1. Kirjakov (Bolgarija) 120,98. 2. Benedik (Jugoslavija) 124.26, 3. Bucur (Romunija) 131,75; ženske - 1. Zavadlav 108,76, 2. Tome 108,83. 3. l^skovšek (vse (Jugoslavija) 109,75; veleslalom - člani - 1. Strel (Jugoslavija) 2:21,61. 2. Tončev (Bolgarija) 2:32,88, 3. Kuralt 2:24,03. 4. Zibler (oba Jugoslavija) 2:24,60; mladinci - 1. Kirjakov (Bolgarija) 2:27,86. 2. Kreačič 2:28,64, S. Podboj (oba Jugoslavija) — 2:28,62; ženske - 1. Zavadlav 2:33.74. 2. Jerman 2:34,57. 3. Leskov se k 2:34.68. 4. Tome (vse Jugoslavija) 2:36.61; REBERŠAK PRVAK BALKANA V tekaških disciplinah se je med Jugoslovani najbolje odrezal Radovljičan Janez Reberšak, sicer član kranjskega Triglava. Reberaaku je uspelo, daje zmagal v teku na petnajst kilometrov. Čeprav ni nastopil najboljši Bolgar Lebanov. dobitnik bronastega odličja v Lake Placidu v teku na 30 km, to ne zmanjšuje njegovega uspeha. Nekoliko slabše je tekel olimpijce Carman. pri mladincih pa so se slabo odrezali prav naši, ki so bili med favoriti. Mladinke so tekle kot znajo. Romunkam pri osvajanju prvih mest ni bil nihče kos. Boljši vtis so naši tekači napravili v šta-fetnih tekih. Mladinci so bili najhitrejši, medtem ko so člani vse do zadnjih kilometrov vodili. Tu pa je zmagovalcu teka na 15 km Reberšaku zmanjkalo moči in Jugoslovani so izgubili prvo mesto. Na koncu so bili tretji. Lep uspeh v štafetah so osvojile mladinke, saj so bile druge. Rezultati - člani 15 km - 1- Reberšak (Jugoslavija) 1:00.39. 2. Ivan če v (Bolgarija) 1:00.51. 3. C. Podlogar 1:01.05. 6. Carman 1:01.50. 8. Poklukar (vsi Jugoslavija) 1:03,13; mladinci 10 km - 1. Simičien (Bolgarija) 40:39,90. 2. Lungoci (Romunija) 41:24,50. 3. D. Podlogar 41:43.30. 5. Klemenčič 42:14,60. 11. D. Dju-ričič (vsi Jugoslavija) 45:58,60; mladinke 5 km - 1. Legusis 22:57.50. 2. Popoin 23:22,30. 3. Raus (vse Romunija) 23:47.00. 4. Jelovčan 23:48.20. 8. Mlakar 24:53.10. 11. Smolnikar 26:50.90. 12. Martinovič (vse Jugoslavija) 27:15.40; štafete - člani 3x10 km - 1. Bolgarija. 1; 64:22. 2. Romunija 1;54:41. 3. Jugoslavija (Ćarman, C. Podlogar. Reberšak) 1;55:19; mladinci 3x5 km - I.Jugoslavija (D. Podlogar. Klemenčič. D. Djuričič) 53.44. 2. Bolgarija 53.56. 3. Romunija 54,27; mladinke 3x3km - 1. Romunija 34.47. 2. Jugoslavija (Mlakar. Smolnikar. Jelovčan) 36.51.3. Bolgarija 37.18. -dh cev. V obeh kategorijah so imeli največ uspeha skakalci kranjskega Triglava. Med starejšimi je zanesljivo zmagal Bojan Globočnik. med mlajšimi mladinci pa Krištof Gašpirc. Zlasti je bilo pomembno prvo mesto za Globočnika, ki si je s tem priboril zelo pomembne točke v borbi za p*v o mesto v končnem seštevku za pokal SR8. Kranjčani so na nedeljskem tekmovanju dosegli velik uspeh med mlajšimi mladinci, saj se je med prvih sedem uvrstilo kar šest kranjskih skakalcev. V tekmovanju za pokal SiS za leto 198«) so imeli tako tudi v mladinski konkurenci največ uspeha Triglavani. Med mlajšimi je bil najboljši Gašpirc, med moštvi pa z veliko prednostjo Triglav. Globočnik si je prvo mesto priboril med starejšimi mladinci, medtem ko je bila v moštveni konkurenci najboljša Ilirija. Rezultati tekme na Pokljuki - MLAJŠI MLADINCI - 1. Gašpirc (Triglav) 215.4 (45. 48.5). 2. Kaštrun (Triglav-Križe) 212.1 (49, 44,5), 3. Beton (Triglav) 206.0 (44. 45.5). 4. Tepeš (Ilirija), 5. Bernard (Triglav). 6. Jošt (Triglav-Križe). 7. Česen (Triglav), 8. Eržen (2iri) STAREJŠI MLADINCI - 1. Globočnik (Triglav) 224,4 (48, 49.5). 2. Fer-lan (Ziri) 203.5 (48. 44). 3. Baloh (Jesenice) 203.5 (4-). 46). 4. Kokalj (Bled). 5. Martinjak (Triglav). 6. Šinkovec (2iri). 7. R. Reznik (Bled). 8. Doli nar (Ziri). Končni vrstni red za pokal SRS -MLAJŠI MLADINCI - 1. Gašpirc (Triglav) 110. 2. Kaštrun (Triglav-Križe), 89. 3. Beton (Triglav) 82. 4. Pire (Ilirija) 68, 5. Pohane (Predmeja) 54. 6. Tepeš (Ilirija) 53. 7. Urbančič (Logatec) 52. 8. Jošt (Triglav) 50. 9. Bernard (Triglav) 49, 10. Peljhan (Ilirija) 39, - moštveno - 1. Triglav 380. 2. Ilirija 224. 3. Predmeja 54. 4. Logatec 52. 5. Bled 18 STAREJŠI MLADINCI: I. Globočnik (Triglav) 63. 2. Ferlan (Ziri) 60. 3. Lotrič (Jesenice) 54. 4. Su/.ič (Ilirija) 53. 5. UI aga (Ilirija) 50. 6. Žagar (Ilirija) 47. 7. Šin kovec (Ziri) 39. 8. Dolinar (Ziri) 32, 9. Martinjak (Triglav) 31. 10. Komel (Ilirija) 301 Moštveno - I. Ilirija 200. 2. Ziri 131. 3. Jesenice 96. 4. Triglav 94. 5. Bled 45. I Jnvorntk V nedeljo v Radovni 6. patruljni tek na smučeh Strelska družina Janez Mrak Dov-je-Mojatrana bo v nedeljo, 8. aprila v Zgornji Radovni izvedla tradicionalni že šesti patruljni tek na smučeh, združen s streljanjem z malokalibrsko puško. Tudi tokrat se bodo tekmovanja udeležile ekipe družbenopolitičnih, športnih in drugih organizacij iz krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana, TOZD in OZD, pripadniki teritorialnih enot, milice, JLA, strelskih družin ter drugih organizacij iz jeseniške občine. Tekmovanje bo tudi tokrat ekipno. Ekipa šteje 3 člane. Udeleženci lahko tekmujejo s tekaškimi ali drugimi smučmi, proga pa bo dolga 4 kilometre. Na določeni točki morajo vse ekipe izvesti streljanje z malokalibrsko puško, rezultati streljanja pa se potem štejejo tudi v končni rezultat tekmovanja. Začetek tekmovanja bo ob 10. uri v Zgornji Radovni. Prijave organizatorji sprejemajo še do sobote do 17. ure in sicer na naslov Strelska družina Janez Mrak Dovje-Mojstrana, tajnik Ilija Otovič, Savska 1. Prijava mora vsebovati priimek in ime tekmovalca, letnico rojstva in naziv organizacije, za katero tekmuje. Ob tem naj opozorimo, da tekmovalci ne smejo biti mlajši od 18 let. Razglasitev rezultatov bo po končanem tekmovanju na cilju. •I RalnY Petintrideseto državno prvenstvo v veleslalomu in slalomu ter tretji memorial Zdravka Križaja Na Zelenici tudi mednarodn udeležba LJUBKM - Smučišča na Zelenici so pripravljena za letošnje petintrideseto državno prvenstvo članov in članic v veleslalomu in slalomu ter za tretji memorial Zdravka Križaja. Tri dni se bodo naši fantje in dekleta borila za državne naslove. Kdo ho kos lanskoletnima prvakoma v veleslalomu in slalomu Bojanu Križaju in Anji Zavadlav, je sedaj vprašanje. Med našimi bodo nastopili tudi tekmovalci i*/,KN, Japonske in ZDA, močno pa ho tudi zastopstvo Ii Avstrije. Konec tedna ho na Zelenici pravo mednarodno FIS tekmovanje. Prvenstvo, ki se začne le danes, je pod pokroviteljstvom skupščine občine Tržič, pokroviteljstvo nad memorialom Zdravka Križaja ph je prevzela tovarna Peko. Lani sta \ obeh tehničnih disciplinah v kranjski gori slavila samo dva. Bojan Križaj je bil najboljši v veleslalomu in slalomu pri moških, pri ženskah pa v obeh disciplinah Anja Zavadlav. Letošnja konkurenca med našimi je izredna. Pri osvajanju obeh naslovov ne smemo pozabiti, da so bili letošnjo sezono V svetovnem pokalu v ospredju pri moških prav naši. Tu sta Lo-čana Boris Strel in Jože Kuralt ter Tržičari Janez Zibler. Za vrh pa se bodo potegovali tudi mlajši. Jure Franko je sicer na balkanskem prvenstvu v iomuniji staknil poškodbo, vendar ni tako huda. da ne In nastopil. Nevaren bo Franko predvsem \ veleslalomu. Od mladih največ pričakuje mo od Grega Benedika, Tomaža Cerkovni- 25. -dh * Člansko državno prvenstvo v plavanju Dokazali, da so najboljši PTUJ - V tem mestu je bilo letošijo zimo dvoje najkvalitetnejših plavalnih tekmovanj v Jugoslaviji. Najboljši naši plavalci in plavalke so se borili za jugoslovanski plavalni pokal in na državnem mo-štvenem ter posamičnem prvenstva. N obeh tekmovanjih so plavalci in plavalk* kranjskega Triglava ponovno dokazali. 4* so najboljši plavalni kolektiv v državi. Bih so zmagovalci pokala, na državnem prrts* stvu pa so osvojili moitveni naslov pri saških in ženskah. To pa jim je prineslo ta* končni moštveni naslov. Svojega aajae-varnejšega konkurenta za naslov, beograjski Partizan, so premagali sa več kot n deset tisoč točk. Sicer so na tem prvenstvu jugoslovaaski plavalci in plavalke dosegli odlične ino> Popravili so sedem državnih rekordov i> štiri slovenske. To je bila bera. ki je poševno dokazala, da je jugoslovansko plaviš« v nenehnem vzponu in da v vseh khisak izredno dobro delajo vse leto. Na prvenstvu je bil najboljši Borst Petrič, ki je osvojil pet prvih mest, njefo« brat Darjan pa je bil uspešen dvakrat Pri ženskah je Vesna Praprotnik dvakrat stopi I h na najvišjo stopnico. Moški del Triglava se je izkazal tudi z novim abeolvtara državnim rekordom v disciplini 4 x 169 a kravi. Moštveni vrstni red — skupno - 1. Triglav 25.618. 2. Partizan (Beograd) 15.M11 Fužinar (Ravne) 14.566. 4. Miadost-OK! (Zagreb) 13.255, 5. Crvena zvezda (Beograd) U.540;moški - 1.Triglav ISJR.1 Mladost-OKr 8.870, 3. Partizan 7.H3. 4 Crvena zvezda.7.42». 5. Fužinar 5.531 kraške - I.Triglav 10.321.2. Fužinar »Mi. J Partizan 7.076, 4. Ljubljana 6.936. S. J* dran (Split) 4.761. Rezultati - moški - 100m kravi - I B. Petrič 52.91. 3. D. Petrič (oba Trigta'' 54.73 400 m kravi: 1. D. Petrič (Tngia« 3:59,74 100 m delfin: 1. B. Petrič (Trigla'1 59,66 1500 m kravi: 1. D. Petrič 15:55.41! Celar 16:39,44. 3. Koželj (vsi Tri|ia»> 17:10,43 200 m delfin: 1. B. Petrič fTn-glav) 2:08,17 400 m mešano: 1. B. Pttnr 4:36,64. 3. D. Petrič (oba Triglav) 4:4t*l 4 x 200 m kravi: 1. Triglav 8:02.48 (ssse lutni rekord SFRJ)I ženske - 466 m kravi - L Separovič (Mladost) 1:29,32. J. Praprotnik (Triglav) 4:35.81 100 m delfin I Praprotnik (Triglav) 1:08.89 864) m kravt L Separovič (Mladost) 9:17,23. 2. Prsarat nik 9:21.93, 3. iebol j (obe Triglav) 9:14,1» 200 m delfin: 1. Praprotnik (Tritia.' 2:26,74. Nogomet Uspeti ob Dravi Z geslom iz naslova bi lahko označili nedeljski obračun Triglava in Drave. Potrebna je namreč zmaga. Vsak drugačen rezultat bi pomenil prevelik zaostanek za ostalimi moštvi z dna SNL v boju za obstanek. V prvih treh kolih so Triglavani izgubili proti močnim moštvom in se znašli na dnu. ONZ ter nosilec selekcij bosta morala iskati izhod iz neugodnega položaja. Potrebno je zaupati NK Triglavu, ki je pogumno prevzel breme. V igralskem kadru je opazna odsotnost Pongraca in Tkalca, ki sta bila stebra obrambe, v sredini sta sicer nastopila izkušena Mrak in Radosavljevič, toda za igralca sredine sta očitno preslabo telesno pripravljena, čeprav se srčno borita z močnejšimi nasprotniki. Najslabše je v napadu, kjer so bili že v preteklosti Kranjčani najbolj ranljivi. Zelnik in Kneževič sta izven forme, nekoliko boljši je le Mažgon. Nov trener je očitno prinesel tudi nov koncept igre in upajmo, da ho čas pokazal tudi rezultate. V mladinski selekciji je situacija drsga*-na. Prej je bila praksa, da se v ajej ksbja igralci kadetskih selekcij (Mrak. Ivsssša. Mencigar. Majcen. Križaj), sedaj pa imi* prednoat pred njimi igralci rekreacijskoj« moštva Triglava (Triglav je odpovedal tekme svojega rekreacijskegs moštvs v občinski ligi). Moštvo vodi •*rDB'ft'*f Ibrašimovič. ki posveča veliko tnasa rs»-tom in tudi tri točke iz treh tekem govonjs o tem. Vendar pa je res, da nima aiti novne nogometne izobrazbe (strokovaojp. naziva), čeprav je izkušen igralec dro|» lige in SNL. Na te podrobnosti je potrekaa opozoriti sedaj, ko je *e dovolj časa. da* položaj glede na igralski kader in pri*1* selekcioniranja uredi. Pri rekreativcih bo Korotan \f, Primskovim, Trboje s Kokrico. ŠrS Naklom in Šenčur s Triglavom (rek.P ligi bo derbi med Filmarji in Preddv** Vse tekme bodo ob 16.15. v nedeljo P** bodo pomeriti mladinci, kjer je Nskkr odstopu Triglava glavni favorit. 23 Po 2. ... Lf6: 3. Sce4 De7 4. Sh5 ef4: 5. Sef6: + gf6: 6. Dg4 + z matiranjem. 3. Sce4 Dd4 4. Dh5 Sb3: 5. Dh6! ef4: Seveda ne 5. ... Sal:, kajti po 6. Sh5 je črni pred matom. 6. Sh5 7. Tadl! f5 ka in Mira Oherstarja. Med ženskami bo Anji Zavadlav težko, da bi ohranila oba naslova. Nuša Tome in Metka Jerman bosta skušali doseči kar največ. Vendar so med favoritinjami za državni naslov še Andreja Lskovšek. Polona Pehare in Nataša Rlažič. Prav Andreja Lesknvšek je to sezono presenečala /. dobrimi urvstitvami v veleslalomu. Vendar našim ne bo lahko. Na startu ho tudi sedem smučarjev i/ZltN. štirje Japonci, en Američan, sosedje /»v-strijei pa so obljubili, da bodo ha Zelenico poslali skoraj vse najboljše. Moški se bodo borili tudi /a spominski pokal Zdravka Križaja. To bo že tretje tekmovanje v njegov spomin. Na prvem je slavil Kojan Križaj, na drugem pa je bil najboljši Ločan Boris Strel. Ze danes se bodo s startom pri Trianglu člani in članice borili za naslove v veleslalomu. Start prvega veleslaloma za moške je ob 10. uri. oh 11.30 pa se bodo na prvo progo podale ženske. Start za končni obračun /a moške je ob 13. uri, za ženske pa ob' 1499. Start moških prvega slaloma je ob 10.. drugega pa oh 13. uri. Ženske bodo prvič startale oh 11.90, drugič pa ob 11.30. Ta slalom bo za moške tudi v spomin na Zdravka Križaja. Na nedeljskem veleslalomu /a Križajev memorial bodo startali moški. Prvi nastop je oh 10. uri. drugi pa bo ob 12 uri. |) Humer Trdnjava se umika n polja al s tempom! 7. ... De5 8. Sef6+ Lf6: 9. Sf6:+ Df6: 10. DfB: Beli je osvojil odločilno materialno in pozicijsko prednost. Sledilo'je Se 10. ... Sc5 11. Dg5+ Kh8 12. De7 La6 13. Dc5: Lfl: 14. Tfl: in črni se je vdal. UKLON Uklon je v bistvu nasprotje od usmerjanja. Z njim dosežemo premik figure ali kmeta z določenega polja in tako uklonimo tudi določeno delovanje figure oziroma kmeta, npr. delovanje dame na določeni diagonali, podporo ene figure drugi ipd. V partiji BISGUIER -RABAR; Goteborg, 1955 je nastal položaj na diagramu 4& v katerem bi črni lahko izvedel naslednjo kombinacijo. 1. ... Db2:! Namen poteze je jasen Dama na polju c2 naj bi »pustila zaščito lovca na d3. npr 2. Db2: Sd3: -1- 3. Ke2 Sb2: itn s prednostjo figure za črnega 2. Tel Dc2: 3. Lc2: Ld7 4. Lbl Tc8 Crni osvoji kmeta c4 in pn-dobi tako odločilno materialno prednost. Zanimivo je, da Rabar ni videl te možnosti in je igral 1. . . . Ld7 2. 0-0 Tc8 ter n* koncu celo izgubil. Naslednji primer uklona vidimo v partiji GELLER -EUWE; Zilrich. 1953. V položaju na diagramu 49 je črni učinkovito izrabil svoje motnosti takole. ****** «M**% a £ JL + 1 4 i 4 4 m 4 4 A & 4 A 4 A A Af i A A A S : & BI Ali 4 + Af A to Diagram 49 Th8' Cilj je uklonitev dame gonale bi-nT. Diagram 4H §< 2. Dh8: 3. Tel 4. Kfl 5. Kel Beli se je vdal. Tg2: + DbS! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n. sol. o. Skladišče gradbenega materiala H RASTJE, tel.26-371 GRADITELJI! Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — Schiedel — YU — dimnik — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — betonsko železo — hidrirano apno v vrečah — strešnik »Novoteks« — krožne žage (cirkular) C-400 — betonske mešalce M 120 (električne) Izkoristite ugoden nakup! FEROIMPEX Ges. M. B. H. Postgasse 5 9170 FERLACH (Borovlje) tel. 9943 4227 3880 pri slovenski posojilnici Posredujemo in prodajamo: — stroje za urarje in zlatarje, — specialne brusilne plošče in vodobrusni papir (600. 800. 1000). — vse vrste strojev in rezervne dele za stroje. — vse vrste repromateriala za obrtnike od podjetij iz Evrope POSLUJEMO V SLOVENŠČINI! Odprto 7.—12 ure in od 14.—17. ure razen ob sobotah IVIL-A Cenjene kupce obveščamo da se zaradi povečanja obsega poslovanja od 1 4 1980 dalje spremeni čas v DISKONT prodajalni v Naklem in sicer ponedeljek — petek od 9. do 1 8. ure ob sobotah °d 8. do 1 2. ure še naprej se priporočamo za obisk in nakup. Veletrgovina »ŽIVILA« Kranj TOZD Veleprodaja Kranj Komisija za sprejem otrok v vrtce in jasli pri VVZ Skorja Loka razpisuje za september 1980 prosta mesta v jasličnih oddelkih in varstvenih družinah od 7. do 24. meseca starosti, prosta mesta v predšolskih oddelkih od 2. do 7. leta starosti in prosta mesta v skupini razvojno prizadetih otrok od 2. leta starosti dalje. Obrazci za sprejem se dobijo na upravi VVZ Skofja Loka, Titov trg 4 in v vrtcih. Uradne ure na upravi v času razpisa so torek od 10. do 16. ure petek od 10. do 14. ure Prošnja za vpis je potrebno oddati najkasneje 15 dni po objavi razpisa osebno ali S"Poročeno na naslov VVZ kofja Loka, Titov trg 4. Starši naj prošnji dodajo ustrezna dokazila strokovnih služb. O sprejemu bodo starši obveščeni v 30 dneh po objavi. Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD agromehanika Kranj, Cesta JLA 11 (Zlato polje) Telefoni: Komerciala 24-778 in 23-485 Prodaja strojev in Trgovina rezervnih delov Kranj, Koroška cesta 25 tel.: 24-786 Servis TOMO VINK0VIĆ te.: 22-737 e Obiščite nas! na 19. mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju od 4. do 14. 4.1980. Traktor TOMO VINKOVIĆ 730 Generalni zastopnik traktorskega programa TOMO VINKOVIĆ za Slovenijo vam na največjem kmetijskem sejmu v Sloveniji nudi traktorje TOMO VINKOVIĆ TV 18, TV 21 in TV 730. Nakup možen pod ugodnimi kreditnimi pogoji Razstavljali bomo tudi proizvode lastne proizvodnje: • škropilnice za vse tipe traktorjev od 200 do 500 litrov • traktorske nošene atomizerje 200 in 300 litrov • vlečene atomizerje 600 litrov-nOVOSt • kultivatorje z ježem za vse tipe traktorjev od 120 do 205 cm širine in drugo. Prodajamo in kreditiramo tudj ostalo kmetijsko mehanizacijo: (traktorje: URSUS, FIAT, DEUTZ, IMT..., samonakladalke, kombajne za krompir itd.). MERKUR KRANJ CENJENE KUPCE OBVEŠČAMO, DA JE PRODAJALNA UNIVERSAL — Jesenice NA SPODNJEM PLAVŽU tel. 81-484 ODPRTA NEPREKINJENO PONEDELJEK—PETEK OD 7.—19. URE SOBOTA OD 7.—12. URE PRODAJNI PROGRAM: ČRNA METALURGIJA BARVNE KOVINE GRADBENI MATERIAL SANITARNA OPREMA VODOINSTALACIJSKI MATERIAL OPREMA ZA CENTRALNO KURJAVO VSE ZA INDIVIDUALNEGA GRADITELJA (MEŠALCI, SAMOKOLNICE, PRESEJALNE MREŽE) ZAUPAJTE NAM VAŠE ŽELJE! Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj, bo. o., Stražišče, Pševskac. 18 nudimo vam na enem mestu celoten izbor izdelkov za gradnjo kot so: opečne inbetonskezidake,opečni montažni strop »NORMA« in dimnike TO-MO-DI NORMA strop — je montažen, čas gradnje minimalen — je lahek in enostaven za montažo — je kvaliteten in poceni — dobra toplotna in zvočna izolacija — spodnja površina stropa je v celoti opečna — majhna poraba gramoza, cementa in železa Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarne, Kranj, Stražišče, Pševska 18, tel. 21-140 ali 21-195 Se priporočamo! zgornji del, podloga in podplat pravo usnje tli O L, A S18. STRAN PETEK. 4.APBIIA HM MARTA ODGOVARJA LEJA - TR2IC Kupila sem si boucle, iz katerega bi rada imela obleko. Prosim, narišite mi model. Stara sem 27 let, visoka 167 cm, tehtam pa 63 kilogramov. ODGOVOR Obleka je poloprijeto krojena, ima visok ovratnik, zapenja se na gumbe in je stisnjena s pasom. Rokava so dolga, ozka. Spredaj ima obleka na spodnjem delu štiri spuščene polovične gube, kar je razvidno iz skice. Zadaj ima obleka šiv po sredini, sega pa čez ko lena. Pranje z bencinom Nikakor ga ne priporočamo, saj se je zaradi njega zgodilo že preveč nesreč v gospodinjstvih. Ker pa še vedno veliko ljudi pere z njim, naj napišemo kratko navodilo, da bo delo z njim varnejše. Z bencinom, katerega hlapi so zelo eksplozivni, smemo prati le na prostem ali v prostorih, kjer lahko na široko odpremo okna in ni nevarnosti, da bi hlapi prišli v dotik z ognjem ali z iskro pri električni napeljavi. Z njim peremo tkanine, ki slabo prenašajo vodo. Ni pa za impregnirane tkanine, ker topi inpregnacij-ska sredstva. Tudi na nekaterih etiketah mešanih tkanin lahko razberemo, da pranje z bencinom ni dovoljeno. Največkrat peremo volneno blago in pletenine. Prepogosto pranje ni priporočljivo, ker bencin topi maščobo, ki je v volni, da postane pusta in krhka. V bencinu se barve tkanin ne zlivajo. Zelo umazano oblačilo zahteva dvakratno pranje, ker se sicer rado zgodi, da pri sušenju steče umazan bencin proti robu oblačila in se tam nabere ne izpran a nesnaga. Oprano tkanino le narahlo stisnemo, dobro strknemo, poravnamo v prvotno obliko in obesimo na obešalnik. Svetlih oblačil s temno podlogo ne peremo v bencinu. Oblačila se zelo hitro posuše in jih navadno ni treba likati. Ostanek umazanega bencina zlijemo na prosto, da izhlapi, nikoli pa ne v stranišče ali lijak. Bencinski hlaui so lažii od vode in se dolgo zadržujejo v ceveh, kjer izMapevaje na prosto in lahko povzroče nesrečo. Za pranje je uporabljiv le kemično čist bencin, ki ne vsebuje težko hlapljivih olj. Preden se pa lotite pranja, raje še enkrat premislite, če bi se le raje odločili za kemično čistilnico! Rdečo in modra - barvi letošnje pomladi in poletja Klasični in vendar vedno znova lepi barvi sta rdeča in mornarsko modra. Letos sta modni v črtah, kombinirani z veliko sveže beline. Rluza za čez hlače, ki jo predstavljamo, ima visok ovratnik, v pasu pa je stisnjena ? elastiko. r Domači zdravnik Pri zasluzenosti prsi ali želodca skuhamo narezan česen z vodo in nekaj sladkorja v gost sok ter ga jemljemo po čajnih žličkah. Hripav glas se popravi in očisti, če popijemo toplo čes-novo juho, ki ji primešamo nekaj razredčenega medu. Če nas boli uho zaradi mraza, bodo bolečine prenehale, če nakapljamo malo čes-novega soka v pogreto oliVno olje, pometamo in to zmes kapljamo počasi v prizadeto uho. Proti kamnom in bolečemu mokrenju zreži 3 stroke česna v pozi rek toplega vina in za-užij oboje. Pri nespečnosti popijemo zvečer kozarec mlačne vode, v katero smo zamešali 26 kapljic česnove tinkture in 1 do 2 čajni žlički medu. Ta mesec na vrtu Ce imamo aprila na voljo krepke sadike cvetače s koreninsko grudo, bomo lahko dobili prvi pridelek že v začetku junija. Do aprila pa je mogoče praviloma vzgojiti takšne sadike predvsem v rastlinjaku, zato je najbolje, da za aprilsko sajenje kupimo sadike cvetače pri vrtnarju. Ker je v aprilu še nestanovitno vreme, moramo sadike cvetače zavarovati s tuneli iz plastične folije. Z njimi dosežemo precej bolj z goden pridelek. Najlaže napnemo plastične folije čez gredice, če pritrdimo loke iz debelejše jeklene žice ali močnih upogljivih šib. Oporniki se pa dajo narediti tudi iz lesenih lat. Za zgoden pridelek izbiramo sorte, ki hitro dorastejo, kot so: .Erfurtska pritlična', .Snežna kepa', ,Uspeh\ ,Gloria', ,Saxa' in druge. Cvetačo sadimo v razdalji 50 x 50 cm. Ne smemo pa sadik saditi niti pregloboko, niti preplitko. Rastline morajo Eriti v ravno takšno globino, kot so ile pred tem. Pozne sorte cvetače, ki jih nameravamo saditi na prosto junija, pa se jemo na prosto zdaj. Sejemo redko, gredica pa mora biti zanjo dobro pripravljena. Za cvetačo so najprimernejša globoka peščeno ilovnau tla z mnogo humusa in z veliko zalogo hranilnih snovi. Zemljo kjer bomo gojili cvetačo, moramo ježem močno pognojiti s hlevskim gnoj« Seveda pa zahteva tudi obilo sonca. V senci bo delala le liste. Aprila posadimo čebulček tudi » višjih legah. Čebula je precej odpoc-na za mraz, zato tudi kakšen hladnejši dan ne povzroči čebulčku * tleh kakšne občutnejše škode. Dišave in začinil Curry ► Železniško gospodarstvo Ljubljana je oh dnevu železničarjev, 15. aprilu, ob 60. obletnici železničarske stavke in drugih pomembnih jubilejih revolucionarnega delavskega Ribanja razpisalo literarni in likovni natečaj »Bogo Flander-Klusov .Joža«. Tema letošnjega natečaja je bila: Železničarska stavka na Zaloški cesti, njen pomen in vpliv v revolucionarnem razvoju naših narodov in narodnosti. Na natečaj, ki je bil letos razpisan ze osmič, je prispelo 11.180 prispevkov, od tega 3780 literarnih in 7400 likovnih. Komisija za likovne prispevke, ki jo je vodil akademski slikar Bogdan Borčič in komisija za literarne prispevke, ki jo je vodil pisatelj Janez Vipotnik, sta ie sklenili svoje delo in izbrali sto najboljših literarnih in likovnih prispevkov. Nagrade bodo podeljene 15. aprila. Najzanimivejši prispevki z natečaja bodo razstavljeni v paviljonu Jurček na Gospodarskem razstavišču od 15. do 19. aprila. Med zelo uspelimi prispevki je bil tudi spis Polone .lereb, učenke 8. b razreda osnovne sole Lucijan Seljak v Kranju, z naslovom STAVKA NA ZALOŠKI CESTI V LJUBLJANI Dan je pust, mračen. Deževne kaplje padajo z neba s tako močjo, da jih dežnik komaj za držuje. Počasi stopam po cesti. Ura je Sele 12. Kaj naj počnem do prihoda avtobusa? Čakati moram Se polni dve uri. Na mostu se ustavim, pod mano železniški tiri. Nekje v daljavi zapu-ha vlak. »Kaj se nismo danes pri zgodovini pogovarjali o veliki stavki železničarjev na Zaloški cesti?« vprašam sama pri sebi. Nehote mi misli splavajo nazaj. Zdi se mi kot da iz daljave opazujem stavko. 2e je tu 15. april 1920; dan je sončen, ravno-pravften za veliko stavko. Prvi stavkajoči se že zbirajo eni na Zaloški centi, drugi pa v Mostah. »Zakaj pravzaprav stavkajo?« se vprašam. »Zaradi prenizkih mezd, vendar,« mi odgovarja nek čuden glas. Ozrem se. Nikjer nikogar. Verjetno se mi je samo zdelo, da slišim glas. Opazujem množico; vse več in več je stavkajočih. Lep je pogled na nič hudega slutečo množico. Možje in fantje v rdečih kravatah. Nekateri pa so oblečeni kar v navadne obleke železničarjev I rdečimi nageljni na prsih. Veliko je tudi žena in deklet pa tudi otrok. Vse imajo na prsih rdeč nagelj. Nek mož v železničarski uniformi zavpije: »Zapojmo!« In že se zasliši pesem, tista znana delavska himna, ki zveni iz mnogih grl stavkajočih: »Vstanite v suženjstvo zakleti, kiiare'vas teži gorja, zdaj pravda stara k borbi sveti vas kliče za prostost sveta.* Med petjem se zasliši glas istega moža: »Glasneje, glasneje! Naj vas sliši cela Ljubljana!« Zasliši se fte glasneje: »... bili smo nič. bodimo vse. že se ljudstvo je zbralo, v zadnjo borbo ie hiti. da z INTERNACIONA LO prostost si pribori.« Zdaj jih je že veliko. »Krenimo!« se zasliši. Množica se je začela počasi pomikati naprej. Priti želijo v središče mesta, kjer naj hi bilo veliko zborovanje. Veseli, nasmejani se pomikajo naprej. Tu je že prvi orožnik. Ni sam. Sledi mu jih Se kakih Sest, sedem. Ne morem oceniti. ZasliSi se krik: »Ne!« Bil je glas tistega moža, ki je množico spodbudil k petju. Smrtno ranjen Se izdavi . iz grla; »Hudiči! Vedite, da mi železničarji nismo kar tako. Dobro vem. za kaj in za koga bom umrl. Ne zase, ampak /.a vse delavce« V oči mi pridejo solze, tako krotka, a pretresljiva izpoved človeka, ki je dal življenje ia delavstvo Prav tedaj se zasliši glas, pretresljiv krik obupane matere: »Punci, hčerkn moja! Kajne, da nisi mrtva? Poglej me! Anica, poglej me' Joče nad mrtvo hčerkico, ki jo je zadel orot nikov nož. »Tako majhna je dala življem. /> nekaj, za kar niti dobro ni vedela, kaj je Dala ga je za tisoče ljudi, izkoriščenih <>d pohlepnih kapitalistov,« me presune. Slika počasi zbledi: »Kaj pa je ■ tabo'« me vpraša Nada, ki je priAla za mano. »Ah, nič Premišljevala sem, kako je bilo takrat, 15. aprila 1920. leta, ko je bila stavka na Zaloški cesti,« odgovorim. »In zakaj potem jočeft?« me sprašuje »Ves. tako živo sem si predstavljala, da sem sploh pozabila, kje sem. Pretresla me je hrabrost železničarjev in tudi drugih stavkajočih in zato sem tudi jokala. Zdaj pa pojdiva! Koliko pa je sploh ura?« »Deset minut čez eno.« mi odvrne. Se enkral se ozrem na železnico in s tem počastim spomin na stavko na Zaloški cesti. Z Nado se Se dolgo pogovarjava o tej stavki. Zal nama je vseh mrtvih, ki so v njej dali življenje. Dragi železničarji. Se veliko let dela in ljubezni na železnici! Krompir v pikantni omaki POTREBUJEMO: 1 1/2 kg krompirja, ■lan krop, 8 dkg masti, 4 dkg slanine, 4 dkg moke, čebulo, zelen peterailj, česen, kumino, timijan, majaron, žlico gorčice, ilico paradižnikove mezge, kostno juho ali vodo, 2 kisli kumarici, 1 l/2dl kisle smetane. Krompir olupimo, zrežemo na kocke in skuhamo v slanem kropu. Medtem prepražimo na masti sesekljano čebulo, nato moko in na majhne kocke zre-zano slanino. Nazadnje pridene-mo temu še sesekljan zelen pe-teršilj in strt česen, majaron, kumino, timijan, paradižnikovo mezgo, gorčico in krompir z vodo, v kateri se je kuhal, ali kostno juho. Primešarno še na k*ocke zrezani kumarici. Pred serviranjem prilijemo kislo smetano. Prašek currv je mešanica nu-ličnih začimb, ki je prišla k nam z Vzhoda. Povprečna indijska družina še danes skrbi za stalno zalogo raznih aromatičnih semen, ki jih vsak dan sproti melje in po svojem okusu pripravlja iz njih mešanico curry. Ta je lahko lelo pekoča, malo pekoča ali sladka -vse je odvisno od tega, iz katerih semen sestoji in v kakšnem razmerju so ta med seboj. Prašek currv lahko kupimo v trgovini, lahko pa ga po svojem okusu sestavimo tudi sami. Dajemo osnovni recept zanj, količine sestavin pa lahko po svojem okusu poljubno spreminjamo. Izbrano seme na zmerni toploti najprej posušimo, potem šele ga zmeljemo. Sestavine: 600 g kardamom* 30 g ravenskega popra. 30g muškatnega cveta, 600 g tnplati 60 g belega popra, 30 g klinčkov. 60 k ingverja, 30 g semena zelene Kurkuma Ingverjeva sorodnica kurkuma je doma v Mali Aziji in na Kitajskem. Njene rumene gomolj* meljejo in prodajajo kot začimbo kurkumo. ki je rumene barve. Kurkumin vonj nekoliko spominja na ingver. Ce vzamemo pte-več kurkume. dobi jed grenak okus. Kurkuma je včasih sestavina praška currv. Uporablja pa se tudi za začinjanje eksotičnih jedi in namesto žafrana za barvanje riža. picealillija in chutnevev r Nagrada Suzani Precej velik kup pošte je do ponedeljka prišlo v naše uredništvo. Odgovori na zadnjo literarno uganko so bili večinoma pravilni. Uganili ste, da se priljubljena knjiga pisatelja Karla Grabelj Ska imenuje Moja partizanska oprema. Žreb je odločil, da svinčnik na vrvici in komplet Glasovih značk dobi Suzana Markoja, Pivka 51, 64202 Naklo. Čestitamo! S ŠOLSKIH KLOPI Prazen strah Najbolj me je bilo strah, ko sem bila nekoč sama doma. Brala sem knjigo, ko je zaropotalo. Sla sem v sobo in jo preiskala. Ker nisem ničesar našla, sem šla nazaj in začela znova brati. Spet je zaropotalo, in to tako močno, da sem se pošteno prestra-šila. Stisnila sem se v najbolj temen kot in prisluškovala. Dolgo ni bilo ničesar slišati. Zbrala sem pogum in odšla v sobo. Zagledala sem strah. Bil je le majhen kup knjig, ki se je sesul. Še dolgo potem sem se smejala svojemu strahu. Majda Cebulj. 4. b r. osn. šole Kok rita V pismu, ki ga nosijo slovenski pionirji v kurirčkovi torbi na vseh petih kurirskih progah, je zapisano: Vsak dan po radiu in televiziji poslušamo vesti n tvojem zdravju. V tej težki bitki, ki jo bojuješ zdaj za svoje življenje, smo s teboj tudi mi, tvoji pionirji. Za tvoje zdravje držimo majhne pesti. Tito, naše čestitke veljajo tvojemu rojstnemu dnevu, petindvajsetemu maju — * dnevu mladosti! Tito, ti si naš vzor. Komaj se je začela vojna, že si bil na čelu partizanske vojske, ki se je bojevala za svobodo vseh delovnih ljudi. V herojskem boju so mnogi dali svoja življenja za mir. V teh hudih časih sta se med našimi narodi in narodnostmi kalila bratstvo in enotnost. Po končani vojni so vtkane tvoje misli, tvoja hotenja v razvoj naše domovine, naše socialistične Jugoslavije. Samoupravno, socialistično Jugoslavijo pozna ves svet. Kaj bi je ne poznali, saj si se ti, tovariš Tito, vsa povojna leta zavzemal za mir v svetu. Bil si eden izmed ustanoviteljev gibanja neuvrščenih. Ves čas si se prav v tem gibanju zavzemal proti delitvi sveta na bloke, proti vdorom tujih vojska v druge države — za mir, za dogovarjanje med drža vami, za neodvisnost narodov in držav. Zato lahko s ponosom rečemo, da si že dolgo prvi držav Ijan našega velikega sveto. Tito, s svojim delom si nam začrtal pot, po kateri hodimo in bomo hodili. Slovenski pionirji ti obljublja mo, da bomo še naptj gradili našo domovino, utrjevali bratstvo in enotnost ter razvijali in branili vse pridobitve narodnoosvobodilnega boja. Z domovina*— s Titom naprej! Takole slovesno je bilo v ponedeljek v Lescah, ko so pionirji pori* vili prihod kurirčkove torbice. Ob tej priliki so prebrali pismo » variša Tita, pripravili krajši kulturni program, o dogodkih iz nar** noosvobodilnega boja pa jim je pripovedoval nekdanji borec. (H. J) -Foto: F. Perdan PREBERITE Mednarodni dan mladinske knjige V spomin na znamenitega danskega pravljičarja Hansa Chri-stiana Andersena, ki se je rodil 2. aprila 1805. leta, je ta dan proglašen za mednarodni dan mladinske knjige. Andersenove pravljice Grdi raček, Snežna kraljica, Palčiča, Rožni škrat, Senca, Pero in črnilnik so podobe njegovega življenja, iskanja in zaupanja v srečo. Te pravljice poznajo otroci vsega sveta. Pa ste se že vprašali, kaj je pravljica? Po čem jo prepoznate? Človekov svet je velika neznanka in čovek si je od nekdaj prizadeval, da bi razrešil nekatere skrivnosti, neznane sile, od katerih je odvisen in ki urejajo svet. Ker pa si marsikaj ni mogel razložiti, si je izmislil bogove, vile, povodne može, vedomce, škrate, rojenice in sojenice, torej bajeslovna bitja. Življenje je razpeto med dobro in zlo. V pravljicah se bije ta večni boj in samo v pravljic«* dobro vedno zmaga nad ah*. Polna je fantazije. V njej je »•» mogoče, čeprav se vča sih ah* cuje na resničnost pripovedi, <•* tudi sam sem bil zraven, to je da* živel moj ded ... Pravljica je najpogosteje* zvrst v ljudskem slovstvu. rV znamo že orientalske pravljice iz Tisoč in ene noči, pravljica n bila razširjena tudi v antiki (Homer), razcvetela se je v dobi i* mantike (brata Grimm) in t čistejši, manj naivni obliki ,v srečujemo pri Hoffmannu, Wil du, Andersenu. Danes je najbolj razširjeni zvrst otroške književnosti. V a*, derni pravljici ne zmaguje saza* čarovnija, v njej nastopa otrok » svojo iznajdljivostjo, modroetj* prebrisanostjo, neranljivo«^ plemenitostjo, željo po pustoto* ščini in s svojo neomejeno ftu tazijo. V K foU.APBILA 1980 19.STRAN G L4S TELEVIZIJSKI SPORED t*OTA.MV. ^poročila - 8.05 Jakec in ^Jao» lučka, otroftka serija - JJO A. Ingolič: Udarna ttoda, mladinska nadalj. — *4 Minifodci v glasbeni ^efi, lerijska oddaja — 8.50 *wltvo mladosti, mlad. m TV Sarajevo - 9.20 (vet - 9.55 London je TV nadaljevanka — h4 Pot do pravične in fejttdne delitve, izob. seriji - 11.15 V boju in obnovi, %k iz cikla Čas, ki živi — 1UI Poročila - 14.15 Guli-wpi potovanja, ameriški fij - 15.25 Nogomet Voj-■Sfat: Crvena zvezda, preti, - 17.20 Poročila - 17.25 |*aka - 17.30 Košarka C|jMa : JugopUstika, preli, - 19.00 Naš kraj -$15 Riaanka - 19.26 Zrno i> ma - 19.30 TVD -tjjS L.Norgaard: Vzpon tyg« Andersena, nad. in ItjK - 20.55 Velika Banovin, oddaja francoske TV — JlJiOPant, ki lomi srca, ame-%i ftn - 23.30 TV kažipot -23 30 Poročila iaertnaTV : Dana bomo spremljali vtianje državnega nogometnega ', prvenstva med unitvoma Vojvodine m Cnjene zvezde, torej med najslabšim a. najboljšim na IrtUici. Za obstanek i ligi mora Vojvodina priigrati vsaj točko (tej tekmi. 1/tflJTerjeva fttovanja t^uerjeva potovanja ?**ana Swifta bralci že od *ki*ladosti. Znan "hrjalec risanih fbnvDave Fleisher H>/839. leta mdnbil tudi na fanu Spremljati lanoGulliverja na i poti skozi Fant, ki je lomil srca Filmska zgodba je izpeljana kot dnevnik mladega židovskega para, kije na poročnem potovanju. Toda zakon je obsojen na propad in nije stvari, ki bi ga uspela rešiti. Film ima precej komike, značilne za Neila Simona, je dobro posnet, je pa v nekaterih pogledih preveč »ameriški«. Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Test - 17.45 Kontaktna oddaja — 18.30 Narodna glasba — 19.00 Iz sporeda TV .. . - 19.30 TVD - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Dokumentarna oddaja — 21.40 Športna sobota - 22.00 Kronika festivala _malih eksp. odrov TV Zagreb - I. program: 10.00 TV v Soli: Naši kraji, Risanka, TV izbor - 11.05 TV v Soli: Amerika, Musical, Prvi hrvaSki pisani spomeniki - 12.05 TV v Soli: Znanost in gospodarstvo — 14.25 Lutkovna predstava - 15.25 Nogomet Vojvodina : Crvena zvezda, prenos — 17.15 Poročila - 17.20 TV koledar - 17.30 Košarka Cibona : Jugoplastika - 19.00 Dokumentarni film - 19.30 TVD - 20.00 Igrani film - 21.45 TVD - 22.00 Nočni žep /O ljubljanska banka NEDELJA, 6. IV 8 35 Poročila - 8.40 Za nedeljsko dobro jutro: Savski val - 9.05 Življenje na zemlji dokumentarni film -10.00 Konjev poletni dan -10 20 Ostržek, otroška serija - 10.45 I.Ivanac: Nikola Tesla, nadaljevanka A 11.35 TV kažipot - 11.55 Mozaik - 12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Jugoslavija, d«0"™" - 13.35 Poročila - 14.» Glasba iz ateljeja, °dd*jaTV Zagreb - 15.55 Razvoj popularne glasbe, serijska oddaja - 16.45 Poročila -16. jO Potopljena mesta, dokumentarna serija - 17.35 Športna počila - 1740 20. s&etje. ameriški film - 19.10 Risanka - 18.26 Zrno do zrna -19 30 TV dnevnik - 20.00 Ko je bilo nebo nad Beogradom črno, dokumfntarni filmi -20.20 K.KlaVič: S i polno paro, nadaljevanka,- 21.M Smučine, smučarji, smučišča, dokumentarna oddaJ» ~ 22.00 V znamenju — ZZln Glasbena oddaja — 22.30 Športni pregled Dvajseto stoletje Broadwayski producent poskrbi, da mlada igralka postane zvezda, potem pa jo začne obravnavati kot svojo last. Čeprav vsebina filma daje vtis, da gre za dramo ali celo melodramo, se bomo vendarle srečali s spravo burlesko, polno komičnih situacij. Oddajniki II. TV mreže: 8.55 Poročila - 9.00 Oddaje za JLA - 15.45 Test - 16.00 Nedeljsko popoldne — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dokumentarni film — 21.20 Idiot, japonski film — 23.00 Kronika festivala malib eksperimentalnih odrov TV Zagreb — I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Otro-Ska matineja — 11.30 Narodna glasba — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Jugoslavija, dober dan — 13.35 Izobraževalna oddaja — 13.50 Pro et contra - 14.20 Čarovnik iz Oza, ameriški mladinski film - 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ko je bilo nebo nad Beogradom črno, dokumentarni film — 20.20 K. Klarič: S polno paro, TV nadaljevanka — 21.25 Dokumentarna oddaja — 21.55 TV dnevnik — 22.15 Glasbena oddaja — 22.30 Športni pregled /O ljubljanska banka PONEDELJEK, 7. IV. 8.55 TV v šoli: Pravopis, Moje mesto, TV gledališče -10.00 TV v Soli: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zakaj imate radi Chopina -14.55 TV v Soli - ponovitev -16.30 Kmetijska oddaja TV Beograd - 17.30 Poročila - 17.35 Vrtec na obisku-Ciciban se kotalka - 17.45 Mala čudesa velike prirode dokumentarni film — 18.00 Tudi to je promet - 18 10 Na poti preobrazbe, oddaja iz cikla Nenehno izobraževanje - 18.35 Obzornik -18.45 Pop glasba, serijska oddaja - 19.15 Risanka -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 ,P. Kozak: Afera, TV priredba predstave Prešernovega gledališča Kranj — 21.45 V znamenju - 22.00 Kulturne diagonale P. Kozak: Afera Minilo je več kot dvajset let. kar je nastala Kozakova Afera in malone prav toliko, kar je bila na Odru 57 v Ljubljani prvič uprizorjena. Kljub temu ni izgubila svoje svežine in aktualnosti; razkrila je celo vrsto plasti, ki nekdaj niso bile dovolj vidne. Afera hoče prikazati odločilni trenutek revolucije: tragično nujnost njenega zaokreta, katastrofe" neke njene praktične odločitve, ki pa je v drami simbolična. Predstavo so uprizorili kranjski gledališčniki. Oddajniki II. T V mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Zgodbe iz dedove pipe, - 18.00 Pravljica - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena medigra - 18.50 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Naš čas, dokumentarna oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Črni kruh, TV nadaljevanka TV Zagreb - I . program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Zgodbe iz dedove pipe - 18.00 Pravljica - 18.15 Zakon o združenem delu v praksi - 18.45 Mladinska oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 S. Pa-vič: Mož, ki je bombardiral Beograd, TV drama - 21.20 Glasbeni trenutek - 21.25 Kulturna oddaja — 22.10 TV dnevnik - 22.25 Glasbena oddaja ljubljanska banka TOREK, 8. IV 9 15 TV v Soli: Pokrajina in novek, Ali ste vedeli, Dnev-n'k 10 - 10.00 TV v šoli. Dokumentarni film, Risanka, Glasbeni pouk, Pisatelji med nami, Zakaj imate radi Chopina - 16.15 Šolska TV: Regije Evrope, Razvoj neuvrščenosti, Vprašanje delovne morale - 17.10 Poročila - 17.15 Jakec in čarobna lučka, otroška serija - 17.30 Pustolovščina, oddaja TV Beograd - 18 00 Glasbeni triangli: Dovvland in lutnja - 18.27 Obzornik - 18.37 Z življenjem proti smrti, oddaja iz cikla Cas, ki živi - 19.07 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.55 B. Prus: Lutka, TV nadaljevanka - 22.15 V znamenju - 22.30 Bern: Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu Namizni tenis Danes bomo gledali iz Berna finale evropskega prvenstva v namiznem tenisu. Nastop jugoslovanske ekipe bi pomenil precejšnje presenečenje, saj nimamo več tako močne vrste kot pred leti. Evropski vrh predstavljata Madžarska in Švedska. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zabavno glasbena oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Dokumentarna oddaja - 22.00 Pesmi in pesniki TV Zagreb - I. program: 15.20 TV v šoli: Astronomija, Kako je kaj nastalo, - 17.15 T v dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Knjige in misli -18.45 Dnevnik 10 - 19.00 Kulturni pregled - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Odprt ekran - 20.55 Vaja orkestra, italijanski film - 22.25 TV dnevnik J10 ljubljanska banka SREDA, 9. IV. 9.35 TV v Soli: Za učitelje. Moja sestra in brat — 10.00 TV v Soli: Izobraževalna oddaja. Risanka, PredSoIska vzgoja. Zgodba - 17.15 Poročila - 17.20 A. Ingolič: Začetek tvegane poti, oddaja iz nadaljevanke Udarna briga- da — 17.35 Tisoč let bizantinskega cesarstva, serijska oddaja - 18.05 Mladinski pevski festival v Celju — 18.35 Mozaik - 18.40 Obzornik — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Film tedna: Čreda, turški film - 22.10 V znamenju - 22 25 625 Čreda Zgodba filma se dogaja v pustih, izsušenih turških gorah, kjer ž\pe med seboj sprte nomadske družine. Šivan sodi v družino Veisikan, njegova mlada Žena Berivan pa v družino Halilans. Njuna poroka naj bi pomirila smrtne sovražnike, ker pa Berivan rodi troje mrtvih otrok, do sprave ne pride. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda-22.15 TV dnevnik T V Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17 45 OtroSka oddaja — 18.15 Zgodovina pomorstva, dokumentarni film - 19 30 TV dnevnik -20.00 Športna sreda - 22.15 TV dnevnik - 22.30 Dokumentarni film JO ljubljanska banka ČETRTEK, 10. IV. 9.10 TV v šoli: Polja in dvorišča, Školjke in polži, Geo-f metrija - 10.00 TV v Soli: Kemija, Risanka, Umetnost, Zgodba, Zakaj imate radi Chopina (do 11.15) - 16.05 Šolska TV: Regije Evrope, Razvoj neuvrščenosti, Vprašanje delovne narave — 17.00 Poročila - 17.05 Življenje na zemlji, dokumentarna serija - 18.00 Otroštvo mladosti, mladinska nadaljevanka TV Sarajevo - 18.30 Obzornik _ 18.40 Kamnito morje, oddaja TV Titograd - 19.10 Risanka - 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Studio II - 22.05 V znamenju — 22.20 Za lahko noč: Andrej J are Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 OtroSka oddaja - 18.15 Ptice selivke — 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik - 20.00 To sem jaz — 21.00 Včeraj, danes jutri - 21.15 Po izbiri TV Zagreb - I. program: 15.20 TV v Soli: Fizika, Od Subotice do Novega Sada — 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 OtroSka oddaja — 18.15 Ptice selivke — 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Argu menti 80 - 20.50 Kviz -21.30 TV dnevnik - 21.45 J. Brahma: IV. simfonija /O ljubljanska banka PETEK, 11. IV. 8.55 TV v Soli: Človek in promet, MakedonSčina, Serijska proizvodnja — 10.00 TV v Šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Reportaža, Zakaj imate radi Chopina — 14.56 TV v šoli — ponovitev — 17.15 Poročila - 17.20 Zgodbe o Poluhcu - 17.35 Ptičje strašilo, mladinska nadaljevanka - 18.00 Tri srca -Radenci 80 - 18.30 Obzornik — 18.40 Stroji vodijo stroje, oddaja iz cikla Računalništvo - 19.10 Risanka -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbena oddaja — 21.00 Tigrove brigade, serijski film — 21.55 V znamenju — 22.10 Veliki nož. ameriški film Stroji vodijo stroje Tudi pri nas imamo že precej temeljnih organizacij združenega dela, kjer je prevzel vodenje posameznih strojev ali pa kar celih naprav m ikroprocesor. Nekatere od njih smo obiskali in poskušali zvedeti, kakšne praktične koristi prinaša v poslovanje uporaba računalnika. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik - 17.45 Med domom in Solo — 18.15 Mladinska oddaja - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Družba in kultura - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Obletnica ustanovitve prve vojvodinske brigade - 21.45 Kratek film - 22.00 Igrani film TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Med domom in Solo - 18.15 Mladinska oddaja - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Buddenbro-ckovi, TV, nadaljevanka -22.00 TV dnevnik - 22.15 Svet na razpotju - ZRN NOVO V KINU Film Žena devica prihaja iz Italije in je prikupna teka. komedija. U m etniških vrednosti v njem seveda ne moremo iskati, nasmejali pa nas bodo duhoviti dialogi, sicer malce naivni, in pritegnile lepe ženske obline. Lepa in pametna Marcella zlomi odpor svoje matere m postane taksutka. Njeno življenje se nenadoma spremeni; polno je zanimivih fagodkov, srečanj, ljubezni, ne manjka pa niti uspelega zasledovanja mngsterja, ki ga policija brez njene pomoči ne hi nikdar ujela. V filmu lati jfti bomo spet srečali prikupno Eduige Fenech. ki je zaigrala tudi vceni devici. Ameriška ljubezenska drama Prepovedane sanje pripoveduje «. l/uhezni med nuno in duhovnikom. Zmaga zvestoba cerkvi, konec pa je tragičen. Nuno najdejo mrtvo in za uboj obtožijo nedolžnega duhov mka Saharska prevara. italijanski akcijski film. je napeta zgodba o bitki med naftno družbo, ki želi skozi puščavi položiti cevi. in teroristi, ki ji to onemogočajo. Po vrsti zapletov, kjer je vedno kdo prevaran in na koncu vsi zmagajo, se pred nami bliskovito odvije razplet: »dobri in zli« so delali za isto stvar, za dolarje. Odlična prevara in zanimiv film : dobrini Fran coni Nerom. KINO Kranj CENTER 4. aprila amer. barv. srhlj. KITAJSKI SINDROM ob 16. 18. in 20. uri 6. aprila amer. barv. srhlj. KITAJSKI SINDROM ob 16.. 18. in 20. uri, prem. ital. barv akcij. SAHARSKA PREVARA ob 22. uri 6. aprila amer. barv. ris. NEUSTRAŠNI FOPAJ ob 10. uri, amer barv. srhlj. KITAJSKI SINDROM oh 16.. 17 in 1». uri. prem. ital. barv erot. ZENA DEVICA ob 21. uri 7. aprila ital. barv. akcij. SAHARSKA PREVARA oh 16.. 18. in 20. uri 8. aprila ital. barv. akcij. SAHARSKA PREVARA ob 16.. 18. in 20. uri 9. aprila ital barv. erot. ZENA DEVICA ob 16"., 18. in 20. uri 10. aprila ital. barv. erotic. 2ENA DEVICA ob 16. uri, nem. barv. IZGUBLJENA ČAST KATARINE BLUM ob 18. in 20 uri Kranj STORZIĆ 4. aprila prem. ital. barv. erot. kom TAXI GIRLob 16., 18. in 20. uri 5. aprila ital. barv. erotic. kom. TAXI GIRL ob 16. in 20. uri. hongkon. barv. karate VELIKI SEF ob 18. uri 6. aprila hongkon. barv. karate VELIKI SEF ob 14. uri. ital. barv. erotič. kom. TAXI GIRL ob 16. in 18. uri, prem. amer. barv. ljub. PREPOVEDANE SANJE ob 20. uri 7. aprila amer. barv. ljub. drama PREPOVEDANE SANJE ob 16., 18. in 20. uri 8. aprila amer. barv ljub. drama PREPOVEDANE SANJE ob 16.. 18. in 20. uri 9. aprila amer. barv. west. BlC ob 16.. 18. in 20. uri 10. aprila amer. barv HERBIE ZNOVA TEKMUJE oh 16.. 18. in 20. uri Tržič 5. aprila ital. ban. dokum. DIRKALNA VROČICA ob 16. uri, ital. barv. erotik ZENA DEVICA ob 18. in 20. uri. prem. hongkon. barv. CENG ob 22. uri 6. aprila amer. ital. barv. dokum. DIRKALNA VROČICA ob 15. in 19. uri. ital. barv erot. ZENA DEVICA ob 17. uri. ital. barv akcij. SAHARSKA PREVARA oh 21 uri 7. aprila amer. barv. pust. OUSAR Z JAMAJKE ob 18. uri, prem. domaf. barv. JOVANA LUKIN ob 20. uri 8. aprila amer. barv. srhlj. KITAJSKI SINDROM oh 18. in 20. uri 9. aprila amer. barv srhlj KITAJSKI SIN DROM ob 18. in 20. uri 10. aprila prem amer barv APOKALIPSA DANES ob 17.M in 20. uri ' Kamnik DOM 5. aprila amer. t>arv. pust. ARABSKE AVANTURE oh 16. uri. ital. barv. akcij. PAR - NEPAR ob 18. in 20. uri. prem amt'r harv ljub PREPOVEDANE SANJE ob 22.un 6 aprila ital. barv. akc.j. PAR - NEPAR ob 15.. 17. in 19. uri. hongkon. harv. karate Ceno ob 2i. uri 7. aprila hongkon barv kuno fu ceno ob 18. in 20. uri 8. aprila ital. harv. eroti<\ kom TAXI GIRL ob 18. in 20. uri , _.v. ,,IOI 9. aprila ital. barv erot. kom. IAXI GIRL ob 18. in 20. uri. .„.„„,.., 10. aprila amer. barv. pust. arabske AVANTURE ob 18. uri. amer. barv. srhlj. KITAJSKI SINDROM ob 20 uri Aprila amer. barv. ljub. drama PREPOVEDANE SANJE oh 20 un 6 aorila hongkon. barv. CENG ob 15. in 17. uri! .ta" barv. GINEKOLOG SOCIALNEGA ZAVAROVANJA oh 19. uri 9 apri"a amer barv. ONKRAJ POLNOČI °b10°aprila ital. barv. akcij. SAHARSKA PREVARA ob 20. uri Ostajata 4 aprila amer barv ljub. drama PREPOVEDANE SANJE ob 20. uri 6. aprila amer. barv. west.BlC ob 17. uri. amer barv ONKRAJ POLNOČI ob 20. un Radovljica 4 aprila brazil. barv. zabav. DOKTORJI LJUBIJO BOLJ GOLE oh 20. uri 5 aprila hongkon. harv. karate ZMAJEVA IGRA SMRTI ob 18. uri. amer. barv INTERIORS ob 20. uri 6. aprila amer barv VRATOLOMNI SU PFRKASKADER ob 18. uri. brazil. barv. zabav TOKTORJI LJUBIJO BOLJ GOLE oh 20. uri Pomoč 7. aprila hongkon barv karate ZMAJEVA IGRA SMRTI oh 20 uri 8. aprila amer. harv INTERIORS oh 20. uri 9. aprila hongkon. barv. karate ZMAJEVA IGRA SMRTI oh 20. uri 10 aprila amer. harv. NESREČA NA LINIJI 401 ob 20. uri Bled 4. aprila angl. barv. BOBI DERFILI) ob 20. uri 5. aprila hongkon. barv. pust. JUNAKI DIVJINE oh 18. uri. ital. harv. pust. TIGER JESEZIV ob 20. uri 6. aprila ital. barv. SOSEDA ob 18. uri, angl. barv BOBI DERFILD ob 20. uri 7. aprila amer barv. VRATOLOMNI SU-PER KASKADER ob 20. uri 8. aprila brazil. barv. zabav DOKTORJI LJUBIJO BOLJ GOLE ob 20. uri 9. aprila amer. barv. INTERIORS oh 20. uri 10 aprila amer. barv. INTERIORS ob 20. uri Bohinj - Boh. Bistrica 5. aprila ital. harv. SOSEDA ob 18. in 20. uri 6. aprila amer. barv. pust. TIGER JE SE ZlV ob 17. uri, hongkon. harv. pust. JUNAKI DIVJINE ob 20. uri 10. aprila hongkon. harv. karate ZMAJEVA IGRA SMRTI ob 20 uri Skorja Loka SORA 4. aprila kanad. drama UVAJANJE V LJUBEZEN ob 18. in 20. uri 5. aprila ital. krim. SAM PROTI KLANU ob 18. in 20. uri 6. aprila ital. krim. SAM PROTI KLANU oh 18. in 20. uri 8. aprila amer. komed. HlSNI OBISKI ob 20. uri 9. aprila amer. komed. HIŠNI OBISKI ob 18. in 20. uri m 10. aprila jap. karate KARATE IZ SVETIŠČA SHAOLIN ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 4. aprila ital. krim. SAM PROTI KLANU oh 20. uri 5. aprila kanad. drama UVAJANJE V LJUBEZEN ob 20. uri 6. aprila franc. drama VIOLETTE NO-ZIERE ob 17. in 20. uri 9. aprila amer. west. ZADNJI STREL ob 20. uri Dovje-Mojatrana 5. aprila amer. barv SMOKI BANDIT ob 19. un 6. aprila jap. barv KARATE IZ HRAMA SHAOLINA ob 19. uri Kranjska gora 5. aprila jap. barv KARATE IZ HRAMA SHAOLINA ob 20. uri RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programi! vsak dan. razen nedelje oh t.30. .voo, r>.:io. 6.00. 8.30. 7.00, 8.00. 9.00. 10.00 (danes dopoldne). 1 1.00. 12.00. 1.1.00. 11.00. 15.00 (dogodki in odmevi). 19.00 (Radijski dnevnik). 22.00. 23.00. 21.00. v nočnem sporedu oh 1.00, 2.00. 3.00. ob nedeljah pa ob t.30, 5.00. B.0O. 7.00. 8.00. 9.00. 10.00. 12.00. 13.00. 11.00. 15.00, 17.00. 19.00 (Radijski dnevnik). 22.00 23.00. 24.00. 1.00. 2.00 in 3.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30. 9.30. 10.30. 11.30. 12.30. 13.30. 15.00. lfi.30. 17.30. 18.30 in 19.00: na tretjem programu pa ob 10.00. 18.00 in 19.55. /O stila in zabavna glasba — 19.35 Lahko noč, otroci! — 19.45 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Skupni program -IRT Studio Sarajevo Glasbena tribuna mladih — 23,05 Lirični utrinki — 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov — 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo, sport, glasba in se kaj — 19.30 Stereorama - 20.30 Radio Študent na našem valu — 21.30 Top albumov — 22.45 Zrcalo dneva — 22.56 Glasba za konec programa SOBOTA, 5. IV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Pionirski tednik - 9.05 Z radiom na poti — 10.05 Sobotna matineja — 11.05 Za-pojmo pesem — Koncert MPZ Maribor - 11.20 Po republikah in pokrajinah — 11.40 Zapojte z nami — 12.10 Godala v ritmu — 12.30 Kmetijski nasveti ing. Franc Gnim. Kakšen napredek prinaša siliranje ovele trave — 12.40 Veseli domači napevi -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev — posebna obvestila — 13.20 Obvestila in., zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Glasbena panorama — 15.30 Zabavna glasba — 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Škatlica 1 godbo — 18.30 Mladi mladim — 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 19.35 »Mladi mostovi« — 20.00 Koncert iz naših krajev - Sobotni zabavni večer - 21.30 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Lirični utrinki — 23.10 Z lahkimi notami po naši domovini - 00.05 Nočni program - glasba /O PONEDELJEK, 7. IV. na valu 202 - Drugi program 8.00 Sobota 13.00 Radi ste jih poslušali -13.35 Glasba iz Latinske Amerike - \4.00 Srečanje republik - 15.30 Hitri prsti — \5.45 Mikrofon sa M mu Kovačič - 16.00 Naš podlistek V. Palmer: Mavrična ptica - 16.15 Lepe melodije — 16.40 Glasbeni casino -17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 18.00 Pol ure za šanson — 18.35 Nasi kraji in ljudje - 18.50 Glasbena medigra — 18.55 Razgledi po kulturi — 19.25 Športna sobota — 21.15 Mala nočna glasba — 21.45 Glasba ne pozna meja — 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa /O NEDELJA, 6. IV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.07 Radijska igra za otroke — Skladbe za mladino — 9.05 Še pomnite, tovariši... — 10.05 Kar znaš, to veljaš . . — 11.00 Pogovor s poslušalci - 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za kmetijske proizvajalce — 13.50 Pihalne godbe — 14.05 Humoreska tega tedna 1. Cimerman: Satirični mozaik — 14.25 S popevkami po Jugoslaviji — 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža — 15.55 Listi iz notesa - 16.20 Gremo v kino — 17.05 Popularne operne melodije 17.50 Zabavna radijska igra — Na zgornji polici — 19.30 Obve- Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan — 8.25 Ringaraja - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi Miro Kokol (Neža Maurer) Zvonček - 9.05 Z radiom na poti — 10.05 Rezervirano za... - 1135 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Mihaela Cerne: Kolera hica pod perfo-rirano folijo - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odni ■* 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - 13.20 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam . . . — 14.06 Pojo amaterski zbori — 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Zabavna glasba — 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Naša glasbena izročila — 18.25 Zvočni sign-tli - 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 19.35 Lahko noč. otroci! — 19.45 Minute /. ansamblom Zadovoljni Kranjci — 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke — 21.05 Glasba velikanov — 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini — 22.25 Pregled RTV sporeda za prihodnji dan — 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev — 23.06 Lirični utrinki — 23.10 Za ljubitelje ja/./.a Drugi program » 8.00 Ponedeljek na valu 202 - 13.00 Z evropskimi revij-skitni in plesnimi orkestri -13.35 Znano in priljubljeno - 14.1X1 Ponedeljkov križem-kraž — 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu — 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz parti-tur orkestra »Metropole« — 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik -18.40 Mali koncert iahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza - King Oliver - 20.30 Popularnih 20 - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa — - 14.05 V korak z mladimi — 15.30 Zabavna glasba — 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Operne arije in monologi — 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj — 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! — 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa — 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 20.30 Tipke in godala — 21.05 Radijska igra - 22.16 Informativna oddaja v angleščini in nemščini — 22.25 Pregled RTV sporeda za naslednji dan — 22.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana -23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji — 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 -13.00 Iz obdobja dixielan-da . . . z ansamblom Kid Orv — 13.35 Znano in priljubljeno — 14.00 Z vami in za vas — 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom Hugo Strasser — 16.00 Pet minut humorja — 16.05 Popevke italijanskih avtorjev — 16.40 Discomen-talnost — 17.35 Iz partitur »Bostonskega pops orkestra« — 17.50 Ljudje med seboj — 18.00 Danes vam izbira — 18.40 Koncert v ritmu — 18.55 Razgledi po kulturi -19.26 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin — '21 (K) Misel in pesem - 21.45 •Jazz na II - programu New York jaz/. quartet — Russian ja/.z (piartet — 22.15 Rezervirano za dišco novitete — 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 9. IV. /O TOREK, 8. IV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan — 8.30 Iz glasbenih šol Republiško tekmovanje glasbenih šol II. del. — 9.05 Z radiom na poti -10.05. Rezervirano za . . . — 11.35 Znano in priljubljeno — 12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti — ing. Lojze Briški: Gnojenje vinogradov — 12.40 Po domaČe - 13.00 Danes do 13.00 — Iz naših krajev — 13.20 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam . . . RADIO TRIGLAV JESENICE UKVV-FM področje za radovljiško občino 87.7 mega-herza — Gornjesavska dolina 103,8 megaherza — Jesenice in okolica 100,ri megaherza srednji val 14% KH/. Petek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila — 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas bo zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna poročila -obvestila, 16.30 Kam danes in jutri — Jugoton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti — Reklame — Nedeljska kronika — obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled - Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas bo zani-malo Sreda: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Stop zele Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan — 8.30 Pisan svet pravljic in /godb - 9.05 Z radiom na poti -10.05 Rezervirano za . . . — 11.:!") Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Jože Sile: Novosti v sortimentu korvi/.e /a pridelovanje zrnja — 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti — 13.00 Danes do 13.00 — Iz naših krajev — 13.20 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... — 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Zabavna glasba — 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostom in času — 18.15 Naš gost - 18.30 Odskočna deska — NuSa Gre-gorič — klavir — 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 19.35 Lahko noč. otroci! — 19.45 Minute z ansamblom Milana Križana - 20.00 Koncert za besedo — srečanje — 20.25 Minute s pianistom Mauriziom Pollinijem — 21.05 Domenico Cima-rosa. Odlomki iz opere »Tajni zakon« - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini — 22.25 Pregled RTV sporeda za naslednji dan — 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo The Band Georga Gruntza — Peter Herbolzheimer - 00.a5 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 -13.00 S solisti in ansambli J RT - 13.35 Znano in priljubljeno — 14.00 Pet minut humorja — 14.05 Z vami in za vas — 15.30 V plesnem ritmu — 16.00 Tokovi neuvrščenosti — 16.10 Pesmi Latinske Amerike — 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe — 17.35 Vprašanja telesne kulture — 17.40 Iz partitur orkestra Madžarskega radia — 18.00 Kam in kako na prepih — 18.40 Mali koncert lahke glasbe — 18.55 Razgledi po kulturi — 19.25 Stereorama — 20.30 Melodije po pošti — 22.15 Zvočni portreti — David Holland - II. del -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Kmetijski nasveti — dr. Jože Osterc: Izkušnje: s travno silažo — 12.40 Od vasi do vasi — 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev — 13.20 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam . . . — 14.05 enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce — 14.40 Jezikovni pogovori — 15.30 Zabavna glasba — 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00_Vsa zemlja bo z nami zapela . . . — 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo — 18 35 Klavirske skladbe Maurica Ravela — 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 19.35 Lahko noč. otroci' — 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.06 Literarni večer Evropska književnost skozi čas VIL: Friedrich Holderlin - 21.45 Lepe melodije — 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini — 22.25 Pregled RTV sporeda za naslednji dan — 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev — 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev — 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno — 14.00 Z vami in za vas — 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom ... — 16.00 Tam oh ognju našem — 16.15 Francoske popevke — 16.45 Jazz - klub'- Gost kluba: Livija Pandur — 17.40 I/, partitut Revijeskega orkestra RTV Ljubljana - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Novi val — 20.50 Deset minut z instrumentalno skupino — 21.00 Prizma optimizma -22.00 S festivalov jazza . . . — Mednarodni švicarski festival jazza Montreux-78 (IV del) Billv Gohham -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA /Cl PETEK, 11. IV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! — gjasbo v dober dan Glasbena pravljica 8.08 Z - 8.30 Brata /O Morda vas bo za- na luč — nimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Naš obzornik — Morda vas bo zanimalo — Po domače za vas ČETRTEK, 10. IV. Vodoravno: 1. opravljanje poklica, delovno območje, 7. želodčnih ment ki razkraja beljakovine v peptone in pospešuje prebavo, 13. puMf niča 'posoda z dolgim, ozkim, navzdol upognjenim vratom. 15. odpravu* ekspedicija 16 širna, suha ravnina, porasla s travo. 17. strupena kača i \tt% podobnimi lisami po hrbtu, 19. lahka kovina sive barve, element Y. manski poglavar, vladar kanata, 21. vijuga reke. v arhitekturi okra- \ ' Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan — 8.30 Mladina poje - OPZ OŠ Polhov Gradec - 9.05 Z radiom na poti — 10.05 Re-^ zervirano za... — 11.35 Znano in priljubljno — 12.10 Znane melodije — 12.30 Grimm - M. Vodopivec: Rdeča . kapica - 8.40 Naši umetniki mladim poslušalcem _ 9.00 Vremenska napoved in poročila — 9.05 Z radiom na poti — 10.05 Rezervirano za . . . — 11.35 Znano in priljubljeno -12.10 I/, glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti dr. Miran Brinar: Propadanje naših jelovih gozdov — 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev,— 13.20 Obvestila in zabavna /lasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 13.50 Človek in zdravje — 14.05 Še vedno na ledeni plošči G. Maverbeer — pr. Lambert: »Drsalci« — balet — 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.36 Zabavna glasba — 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi Lucijan Marija Skerjanc: Koncert za klavir in orkester — 18.30 S knjižnega trga — 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! — 19.45 Minute ansamblom Bratov Avsenik — 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... — 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Informativna oddaja angleščini in nemščini 22.25 Pregled RTV sporeda za naslednji dan — 22.30 Besede in zvoki iz logov do-domačih - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba - Radio Koper Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Jazz v komornem studiu - BiH Evans - Jim Hali — 13.35 Znano in priljubljeno — 14.00 Z vami in za vas — 15.30 Glasbena medigra — 15.45 Vroče — hladno — 17.10 Odrasli tako. kako pa mi? — 17.35 Odmevi z gora — Prevodi iz tujih virov: Mednarodni alpinizem v luči skupne organizacije (UIAA) — 17.45 Iz musicalov in glasbenih revij — 18.40 Mali koncert lahke glasbe — 18.55 Razgledi po kulturi — 19.25 Stereorama - 20.30 Stop pops 20 — 21.15 Novosti iz francoske diskoteke — 21.30 Diskomentalnost — 22.20 Akordi za sanjarjenje - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa niza iz pravokotno lomljenih črt, 24. srbsko moško ime, Aleksander i etiopski ktiez, 27. miren, ravnodušen, to je stoičen človek, 28. grobo, tkaaaf orientalsko sukno. 29. italijanska luka in zaliv med Napuljem in Rimom.! glasbilo trikotne oblike s strunami, na katere se brenka s prsti obeh rok.t jgralna karta pri laroku z rimsko številko enaindvajset. 34 kratica za ~ občina. 35. vulkan na vzhodni obali Sicilije, 37. italijanski skl (Traviata. Aida, Rigoletto itd.), Giuseppe, 38. kratica za Združene Amerike. 40. v grški mitologiji hči Minosa in Pasifae. Tezejeva žena. PhaA* 42. oranžada. 43. prislov naprej, dalje, potem. 46. uradna listina, zapis. C.ustav Ipavec. 48. natrijev karbonat, bela.'kristalna snov. 49. skandirtavi novci. 51. ploskovna mera, 52. ruski car v letih 1645— 1676, iz dinastije R«a* novih, oče Petra Velikega, Mihajlovič, 54. prastara jezikovna in rasna skupa* v južnem delu Indije. 56. popularni roman ameriškega književnika. ru*k«f emigranta Vladimirja Nabokova, 5,7. svetišče boginje Atene v stari Girf Navpično: 1. parjenje srnadi. gamsov. 2. kdor velika rešeta, rete dek* grški teolog,"" ekumenski patriarh in voditelj pravoslavnih ceri** (1886- 1972). Spiridon. 4. kraj, prostor na površini zemlje, kjer se kopljem* 5. čustvena reakcija, občutje ponižanosti, sramotnosti, 6. arabski žrerv Peter Dougan, 8. hribovita pokrajina v severozahodni Grčiji. 9. namiziop grinjalo. 10. počasen in dostojanstven španski ples orientalskega porekla ' ime jugoslovanskega popevkarja Serfezija. 12. mestece na zahodu Rorr.ei Indoneziji. 14. ženska oseba iz Tavčarjeve Visoške kronike, 15. oddihlu češka pritrdilnica, 22. Estonec, 23. znamka gospodinjskih aparatov i: B :'< 26. francoska pisateljica, prijateljica Chopina, George, 28. majhni n*nj mehurčki na jeziku, ustnici ali ustni sluznici, 30. edinstvo 3° poročilo s; priprava z označenimi enotam, za merjenje. 34. vzvišena šlavilna lirska pesem. 36. obokan., stebrišče. 37. ogel. 38. zdajle, zdajci. 39 dedna ienV.nik, posest fevdalcev, proste vseh obveznosti, alodij. 41. nepokrit osrednji pwii starorimske hiše. 44. kraj na zahodu Romunije, severno od Arada 4>» ime, Jedrt. 48. norveški izraz za smuči. 50. ime našega slikana Šunk* * kratica za element. 55. veznik. Rešitve pošljite do srede, 9. aprila, do 10. ure, na naslov: £ Kranj, Moše Pijadeja 1. z oznako Nagradna križanka 1 nagn* dinarjev. 2. nagrada 1 20 din. 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke * dne 28. marea: I um a. V Tinka. <» caka | , -vernik \ kar. 17. terenka. 18. Iračani. I<» Te. 20. Kvripid. 22. !)(). 2.1. poza. 25 aorta. 2H seno. 2* SAA. .»I. lomič. .»2. rt. m prš. .»5. cm. i«Re. keson. .»<». sreda. 41 K mer. I> lampe. 45 AU»* 49. invalid. 51 Kdi. 52. akt mi |. 51 Indijec. •">«. risanke. 57, Tatjana. Prejeli smo 125 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (1511 din) prejme Tončk« S*1* Kropa 62. «4245 Kropa. 2. nagrado I 120 din) prejme Marija Štrubelj. Cankarjeva I« MS**P* nagrado i um din i prejme Julijana Bogataj. Zasavska 62, «4000 Kranj Nagrade hnnio poslali po poŠti. IZBRALI Kavbojke z lacom so dobili v Kokrini TINI v Kranju. V velikostih od 4 do 14 let »o na izbiro. Imajo pa tudi žametne hlače z lacom in brez; te so s tovarniško napako in zato tudi cenejše. Cena: 205 do 448 din lz kvalitetne mešanice run-ske volne in poliestra je seAit ta klasični ženski kostim, ki smo ga poslikali na Kokrinem oddelku ženske konfekcije v GLOBUSI'. Izdelek Kroja je, dobi se pa v pastelnih barvah: svetlo modri, roza in drap. Velikosti: od 36 do 46. Vprašajte za model Budva. Cena: 2.360 din Lično namizno uro Mikron QUARTZ na bateriie si lahko kupite v Murkinem ELGU v Lescah. Cena: od 3402,10 do 4666,70 din. Na Kokrinem otroška delku v GLOBUSI' »o dostb otroške komplet«, hlačk« » jopice s kapuco i« •*•**!** bombaža in poliestra; j©pk» je podložena s frotirje« U velikosti od Z do 7 let dobe. Cena: 740 do 7*6 din SO ZA VAS S KOMPASOM ZA l.MAJ KOMPAS JUGOSLAVIJA • Rab, San Marino — ?dni, avtobus, 30/4 • Kornati — Šibenik - 5 dni, avtobus, 30/4 • Ohrid - 8 dni, letalo, 27/4 • Ohrid - 3 dni, letalo, 25/4 • Bosna in samostani Srbije — 8 dni, avtobus, 27/4 • Po Vzhodni Evropi - 12 dni, avtobus, 22/4 • Praga—Dunaj — 4 dni, avtobus, 1/5 • Budimpešta — 3 dni, aVtobus, 1 /5 • Dunaj — 3 dni, avtobus, 1/5 • Bratislava — Dunaj — Brno — 5 dni, avtobus, 30/4 • Grčija — 5 dni, avtobus, 29/4 • Skozi Bolgarijo v Carigrad — 8 dni, letalo-avtobus. 29/4 • Rimini—San Marino — 3 dni, avtobus, 1/5 • Rim - 5 dni, avtobus, 30/4 • Firenze— Rim — Napoli — 9 dni, avtobus, 26/4 • Firenze —Siena — Pisa — 4 dni, avtobus, 30/4 • Pariz- Dolina Loire - 8 dni, 30/4 • Pariz - Reims — 3 dni, 2/5 • Sardinija — 8 dni, letalo, 29/4 • Elba— Pisa — Siena - 4 dni, avtobus, 1/5 • Ažurna obala — 5 dni, avtobus, 27/4 • Madrid in Andaluzija - 8 dni, letalo-avtobus, 27/4 • Južna Francija —Severna Španija - 10 dni. avtobus. 26/4 • Pariz - 6 dni, letalo, 27/4 • Pariz - 3 dni, letalo, 2/5 • Pariz-Normandija-Bretanja-Dolina Loire - 8 dni, 25/4 • Cvetoča Holandija - 9 dni, avtobus, 21/4 • Amsterdam — Keukenhof - 5 dni, letalo, 29/4 • London —VVindsor — 4 dni, letalo, 29/4 • London — 3 dni, letalo, 2/5 • New York - 8 dni, letalo, 26/4 • Toronto — 8 dni, letalo, 30/4 • Bangkok - Bali — Singapur - 11 dni, letalo, 25/4 • Mehika in Jukatan - 11 dni, letalo, 26/4 • Avstrija-Svica —Italija - 6dni, avtobus, 29/4 ENKRATNA PRILOŽNOST! Pomladanski Pariz - Dalijeva razstava IZA S AMO 3800 din, odhod 11.4. V VSI PROGRAMI SO NA VOLJO V KOMPASOVIH \ *HLOVALNICAH! BOGATA KOMPASOVA PONUDBA ZA 1. MAJ b*** vam predstavljamo pestro ponudbo potovanj po domovini in tujini, ki jih je za 1. maj pripravil Kompas. Tradicionalno skrbno spravljeni programi so pritegnili pozornost izletnikov, tako da se razpoložljiva mesta že polnijo. Na voljo so aranžmaji, ki bodo zadovoljili tiste, ki si želijo krajSih počitnic, pa izletnike, ki želijo čim več »deti, za smučarje pa je na voljo smučanje na visokogorskih smučiSčih. Pozanimajte se v najbližji turistični poslovalnici. ALPETOUR TURISTIČNA AGENCIJA VABIMO VAS NA: V taborišču Rab je za vedno ostalo preko 4.500 Slovencev, ki $o bili tja internirani. Rab25.-27. april Dugi otok—Komati 1.—3. maj Prvomajski oddih na morju (Izola, Strunjan, Poreč, Novi Grad, Vrsar, Rovinj, Pulj, Medulin, Selce) Praga 23.—25. maj Da eha u 3.—5. maj Maulhausen 10.—12. maj Informacije in prijave v naših poslovalni cah. DEŽURNI VETERINARJI ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 4. 4. do 11.4. 1980 Za občini Kranj in Tržič TERAN janež, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stoiičeva 3, tel. 22-405 Za občino Skorja Loka VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310 OBLAK Marko, dipl. vet., Skorja Loka, Novi svet 10 tel. 60-577 ali 44-618 Radovljica in Za občini Jesenice GLOBOČNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljanska pot S/a, tel. 75-668 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINE kZ2] ©©©© Dne 5. 4. 1980 MARKET DELIKATESA«. BLED. Cesta svobode 15 (v Park hotelu) Tekstilna tovarna ZVEZDA p. o. Kranj, Savska cesta 46 Po sklepu 29. seje delavskega sveta z dne 24. 3. 1980 objavljamo javno ustno dražbo, ki bo dne 9. aprila 1980 ob 10. uri v prostorih DO TT Zvezda Kranj za prodajo naslednjih osnovnih sred- 8tev' izklicna cena 1. Teleprinter 30.000 din RFT (NDR) 2. Ostala osnovna sredstva (tehtnici - 2 kom. moped, bojler, elektroomare - 2 kom, elektromotorji - 9^ kom) v skupni izklicni ceni 5.320 din V izklicnih cenah ni vračunan prometni davek. Dražbo bo vodila posebna komisija. Kemična tovarna EXOTERM Kranj Struževo 66 V Kadrovska komisija vabi k sodelovanju 1 STROJNEGA KNJIGOVODJO za delo na ASCOTI Pogoj: — eno leto delovnih izkušenj 2 VEC DELAVCEV za opravljanje del in nalog v proizvodnji Pogoj: - sest mesecev delovnih izkušenj ter uspeSno opravljeno poskusno delo v trajanju enega meseca. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema splošni sektor Kemične tovarne Ezoterm Kranj, Struževo 66, 15 dni po objavi, to je do vključno 20. aprila 1*980. LIP lesna industrija Bled Delovna skupnost skupnih služb Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge REFERENTA V FINANČNI OPERATIVI Pogoji: - srednja ekonomska Šola in dve leti delovnih izkušenj Poskusno delo 2 meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje navedenih del in nalog sprejema splošni sektor LIP, lesna industrija Bled, Bled, Ljubljanska 32, do vključno 18.4.1980. Iskra Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko Kranj, n. sol. o. Delavski svet TOZD ORODJARNA razpisuje ,\ • prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1 VODJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE 2. VODJE ODDELKA ZA EKONOMIKO Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - visokošolska ali viSjeSolska izobrazba strojne ali organizacijske smeri za dela pod točko 1, - visokoSolska ali viSjeSolska izobrazba ekonomske smeri za dela pod točko 2, - pet let ustreznih delovnih izkuSenj, - sposobnosti za vodenje in organiziranje dela, - pogoje, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi predpisuje Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Mandatna doba za razpisana dela traja 4 leta. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA' ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj, z oznako »za tozd Orodjarna«. Kandidati bodo o dokončni izbiri obveščeni v 30 dneh po odločitvi DS Tozd Orodjarna. Na 19. mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju od 4. do 14. aprila razstavljamo 1 spalnice dnevne sobe otroške sobe iz asortimana salona pohištva TOZD veleblagovnica GLOBUS. Kranj Koroška c. 4 iz asortimana prodajalne DEKOR Kranj, Koroška c 35 2 kuhinje belo tehniko gospodinjske aparate Posebne ugodnosti: — brezplačna dostava do 25 km — brezplačna montaža pohištva, razen kuhinj — potrošni$ko posojilo do 50 000 din ■ Na eno potrošniško posojilo lahko dobite, poleg razstavljenega blaga na sejmu, še drugo blago iz celotnega asortimana v KOKRI TOZD Veleblagovnica GLOBUS in TOZD DETAIL prodajalna DEKOR Kranj. GLAS22.STRAN PETEK, lAPBlUUS ZAHVALA V 60. letu nas je po težki bolezni zapustil naš mož, oče, stari oče, brat, stric, tast, zet in svak ANDREJ KALAN iz Voklega 14 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje in darovali cvetje ter ga tako številno spremili na zadnji poti. Vsi njegovi! MALI OGLASI telefon 23-341 PRODAM Prodam SNOPOVEZALKO bautz in avtomatsko MLATILNICO. Cof Marjan, Praše 15, Kranj 2460 Prodam eno leto staro DIRKALNO KOLO »amateri« na 10 prestav. Dremelj Bojan, Ul. Gorenjskega odreda 14; Planina - Kranj, tel. 28-735 2484 Ugodno prodam dobro ohranjen rabljen ŠTEDILNIK na trda goriva Gorenje, PEĆ na olje preporod in črnobel TELEVIZOR EI-Niš avto-matik. Viktor Fiat, Tatjane Odrove H.Kranj 2485 Prodam MIZARSKO DELAVNO MIZO (ponk) z železnimi vijaki, dve PISALNI MIZI, več LEŽALNIH STOLOV ter GAJBICE - vse novo. Dolenc, Zg. Luža 1, Selca 2486 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, strica iti dedka JAKOBA FRELIHA Prebevčkovega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi vsem govornikom za poslovilne besede: tov. Rudolfu Poljanšku v imenu vaščanov, tov. Vladimirju Novaku v imenu KS - Ziri, tov. Dušanu Podobniku v imenu čebelarjev in tov. Janezu Ravniku v imenu RK — 7Ar\. Zahvalo smo dolžni tudi gospodu župniku za prelep poslovilni govor in obred. Hvala tudi vsem za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Se enkrat vsem iskrena hvala' Vsi njegovi! Goropeka - Žirir31. marca IMO Prodam KOSILNICO BCS in avto FIAT 125-PZ. Rezar, Hraše 6, Lesce 2487 Prodam obžagan LES (7 do 8 m dolge špirovce) in traktorski OBRAČALNIK SIP za seno. Naslov v oglasnem oddelku. 2488 Prodam TELICO, ki bo v aprilu teletila in zamenjam TELIČKO si-mentalko za BIKCA. Posavec 14, Podnart 2489 Prodam 4000 kosov nove STRESNE OPEKE špičak. Studenčice 12, Lesce 2490 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Rupa 11, Kranj 2491 Prodam hrastove DESKE (50 do 30 mm). Jeglič Alojz, Trboje 58, Kranj 2492 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Podreča 12, Kranj 2493 Po nizki ceni prodam semenski in krmilni KROMPIR. Podreča 45, Kranj, tel. 40-060 2494 Prodam en teden starega BIKCA simentalca. Žeje 12, Duplje 2495 Prodam kvalitetni semenski krompir dessire. Jezerska c. 92, Kranj 2496 Prodam deset dni staro TELIČKO frizijko za pleme. Podbrezje 49, _Duplje 2497 Prodam 2 TELETA, po 5 tednov stara. Sp. Besnica 151 2498 Prodam VENTILATOR za sušenje sena. Zg. Brnik 79, Cerklje 2499 Prodam 6 kub. m MIVKE. Naslov v oglasnem oddelku. 2500 Stereo CASSETTE deck fisher 4130 (metal sistem 30- 20000 Hz +- 1 dB), RECEIVER SAN-SUI 6-401 (2 X 40W), OJAČEVALEC SANSUI A-60 (2X 55W), vse novo in v garanciji, prodam. K2K KRANJ TOZD Agromehanika telefon 24-786 KMETOVALCI! V trgovini na Koroški cesti 25 v Kranju nudimo rezervne dele za: Škropilnice AG 200, 304. 400 litrov in za atomizerje traktorjev TOMO VINKOVIĆ 730 Rezervne dele za vse upe traktorjev TOMO VINKOVIĆ, UTB, URSUS-C 531 IMT 533, kosilnice BCS in Gribaldi. Traktorske mulatorje. gume m aku- ZAHVALA Nepričakovano nas je y 88, letu za vedno zapustila naša draga in skrbna mama. stara mama in prababica MARIJA LOGAR i iz Olsevka št. 6 soJriraŽena -(>Ža,'-'a' daP°Vaho cvetje in vence se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, "senom prijateljem m znancem ter delovnim kolektivom Osnovne šole Simona Jenka Kranj. Jugotekstila - ONA-ON 6. Kranj in Slovenija avta Titov trg Kranj Iskrena hvala tudi č. duhovnikom za lep pogrebni obred in vsem. ki so našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti in počastili njen spomin. Žalujoči sinovi: Jože. Kan, Stanko in Ludvik / družinami ter drugo sorodstvo Olševek. Kranj.-H. marca 1980 Nesreča, V V SPOMIN Koliko je rožic sred polja, ali ^^ nas ni nobene Koliko je misli sred srca. WfW, a vesele niti ene I . (Murn) 1. aprila je minilo leto dni. odkar nas je za vedno zapustil naš dragi sin ■ TONE PRESTOR dipl. veterinar ki se ti je zgodila, ko si opravljal svojo dolžnost, je prekinila nit tvojega živi jen naših srcih je ostala globoka bolečina, še vedno živiš kot nepozaben spomin. Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala! V globoki žalosti tvoja mama in ata' ia, Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mame, stare mame, sestre in tašče ANGELE VRECEK roj. Rebolj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo pa smo dolžni sosedom za pomoč v težkih trenutkih. Iskreno se zahvaljujemo tudi g. župniku za lep pogrebni obred, govorniku oh odprtem grobu ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Janez, sin Janez in hči Joži z družinama, sestra ter drugo sorodstvo Ogled vsak dan Zečevič Brane, od 16. do 18. ure. Planina 3, Kranj 2501 Prodam 16 mesecev starega BIKA za dopitanje ali za v skrinjo. Haf-narjeva 16. Stražišče - Kranj 2502 Prodam TELE - junčka za pleme in jedilni KROMPIR igor. Lužan, Marija, Bistrica 13, Duplje 2503* Prodam TELE. Trstenik 33, Golnik 2504 Prodam PSIČKO - nemškega boksarja, z rodovnikom, staro 7 tednov. Ogled vsak dan po 14. uri. Šmid Silvo, Bistrica 95. Tržič 2505 Prodam nov trofazni dvotarifni ŠTEVEC in avto PRIKOLICO. Seljak Stanislav, G ohovce 5, Podnart 2506 Prodam 3 leta star črnobel TELEVIZOR. Mrgole Jože, Čopova 17, Lesce 2507 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Čirče 34, Kranj 2508 Poceni prodam dobro ohranjeno - KUHINJSKO POHIŠTVO. Radovljica, tel. 75-235 2509 Ugodno prodam otroško HOJICO Čin STOLČEK, otroško POSTELJICO ter FOTO KAMERO. Črnivec Sonja, Begunje 54 2554 Prodam MOTORNO ŽAGO husq-varna 65. Britof 218. Prodam KRAVO, ki bo drugič teletila ali po tretjem teletu. Pra-protna polica 13, Cerklje 2555 Poceni prodam BANK INK in PUNTE. Kranjska 33, Šenčur 2556 Prodam dobro ohranjeno triton-* sko HARMONIKO in Z-750. po delih. Praprotnik Metod, Ljubno 129, Podnart '9557 Prodam semenski KROMPIR igor in dessire ter MOPED s pedali. Vog-lje64, Šenčur, tel.49-076 2565 Prodam semenski KROMPIR igor. Suha 14, Kranj 2566 Prodam semenski KROMPIR igor. Struževo 12, Kranj 2567 Prodam pašno KRAVO simental-ko, po prvem teletu. Struževo 5, Kranj 2568 Prodam STRESNO OPEKO Spičak in enofazni ELEKTROMOTOR 2.2 kVV. Zupan Štefan. Cerklje 71 2569 Prodam rabljeno KUHINJSKO OPREMO, elemente s pomivalnim koritom. Kavčič, Jezerska 33/a 2570 Prodam hidravlično KOSILNICO mortel, za zetorja in TRAKTOR lindner 320. Srednja vas 55. Šenčur 2571 Prodam KRAVO po prvem teletu in eno leto staro TELICO. Dolenc Andrej, Gabrovo 2, Skofja Loka 2572 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Avguštin Franc, Reteče 5, Skofja Loka 2573 Prodam vrtno KOSILNICO »AL-PINA elite«, rabljeno eno sezono. Zakotnik, Suha 8, Skofja Loka 2574 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK, HOJICO in otroško BANJICO. Zontar, Frankovo naselje 98, Skofja Loka 2575 Prodam PRAŠIČE, težke od 30 do 45 kg. Posavec 16, Podnart 2576 Prodam mlado lažjo KRAVO s teletom ali brez. Rogač, Zg. Lipnica 4, Kamna gorica 2577 Prodam BARAKO, primerno za vikend. Telefon 61-574 od 18. do 20. ure v 2578 Prodam TRAKTOR holder, 25 KM. Stiska vas 1, Cerklje 2579 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Informacije po tel. dopoldan 21-061 int. 30 ali popoldan: Kranj, Kokrškega odreda 5. Sestave, poleg Vodovodnega stolpa Prodam 6 tednov stare PRASK* KE. Glinje 10, Cerklje Prodam osem mesecev brejo Tl-LICO simentalko. Stiska vas j Cerklje Ugodno prodam krmilno REK1 Sp. Brnik 6, Cerklje Prodam KRAVO pred teliti Sen turška gora 3, Cerklje Prodam KRAVO s brez njega. Lahovče teletom ■ 33, Qm 2* KR0MKS 2* Prodam semenski igor. Voklo 31, Šenčur Ugodno prodam ali zamenjani » CEMENT 400 kosov nove STRE> NE OPEKE novoteks. rjave \*r* ter dva nova OKNA s pott* 120x 140, glin - nazorje. dvtt* barvana z lesolom palisander. M* nar Vojko, Smlednik 15 Ugodno prodam dobro ohrani**' POMIVALNO MIZO. »X^l coctail 68. Mali Peter. Križe 4« Prodam kombiniran ŠTEDILjJB (2 plin, 4 elektrika), plinsko (• super ser in JEDILNI KOT Stan 15, Kranj Prodam večjo količino SENA Z| Besnica 44 Prodam globok OTROŠKI VOZ: ČEK. Bratina. Cegel niča 40. Nai* m Prodam globok OTROŠKI VlV ČEK. Bubulj Milica. GorenJJT odreda 6, Kranj, tel. 27-306 Prodam PRAŠIČA /a Hlebčar, Trboje 76, Kranj Prodam nekaj metrov suhih ^ kovih PLOHOV in DESK Jama 31. Kranj Prodam 7,5 kv. m belih K^v MIČNIH PLOŠČIC in novo«*; ško PEČ za centralno op*^ 38.000 kal. Ogled v popokjMjJJ času. Naslov v oglasnem «**g Prodam barvno TELEVIZ^ Grundig. Novak. Krani. Va!^;^ št. 15 i g Ugodno prodam rabljen PRA* STROJ. TELEVIZOR in HLAPI-NI K. Sel Jakova 10. Kranj -ž išče Prodam HLEVSKI GNOJ-.** tizanska pot 8, Kokrica - Kr.c _ Prodam traktorske VERIGE • ferguson 35. Burja Franc. Za P*** št. 7. Bled Prodam semenski KROMPIR** sire, I. letnik. Velesovo 28. čerkN^ Prodam 6 tednov stare PUJSjJ Trboje 32, Kranj Prodam OTROŠKI VOZIČEK prenosna košara. Prehačev© * Kranj Prodam športni OTROŠKI \w ČEK. Bečič Dževat, VreČkova; Kranj, tel.: 27-239 Prodam črnobel TELBV0D> Gorenje 921. Jezerska c. 46. ^rtn^, != KUPIM Kupim GRABLJE sonce na g vretena, znamke SIP. Burgar Pe*t Moste 100, tel. 061-841-068 Kupim LES za ostrešje (spin*« - 8 do 9,5 m). Bajželj. Zadrap^! Duplje Izdaja CP Glaa. Kranj. 9tav*k: TK G* renjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljossfc pravica, Ljubljana. Naslov arcdaistn in uprave lista: Kranj. M o** Ptjaseja! - Tekoči račun pri SDK v Kranj« tfe vilka 51500-003-SltOf - Teiefoai: a. « 23-341, glavni urednik, odgovorni arai nik in uprava 21-335. redakcija 31-»* komerciala - propaganda, nartranm. mali oglasi in računovodstvo 1*441. Naročnina sa prvo polletje IM *% 200. Oproščeno prometnega po pristojnem mnenju 411-1/TL gTB, 4 APRILA 1980 .23. STRAN C L, A S VOZILA Prodam Z 101, prevoženih 65.000 amBarle Peter, Kranj, Kra.šnova 5 b tovarno I BI). Prodam ALFA SOUD, letnik 1974 Ia rezervne dele za ZASTAVO 1300. Podobnik Silva, Mlaka 76, Kranj 2305 Prodam 125-P, prevoženih loOOOkm, ali zamenjam za manjši Mo. Telefon 27-121 2306 Prodam HUSQUWARNO 250 MOTTOCROSS. Tavčar, Stirpnik 7, Seka 2307 126-P, prodam ali zamenjam za nčji avto, registriran celo leto. Silar, Tominčeva 1, Kranj — Stra-m 2416 Prodam OPEL KADETT, letnik H73. Ogled v soboto in nedeljo. Trboje 9, Kranj 2292 Prodam ZASTAVO 850 special, irtnik 1969, za 6.000 din. Danijel Ugrez, TomSičeva 75, Jesenice 2471 Prodam italijanski FIAT 125. Rašica, tel. 75-283 2475 Ugodno prodam nov zadnji od-b,ja* za OPEL KADETT A, letnik »75. Kos Tone, Javorje 24, Poljane 2510 Prodam TAM 5000 v brezhibnem »nju. Čimžar Janez, Tatinec 9, PreMvor 2511 Prodam avto SAAB 96, letnik 1969, po generalni. Dolenc, Gorica 4, pri Radovljici r 2512 Prodam avto ŠKODA 1000 S, letnik 1971. Dolar, Vrba 9, Žirovnica 2513 Prodam registrirano ZASTAVO 7^0,starejši letnik. Naklo 42 2514 Prodam GOLFA — S (uvoz), 75 KM, 1600 cem, 63.000 km, junij 1876. Kranj, C. na Rupo 14, telefon «427 2515 Prodam ZASTAVO 750, v »#nem stanju, celo ali po delih. Ufc7,Tržič 2516 Prodam ZASTAVO 750 S, letnik »78.Pot na Jošta 33, Kranj 2517 Ugodno prodam odlično ohranjen HAT 125 special, letnik 1971, regi-»riran do 28.3.81. Ogled v popol-kaakih urah, cena 6,5 SM. Perko Pivel.Hrušica 96, Jesenice 2518 Prodam NSU 1200 C, letnik 1973, topaj z rezervnimi deli. Informacije «te!.50-691od6.do 14. ure 2519 Prodam RENAULT 4, letnik tfft, prevoženih 150.000 km, za »JMO din in ŠKODO 1000 MB za 13.000 din. Mauko Anica, Golnik 0/a 2520 Ugodno prodam MZ-250 TS, pre-afcmh 3.500 km. Medvešček, Gol-*>a 2521 -Jfl^n FIAT 125 special, letnik ^Mlakarjeva 2, Kranj 2522 MOPED T-12. H rastje •'HKranj , 2523 "frfno prodam opremljeno' ZABAVO 101, cena po dogovoru. 0"tkovič Arif, H rastje 49, Kranj 2524 Prodam avto DIANA 6, letnik W. Ptemenitaš, Zg. Brnik 7, Cer-. 2525 Prodam FIAT 850 special. Ogled »k popoldan. Jazbec, Kranj, Tro-•rjeva 38, Stražišče 2526 Prodam FIAT 850, REZERVNE DELE in 4 nove gume RADIAL, 155 - 12.8ajovic, Pred osi je 66, Kranj 2527 Prodam R-8 po delih. Repnik, Pnprotna polica 19, Cerklje 2528 Prodam PONY EXPRESS TO-«08 Zalog 74, Cerklje 2529 Igodno prodam DKW F-12, y ftrvomem stanju z rezervnimi deli, iuroaerija zelo dobro ohranjena. Telefon 27-283 2530 Ugodno prodam LADO 1500, let-•* 1978. Trdina Jože, Zg. Bitnje 2»,2abnica 2531 Prodam malo rabljeno PRIKOLICO za moped. Pavlic, Kidričeva 26, Kranj ' 2532 Prodam garažirano DIANO 6, letoflt 1977, registrirano do marca 1*1 Ogled vsak dan popoldan. Jesenka 94, Kranj (Gorenje) 2533 VW 1200, november 1973, nemški, » odličnem stanju, prodam. Ogled 14. in od 6. 4. — popoldan. Rajk, Podlubnik 153 (stolpnica), Skofja Ub, tel. 62-218 2534 Ugodno prodam SUBEAM, 1300cem, prevoženih 62.000 km, letnik 1975. Ogled vsak dan od 15. do 20. ure. Petač Franc, Svetje 82, Medvode 2535 Ugodno prodam VVARTBURGA, letnik 1972, z rezervnim motorjem. Tomažičeva 2, tel.26-777, Kranj 2536 Prodam RENAULT 4, letnik 1974 in nov OPEL REKORD 20 S. Jezerska c. 92, Kranj 2537 Prodam AUDI 60, 1.000 km po generalni. Ogled v petek in soboto od 14. do 16. ure. Boškovič Stanko, Medetova 1, soba 24, Stražišče — Kranj 2538 Prodam karamboliran osebni avto FORD 1300 karavan letnik 1972 (navadni bencin) in posebno NOVE DELE. Lesce, Koroška 4. 2539 Prodam ZASTAVO 750, ZASTAVO 101 in nov MOTOR CZ 250 cross. Ferlan, tel. 68-321 2540 Prodam ZASTAVO 125, lahko na potrošniško posojilo, cena 2,5 SM. Valjavec, Leše 36, Tržič 2541 VW PASSAT 1300 L, letnik 1974, 60KM, izredno ohranjen, ugodno prodam. Ogled od 15. do 18. ure. Tržič, Bistrica 169 2542 Prodam FORD TAUNUS 17 M, delno obnovljen. Karamet Marija, Cankarjeva 22, Tržič 2543 Prodam FORD TAUNUS 12 M coupe. Telefon 82-495 v popoldanskem času. 2544 Prodam FIAT 750, letnik 1973. Strahinj 38, Naklo 2545 Prodam DIANO, letnik 1977, liha številka. Murko, Tončka Dežmana 6, Kranj 2546 Prodam karamboliran avto ZASTAVA 101, letnik 1974. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Ropoša Bojan, C. JLA 37/b,Tržič 2547 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1973, celo ali po delih. Telefon 064-68-236 2548 Prodam FORD TAUNUS XL 1600, registriran do decembra 1980. Vehovec Janko, Voklo 56, Šenčur, tel.49-112 2549 Prodam starejšo ZASTAVO 750, v voznem stanu, cena 6.000 din. Bogataj, Selo 20/a, Žirovnica 2550 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, obnovljeno. Informacije po tel. 064-81-839 od 15. do 20. ure 2551 Prodam MOTTO CROSS hiro 125, staro eno leto, z vso opremo. Igor Aleš, Breg ob Savi 38, Kranj 2552 Prodam komplet ZADNJI MOST za MINI 1000 ter dve KOLESI z gumami za zastavo 101. Črnivec Sonja, Begunje 54 2553 EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva I (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. SE PRIPOROČAMO! Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Klančnik. Sp. Duplje 20 Prodam MOTORNO KOLO 15 SL na pet prestav. Stara c. 15, Kranj 2590 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975 in RADIO-KASETOFON Savica. Stankovič Zoran, Partizanska 29/a, Kranj 2591 Prodam FIAT 750, letnik 1974. Telefon 28-782 2592 Prodam ZAPOROZCA v nevoznem stanju, možnost popravila, ali za rezervne dele. Ogled vsak dan po- Poldan od 15. do 17. ure. Svetina rane, Zasip, Blejska 5, Bled 2593 Ob izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta JANEZA DOLENCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znan-. cem in prijateljem, ki so darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala delovni skupnosti VVZ — Skofja Loka, Šolskemu centru Tacen, LB — Skofja Loka, LTH — TOZD — Vzdrževanje, KS - Zminer ter kmetom PO — Skofja Loka. Zahvaljujemo se tudi duhovščini za opravljen pogrebni obred. VSI NJEGOVI! Prodam ŠKODO, letnik 1972. Zalog 31, Gorice, tel. 23-341 2610 Prodam ŠKOLJKO za ZASTAVO 750, obnovljeno. Sp. Dobrava 10, Kropa 2594 Prodam dobro ohranjen RENAULT 4, letnik 1977, registriran do februarja 1981. Pavli, tel. 28-406, Kranj 2595 Prodam SIMCO 1000 in APN 4. Štern Miran, Šmidova 13, Kranj 2596 Po ugodni ceni prodam obnovljen FIAT 124. Telefon 49-108 2597 Prodam FIAT 850, registriran do . konca maja. Stržinar Franc, Zirov-ski vrh 12, Gorenja vas 2598 Prodam MOTOR MZ 150, prere-gistriran v 125, dobro ohranjen, letnik 1977.-Bizovičar Franci, Zadobje 13, Gorenja vas 2599 Prodam RENAULT "4, letnik 1975. Tanaskovič, Bled, Koritenska 15 2600 Prodam KOMBI ZASTAVA 750 K ali menjam za ZASTAVO 750 Struževo 12, Kranj 2601 Nujno prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, dobro ohranjeno. Vidmar, Medetova 5, Kranj 2602 Prodam ZASTAVO 1300 lux, letnik 1977. Jenko, Zg. Brnik 93, Cerklje 2603 Prodam MOTOR za ZASTAVO 750, v garanciji po delih ali celega. Ogled na Gorenjesavski c. 24, Kranj Nudim ^možnost nakupa uvoženega avtomobila. Ponudbe v oglasni oddelek pod šifro: Konsignacija 2611 Prodam BMW 1602. Informacije po telefonu 28-550 popoldan, Kranj 2612 Prodam kleparsko obnovljeno ZASTAVO 101, letnik 1972, 75.000 km, registrirano do 25. 3. 1981. Ogled v petek in soboto popoldan na Stare-tovi 32, Kranj - Cirče 2613 Prodam FIAT 126-P, letnik 1976. Sempeterska 35, Kranj - Stražišče 2614 Prodam ZASTAVO 101 comfort, letnik 1979. Juvan, Kropa 44 2615 Prodam RENAULT 12, letnik 1971, po ugodni ceni. Ogled od 15. ure dalje. Koritenska 11, Bled 2616 Prodam odlično ohranjen, malo vožen, rdeč GOLF-J 77. Kokrica, Betonova 20, Kranj, tel. 25-751 2617 Prodam TOMOS 15 SLC, cena 6.000 din. Telefon 064-28-316 2618 Kupim neuporabno POLOSOVI-NO za katreo. Sporočite na naslov: Demšar Franc, Zg. Bitnje 132, Zab-mcDa 2619 Prodam avto ZASTAVA 101, let-TAfln 1974, re«istr>ran do decembra 1980 cena 30.000 din. Ogled od ponedeljka do petka popoldan. Medle, Hotemaže 1, Preddvor 2620 Prodam dobro ohranjen osebni avto VVARTBURG 353 VV, s parno številko, letnik 1975, prevoženih 66.000 km. Informacije v petek in soboto popoldan. Zlate Anton, Koroška c. 33, Kranj 2621 Prodam osebni avto R-4, letnik 1977. Bohinc, C. v Vindgar 4/a, Bled 2622 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Amež Borut, Križe 31, Tržič 2623 Prodam dobro ohranjen FIAT 850 S, letnik 1971, z rezervnimi deli, registriran do 23. 2. 1981. Ussai, Ljubno 90, Podnart 2624 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Grašič Peter, Gradnikova 2, Kranj 2625 Prodam prenovljeno ZASTAVO 750, letnik 1970, karoserija 1969, cena po dogovoru. Brane Debelak, Hafnarjevo naselje 11, Skofja Loka 2626 Prodam STREHO, VRATA in PRAGOVE za R-4. Jezerska c. 46, Kranj 2650 Prodam dvoosno PRIKOLICO in FIAT - TOPOLINO 500-B. Reševa 9, tel. 26-154 2651 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, dobro ohranjeno, dodatno opremljeno. Zupan Erik, Pristava 69/a, Tržič 2652 Prodam R-4, starejši letnik. Telefon 70-157 - Podbrezje 2653 Prodam osebni avto ZASTAVO 750 L, letnik 1977. Sp. Bitnje 17, Žabnica 2654 STANOVANJA I Manjše STANOVANJE, tudi v privatni stanovanjski hiši, vzamem v najem v Lescah, Radovljici ali okolici. Pfajfar, Vojkova 1, Lesce 2560 Mladoporočenca iščeta STANOVANJE v Kranju ali okolici, ali v Škofji Loki, Radovljici, Lescah in Bledu. Plačamo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 2561 Dvosobno komfortno STANOVANJE (52 kv. m) v Kranju, v Sorlijevem naselju, vseljivo v juliju 1981, prodam najboljšemu ponudniku. Informacije po tel. 28-105 vsak dan od 19. do 21. ure 2562 Miren moški išče SOBO na območju Kranja ali okolice. Plačam dobro. Šifra: Nujno - takoj 2563 Zakonskemu paru brez otrok, oddam v najem STANOVANJE v Bistrici pri Tržiču. Informacije od 5. 4. do 12. 4. v Bistrici št. 86 2564 Modno ČeVLJARSTVO kern Delavnica Partizanska 5 Prodajalna Kranj Maistrov trg (nasproti Delikatese) Nudimo vsakovrstno kvalitetno žensko in moško usnjeno obutev ročne izdelave po konkurenčnih cenah. Mlada mamica z dveletnim sinčkom, pridna in poštena, zaposlena v podjetju, išče starejšo žensko, ki bi nama bila pripravljena dati topel kotiček v svojem stanovanju v Kranju ali bližnji okolici. Za to veliko uslugo bi ji bila pripravljena dati vso pomoč in oskrbo. Šifra: Z nama boste srečna 2633 Kant m dekle iščeta SOBO v Škofji Loki ali bližnji okolici. Šifra: Redna plačnika 2634 Oddam SOBO samskim dekletom, fantom ali zakoncem. Partizanska 5/a, Bled 2635 Kupim eno in pol sobno do tro in pol sobno STANOVANJE v Škofji Loki. Ponudbe v oglasni oddelk pod: Vseljivo v letu 1980 2636 V okolici Radovljice kupim eno-sobno STANOVANJE ali GARSONJERO, najraje v starejšem bloku. Naslov v oglasnem oddelku. 2637 STANOVANJE nudim ženski, stari okrog 50 let ali mlajši upokojenki, za manjšo pomoč v gospodinjstvu pri eni osebi. Ponudbe pod: Okolica Kranja 2638 1 POSESTI Prodam HIŠO na Šinkovem Turnu pri Mengšu, cena 40 SM. Po-izve se: Partizanska 5/a, Bled 2639 Prodam starejšo STANOVANJSKO HIŠO z vrtom, primerno za vikend ali adaptacijo v Javorjah. Dob je 1, Poljane 2640 Kupim staro KMEČKO HIŠO z nekaj zemlje ali ZAZIDALJIVO PARCELO. Naslov v oglasnem oddelku ali tel.: 21-527 - popoldan Prodam trosobno STANOVANJE. Ogled v soboto po 14. uri. Udovč, Bistrica 181, Tržič 2663 Matevž, Praprotna polica 23, Cerklje 2332 OKRASNO DREVJE za vrtove prodajamo: Srebrne smreke (Picea pun gen * Engelm.), cedre (Ce-drus atlantic) in črne smereke (Picea Marjana) dobite pri M. Kancilija, Kranj, C. Kokrškega odreda 12/a (V bližini vodovodnega stolpa) 2196 Opravljam vse vrste avtomehanič-nih opravil na zastavinih in re-naultovih avtomobilih. Beguš Matjaž, Zlato polje 12/b, Kranj, telefon 25-638 2445 Izdelujem in montiram montažne tro-prekatne greznice z vsemi pri ključki na kanalizacijo stanovanjskih hiš v različnih velikostih. Telefon 47-144 2446 Popravljam vseh vrst transistor-ske sprejemnike, gramofone in kasetofone. Mulej Silvo, Staneta Žagarja 57, Kranj pri plinarni 2559 PRIREDITVE DRUŠTVO SELEKCIJA prireja vsako nedeljo ob 17. uri PLES v hali Komunalnega centra v Domžalah. Nastopa skupina SELEKCIJA 2649 IZGUBLJENO! ZAPOSLITVE I Zaposlim dva KV AVTOMEHA-NIKA, prosta vojaščine, za servisna dela IMV. Renault servis. Preša, Cerklje 193 2642 Iščem upokojenko za delo v kuhinji, petek, soboto in nedeljo popoldan. Ostalo po dogovoru. Gostilna Bizjak, Zg. Bela 20, tel. 45-017 2643 TURISTIČNO DRUŠTVO BEGUNJE na Gorenjskem išče honorarnega najemnika za kiosk Begunje. Nastop službe od 1. 5. 1980 do 30. 10. 1980, od 9. do 19. ure ali po dogovoru. S stanovanjem ne razpolagamo. Pismene prijave pošljite na naslov: TD Begunje 2644 Iščem FRIZERSKO POMOČNICO. Frizerski salon - Cilka Satler, Oldhamska 14, Kranj 2645 Najditelja ZLATE ZAPESTNICE, izgubljene v ponedeljek, 24. 3. 1980 v Kranju, na avtobusu za Škofjo Loko ali v Škofji Loki proti železniški postaji, lepo prosim, da jo vrne. Tončka Dežmana 8, stan. 25, Planina-Kranj 2448 NAJDENO Zatekel se je PES - afganistanski hrt. Informacije po telefonu 23-068 2647 Našli smo PONY KOLO. Informacije po tel. 25-654 - Kranj 2648 OSTALO V Kranju iščem VARSTVO za 8-mesečnega sina, od maja dalje, za en teden v mesecu. Telefon 24-085 2660 V VARSTVO vzamem otroka. K ranic, Tavčarjeva 16, Kranj 2661 INSTRUIRAM matematiko in fiziko za srednje šole. Debeljak, Skofja Loka, tel. 62-091 2662 lil OBVESTILA; Odvetnik Vinko Pretnar, obveščam cenjene občane in druge interesente, da sem s 1. 4. 1980 pričel z delom v pisarni v Kranju, Tomšičeva 38. Delavne ure: vsak dan razen v soboto od 8. do 12. ure, v ponedeljkih in sredah tudi popoldne od 16. do 19 ure 2646 Popravljam in ZAMENJAM vam zavore na vseh tipih vozil. Kurirska pot 6, Kranj 2087 Cenjene lastnike motornih vozil obveščam, da je odprta "ova ,AVTO-MEHANIČNA DELAVNICA za popravilo CIMOS - CITROENO-VIH in ZASTAVINIH vozil. Jenko Komisija za delovna razmerja osnovne šole Lucijan Seljak Kranj objavlja za nedoločen čas naslednja prosta dela in naloge: 1. SNAŽILKE na centralni šoli 2. VARUHINJE v VVO v Mavčičah -končana šola za varuhinje 3 SNAŽILKE v šoli na Podblici — zaposlitev 4 ure dnevno Vse znance in sorodnike obveščamo, da je umrla naša ljubljena mama MARIJA GALICIČ roj.Subic - Bognarjeva mama Pogreb pokojnice bo v sobot o. 5. aprila 1980, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Gorenji vasi nad Škofjo Loko. Žalujoči: sinovi Mirko. Franci in Vinko z družinami ter drugo sorodstvo! Gorenja vas nad Škofjo Loko, Kranj. 3. aprila 1980 Obnova gorenjskega letovišča vrstnih hišicah ZB, dokupi)« igrala in športna oprema, n« Srnjaku pa je bila razširjena )««u-posodobljene elektn r Tudi letos bo letovalo v Novigradu in na Stenjahu okoli 3500 gorenjskih otrok — Še pred sezono pa bi radi zaključili obnovo nekaterih Tn^iac^fzdeiana vmSS 1 Stavb in Zamenjali Opremo — Če bo Seveda dovolj na dokumentacija za vse zgradbe I i in napeljave in drugo. Lani tat* I aenarja *n ovaHnin nove Dralnice in no*e I TU NAJ ZASTANE LOVCEV KORAK - Spominsko plošča nad izvirom Mošenika nasproti podljubeljskega plazu, najljubšega zbirališča znanih podljubeljskih kozorogov, bo od torka, 1. aprila dalje pričala o tragediji ljubitelja narave in kozorogov, tržiškega lovca in starešine Lovske druiine Kovor, diplomiranega veterinarja Antona Prestorja, ki je tega dne lani pri zdravljenju bolnih kozorogov omahnil v smrt, star 38 let. Prestar je prvi začel z zdravljenjem kozorogov in predvsem njemu gre zahvala, da se je podljubeljska kolonija kozorogov ohranila. Gojitveno lovišče Kozorog iz Kamnika mu je skupaj z gorenjskimi lovci in tovariši odkrilo ploščo na mestu -1 ± smrti, khrati pa te deluje Prestorjev sklad za zdravljenje kozorogov. 2555 \°Zw! 5« hiln lani" več kot Ploščo je odkril direktor gojitvena lovišča Milan Kemperle, lovci pa SS^^^tJSa so pokojnemu tovarišu v čast odvrgli sveže borove vejice! (/k) - Do začetka letošnje poletne sezone naj bi bila gotova popravila in novi objekti, tako kot je bilo zamišljeno v triletnem planu obnove obeh gorenjskih letovišč v Novigradu in na Stenjaku. Čeprav trenutno še ni povsem jasno ali bo za letos načrtovana popravila in novosti dovolj denarja, bo vendarle od junija dalje pa do jeseni spet v obeh letoviščih uživalo na počitnicah okoli 3500 gorenjskih otrok. »Čeprav sicer še nimamo sklenjenih pogodb za letovanja otrok,« meni direktor Zavoda za letovanje Kranj Peter Tulipan, »pa predvidevamo, da bo število otrok v obeh letoviščih približno • ---x 1- ~* Foto: F. Perdan NESREČE PREHITEVAL V OVINKU Bled - V ponedeljek, 31. marca, nekaj minut po polnoči se je v Betinskem klancu na cesti Lesce—Bled pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila Ljubčo Spasevski (roj. 1959) z Jesenic je vozil proti Lescam in je v nepreglednem ovinku prehiteval voznika osebnega avtomobila Mladena Šolaja z Jesenic. Prav tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila nemške registracije Franc Jamar (roj. 1942) ki kljub umikanju v desno in zaviranju ni mogel preprečiti nesreče. V trčenju je bil voznik Spasojevski lažje ranjen, na avtomobilih pa je za 50.000din škode. AVTOBUSU POPUSTILE ZAVORE Kranj — V sredo, 2. aprila, nekaj po \4.ur\ se je v križišču Škofjeloške ceste in Benedikove ulice pripetila prometna nezgoda zaradi nenadne okvare zavor na avtobusu. Voznik avtobusa Jože Peternelj (roj. 1940) iz Kranja je peljal proti Laborant. V bližini križišča je dohitel kolono avtomobilov, ki so ustavljali, zato je pritisnil na zavoro, vendar pa ta ni prijela, saj je, kot so kasneje ugotovili, počila cev za zavorno olje. Avtobus je zato trčil od zadaj v osebni avtomobil Pavla Florjan-čiča iz Kranja, njegov avtomobil pa je trčil v avtomobil Franca Kumra. Avtobus pa je nato zaneslo v levo. da je trčil še v avtomobil Cirila Zana. ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Nihče ni bil v teh trčenjih ranjen, škode na vozilih 78.000 din- TRČIL V DREVO Tržič — V nedeljo. 30. marca, ob 18. uri se je na lokalni cesti med Podhomom in Zasipom .v Sebenjah pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Anton Benedik (roj. 1947) iz Zasipa je peljal skozi Sebenje. ko mu je pred avtomobil skočila mačka: da ne bi povozil živali, je ostro odvil, pri tem pa zapeljal skozi živo mejo in trčil v drevo. V nesreči je bila sopotnica Marta Benedik ranjena in so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na vozilu je za 15.000 din. PREHITRO V OVINKU Kranj — Na Savsi cesti se je v sredo. 2. aprila, ob 22.35 pripetila prometna nezgoda. Voznik gasilskega avtomobila Janez Hafner (roj. 1948) je s prižgano modro lučjo peljal po Savski cesti proti obratu Sava 4. kjer je bil manjši požar. Ker je prav tedaj iz nasprotne smeri pripeljal nek avtomobil, je voznik Hafner sunkovito v ovinku odvil v desno, pri tem pa je avtomobil začelo zanašati in se je prevrnil. Škode je za 150.000 din L. M. pa ie za DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 Pomlad zamuja - Medtem k<> se je včeraj vreme nekoliko spremenilo, pihal je mofan pomladanski veter, pa so v južnejših predelih spel doživeli sneženje. V Gorskem Kotarju je ponoči snežilo. čez dan pa ie vidljivo*I otcžcvala gosta megla. Za cesto Plitvice—Zadar pa je zaradi plundre na cesti bila obvezna celo zimska oprema. Promet brez Knece — Včeraj na gorenjskih cestah zaradi prepovedi vožnje z lihimi številkami ni bilo posebnega prometa, nekaj livahrteie pa je bilo na mejnih prehodih, saj tako kot že ves teden zdomci prihajajo na velikonočne počitnice. Najdaljša vrata ie bila na Koreni -skem sedlu, kjer je bilo treba čakati na vstop približno eno uro. na ostalih gorenjskih mejnih prehodih pa je promet potekal brez zastojev Preverjanje prometnega znanja — Konec tedna se bodo v gorenjskih obči nah zvrstila občinska tekmovanja Kaj veš o prometu, kjer se bodo v znanju pomerili učenci osnovnih sol in srednješolci, srečevali pa se l>od<> tudi pionirji prometniki Ekipe pionirjev bodo tekmovale za pokale, najboljši posamezniki pa se bodo uvrstili na republiško tekmovanje, ki bo 19. aprila v Ptuju Kranj - Včeraj je Cestno podjetje Kranj zaključilo dela na Škofjeloški cesti do bodočega podvoza pod magistralno cesto. Od včeraj je ta del magistralne ceste zaprt — predvidoma ho tako do srede julija — promet pa se bo odvijal po obeh pravkar dokončanih krakih ceste za Ljubljano in Kranj V križišču »diamant«, kot se imenuje, bodo zdaj začeli graditi pod voz, ki bo Škofjeloško cesto povezal z no vim mostom čez Sav< križanje z magistralno Avto v betonsko mešanico Bistrica — V sredo. 2. aprila, ob 13. uri se je v Bistrico prevrnil tovorni avtomobil Tatra last Vodnega gospodarstva Kranj. Voznik tovornega avtomobila — cisterne Mirko Gale (roj. 1947) iz Kranja je zapeljal na neutrjen nasip ob vodi. kjer so delavci betonirali oporni zid. Nenadoma, se je pod kolesi udrlo. vozilo pa je zdrsnilo v reko. Da so lahko spravili vozilo spet iz reke. so morali cisterno / varilnimi aparati razrezati. Zato je škode za okoli 500.000 din. 2200 otrok je letovalo v Novigra du, nekaj več kot 1300 pa na Stenjaku. To so kar lepe številke, še posebej zato, ker so se gorenjske občine odločile, da sta obe letovišči v celoti namenjeni le otrokom. Tako bo tudi v bodoče in verjetno bomo sedanje število odraslih, nekaj več kot 300 jih je letovalo skupaj z otroki, morda še letos še nekoliko skrčili. Seveda pa je treba posebej šteti ležišča, ki so v počitniških hišicah namenjena članom ZZB NOV, kjer se vsako leto izmenji nekaj manj kot 700 oseb v sezoni.« Ze vrsto let pa v času pred glavno sezono in tudi po njej pridejo tako v Novigrad kot na StenjaK šolarji osnovnih šol ali šol s prilagojenim učnim programom, lani je bilo celo nekaj učencev, ki jih je v šolo v naravi .poslal smučarski klub Tržič. Za letos sicer še ni tako gotovo, da bodo tudi junija ali še septembra ob morju namesto v učilnicah nabirali znanje učenci nekaterih osnovnih šol ali srednjih šol, saj se izobraževalne skupnosti, ki skupaj s starši prispevajo za takšno obliko šolanja, prav sedaj ukvarjajo s finančnimi problemi. Verjetno bo morala kakšna šola, ki je v preteklih letih uspešno uvedla šolo v naravi te načrte tudi opustiti, razen če bi se starši odločili prevzeti večji delež finančnega bremena. Že lani in leto poprej, še bolj pa v letošnjem letu bodo verjetno otroci obeh letoviščih preživeli počitnice posodomjena kuhinja in druga oprema za obe letovišči, urejena plaža, popravljena kanalizacija, sezidan bazen za neplavalce, posodobljene so bile sanitarije v mmm —~r"»—S— - —------_ to gradnjo nove pralnice in non sanitarije bi morali letos dograditi že do sezone. Lani je bil tati že pripravljen teren za sporno igriiče, pri čemer je pomagala kranjska mladina, učenci Šolskega centra Iskra pa pomoč obljubljajo tudi letos. Načrti obnov« h tudi za letos kar obsežni, predvsem gre za zamenjavo že dotrajane opreme, večja popra nk streh in podobno, še posebej na pa bi obnovili atrij, jedilnico ia paviljon v letovišču Novigrai pokritega prostora je ob slabe« vremenu doslej vedno bilo premalo, z obnovo atrija pa bo bm-goče vzgojno delo in zaposlit«' otrok tudi takrat, ko ne bo rana sonca na pretek. Res pa je. da ima Zavod le okoli tretjino potrebnih sredstev za uresničitev letošnjih načrtov,« pravi direktor Peter Tulipan, »vendar pa bi i krediti in prispevki intereanik skupnosti, skupščin občin it družbenopolitičnih organuacij. kot je bilo to lani, vendarle lakb že do sezone zaključili najaaj-nejša investicijska dela te pn» faze.« Lat L* i* mm 1 i t vi« * 4 M aWMWaiaaaiuuiiuuiiiiit ..... TRENUTEK ODGOVORNOSTI IN NOVIH OBVEZNOSTI ** novim članom Zveze komunistov i? b~? • iT Y . ~ mm* mladim delavcem, učencem diinL^f e občine, vet** ob^eh letovi^.,, h--: - r poldne slovesno podelili članskeiJbl ?urfe"'om- so udobneje in v bolj urejenem okolju H simbolifn() potrj% „£2™, l*ka*ntc* ^eze komunistovi*** kot prejšnja leta, Nit. ne taket majh- h Sekretar*om ie^ZJ? iS^m, "a?""0 P° "»ovnik alfj na investicijska injekcija je namreč v naloge Zveze , i fe Kavči*J* «' nagovoru^ že pokazala nekatere učinke drug, t_,_,w mm w m«™fL,' kaero s° vstopili, in problemtJ pa bodo vidni še kasneje. Ker se *• ;„ namreč dolgo let v posodabljanje obeh letovišč ni vlagalo "kaj dosti, bo treba še nekaj časa, da bodo stavbe in naprave ujele korak s sodobnostjo in s standardom, ki naj ga otroci na letovanju pač imajo. »Lani in predlani je bilo v obeh letoviščih za izboljšave, novosti porabljeno skoraj 6 milijonov novih din, letos pa bi potrebovali še 3,5 milijona din. V zadnjih dveh letih je bila iz tega denarja not tu ui/irtm/oi" «^«- i.uiiuoi j * /;wj/r,iu d n m i ur m program, —- -pripravili pevci glasbene šole in recitatorja, novi člani ZK t** poslali pozdravno pismo Titu. (jk) — Foto: F. Perdan Načrti za center Učan povezal z no-izvennivojsko esto pa )m vsekakor tudi varnejše in bo omogočalo V_ nemoteno potekanje prometa. Kranj - Izvršni svet skupščine občine je na predlog oddelka za urbanizem dal v enomesečno javno obravnavo osnutek ureditvenega načrta za rekreacijsko turistični center Učan. Kranjčani področje, ki je z urbanističnim načrtom Kranja predvideno za rekreacijo in nekatere dejavnosti zelo dobro poznajo, saj so bili že doslej travniki in gozdovi ob Kokri in Rupovšci predvsem poleti kaj primeren prostor za sprehode, piknike, tudi ribolov, že nekaj let pa je tu urejena tudi trim steza. Urbanistična ureditev tega področja pa seveda še razširja rekreacijsko športno zmožnosti, ki jih seveda na severnem delu potekajoča trasa bodoče avtoceste ne bo prav nič motila. Osrednji del centra Učan bo prav gotovo bodoče jezero, ki ho nastalo z zajezitvijo Kokre. Vodna površina v velikosti ln in kasneje 17 ha bo primerna tako za rekreacijsko čolnarjenje, dolžina sama pa bo Jprimerna tudi za veslaška tekmovanja. Ostale površine bodo namenjene najrazličnejšim rekreacijskim napravam in igriščem od minskih stez, tekaških in jahalnih prog. igrišč za športe z žogo. tenis igrišč, pa tudi kopališču, čolnarni itd. Tu je predviden tudi gostinski objekt, kolesarnica, parkirišča in drugi spremljajoči objekti. Predvsem razvoju športa v krajevnih skupnostih Primskovo in Bri-tof ter varstvu in igri otrok pa so namenjeni bodoči športni objekti v tem kompleksu: balinanje, nogomet, rokomet, rugbv. hokej na travi in ledu. košarka, veslanje in smučanje na vodi. sem pa sodijo tudi obalni objekti, kot so hangerji za tekmovalne čolne, klubski prostori ipd. Od teh športu in rekreaciji namenjenim površinam vendar pa z njima povezano je področje označeno v načrtu kot turizem in trgovina; ta se predvsem povezuje na avtocesto, saj bo tu bencinska črpalka s servisom, parkirišče, počivališče, gostinsko hotelski objekt, samopostrežna trgovina in manjše trgovine, depandansa hotela, bungalovi, avtokamp, kopališče in področja za rekreacijo. L. M. 19. MEDNARODNI KMETIJSKI kranj — razstava in prodaja sodobne domače.in tuje kmett|Sk« | gozdarske mehanizacije IN GOZDARSKI SEJEM 4.-14A'80 iSjSn.