BOHOR 2 ARI.. Glasilo občinske konference SZDL Šmarje pri Jelšah Leto I. Številka 2 December 1979 Nič nas ni presenetilo Uredniški odbor: Bizjak Franc Habjan Vinko Jakoš Jože Kidrič Mimica Krofi Andrej Lapornik Marjana Murgelj Zvonko Pilko Zlatka Škornik Edi Šmigoc Karel Valant Marcela Naklada: 5000 izvodov Tisk: Papirkonf ekcij a Krško Bohor je spal, Bohor šumi, Bohor je vstal, Bohor žari... (Radovan Gobec: Pesem Kozjanskega odreda) Diverzanti pred akcijo v Podčetrtku (Foto: Šmigoc) oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o OBČINSKA KONFERENCA SZDL, SVET IN UREDNIŠTVO GLASILA g ŽELIJO VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE OBČINE O § Srečno, zdravo in uspešno o § Novo leto 1980 o ! o o 8 UREDNIŠTVO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Center zvez: Halo, tu »svoboda«! Akcija NNNP je končana (Foto: Šmigoc) Uredništvo Že v drago se naš list rojeva z velikimi težavami. Ves čas smo bili prepričani, da naši vidnejši občani rabijo javno tribuno, kjer bi izpovedali svoje misli, predloge in kritike. Mnogi izražajo svoja nezadovoljstva v ozkih krogih in ostajajo praznih rok, ker predlogi in kritike ne pridejo do pravih ušes. Tako postaja kritika razdiralna in v ničemer ne prispeva k napredku v naši občini. Z glasilom 'je ponujena priložnost, da lahko vsak občan postane aktivnejši pri skupnih naporih za uresničevanje razvojnih načrtov v naši občini, lastni krajevna skupnosti in v delovni sredini. Glasilo je tudi velika možnost enostavnega in razumljivega širokega obveščanja vseh občanov. Toda delavne organizacije, krajevne skupnosti in odgovorne posameznike prosimo za sodelovanje, vendar z neznatnim uspehom. Razumemo, da so posamezni občani še boječi ob javnem Z dvodnevno množično vajo dne 29. in 30. septembra letošnjega leta smo tudi v naši občini zaključili široko družbenopolitično ter obrambno-vamost-no aktivnost, znano pod nazivom akcija »Nič nas ne sme presenetiti«. Kot vemo, je bila pobudnik akcije Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Sloveoeije, vanjo pa so bile vključene vse celice naše samoupravne družbe, od krajevnih ter drugih samoupravnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev, do državnih in drugih organov. Temeljni smoter akcije, ki je zajela celotno območje SR Slovenije je bdi intenzivirati naša obrambna in varnostna prizadevanja na vseh nivojih in področjih, kjer uresničujemo koncept splošnega ljudskega odpora bralcem nastopu, ne moremo pa sprejeti dejstva, 'da odgovorni v posameznih delovnih organizacijah nimajo občanom kaj povedati. Naslednje leto nameravamo v glasilu odpreti več rubrik za posamezna področja in javno povabiti vodilne iz delovnih sredin, da se bodo v glasilu soočali z mnenji, predlogi in stališči občanov. Mnogi, ki se želijo oglašati v našem listu, še dvomijo v svoje pisne sposobnosti. Za korajžo naj jim povemo, da je sestavek lahko napisan čisto po domače in tudi z vsemi napakami, ki jih delamo v našem pogovornem jeziku. Pri glasilu imamo nekaj sodelavcev, ki 'bodo tak sestavek »očistili« in mu dali primerno »preobleko«. Le vsebine se ne bo nihče dotikal. Naj bo tale sestavek izziv premalo zainteresiranim in klic premalo korajžnim, da se oglasijo v svojem glasilu! pa dograditi obstoječe dokumente na tem področju, pospešiti u-sposabljanje delovnih ljudi dn občanov za izvajanje konkretnih obrambnih in varnostnih nalog, preizkusiti kvaliteto in obseg naše sedanje usposobljenosti itd. Ko danes skušamo oceniti re-žultate akcije »Nič nas ne sme presenetiti« na območju naše občine moramo biti realni dn kritični, le takšen pristop nas lahko odvrne od pretirane samovšečnosti, id bi v prihodnosti imela brez dvoma negativne učinke. Ob tem je odločilnega pomena vprašanje, v kolikšni meri dn obsegu sta postala skrb za varnost in obrambo temeljnih vrednot naše družbe sestavni del samoupravnih medsebojnih odnosov ali drugače povedano, del našega vsakodnevnega življenja in dela. Brez dvoma gre posebna zasluga družbenopolitičnim činlte-ljem, zlasti tistim, ki delujejo v temeljnih sredinah naše družbe zato, da je bil pristop k izvajanju akcije masoven, odgovoren in pravočasen. Pri tem so opravili ogromno delo koordinacijski odbori pri krajevnih konferencah SZDL, v katere so bili vključeni vsi odgovorni družbenopolitični in ostali dejavniki posameznih krajev. Njihova vloga je bila posebej pomembna pri programiranju in usklajevanju aktivnosti med neposrednimi izvajalci posameznih nalog, brez česar si ni mogoče zamisliti uspešne aktivnosti. Ta ugotovitev pa vsebinsko presega obseg akcije NNNP-79, saj pomeni praktičen dokaz potrebe po frontni povezanosti in usklajeni aktivnosti vseh subjektivnih sil pri uspešnem izvajanju katerekoli družbeno pomembne naloge. In podobnih izkušenj izhaja iz ¡akcije še več, kar ji daje še posebej pozitiven pečat. Trdimo lahko, da v občini ni bilo strukture, ki bd se skladno z danimi pogoji in možnostmi, ne vključila v akcijo. Povsem normalno je, da so doseženi rezultati odvisni od danih objektivnih in subjektivnih pogojev poameznih udeležencev. Znani So primeri odročnih in kadrovsko šibkih KS, v katerih je zavzeta in odgovorna angažiranost posameznikov povsem nadomestila odsotnost potrebnih kadrov in materialnih pogojev, in obratno — v posameznih sredinah, kjer so bili zagotovljeni solidni objektivni pogoji, so ugotovljeni rezultati, zaradi manjše angažiranosti kadra, slabši od pričakovanih. Tudi iz te ugotovitve izhaja napotek za naše delo na različnih področij h naše angažiranosti — namreč, da lahko z lastnimi, pa čeprav omejenimi možnostmi storimo mnogo, če so naša prizadevanja odločna, nesebična in jasno opredeljena. Povsem realna je trditev, da so delovni ljudje in občani solidno pripravljeni za izvajanje obrambnih ,in samozaščitnih nalog v vseh okoljih kjer živijo in delajo. In kar je še posebej pomembno: svojo usposobljenost so pripravljeni dokazati vedno in povsod tam, kjer bi bilo to potrebno. Naša civilna zaščita, teritorialna obramba, družbena samozaščita vključno z narodno zaščito, organi, pristojni za LO in DS v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, državni organi, društva in drugi so usposobljeni in pripravljeni za delovanje v vseh pogojih in situacijah, pa najsi gre za izredne razmere, neposredno vajo, nevarnost ali vojno. To dokazuje tudi dejstvo, da se je v akcijo ¡NNNP-79 vključilo v različne oblike aktivnosti skoraj 20.000 delovnih ljudi in občanov, kar pomeni za naše razmere, ki jih pogojuje posebna geografska problematika, pomemben doseždk. Ob tem nikakor ne moremo mimo dejstva, da je za oceno rezultatov akcije posebej pomembna ugotovitev o izredni iniciativnosti, domiselnosti in iznajdljivosti delovnih ljudi in občanov pri izvajanju programirane aktivnosti. Zlasti pozitiven je nesluten ■razmah informativno-propagand-■ne dejavnosti, saj skoraj ni bilo sodelujoče strukture, ki bi v svojo aktivnost ne vpletla sprotnega dn učinkovitega informiranja, ki je prodrlo do najbolj oddaljenega zaselka in vasi. Tudi iz te ugotovitve izhajajo koristna zaključki za naše nadaljnje delo na informativnem področju, kot neločljivi sestavini delegatskega sistema v občini. Čeprav trenutno še nimamo širših ocen akcije NNNP-79 za območje celotne Slovenije, kar bi omogočilo realno ovrednotenje naših dosežkov, lahko brez pridržkov ugotovimo, da je akcija dosegla svoj namen tako na obrambno-varno-stnem, kakor tudi na družbenopolitičnem področju. Dokazala je, da so praktične vaje nujen sestavni del naše nadaljnje aktivnosti na tem področju ter vnesla vanjo novo dinamiko in vzpodbudo. To pa je bil tudi njen poglavitni namen. Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah, kot iniciator in usmerjevalec akcije na območju občine se zahvaljuje vsem delovnim ljudem in občanom za zavzeto sodelovanje in jim čestita k doseženeim uspehom. Drofenik Jože vodja štaba akcije Nič nas ni presenetilo in družbene samozaščite, zlasti Ostro oko za TEKMOVALNA SEZONA STRELCEV SE JE PRIČELA Malo nas je tistih, M ob besedi športna disciplina pomislimo tudi na streljanje. Zato nekako sramežljivo tavamo ob prioritetnih z žogo obarvanih športih. Vseeno pa ima naše območje ravno v streljanju zelo močno tradicijo. Zato je tudi novi občinski strelski odbor, katerega predsednik je Pernat Vili, izmed ostalih nalog dal na prvo mesto negovanje te tradicije in širjenje tovrstnega športa. Na zandji seji občinskega odbora smo ugotovili, da smo v lanskem letu glede formiranja, bolje rečeno ponovnega aktiviranja SD, napravili izredno veliko. Danes pričakujemo iz te množice strelcev določeno kvaliteto. Pripravljeno medsebojno tekmovanje se praktično že izvaja. 8. 12. 1979 se je pričela liga tekmovanja med prijavljenimi SD naše občine. Te so: SD Rogatec, SD Podčetrtek, SD Šentvid, SD Lesično, SD Bistrica, SD Virštanj, SD Sladka gora, SD Kozje, SD Pristava in SD Rogaška Slatina. 16. 12. 1979 so se pomerile najboljše ekipe SD na ekipnem občinskem tekmovanju, katerega organizator je SD Lesično. 5. in 6. 1. 1980 bomo sestavili občinsko ekipo za republiško obrambo... tekmovanje, katerega organizator bo SD Ptuj. 24. 2. 1980 se bomo pomerili strelci posamezniki v Kozjem za zlato puščico. 22. in 23. 3. 1980 pa se bodo najboljši, ki so dosegli normative, potegovali za zlato puščico v republiki. Seveda to niso vsa tekmovanja. Vsi vemo, da na organiziranega krajevnega ah občinskega praznika brez strelcev. Sicer nismo tako znani — nimamo svojih gledalcev, niti prostorov, vendar ipa potrebna doma. Zato je osnovna naloga občinskega strelskega odbora zagotavljanje pogojev za delovanje (tu mislim strelivo, tarče in delno zračne puške). Ne smemo zanemariti tudi moralne podpore društvom — to je razvidno iz organiziranosti tečajev za sodnike, tehničnih pregledov pušk in raznih storitev pri registraciji društev, dobavljanju dokumentacij itd. Verjetno smo tudi eden izmed prvih odborov, ki razmišlja tudi praktično o kolektivnem delu. Tako smo si dejavnost za to leto razdelili na štiri dele po komisijah: a) Organizacijsko — kadrovska problematika b) Delovanje na področju SLO c) Priprava in obdelava problematike glede strokovnosti d) Propaganda naše dejavnosti. Tudi sklep, da se že tako minimalna sredstva, dotirana od TKS, ne rabijo za kilometrine, dnevnice in sejnine, jasno govori o entuzijazmu posameznikov. Osnovne pogoje, ki zadovoljujejo norme streljanja v prostoru, imata samo SD Lesično in SD Kozje. Pred leti je tudi SD Rogaška Slatina reševala svoje probleme v dvorani pri Križu. Veliko razumevanje za ta šport najdemo v steklarski šoli — rezultati so izredna množičnost med učenci, ki dosegajo vidne rezultate v republiškem merilu. Adaptacija prostora pri Križu je nujno potrebna, saj je samo strelcev preko 200, da ne omenjamo drugih dejavnosti. Strelišča za MS puško so vsa improvizirana, še manj pa se lahko pohvalimo s streliščem za vojaško puško. Čeprav streljanje ni atraktiven šport, smo prepričani, da bomo naše vrste razširili v vsak zaselek in s tem vsaj delno prispevali k usposabljanju občanov za samozaščito. Kočica Remi Rogaška Slatina Cankarjeva 5 Brez strelstva ni obrambe Strelska družina »Dren« je bila ustanovljena v začetku leta 1978. Od 48 članov je narasla na 64 članov, od tega imamo 10 članic. Začeli smo talkorekoč iz nič. Imeli smo samo 2 puški. Tekmovali in trenirali smo na prostem, v slabem vremenu pa pod kozolcem. Pozneje smo dobili še nekaj zračnih pušk. Razne potrebščine smo plačevali z lastnim denarjem. Zato smo pismeno zaprosili Temeljno telesno kulturno skupnost Šmarje pri Jelšah za denarno pomoč. Prikazali smo (po računih), da smo za nabavo treh malokaliberskih pušk, nabojev, MK tarč, tarč in diabol za zračno puško, za graditev strelišča za vojaško in MK puško ter za ostale potrebščine in administracijo porabili skupno 12.261,25 din. Ta denar so založili člani sami. Čakali smo eno leto in še do danes ni odgovora na to prošnjo. Sedaj, ko je dograjen Kulturni dom v Lesičnem, lahko uporabljamo dvorano za treninge in tekmovanja. Ovira nas samo to, da moramo prispevati 8.000,— din za ogrevanje dvorane in plačevati porabo električne energije. Denarja pa ni! V mrzlem proštom ne moremo tekmovati. Tako velik in drag kulturni dom je postal v zimskem času za strelsko družino neuporaben. Kdo bo to rešil!? Sami ne moremo več plačevati. Škoda bi bilo, da bi toliko truda, dela in uspehov šlo v pozabo. Naj omenim to, da smo v občinskem merilu dosegli nekaj zelo lepih uspehov. Osvojili smo večino pokalov, zlato puščico in tekmovali na republiškem prvenstvu, kjer je članica zasedla tretje mesto. Še enkrat poudarjamo, da Napotil smo jih Hladno, megleno jutro 4. decembra je bilo podobno vsem ostalim, ki so značilna za ta letni čas. Vendar je bilo za nekatere nabornike, ki so se zbrali tega dne pred KULTURNIM DOMOM v Šmarju, nekaj posebnega. Ta dan smo namreč napotili v enote JLA zadnjo skupino na-bomikov-obveznikov v tem letu. Bilo je še včeraj, ko so kot fantje spremljali njim tuje, vendar mikavno življenje v uniformi. Četrti december pa je bdi dan, ki bo tudi naše mladince pripeljal v uniformirane vrste. V ustavo smo zapisali, da je obramba domovine pravica in dolžnost vsakega med nami. Domovina pa je svet, ki ga živimo, to je naš dom, naša družina, prijatelji in sploh vse, kar imamo radi. Domovina so tudi vse pridobitve našega zmagovitega narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Po besedah našega vr- TTKS Šmarje pri Jelšah daje vse preveč za košarko in odbojko, strelstvu pa prisoja zadnje mesto v športu. V primeru kakršnekoli agresije na našo državo pa bomo zgrabili za puške, ne za žogo. Smatramo in pošteno bi bilo, da tudi strelska družina dobi del finančnih sredstev za nadaljnji razvoj. Strelišče imamo, barako smo dobili pod potresnega biroja, sedaj nam manjkajo finančna v enote JNA hovnega poveljnika moramo delati, kot da bo večno andr in biti pripravljeni, kot da bo že jutri vojna. Gradimo nov svet socialistične, neuvrščene, samoupravne družbe, ta pa je marsikomu v svetu trn v peti. Svoboda nam ni bila poklonjena, bila je težko priborjena. Naša domovina je bila ustvarjena s trdim delom. Zato je vredno, da se postavimo v bran, če bi nam kdo poskušal odvzeti priborjeno in ustvarjeno. Ta decemberski dan so stopili na pot vseh, ki so v tisočletnem boju za obstanek branili pred tujci našo Slovensko in jugoslovansko domovino in vseh, ki so z bratskimi narodi in narodnostmi Jugoslavije ustvarili to, kar imamo danes. Njihov zgled je Matija Gubec in njegovi uporniki ter vsi drugi, ki so ustvarjali našo zgodovino. Naj svetlejše in najmočnejše bojno izročilo pa sredstva za prestavitev barake na strelišče. Omenimo naj še to, da je strelstvo velikega pomena, saj brez dobrega strelca ni obrambe v državi. Občanom moramo prikazati, da je strelstvo nekaj več kot šport, da je strelstvo važen činitelj v narodni obrambi, narodni zaščiti, splošnem ljudskem odporu in v teritorialni obrambi. Zato pripada strelstvu enakovredno mesto. bard narodnoosvobodilnega boja. Njihovemu spominu smo dolžni, da ohranimo to, za kar so daroval življenje. Kmalu bodo spoznali, da je tudi naša armada del svobodne samoupravne družbe. V uniformi bodo spoznali pravo tovarištva. Vedno jim ne bo lahko. Kljub temu pa jim bo vojaški rok o-stl v spominu kot eden najmočnejših vtisov iz življenja. Naša armada je človek — človek je v njej na prvem mestu. Je pa tudi armada najsodobnejše oborožitve in tehnike. Ob njihovem odhodu k vojakom jim delavci oddelka za ljudsko obrambo iskreno čestitamo! Vladislav Arnič jim s titovko in puško izročajo Najbolj so se Priznanja za izjemna prizadevanja v akciji NNNP-79: 1. Občinska konferenca ZKS Šmarje pri Jelšah 2. Zveza sindikatov Slovenije, Občinski sindikalni svet Šmarje pri Jelšah 3. Zveza združenj borcev NOV, Občinski odbor Šmarje pri Jelšah 4. Občinska konferenca ZSMS Šmarje pri Jelšah 5. Svet za Ljudsko obrambo, varnost dn družbeno samozaščito pri Skupščini občine Šmarje pri Jelšah 6. Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah 7. Občinski štab za teritorialno obrambo Šmarje pri Jelšah 8. Občinski štab za civilno zaščito Šmarje pri Jelšah 9. Postaja milice Šmarje pri Jelšah 10. Oddelek za Ljudsko Obrambo Skupščine občine Šmarje pri Jelšah 11. Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Šmarje pri Jelšah 12. Občinski odbor RK Šmarje pri Jelšah 13. Občinska gasilska zveza Šmarje pri Jelšah 14. Občinski odbor Zveze rezervnih voj aš,kih starešin Šmarje pri Jelšah 15. Občinska ¡zveza tabornikov Šmarje pri Jelšah 16. Občinski center za zveze Šmarje pri Jelšah 17. Matko Milam, predsednik Občinske gasilske zveze 18. Dipl. ing. Vlado Tkavc, namestnik predsednika Sveta za Ljudsko obrambo, varnost in družbeno ¡samozaščito 19. Dipl. vet. Kupec Štefan, komandant Občinskega štaba teritorialne obrambe 20. Otorepec Janez, načelnik občinskega štaba teritorinalne obrambe 21. Pajek Črtomir, komandant Občinskega štaba teritorialne ¡obrambe 22. Šket Alojz, načelnik oddelka za Ljudsko obrambo Sob Šmarje 23. Bizjak Franc, vodja IPD centra 24. Denžič Peter, predsednik Občinskega odbora rdečega ¡križa Šmarje 25. Novak Dominik, vodja občinskega centra zvez 26. Koordinacijski odbor za izvedbo akcije NNINP-79 Pod- 27. Odbor za Ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri KS Podčetrtek 28. Osnovna šola ¡Podčetrtek 29. TTG Ljubljana, TOZD Atomske toplice Podčetrtek 30. Vod teritorialne obrambe. KS Podčetrtek 31. Počivalšek Ciril, načelnik enote ¡Narodne zaščite v KS Podčetrtek 32. Počivavšek Jakob, poveljnik enote CZ v KS Podčetrtek 33. Koordinacijski odbor za iz- nkciie NNNP-79 V1F- šitamj vv. 34. štab civilne zaščite v KS Virštanj 35. Koordinacijski odbor za izvedbo akcije NiNNP-79 pn KK SZDL Rogaška Slatina 36. Osnovna organizacija ZSMS Rogaška Slatina 37. Štab za civilno zaščito pri KS Rogaška Slatina 38. Gasilsko društvo Rogaška Slatina 39. Steklarna Boris Kidrič Rogaška Slatina 40. Steklarski šolski center Rogaška Slatina 41. Zdravilišče Rogaška Slatina 32. »Kois« Rogaška Slatina 43. Osnovna šola »Boris Kidrič« Rogaška Slatina 44. Osnovna šola »Bratov Simončič Rogaška Slatina 45. Industrijsko gasilsko društvo »Steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Slatina 46. Osnovna organizacija Rdečega križa Rogaška Slatina 47. Prevozništvo »Donat« Rogaška Slatina 48. Vzgojno varstveni zavod Rogaška Slatina izkazali... Del občinskega štaba po analizi vaje NNNP 79 (Foto: Šmigoc) 49. Koordinacijski odbor za izvedbo akcije NNNP-79 pri OK SZDL Kostrivnica 50. ¡Štab civilne zaščite v KS Kostrivnica 51. Siter Ivan, predsednik KK SZDL Rogaška Slatina 52. Juhart Alojz, Rogaška Slatina 53. Dr. Ratkajec Ivan, Rogaška 66. Enota narodne zaščite LI »Bohor« Mestinje 67. Osnovna organizacija ZSMS »Vital« Mestinje 68. LI »Bohor« Mestinje 69. Gasilsko društvo Mestinje 70. Koordinacijski odbor za izvedbo akcije NNNiP-79 pri KK SZDL Sladka gora 71. Enota narodne ¡zaščite KS Starešine TO po uspeli vaji (Foto: Šmigoc) 54. Stankovič Aleksander, Rogaška Slatina 55. Kučiš Ludvik, »Kors« Rogaška Slatina 56 Krivec Alojz, Rogaška Slatina 57. Šrimpf Albin, Rogaška Slatina 58. PJavčak Vinko, Rogaška Slatina 59. Vešligaj Majda, Rogaška Slatina 60. Plevnik Frido, Kostrivnica 61. Zajko Franc, Kostrivnica 62. Bercko Franc, Rogaška Slatina 63. Turnšek Ivan, Steklarska šola Rogaška Slatina 64. Čemoša Rozika, Rogaška Slatina 65. Koordinacijski odbor za izvedbo akcije NNNP-79 pri KK SZDL Mestinje 72. Koordinacijski odbor za izvedbo .akcije NNNP-79 pri KK SZDL Kristan vrh 73. Štab civilne zaščite v KS Kristan vrh 74. Strašek Franc, Krtince, p. Mestinje 75. Drofenik Kristina »Vital« Mestinje 76. Pevec Alojz, Mestinje 77. Čebular Jože, Polžanska gor-ca 1 78. Zamuda Jože, duhovnik, Kristan vrh 79. Strašek Franc, Kristan vrh 80. Žerak Ivan, Kristan vrh 81. Založnik Anton, Mestinje 82. Koordinacijski odbor za izvedbo akcije NNNP-79 pri KK SZDL Rogatec 83. Koordinacijski odbor za izvedbo akcije NNNP-79 pri KK SZDL Stojno selo Seja štaba v KS Pristava (Foto: Šmigoc) 84. Koordinacijski odbor za izvedbo akcije NNNiP-79 pri KK SZDL Donačka gora 85. Koordinacijski odbor za izvedbo akcije NNN-P-79 pri KK SZDL Dobovec 86. Štab civilne zaščite pri KS Rogatec 87. Osnovna šola Rogatec 88. TGO Gorenje, TOZD Kondenzatorji Rogaltec 89. Gasilsko društvo Rogatec 90. Enota narodne zaščite KS Rogatec 91. Štab civilne zaščite KS Stojno -selo 92. Osnovna organizacija ZSMS Stojno selo 93. Odbor za Ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v KS Donačka gora 94. Pohorc Anton, Donačka gora 95. Ducman Angela, Rogatec 96. Pust Jelko, Rogatec 97. Arbeiter Maks, Celje 98. Križanec Jože, Dobovec 99. Koražija Ernest, Dobovec (Trlično 13) 100. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v KS Dobovec 101. Koordinacijski odbor za izvedbo akcije NNNP-79 pri KK SZDL Pristava pri Mestinju 102. Koordinacijski odbor za izvedbo akcije NNNP-79 pri KK SZDL Zibika 103. Koordinacijski odbor za izvedbo akcije NNNP-70 pri KK SZDL Tinsko 104. Štab civilne zaščite KS Pristava 105. Gasilsko -društvo Pristava 106. Osnovna organizacija ZSMS Zibika 107. Odbor za Ljudsko obrambo in družbeno samozaščito KS Tinsko 108. Murgelj Zvonko, Pristava 109. Gaberšek Anton, Zibika 110. Koordinacijski odbor za izvedbo -akcize NNNP-79 pri KK SZDL Bistrica ob Sotli 158. TDO »Jelša« Šmarje pri Jelšah d 159. Osnovna šola Šmarje pni Jelšah 160. Osnovna organizacija ZSS Uprave Skupščine občine Šmarje pri Jelšah služb SIS Šmarje pri Jelšah 161. Delovna skupnost skupnih 162. Odbor za LO in DS pri KS Vinski vrh 163. Osnovna organizacija ZSMS Vinski vrh 164. Belči-č Alojz, Šmarje pri Jelšah 165. Dipl. inž. Vahčič Anton, Šmarje -pri Jelšah 166. Romih Jože, Šmarje pri Jelšah 167. Sovič Edo, KK Hmezad TOZD Šmarje pri Jelšah 168. Štraus Srečko, Šmarje pri Jelšah 169. Golob Jože, duhovnik, Šmarje pri Jelšah 170. Kidrič Mianioa, Šmarje pri Jelšah 171. Vindiš Anton, Šmarje pri Jelšah 172. Golež Janko, Šmarje pri Jelšah 121. Koordinacijski odbor za izvedbo akcije NXNP-79 pri KK SZDL Zagorje 122. Koordinacijski odbor za izvedbo -akcije NNNP-79 pri KK SZDL Osredek 123. Koordinacijski odbor za izvedbo akcije NNNP-79 pri KK SZDL Buče 124. Osnovna šola Kozje 125. Osnovna šola Lesično 126. Štab civilne zaščite KS Kozje 127. Osnovna organizacija ZSMS Kozje 128. TOZD »Metka« Kozje 129. Krajevna organizacij a ZRVS Kozje 130. Gasilsko društvo Kozje 131. Odbor za Ljudsko obrambo in družbeno samozaščito KS Kozje 132. Štab civilne zaščite KS Podsreda 133. Osnovna organizacija ZSMS Podsreda 134. Štab civilne zaščite KS Lesično 135. Enota narodne zaščite Osre-dek 136. Enota civilne zaščite KS Osredek 136. Enota civilne zaščite KS Osredek 137. Fon Franc Kozje Enota CZ v Virštanju je imela težko nalogo (Foto: Šmigoc) 111. Koordinacijski -odbor za izvedbo akcije N-NNP-79 pri KK SZDL -Polje ob Sotli 112. Osnovna šola »Marije Broz« Bistrica -ob Sotli 113. štab civilne zaščite -pri KS Bistrica ob Sotli 114. Kunst Zlatko, Bistrica ob Sotli 115. Hostnik Ivan, Polje ob Sotli 116. Kunej Drago, Bistrica ob Sotli 117. Uršič Jože, Bistrica ob Sotli 118. Koordinacijski odbor za izvedbo -akcije N-NNP-79 pri KK SZDL Kozje 119. Koordinacijski odbor za izvedbo akcije NNNP-79 pri KK -SZDL Podsreda 120. Koordinacijski -odbor za izvedbo aikcije NNNP-79 pri KK SZDL Lesično 138. Blažič Ivan, Kozje 139. Marovt Niko, duhovnik, Kozje 140. Štend-ler Ivan, Kozje 141. Božiček Benjamin, Kozje 142. Dobravc Milka, Podsreda 143. Pečnik Mirko, -Podsreda 144. Škrbec Franc, Podsreda 145. Švajger Anton, Podsreda 146. Kovačič Jože, Lesično 147. Žlender Jože, Lesično 148. Ivanc Jože, Buče 149. Bizjak Albin, Buče 150. Koordinacijski odbor za izvedbo akcije NNNP-79 pri KK SZDL Šentvid pri Gno-ibelnem 151. Odbor za LO in DS pri KS Šentvid 152. Grafenauer Božo, Grobelno 153. Mlakar Ivan, Šemt-vid 154. Koordinacijski odbor za izvedbo akcije NNNP-79 pri KK SZDL Šmarje pri Jelšah 155. Koordinacijski odbor za izvedbo akcije NNNP-79 pri KK SZDL Vinski vrh 156. Štab CZ pri KS Šmarje pri Jelšah 157. Gasilsko društvo Šmarje pri Jelšah Občina danes in SAMOUPRAVNO DRUŽBENO PLANIRANJE KOT NAJPOMEMBNEJŠA DRUŽBENOPOLITIČNA AKTIVNOST DANAŠNJEGA TRENUTKA Smo v obdobju priprav planskih dokumentov za novo srednjeročno obdobje, zato je prav, da spregovorimo o pomembnosti sistema samoupravnega družbenega planiranja v naši družbi in o nekaterih nalogah, ki nas čakajo v zvezi s tem v KS. Planiranje ali načrtovanje je svojevrstna aktivnost, ¡ki pomeni usmerjanje našega delovanja z namenom, da dosežemo določene oiije. »Planiranje« je prisotno v vsakdanjem delovanju slehernega človeka. Človek planira svoj prosti čas, planira, kam bo šel na dopust, planira porabo svojega dohodka, planira celo število svojih potomcev, itd., vse z namenom maksimalno zadovoljiti svoje potrebe in cilje. Prav tako pa ima vsaka družbena skupnost svoje potrebe in cilje, ki jih zadovoljuje na najboljši način tako, da zavestno usmerja svoj razvoj s pomočjo svojevrstne aktivnosti, ki ji pravimo planiranje. Planiranje se je pojavilo v zgodovini z nastankom blagovne proizvodnje dn se je razvijalo skupaj z razvojem proizvajalnih sal ter je bilo vedno tudi odraz Stopnje razvoja proizvodnih odnosov. V naši dražbi izgrajuje- mo takšen sistem planiranja, ki bo neposreden izraz demokratičnih družbeno-iekonomskih odnosov naše samoupravne socialistične dražbe. Zato uspešno samoupravno družbeno planiranje ne pomeni samo doseganje maksimalnih dosežkov (maksimiranje dohodka), temveč pomeni tudi reproduciranje demokratičnih odnosov na kvalitetno vse višji ravni. Planiranje je spoznana zgodovinska nujnost v vsaki družbi. Nosilci planiranja pa so odvisni od narave družbenoekonomskih odnosov, ki slonijo na lastnih odnosih. V kapitalizmu je lastnik proizvajalnih sredstev in s tem planer kapitalist, v administrativno kolektivnem socializmu je to država, v naši 'družbi pa je lastnik proizvajalnih sredstev delavec in torej on nosilec planiranja, 'ki ima edini pravico odločati o pogojih, sredstvih in rezultatih svojega dela. Planiranje omogoča delovnim ljudem, da imajo kontrolo in vpliv nad procesom družbene reprodukcije. Plani so »proizvod« procesa planiranja, vendar ti ne morejo bita boljši, kot je sam proces planiranja. Zato ta proces zahteva maksimalno angažiranje vseh družbenih sil, stalno prisotnost delovnih ljudi v procesu planiranja tako v OZD, TOZD ter v vseh DPS od KS naprej. Osnovna celica, ki je dolžna jutri... pripravljati in sprejemati družbene plane je med dragimi tudi KS, zato nekaj besed o planiranju v KS. Pripravljanje planskih aktov v KS in izvajanje nalog v procesu družbenega planiranja v KS naše Občine zaostaja za pričakovanji. Proces izdelave srednjeročnega plana obsega naslednje faze: I. Sklep o pripravi plana II. Delovni program III. Smernice in elementi za plan KS (smernice so cilji, ki opredeljujejo razvojni nivo, z elementi občani določajo naloge in materialne pogoje za doseganje razvojnih ciljev). Rok sprejemanja: oktober 1979 IV. Samoupravni sporazum o temeljih plana: to je dokument, ki združuje elemente, ki so v procesu usklajevanja 'sprejeti kot obveznosti in pravice. Roki: Vsklajeval-ni postopek decembra 1979. Razprava o predlogu 2. četrtletje 1980. V. Plan krajevne skupnosti: Plan KS temelji na vseh predhodno sprejetih planskih dokumentih (smernice in elementi za plan, S S temeljih plana). Plan KS vsebuje: 1. kratko oceno doseženega razvoja in ključne probleme, 2. temeljne cilje, 3. izhodišča nadaijnega razvoja (prebivalstvo, zaposlovanje, materialna osnova), 4. naloge in ukrepe za uresničevanje ciljev, 5. roke za izvršitev posameznih nalog in doseganje ciljev. Osnutek plana mora biti sprejet do 30. 6. 1980 (sprejme ga svet KS po javni razpravi). Predlog da v javno razpravo do 30. 10. 1980, skupščina pa ga sprejme decembra 1980. VI. Spremljanje plana KS: v tem dokumentu se določi način spremljanja uresničevanja plana. Iz tega kratkega pregleda procesa planiranja v KS in pregleda rokov za sprejem posameznih planskih dokumentov je razvidno, da je proces planiranja v KS izredno zahtevna naloga, ki zahteva angažiranje vseh razpoložljivih sil v KS. Ugotovimo lahko, da v naši občini zaostajamo za postavljenimi roki, zato je nujno, da pospešimo potek planiranja, s čimer bomo lahko pravočasno pripravili tudi srednjeročni družbeni plan občine. Še enkrat naj poudarim misel, da plan ne more biti dober, če prooes planiranja ni dober. Zato moramo v tem trenutku u-smeriti vse sile v izdelavo srednjeročnega plana, na osnovi katerega bomo še hitreje napredovali dn skušali zmanjšati zaostanek v gospodarskem dn socialnem razvoju za razvitejšimi sredinami. Marjan Babič, dipl. oec. Kmetijstvo KMETIJSTVO V ŠMARSKI OBČINI IN NJEGOV DOSEDANJI RAZVOJ »NA SVOJI ZEMLJI DOVOLJ HRANE« V občini Šmarje pri Jelšah je kmetijstvo še vedno pomembna gospodarska panoga, pa čeprav ji daje pečat nerazvitost. Skoraj 38 % občanom predstavlja edini vir dohodka, mnogim zaposlenim pa daje tudi pomemben dodaten vir zaslužka. V občini je 21.000 ha kmetijskih dn od tega 16.000 ha obdelovalnih površin, kar nas uvršča v večje občine SRS. Le 3 % zemljišč je v družbenem sektorju. Osnovni proizvodni problem je majhna kmetija, saj povprečna meri le 3,5 ha kmetijskih površin. Tipična je močna razpar-cefldiranost posestev. Neugodno je tudi dejstvo, da je pretežni del zemljišč hribovit, ravninska področja pa so pretežno zamočvirjena ali poplavna. Od 4200 kmetij jiih je le 1000 perspektivnih. V navedenih pogojih se je v letu 1970/71 pričel pospešen razvoj kmetijstva. Pospešitev razvoja sovpada z novo organiziranostjo kmetijske organizacije, predvsem pa s splošnim izboljšanjem odnosa do kmetijstva v naši družbi. Start je bil izredno nizek: majhna tržna proizvodnja, neustrezne kapacitete in infrastruktura, majhna opremljenost, nizka strokovna usposobljenost proizvajalcev, slabo organizirano zadružništvo. Kljub navedenim težavam pa smatramo, da so na šmarskem ugodni pogoji za mnoge panoge kmetijstva. Posodobitev in povečanje proizvodnje pa je tudi ekonomska nuja. V preteklih desetih letih so bila glavna prizadevanja usmerjena v razvoj proizvodnje v privatnem sektorju (zato bomo v tem sestavku govorili samo o privanem sektorju). V ta namen so bili vloženi veliki napori, tako proizvajalcev kmetov, kot tudi strokovne službe kmetijske organizacije. S pomočjo kmetijske strokovne službe in s pomočjo preko nje pridobljenih kreditov je bilo na področju občine v obdobju 1971-79 investirano: din Predrač. vrednost 269.137.616 Krediti 173.070.441 Po panogah je bilo kreditiranje naslednje: Preusmeritve (živinoreja — oprema 134.365.981 Vinogradi 28,455.944 Ribez 2,853.912 Zbiralnice mleka 2.855.000 Melioracije 4.539.694 Skupaj 173.070.441 Fizični obseg investicij je bil Novogradje in adaptacije hlevov Mehanizacija in strojne skupno sti Vinogradi Ribez Zbiralnice mleka Melioracije V preteklih letih pa nismo bili zadovoljni z razvojem obsega tržne proizvodnje, saj so nas pestile elementarne nesreče, kot je potres z vsemi dolgoročnimi posledicami tudi za kmetijstvo, nadalje več let pozeba, toča, snša. naslednji: 583 hlevov 251 kmetij 232 ha 96 ha 35 zbiralnic 98 ha Poseben vpliv na realizacijo tržne proizvodnje pa je imelo dn ima tudi anaihičnost tržišča s kmetijskimi prideflki, prav tako tudi nesorazmerje cen reprodukcijskih materialov in cen kmetijskih proizvodov. Razvoj tržne proizvodnje v de-setih letih je naslednji: Vrsta proizvodnje_________________1970_____________Plan 1980 Govedo Mleko Bekodi Piščanci Grozdje Ribez 693 ton 2,5 milj. 1 335 'ton 337 ton 138 ton 1640 ton 7,5 milj. 1 760 ton 1350 ton 800 ton 400 ton Razvoj proizvodnje opravičuje vložene investicije. Kljub navedenemu pa obsega proizvodnja, programiranega s srednjeročnim programom, ne bomo dosegli. Dejanski rezultati investicij in vloženega dela kmetov in strokovne službe pa bodo vidni šele v naslednje mobdobju, saj je razvoj 'kmetijske proizvodnje posledica dolgoročnega dela in usmeritev. Iz podatkov ije razvidno, da je za razvoj potrebno ogromno vlo- ženega dela in sredstev. Ogromno naporov pa je Vloženih v u-stvarjanje in negovanje odnosov na vasi, za izobraževanje kmetov, za skupne potrebe kmetov (ekskurzije, komunalne potrebe) itd. Na razvoju in organiziranju kmetijske proizvodnje v privatnem sektorju redno dela 24 'kmetijskih inženirjev in tehnikov. Posebno vlogo je odigrala tudi hranilno-kreditna služba Kombinata, M združuje že skoraj 20 milijonov din hranilnih vlog, ki OBČINA DANES IN JUTRI... so angažirane pri ¡kmetih kot investicijski krediti poleg bančnih kreditov. Poleg omenjenih investicij pa je med kmeti trenutno 35 milijonov proizvodnih kreditov. Uikrepi so dolgoročni in načrtni. Vsled tega je toliko pomembnejše, da so pogoji ustaljeni, da vlada red v proizvodnji in na tržišču. Saj lahko dolgoletno delo strokovne službe na razvoju zadružništva, tržne proizvodnje in miselnosti v nekaj dneh razvrednotijo: anarhičnost tržišča ali neusklajena mnenja. Razvoj družbeno-ekonomskih odnosov na vasi in s tem vpliv na standard precejšnjega dela občanov je stvar vseh družbenopolitičnih dejiarvnikov in združenega delav Občini. Potrebna je usklajena 'akcija vseh družbenopolitičnih oimiteljev, predvsem pa RS in SZDL, da skupno s kmetijsko organizacijo ustvarijo in negujejo pogoje in vzdušje za povečanje tržne proizvodnje in s tem izboljšanje standarda našega kmeta. V vsaki krajevni skupnosti je potrebno nameniti pozornost tudi kmetijstvu in podpori 'akcijam strokovne službe, saj so v večini KS vlaganja v 'kmetijstvo večja od vsakega ostalega gospodarstva skupaj, pa jih v glavnem ne vidimo, oziroma jih dovolj ne cenimo. Strašek Zvonko, ing. agr. NALOGE PRI NADALJNJEM RAZVOJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V OBČINI ŠMARJE ZDRAVSTVA NE KAŽE SAMO KRITIZIRATI, MARVEČ MU TUDI POMAGATI IZ TEŽAV Na prvem mes:tu so vsekakor naloge v zvezi z nadaljnjim razvojem Občinske zdravstvene Skupnosti. Zelo bledo in formalistično brez zveze s pravimi in resničnimi potrebami občanov, morajo delegati obravnavati težko razumljive materiale. Ponavadi so postavljeni tudi kratki roki, iko je treba sprejeti takšen ah drugačen sklep, katerega praktičen pomen, delegat pogosto spozna šele mnogo pozneje. V gorah razmnoženega papirja, ki j,ih pripravljajo 'Strokovne službe, ne zasledimo opozoril, kje so dileme in prave novosti, o katerih naj se samoupravno odloča. Težiti moramo zato vsekakor za tem, da bomo enostavno in jasno prikazali, koliko denarja se zbere in kam je namenjen ter kakšne oblike zdravstvenega varstva že koristimo in katere moramo še itakoj ali v določenem razdobju razviti. Prizadevanja v tej smeri bi ustvarila podlago za pravo, vse bolj izdelano svobodno menjavo dela, kjer bi napori občanov, zdravstvenih in administrativnih delavcev zdravstvenih skupnosti pripomogli k vse boljšemu funkcioniranju zdravstvenega varstva. Namesto tega je pri nas zelo pogosto zdravstvena skupnost forum za prav strupeno in neobjektivno ¡kritiko zdravstvene službe, ki nas ob težki finančni 'in kadrovski situaciji ne more vzpodbujati, ampak jo občutimo zdravstveni delavci kot krivico in namerno nerazumevanje. 'Ne potrebujemo hvale in dobrohotne popustljivosti do naših napak — rabimo pa poleg kritike vsekakor primerne in s sosednjimi skupnostmi primerljive pogoje za delo. Kratek pogled na nekatere najvažnejše 'številke iz finančnega načrta Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje naj prikaže predvsem dve pomembni dejstvi iz tega^ področja, Iki do sedaj nista bili pri porabnikih pravilno prikazani: Skupaj prihodki 10,726 milijard starih din od tega za delo TOZD ZD Šmarje samo 2,429 -milijard -starih din TOZD ZD Šmarje, ki nudi neposredno zdravstveno varstvo občanom v občini, je torej po finančni plati le skromno udeležen pri porabi zbranih sredstev. V želji, da čimbolj racionaliziramo porabo, moramo zato obravnavati tudi njega, še bol-j pa predvsem največje izdatke, ki se pojavljajo pri boMšničnem in specialističnem zdravljenju, denarnih nadomestilih, materialnih stroških, 'Stroških delovanja skupnosti in -drugem. Tudi solidarnost se prikaže v drugamči luči, če si pokličemo v pomoč številke: ponovno skupaj prihodki 10,726 milijard sd od tega republiška solidarnost 812 milijonov sd in regijska -solidarnost 874 -milijonov sd In malo bolj podrobno združevanje v regiji in regijska soli damosit: združevanje za modernizacijo bolnišnice Celje 274 -milijon, za izvenbolnišnično -dejavnost v regiji 315 milijon, za skupni program v SRS in regijsko solidarnost 212 milijon. Skupaj 801 milijon. Torej: iz regije dobimo solidarno 874 milijonov v regiji združujemo 801 milijon razlika 73 milijonov Regijska solidarnost znaša to- rej le 73 milijonov starih din oziroma (73 : 10,726) = 0,63'%. Nezavidljivi -položaj zavarovanca v občini Šmarje n-apram drugim prav lepo prikazujejo sledeči podatki: Izdatki za neposredno zdravstveno varstvo v din na prebivalca leta 1978 znesek v -din občina na prebivalca Ljubljana-Center 11.798 Trbovlje 5.098 Velenje 5.018 Celje 4.401 Šmarje pri Jelšah 2.208 (Delegatski poročevalec št. 17, Zdravstvene skupnosti Slovenije 24. 4. 1979) Pri zahtevah 'in kritikah o tem, kakšno zdravstveno varstvo naj imamo v naši občini, moramo vsekakor upoštevati tudi te podatke. Vendar namesto prizadevanj, da dejansko izboljšamo po- ložaj naše zdravstvene skupnosti, opažamo prizadevanja, da ga izboljšamo samo formalno, oziroma samo prividno in to tako, da zalo znižamo kadrovske normative. Če namreč postavimo normativ -tako, da rabimo dva zdravnika manj, je TOZD ZD Šmarje opravičen -do toliko m-ajših sredstev, kolikor znašajo bruto -dohodki dveh zdravnikov in njihovih sodelavcev. Če bo TOZD opravil potrebno delo in če bo finančno uspešno posloval, se pri tem ne vpraša — glavno je, da -se zmanjša (prividno!) finančna obveza Občinske zdravstvene skupnosti do ZD Šmarje. Seveda to ni pot, ki bi karkoli reševala. Denar še zdaleč ni vse, še celo ne za zdravnika, ki mora pri izpolnjevanju -svojega poslanstva vložiti v svoje delo poleg strokovnega znanja tudi čustveno -prizadetost, svojo celotno osebnost in širšo razgledanost, da bo pomagal talko, kot si vsi želimo. Vendar, da bi to lahko zahtevali, moramo skupaj prizadevno in predvsem kmalu ustvariti boljše pogoje za delo. Predvsem moramo znižati frekvence v ambulantah. To pomeni enostavno nastaviti še nekoliko splošnih zdravst- venih -teamov. Nadalje moramo izenačiti -nagrajevanje naših zdravstvenih delavcev s sosednjimi v regiji in izven nje, ker občutno zaostajamo. Kot izvajalci rabimo tudi pomoč pri naših prizadevanjih, da^ posodobimo našo opremo. Takšno usmeritev bo podprla oziroma omogočila naša prizadevanja za kvalitetnejše delo, kar mora biti naša stalna skrb. Zdravstveni delavec v -tej -situaciji ne more imeti občutka, da njegovo strokovno znanje v zdravstveni skupnosti cenijo in u-poštevajo. Zato je v naši dejavnosti precejšnja pasivnost in brezperspektivnost ¿lede družbenopolitičnega -udejstvovanja, ki bi -sicer lahko bistveno -pripomoglo pri odpravljanju senčnih plati naše dejavnosti. Če v Rog. Slatini, ki je eden največjdh turističnih -centrov v Sloveniji, že skoraj leto -dni držimo prazno stanovanje za zdravnika, pa ga vendarle ne dobimo, je to resen znak, da s položajem zdravstva pri n-a-s marsikaj ni v rodu. Majhen -dr. Joško Naši kraji... LOVSKI ROG V PODSREDI Ustanovitev Lovske družine Podsreda sega v lato 1946, ko so nekateri posamezniki spoznali za koristno da se vsi, ki jim lov pomeni izpolnitev vsakdanjega dnevnega utripa, ¡združijo v lovsko -družino. Od tistih, M so pred več kot tremi desetieitji polagali temelje organiziranemu lovstvu v Podsredi, je med današnjimi člani le še Ivan Jagrič, M je bil za svoje delo odlikovan s tremi odlikovanji. Razgiban -svet -na obeh straneh _ Bistrice, med Orlico in Veternikom, poln naravnih izvirov, z mešanimi gozdovi in bujno podrastjo, posekami in jasami je čudovito okolje za divjad. Ves ta predel okrog idilične vasi Podsreda meri 3635. ha. Pretežni del -so gozdovi, manj travniki, pašniki in druge površine. Omeniti velja tudi, da lovišče leži na nadmorski višini 350 — 690 metrov, -kar kaže na to, da -je v lovišču dokaj -raznovstna divjad. Okoli 'tridesatolanska Lovska družina, -katere članstvo sestavljajo kmetje, delavci in upokojenci, nima ol-anov, ki bi bili zmožni in voljni voditi vse obsežnejšo administracijo v lovs-kd družini, pa tudi -knjigovodstvo, blagajno ¡itd. Tako je sleherni -vesten lin odgovoren občan, ki je voljan delati v društvu, dobrodošel. V prvem članku sem želel predstaviti Lovško družino Podsreda, o -divjadi, -delu, -razvoju in čem drugem pa mogoče kdaj drugič. Zvonko Zupan Ivan Jagrič, soustanovitelj LD Podsreda SREČNO NOVO LETO 1980 vam želi STEKLARSKA ŠOLA Rogaška Slatina ...ŠE TELEGRAMA NE DOBIMO PRAVOČASNO... Zaselek Artiče v krajevni skupnosti Zagorje ima 5 gospodinjstev. Do vsake ¡hiše vodi dokaj dobra cesta, vendar že nekaj časa nimamo redne poštne dostave. Pride vabilo na sejo, sodnij-ski poziv, telegram ali kaj nujnega, naša pošta pa leži v Zagorju. Al zares ne more pismonoša prinesti pošte na dom? V zaselku smo družbeno-politični delavci pa tudi občani stari nad 70 let pa si moramo pošto iskati kjerkoli. Med vojno sem bila kurirka in sem brez težav nosila pošto tudi po 6 ur hoda, danes pa še telegrama ne dobimo pravočasno. Prosimo, objavite naš problem! Morda pa se bodo odgovorni le zganili? Pa, da ne bom le kritizirala vam pošiljam tudi pesmico, ki je bila deklamirana v Zagorju na mitingu v šoli ponoči s 5. na 6. december 1944. leta. Bila sem skojevka in zadolžena za kulturni program pionirjev. MOJ OČKA JE PARTIZAN... Moj očka je partizan in puško nosi na rami. V gori visoki na straži stoji pa dragi naš domek nam brani. Mamica vsak večer ,v goro strmi, tja med visoke .planine. Želja mogočna ji v prsih gori, naj strašna ta vojna že mine! Takrat pa bom jaz že velik junak, danes sem le pionir. In očka se vrne z gora spet domov, prinesel bo zlati nam mir. Vida Moškon-Olga Zagorje pri Lesičnem KOVAČIČ FRANČEK IN SINDIKAT 10. decembra 1979 je bila v Ljubljani ¡slovesna podelitev Zlatih znakov Zveze sindikatov Slovenije najzaslužnejšim sindikalnim delavcem in osnovnim organizacijam Zveze sindikatov, za uresničevanje delavslkih interesov, ,za pomembne uspehe pri razredni naravnanosti, uveljavljanju in razvoju. Med njimi je bil tudi FRANC KOVAČIČ, katerega prehojena pot je tesno povezana z delom in nalogami sindikatov, s katerimi se je spoprijel že v mladosti, kot predsednik sindikalne podružnice v Kozjem. Od takrat je minilo že 30 let in Franček je aktiven sindikalni delavec in poznan med delavca občine ter med sindikalmmi delavci v regiji. Način življenja in dela (je podredil zahtevam sindikalnega aktivista, delavca v družbenopolitičnih organizacijah s ciljem, da kar največ prispeva k razvoju in nadaljnji krepitvi naše samoupravne soaialilstične družbe, delegatskega sistema in Zveze sindikatov. Rezultati njegovega dela se kažejo v osnovnih organizacijah Zveze sindikatov ,in njihovem delu, za kar ima poseben posluh in energijo. Vsa dela in naloge opravlja vestno in dosledno. Izhaja iz kongresnih sklepov ter stališč in usmeritev Zveze komunistov, sklepov občinskega sveta Zveze sindikatov ter jih smiselno izvaja v osnovnih organizacijah ZS. Z izkušnjami, ki jih nesebično prenaša na mlajše, vzpodbuja k aktivnejšemu in strokovnemu delu, prispeva in krepi sindikalno delo, ga usmerja k uresničevanju zastavljenega čilija, skladno z določili Ustave in Zakona o združenem delu ter spreminjanju položaja delavcev v združenem delu. Kot delegat medobčinskega sveta Zveze sindikatov za celjsko regijo prispeva svoj delež k usklajenemu delu in povezovanju sindikatov v regiji. Iskrene čestitke! V Podčetrtku aktivni člani RK Krajevna organizacija RK Podčetrtek deluje že vrsto let. Organizacija šteje 152 članov. Ta humana organizacija si prizadeva, da bi poživela življenje starejših krajanov in tistih, ki so osamljeni. Tako bomo 14. decembra tega leta pripravili skupno s šolo Podčetrtek program in pogostitev za 107 starejših od 70 let. S tem jim hočemo pokazati, da niso osamljeni, da mislimo nanje. Pred mesecem dni smo organizacija RK in odbor za o-starele in osamljene, iki na šoli lepo deluje že vrsto let, napravili samoupravni sporazum v katerega smo ¡vnesli, kako ¡bomo starejšim pomagali, se jih spomnili za njihov rojstni dan, za 70., 75., in 80. in več, Skrbeli, da jim bomo pomagali pri čiščenju stanovanja in če bo starejši bolan, poskrbeli za zdravniško pomoč itd. Ker je število občanov starih nad 70 let veliko, je med njimi dosti takšnih, ki so socialno o-groženi. Ob njih ¡se bo morala tudi naša širša družba zamisliti. Rdeči ikniž si je zadal nalogo, da v rimskih mesecih organizira šiviljski tečaj, za katerega je med mladimi veliko zanimanje. Nadalje nameravamo pripraviti dve predavanji o najbolj zahrbtnih boleznih dananšjih dni. S tem bomo preprečili marsikatero pot v bolnišnico, (ki je dostikrat breme tudi za družbo in za bolnika samega. Veliko je v naši krajevni skupnosti problemov, ki jih bomo morali reševati skupno z drugimi organizacijami. Predsednik KO RK Štus Tončka »@•4 STEKLARNA »BORIS KIDRIČ« n.sol.o. čestita vsem delovnim ljudem, sodelavcem in poslovnim partnerjem SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1980 atomske toplice UAJ PODČETRTEK I Vsem obiskovalcem in poslovnim sodelavcem želimo srečno NOVO LETO 1980 Delovnim skupnosti skupnih služb VIO Šmarje pri Jelšah, osnovnim šolam, družbenopolitičnim organizacijam, delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim in vsem občanom občine Šmarje pri Jelšah želi uspešno novo leto 1980 kolektiv Vzgojno varstvene organizacije Rogaška Slatina (M) Hmezad kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah Želi vsem občanom šmarske občine uspešno in srečno Novo leto 1980 SREČNO NOVO LETO 1980 vam želi Gradbeno obrtno komunalno podjetje Rogaška Slatina r "s Gd KP i J ROGAŠKA SlAlm KORS Prijetno praznovanje in srečno novo leto cenjenim potrošnikom želi kolektiv »KORS« konfekcija oblačil Rogaška Slatina