MIRA.VA JARCA WOVO MESTO Glasilo socialistična heze delovnega ljddsti sto LASTNIK IN IZDAJATELJ Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 330 din, četrtletna 150 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 1200 din oziroma < amer dolarje — TEKOČI RAČUN prj Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70 3-24 Ste v. 11 (469) LETO X. NOVO MESTO, 19. MARCA 1959 UREJUJE uredniSki odbor ■ Odgovorni urednih Tone Gošntk — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta Komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 121 — Nenaroćmnh rokopisov jn fotografi) ne vračamo — TISKA časopisne oodietif •Slovenski poročevalec* v Ljuhljam Urejevanje šolstva in preskrbe ie tudi skrb za živ jensko raven Prvič udarna! Tik pred zaključkom današnje številke smo prejeli iz Srbije obvestilo, da je Glavni štab MDB na avto cesti lu-atstva in enotnosti pregledal delo prvih 10 dni v marcu In 12. 3. 1959 proglasil 14 brigad za udarne brigade. Med njimi je tudi VI. no-vomeSka MDB Kalje Ru-pena. Našim brigadirjem in btigfcdirkam v Srbiji tople čestitke in lep pozdrav! NAPREJ K NOVIM ZMAGAM! Predavanje Bogdana Osolmka Preteklo sredo je v dvorani novomeškega Doma JLA predaval član CK ZKJ Bogdan Osol-ftlk,ksekretar Urada za informa-clJe pri Z1S. V nabito polni dvojni poslušalcev, v glavnem *lary>v ZK, je predavatelj dal fc8-niimivin izčrpen pregled o političnih in gospodarskih zanimivostih v svetu dn pri nas. Na zadnjem plemumu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije so razipravijiali o dveh vprašanjiih: o šolski re-iormii in o problemih tržišča ter preskrbe, v tei zvezi pa še o nalogah poLLtičnlh arganiiza-cdj. Taka izbira vprašani, o katerih so razpravljali, ni bila slučajna. Narobe. Razprava o teh problemih dizraža željo, da bi se temu posvetila tudi najmočnejša politična organizacija, to ie Socialistična zveza, saj obe stvari v mnoigočem vplivata, na življenjsko raven prebivalstva. Se posebej je treba reči, da to velja tako za šolsitvo kot za preskrbo, čeprav gre v resnici za dokaj razJdčnii področji dejavnosti. Prav tako je treba poudariti, .da bodo vse probleme s področja šolstva in s področja preskrbe lahko reševale le občine same. Prav zato naj bi po-LJtiiične orgamdzacriije, zlasti pa Sociali« učna zveza, razpravljale o teh stvareh in predlagale postopno reševanje najnujnejših problemov. Pri tem mislimo na vrstni red, na izpolnjevanje tistih nalog, ki so povezane z denarnimi sredstvi. Sredstev namreč še zdaleč ni toliko, da bi lahko povsem zadovoljivo uredili vse hkrati. Zato je tak dogovor toliko bolj potreben. Predsednik Socialistične zveze tovariš Miha Marinko ie na zaključku opozoril prav na smotrno uporabo sredstev, ki jih na pobudo sindikalnih organizacij združujejo podjetja ' za izboljševanje družbenega standarda. Pri tem namreč ne gre samo za objekte, ki neposredno vplivajo na standard, kot stanovanja, •mairveč bo potrebno ta sredstva uporabljati tudi za šolstvo, trgovino, opremo kmetij sikih po-sestev v bližini industrijskih središč in podobno. S šolsko reformo moramo rešiti tri osnovne težnje: Prvič moramo zagotoviti, da bo šolstvo sodelovalo pri prekva- lifikaciji prebivalstva, zato ker se naglo spreminja socialno ekonomska struktura naše države. Vedno več potrebujemo ^strokovnjakov v našem gospodarstvu, bolj določeno v tovarnah; drugiić, tudi šolstvo bo moralo pripravljati državljane na družbeno upravljanje. Vsak državljan naj bi prišel iz šole usposobljen za sodelovanje v organih, pri čemer bo treba marsikdaj vedeti kaj več kot poznati os- premostiLti vse težave in, če bodo pomagale odpravditi tudi pomisleke, ki oviiirajo hitrejši napredek na tem področju. Morda še bolj pestri kakor problemi s področja šolstva so problemi s področja tržišča in preskrbe prebivailsf.va. Tu gre tako za gospodarske ukrepe, s katerimi bomo uredili trg, pa tudii za organizacijske ukrepe in uveljavljanje družbenih organov v tej gospodarski dejavnosti, ki posreduje blago med novna načela: In tretjič: si- , proizvajalcem in potrošnikom. Se posebno velike naloge nam nalaga .organizacija trga s kmetijskimi pridelki in sploh preskrba mestnih središč s pridelki. Niitii obseg niti vrsta pridelkov ne ustrezata potrebam na trg.u. Preveč razdrobljena im pretežno individualna proizvodnja otežUoča večji vpliv družbe na hitrejši razvoj. Promet s kmecijsikiimi pridelki je kljub nekaterim izboljšavam še zelo sJab. Se vedno se dogata, da trgovina ne more zajeti vseh tržnih presežkov ali pa včasih propadejo večje količine blaga. 1-etos skušamo urediti ta trg tako, da presikrbovain« podjetja po mestih sklepajo pogodbe za proizvodnjo m nakup pridelkov že vnaprej. Pri tem je zlasti važno, kako se bodo oblikovale cene Vsako prekoračevale cen bi lahko vplivalo na življenjsko raven. S cenami'' kmetijskih pridelkov sm0 namreč rrtšli do ravnal, vrak kate^n£^H«irv> Povečevanje teh no rast življenjske ratmi, predvsem pa nadaljnjo rasit proizvodnje in storilnosti v črnomaljskih gospodarskih organizacijah. Iz proračuna se vidi tudi. da SG skuia ra^tovitt kar najviđ 3 sredstva !aa negospodarske investicije in pa da bi se s razpoložljivimi sredstvi doseglo in zgradilo Čim več. Potrebe so seveda precejšnje, vendar bo treba računati s tem kar je na razpolago. Zato bomo morali skrbeti za varčevanje vsepovsod in vlagati prihranjena sredstva tja kjer bo potreba največja. Posebno pažnjo so pri sestavi družbenega načrta polagali na poglavje, ki govori o kmetijstvu. Tudi v belokranjskem kmetijstvu je treba doseči da se bo razvijalo im rasit-lo vzporedno z industrijo. Čeprav so pogoja za obdelavo zemlje v posameznih krajih dokaj različni, bo treba z razvijanjem, najprimernejših kultur, in i proizvodnje odločno poseči v boi za dviig produktivnosti ter večjega, hektarskega donosa. Pri tem mora vsekakor priti do izraza pogodbeno sodelovanje med zadrugami in kmetovalci. Pb. »Dobro in lepo mi je...« S spominskega zborovanju in odkritja plošče na Suhorju 8. marca 1959: skupina domačink s Suhorja in okoliških vasi Pred dnevi nam je mati brigadhrke Martine Go-renc iz novomeške okolice prinesla pokazat pismo, ki ji ga je pisala hčerka iz Srbije. Takole pravi v njem: Dragi domaČi! V pričetku mojega pisma Vas najlepše pozdravljam in Vam sporočam, da mo srečno prispeli v daljno Srbijo. Smo v zelo lepem kraju, ravno tako tudi naselju. Smo daleč, daleč od Beograda. Povedati Vam moram, da sem dobila pred odhodom v brigado v Novem mestu lepo belo jopico; dobila sem jo zato. ker je nisem imela. Veste, brigadirske obleke ©o takšne kot cestarske, po barvi in izdelavrl. Naša brigada ima štiri čete in sem v prvi. V tej četi smo štlfl dekleta, v drugih pa jih je n»-kaj već. V brigadi je tudi Pavličeva Anica iz Gumberka.. Naš* četa ima zelo dobrega komandirja. Delamo dnevno eamo 6 ur, na delo hodimo sedaj že precej daleč od nasleja. Zelo rada delam in sem z delom zadovoljna, pa tudi ostali moji tovariši. Hrano imamo bolj »rbeko in je precej papriclrana, pa to nas ne moti. Hrane je veliko, malicamo tudi večkrat marmelad«. sd'r, med in »lanino. Lačni nismo nikoli in sploh vsega ne moremo pojesti. Brigadirji so zelo disciplinirani In sploh nijnajo pristopa v žensko spalnico. Clgaretov dobivamo od 5—10 na dan In jih bom prinesla veliko domov, sai veste da nisem nikoli k*dlla. Po domu ml nI preveč dolg čas. ker nas j* veliko in življenje zabavno. Naša sekretarka, Danica iz Semlča, pozna tudi Vln-kota in je z nami zelo dobra; odlično se razumemo. Sedaj ma- ma, pa le povej tistim, ki so Tekli, da ni treba Iti v Srbijo, d« ml je tu dobro in lepo, da sem kot doma! Brigadirji živimo v ostri disciplini; če misli kdo kaj slabega, ga peljejo pred komandanta in se mora zagovarjati In ta kazen je huda. Iz naselja ne sme nihče brez dovoljenja, tako da boste e tem seznanjeni in brez skrbi. Lepo pozdravi Skrbčeve, Brzlove In Bezgove in vse ostale. Angeli pa reči, naj mi čimprej odpiše, da se ji bom še večkrat oglasila. Sprejmite najlepše pozdrave od Vaše brigad Irke. Na svidenje! Odpiši kmalu. Moj naslov: Martina Gorenc, VI. novomeška MDB Katja Rupena. Nase- ;p Moša P i jade Pojate, Srbija, r Dokler odbornik noče... Velika vas v okolici Dobove. V Majhnem vinogradu koli gospodar trtje. — Dobro srečo! — Dober dan! — ^a!o nezaupljiv, ocenjujoč pogled spremlja odzdrav. — Bi sc lahko malo pogovorila, gospodar? — O, kar pridite! Jaz bom delal, vi boste pa govorili! odvrne s slabo pokritim posmehom. — Kollte? - Treba je, da bo kaj obrodilo, če bo! Pogovor se počasi odvija, izogibajoč se »nevarnih mest«. Gospodar po-V. Italijansko pšeni-J:o je pui/kusl sejati pred.'ani. I.c ena "krtina jo je vzklila. To je razlagal povsod, le v zadrugo, kjer bi mu škodo povrnili, ni našel poti. Po7,na vse kmete, ki jim hibridna koruza, Italijanka ali krompir niso obrodili in vam jih takoj našteje. Rad bi pridelal več, toda zemlja je slaba in vse tako drago, da ne more, razlaga naprej. Odkritemu odgovoru na vprašanja se izogiba. Prizna, da bo tudi smo pač! — In tisti, ki jim ni 'rafal o--, kaj pravite, ali so obdelali tako, kot bi morali ali niso? — Mogoče tudi ne! Ta odgovor mu je prišel z jezika malo težko. — Vidite, razumete, da bi morali pridelati več. Nimate denarja za umetna gnojila, seme in ostalo, pra- Za pogodbeno sodelovanje v kmetijstvu se v brežišk'. občini niso cdločili niti mnog' odborniki ObLO in člani zadružnh svetov — Zaman so vsa naprezanja, če ni zgledov tist h, ki bi morali biti pri vsakem naprednem, koristnem delu prvi! v kmetijstvu treba pričeti drugače, vendar bi to raje prepustil svojim otrokom .., - Pa sto od regulacije Sotle imeli te škodo? - Ne, travnikov nam ne ooplavlja več". — Ne poznate nobenega primera uspešnega pridelka hibridne koruzo in Italijanke? — Ja. nekaterim jo tudi »ratalo«. — Dobro, zakaj potom vidite lo črno? — Taki vilo. Zadruga vam vse to-ponuja, zakaj no. sklonotp pogodbo? Zakaj vsaj rt« piiizkusiie na oni ali dveh njivah? Počasi postaja slika v gospodarjevih očeh jasnejša. Odgovor ni več tako težak, čeprav še ni zdrknil z jezika. Sosed, ki je prišel mimo in naju |e opazil, se pridruži. Zgovoren možakar jo, pove, da je celo odbornik krajevnega odbora. Sam prične: — Poglejte, rad bi šel v kooperacijo, ko bi imel več zemlje. Imam le 2 hektara, V vsej vasi je bilo prej 91 hektarov zemlje, ki je preživljala 325 ljudi. Regulacija Sotle in gradnja proge nam je vzela 20 hektarov, ostalo jih je le 71. Kako naj živimo? — Mislite, da bo tarnanje pomagalo? Vi, kot odbornik krajevnega odbora, bi morali dajati drugim zgled. Odgovor je molk. * m * — Poizkusite pridelati več! — Saj so trudimo, toda umetno gnojilo je tako drago! — Podpišite pogodbo t zadrugo, saj vam ponuja sodelovanje in pomoč! — V tem je prispel še tretji, zadružnik Tone Kramer, — Fantje! V kooperacijo! Ti Miha boš pose jal tam hibridno koruzo in kam na tisti njivi krompir! Ti Drejče tudi. In za travnike se moramo pogovoriti. Nekaj moramo ukreniti, tako ne moremo več naprej! (Nadaljevanje na 3. strani) Birana »DOLENJSKI J3 ST« Stav. 11 (459) O DELU ORGANOV JAVNE VARNOSTI V OKRAJU (3) Za našo varnost in red Lani je bilo uveljavljenih nekaj varstvenrih ukrepov z odvzemom vozniških dovoljenj za mesec dni ali već. Število cest-noipirometnih prekrškov je lani narasle sz već vzrokov, predvsem zaradi stalnega naraščanja gostote prometa, v mnogo-čem pa je vplivala tudi gradnja avto ceste, saj so pri njej sodelovala številna motorna vozila. Drugi po vrstnem redu so pretepi, neredi in drzno vedenje. Število ni naraslo. Teh primerov je bilo lan.i 168. povprečna denarna kazen za te prekrške je 3000 dinarjev, razen tega je bilo storilcem odmerjenih skupno 560 dni zapora. Te prekrške povzročajo najpogosteje delavci iz kmetijstva. V nošenju orožja brez dovoljenja prednjačijo obvezniki predvojaške vzgoje, mladinci v starosti od 16—20 let. Krivce kaznujejo z denarniimi kaznimi in jim iz varstvenih razlogov orožje odvzamejo. Sodniki za prekrške so posredovali lani v 512 primerih Cjt- RAZGLAS JAVNE DRAŽBE 22. marca bo na posestvu Graben pri Novem mestu javna dražba naslednjih predmetov: mlatilnlca — kultlvator — sejalnica 13 gred na — Izruvač krompirja — vos zapravljivcek — dva vosa — več plutov — veS oko-painikov - zaslpalnikov — slamoreznica — boben za razkuževanje — gnojnič-na Črpalka — težke in lahke sani. Prednost pri nakupu Imajo družbena posestva in kmetijske zadruge. Pravica do dražbe nastopi, ko položi interesent kavcijo v znesku 2000 dinarjev. — Ogled naštetih predmetov vsak dan od 8. do 10. ure. Sitve predpisov v gospodarstvu, 24 primerih kršitve predpisov Iz delovnega razmerja in 25 primerih kršitve predpisov iz zdravstva i a socialne politike. V gospodarstvu so najpogostejši prekrški v oškodovanju gozdov. Nedovoljena sećnja lesa, nedovoljena paša in nedovoljeno steijarjenj« so trije prestopki, ki so jim delavci v kmetijstvu zelo podvrženi. V novomeškem okraju je 57 lovskih drž in s 1288 člani. Med lovci je ponekod opaziti še nezdrave pojave, kot so pijančevanje po lovu, pretepi, medsebojno obračunavanje ter krivo-lovstvo. Te pojave skupno rešujemo in odpravljamo. Pripadniki LM so morali lani posredovati v 7 primerih, ko so se lovci stepi i, V 6 primerih so lovci grozili z orožjem, v 2 primerih pa je prišlo do nesreče z orožjem, Iker je bil lastnik pijan. Potepuštvo in manjše tatvine se po krivdi prebivalstva vedno bolj množijo. Pregledi kažejo, da prijavljajo državljani največ tatvin vedno na semanje dn,i. Pogosto so predmeti, k| jih prijavijo kot ukradeni, pozneje najdeni z ugotovitvijo, da so bili izgubljeni. Razen tega se kmečki prebivalci na sejmih opijajo in predstavljajo lahak plen raznim potepuhom in že-parjem. Poizvedbe pri tatvinah so zelo zamudne in povzročajo organom LM nemalo skrbi in dela, ki bi z večjo previdnostjo državljanov odpadlo. Pogosta so rudi primeri, da puščajo lastniki stanovanja nezaklenjena ln slabo zavarovana, ko odidejo na dopust ali potovanje. Razni predmeti, večkrat precej vredni, ležijo v okoLicd hiš in se sami ponujajo tatovom; gospodinja puščajo perilo preko noči na vrveh v okolici hiš in podobno. Na podeželju se pojavljajo razni »predstavniki« in »posredniki«, ki lahkovemežem izvab Ijajo denar z obljubami, da jim bodo oskrbeli razne dokumente, Nenehno dviganje proizvodnje premoga Proizvodnja premoga v naši državi stalno narašča. To omogočajo na eirui strani najdbe vedno novdih nahajališč pre-mogiovih slojev, na drugi strani pa nenehno izpopolnjevanje sistema rudraijeinja in uvajanja rnehiamzacaje ter * tem dnifeanje 3toritnositd V preteklem letu je bdla proizvodnja premoga za 1,313.000 ton aH 5"/<> viišja od dosežene v letu 1957 ter je znašala skoraj 19 milijonov ton. PoveSanJe proVavodnje pa ugotavljamo le na račun povečane prodavodnje lignita, medtem ko je bila količina ornega in rjavega premoga nekoliko nižja. V letu 1938 ustvarjena skupna proizvodnja po vrstah premoga je naslednja: Crna premog: 1,208.000 ton alti 6,4%; rjavi premog: 8*377.000 ton aflA 44,1°/»; lrigmit: Z novomeškega živinskega trga V ponedeljek, 18. marca, so pripeljali na novomeški živinski trg 908 prašičev' v starosti pd 6 do 10 tednov po 3.500 do 5-500 dinarjev, in 22 prašičev v starosti od 3 do 8 mesecev po 5.500 do 18.500 dinarjev. Prodali »o đih 808. 9,401.000 ton aH 49,5»/»; skupaj: 18,986.000 ton. Iz razpredelnice je razvidno, da znaša lignit ravno polovico celotne proizvodnje. Zvezni družbeni! plan za leto 1959 predvideva skupno proizvodnjo 20,270.000 ton, kar predstavlja proti proizvodnjii v letu 1958 povečanje za 7*/». V mesecu januarju je bilo na-kopanilh 1,687.000 ton ali 2,7% več kot lani v istem mesecu. Pb. Komisija za »prejem in odpust delavcev pri TOVARNI ČOKOLADE IN LIKERJEV ■ IMPERIJU« VIDEM-KMK0 razpisuje mesto finančnega knjigovodje Pogoji: popolna ekonomska srednja šola z najmanj 2 leti prakse v finančnem knjigovodstvu ali nepopolna srednja šola in 5 let prakse v finančnem poslovanju. Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe po dogovoru. Prošnje sprejema uprava podjetja. potrošne predmete in pošiljke iz Inozemstva. Večkrat se predstavljajo celo kot uslužbenci notranje uprave ali kot zastopniki oblastnih organov. Navadno nimajo potrebnih dokumentov in pooblastil, v kolikor pa jih imajo so ponarejena. Prebivalce naj takšne primere takoj prijavijo najbližji postaji LM in naj ne nasedajo tej vrsti potepuhov. MATIČNA SLUŽBA Poročne sobe in pisarne matičnih uradov so slabo opremljene. So primeri, kot v Velikem Gabru, Tržišču, Straži, Šentjerneju, Trebnjem. Novem mestu in še ponekod, da matični uradi nimajo poročnih sob. Na Bizeljskem uporabljajo v ta namen predvežo kino dvorane. V Doberniču si matičar Izposoja stole za poročni obred. V Tržišču opravljajo poročni obred v pisarni šefa krajevnega urada, ki je umazana in slabo pospravljena. Odborniki, ki pri poročnem obredu sodelujejo, slabo berejo, vse to pa kvarno vpliva na slovesnost obreda, v kolikor v taksnih okoliščinah o slovesnosti sploh lahko govorimo. Tajništvo za notranje zadeve o teh pomanjkljivostih stalno obvešča in opozarja nanje ud-ločujoče organ.e. Vendar ni razen obljub opaziti nobenih u-krepov. Občinski ljudski odbori premalo skrbijo za matične urade dn matičarje, ki jim je to nadvse pomembno delo zaupano. Tudi nekateri matičarji so marsičesa krivi, ker ne znajo pravilno predočiti vseh potreb matične službe ter se v delo ne poglabljajo dovolj, razen tega Pa so tudi nedisciplinirani. ORGANI NOTRANJIH ZADEV PRI OBČINAH Samostojni oddelek za notranje zadeve je doslej ustanovila le občina Vldem-Krško, Ostale občine tega niso uresničile kltjub določilom zakona. Posebno težavno vprašanje je pomanjkanje primernih strokovnih kadrov, ki bi bili sposobni opravljati službo na teh oddelkih. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED V soboto 7. marca je prišlo v Mosulu, mestu na severu Iraka, do upora. Upor je organiziral polkovnik Savaf. Naperjen je bil1 proti sedanjemu režimu v Iraku, ki ga vodi general Kasem. Po treh dneh krvavih neredov v Mosulu ln okolici, posebno potem, ko so Kasem ova letala učinkovito napadla glavni stan upornikov, je upor splahnel. Prve novice o usodi polkovnika Savafa so si zelo nasprotovale. Nekateri so trdili, da je Savaf pobegnil v Sirijo, da pa je ni dosegel, medtem ko so iz Bagdada poročali, da so Savafa ubili Bagdadu zvesti vojaki. Menda bo zadnje še najbolj držalo. Očevidci pripovedujejo o »velikanskih izgubah« na obeh straneh. Na tisoče članov plemena Samar je prišlo v Mosul s severozahoda, da bj okrepili Savafa. Tudi Naserjevi pristaši so se pridružili uporu. Na drugI strani pa so loja-Uatične čete Imele podporo Kurdov in Jezidov, ki so prišli s severovzhoda. Toda hrbtenico uporu je zlomilo letalstvo z okrepitvami vred, ki so prišle v Mosul. V začetku upora so uporniki pobili več levičarskih voditeljev, med njimi Je najbolj znan Kasandži. Najprej je prišlo do uličnih bojev med posameznimi skupinami, pozneje pa do krvavega obračuna ,ko se je upor izjalovil. Mnogo oficirjev je dal Kasem postreliti, toda obračun se nadaljuje, ker vsak dan prihajajo pred sodišče civilisti, vojaki in pri- padniki plemen, ki so osumljeni, da so podpirali upor. če so bili prej odnošaji med trakom in Združeno arabsko državo slabi, so se z uporom v Mosulu, za katerega Bagdad dol/i ZAR, % jzgonom diplomatov in študentov ZAR iz Bagdada, močno poslabšali. Nasprotja so prišla na dan. Predsednik Naser je v nekaj govorih v Siriji izjavil, da je upor izbruhnil zaradi nerešenih notranjih vprašanj v Iraku in zato, ker v Iraku preganjajo prave arabske rodoljube, kakršen je bil na primer Iraškega prebjvastva ni zadovoljen s politiko generala Kasema. Najbrž niti ne gre za združitev z ZAR. Iračani bi bili najbrž zadovolini s tesnejšim sodelovanjem z ZAR, vse na kaže, da Kasem ne samo da ni upošteval sodelovanja, ampak ga je celo zaviral. Po več znamenjih sodeč se je Kasem pri tem vedno bolj naslanjal na Moskvo. Večkrat je si^er zatrjeval, da hoče ostati Irak svoboden, da s j noče vezati rok ne na Vzhodu n« na Zahodu. Značilno je, da se je Moskva takoj po uporu po- Čigava zmaga a polkovnik Aref. Po Naserjevem mnenju bo do takih uporov še prišlo, ker želje arabskih narodov po združitvi nI mogoče zatre ti. Bagdad je s svoje strani obtožil ZAR, da se vmešava v notranje zadeve drugih arabskih držav. Izjavil je, da je zaroto v Mosulu organizirala ZAR. Bagdadski radio ve velo povedati, da so se uporniški iraškf oficirji sestajali na meji s sirskimi oficirji in da «o v glavnem štabu polkovnika Savafa odkrili nekaj orožja ln streliva, ki izvira iz ZAR. Toda kljub zatrjevanju Bagdada ne more biti nobenega dvoma, da velik del stavila na stran Kasemovega režima, ki je tud] z revolucijo prišel lani na oblast. Na Srednjem vzhodu, kot kaže, nikakor noče priti do pomiritve. Položaj v Iraku je slej ko prej napet in negotov. Po zlomu starega režima Nurl es Salda naj bi prišlo nekaj novega. Toda doslej nI iz Iraka v bistvu prišlo nič novega, če ne upoštevamo začetnih manifestacij in ukrepov. Novo ie mišljeno v smislu drugačne politike, morda ideologije ali arabskega nacionalizma. Tako pa te Je Irak znašel med silnim j vplivi, fn izmed teh vplivov utegne v končni posledic) le zmagati arabski nacionalizem. Zaradi neupoštevanja predpisov - smrt na cesti »Samo za sitnost so miličniki na cestah! Le čemu so potrebni vsi ti predpisi! Včasih smo pa le vozili brez luči po stranskih cestah . i .« Take in podobne izgovore lahko sliši* vsak dan; pravzaprav niso izgovori, le nemarno godrnjanje nad predpisi, ki Jih Imamo zato, da bj zagotovili na cestah red. varnost in življenje naših ljudi! Navzlic vsem opominom in ka_ znim, poučevanju v Šolah ln na sestankih, opozorilom organov ljudske milice in ponovnim opozorilom v tisku in radiu pa nasl ljudje Se vedno ne spoštujejo zahtev, ki jih pred na« vse postavlja vedno večji promet. 5. marca zvečer ob 19.30 Je prišlo do žalostne prometne nesreče n« cesti Tli. reda pri Sadinjt vasi blizu Žužemberka. Tovorni avtomobil podjetja Gorjanci, ki Je vozil iz SadlnJe vasi v Zaifaro m ki ga je upravljal Šofer F. Z., je srečal vprežnl voz, na katerem sta bila oče in «in. Franc Pestotnlk in 6-letni Franeek. doma iz Mac- kovca pri Dvoru. Vozila sta po sredi ceste;' na vozu je bil tudi Pestotnikov tast 74-letni Franc Koželj, sedeli pa so na na kupu sena. Koželj je gledal nazaj, oče in sin pa naprej; vajeti je imel v rokah Vžigalice niso za otroške rake! 7. marca ob pol petih popoldne Je zagorelo pri Ignacu GoriSku na Hrvaškem brodu 6 pri Šentjerneju. Zgorel je leseni llstnjafk, svinjaki, zidan živinski hlev. trije prašiči ln približno 2000 kg sena. Skoda znaša približno četrt milijona dinar-Jev. Požar Je povzročil oškodovančev triinpolletni sin. ki je neopazno vzel v kuhinji vžigalice in z njimi v listnjaiku zakuril. Vaščani so začeli takoj gasiti, prišlo pa Je tudi PGB Dobrava; ogenj so pogasili, tako da se ni razširil Se na hišo. Dopoldne na sodišču ŠOFER OBLJUBIL, DA NE BO VEC PIL ' »Morda sem bil res pijan, vendar sem se zavedal svojega dela ln sem lahko upravljal vozilo,« se je zagovarjal šofer zagrebške »Keramike« J. V., ki je 13. Junija 1958 zakrivil v bližini Dob pri Kostanjevici prometno nesrečo, pri kateri Je bilo škode 137 tisoč dinarjev. 24. decembra 1&58 pa prometalo nesrečo prt Beli cerkvi, katere škoda Je ocenjena na 120 tisoč dinarjev. Šofer s« je dalje branil, da so mu odpovedale zavore. Avto Je bil znamke Chevrolet — Lasta starejšega tipa, na katerem je bilo bolj malo originalnih delov. Bil Je Se v starem železju, pa ga Je podjetje kupilo ln usposobilo za vožnjo. Na registracijo ga je peljal obtoženi šofer trikrat, a so ga. po šoferjevi izjavi, Sel« četrti* registrirali — »njemu za ljubav«. Takrat Je moral obljubiti, da bodo vozilo popolnoma usposobili za vožnjo. V podjetju pa so odgovorni organi in osebe vztrajali, da vozila ne popravijo, ampak naj vozi s takim, dokler gre. Dalje Je šofer priznal, da je večer pred drugo nesrečo pozno v noč pil. Prlfte obeh nesreč so povedale, da n« bi mogle trditi, če je bil obtoženec pijan ali trezen. Le ena je dejala, da je videla, da je avto zanaSalo. V zaključni besedi Je obtoženec obljubil, d« ne bo več vozil »sta- rih krtin« in da ne bo več pil. Prosil je tudi za milo kazen, ker mora vzdrževati Se nekatere osebe. Ker Je bilo s krvno analizo ugotovljeno, da Je bil obtoženec na obeh vožnjah pijan in je s tem ogrožal Javni promet, Je bil obr sojen na 5 mesecev zapore. JUNAKI NISO UTRUJENI »Vsi so ležali po tleh. Ta Je bil tak,« (pokazala je na obtoženca H. H.), »da je nosil potem en mesec roko v gipsu,« je dejala 62-letna priča A. K-, ki je videla konec pretepa. Potem pa je še zaskrbljeno vprašala: »Saj ne bo nič hudega gospodje, ne?« H. H. je bil obtožen, da je z lesenim kolom večkrat udaril po glavi soseda A. M, Vsekakor so to »dobri« soseski odnosi. Seveda je potrebno včasih preizkusiti trdoto glav. Le mlatimo se po glavah, da bo imelo sodišče kaj delal In posledica: H. H. je obsojen na 10 dni zapora, pogojno za eno leto in plačilo zneska, ki ga je tožnik zahteval. Obtoženi H. H. pa bo Se totil sedanjega svojega tožnika A. M., ker ga je le-ta vrgel, ob zid, da mu je počila roka. Tako bosta verjetno oba obsojen« in oba plačala. S KAMNOM PO GLAVI »Tožlteljlca H. K. zahteva za bolečine, prizadete ob napadu, ki ga J« izvršila 2». septembra 1958 obtoženka F. O., samo simbolni odškodninski znesek 100 dinarjev, ker ve, da je obtoženka revna kmečka ženska, »je dejal zastopnik tožiteljice. F, O- Je bila obtožena, da Je napadla H. K. ln jo Se potem, ko Je ta padla, tolkla s kamnom po glavi. Spor se je začel zaradi brente .. . Obtoženka se Je zagovarjala, da ni ona napadla tožiteljice, ampak le-ta njo. Pri tem dejanju ni bilo nobene priče. To se je dogajalo na samotni poti v Triki gori ob času trgatve. Totlteljioa, da Ji Je Iztrgala brento ln pri tem sama padla, ona pa je klečala pri njej in držala kamen v roki baje samo zaradi obrambe. Pri tem je pritekel A. K., mož tožilke ln začel brez pardona mlatiti po njej kot po slanvt«. Obtoženka je dejala dalje, da je tudi ona vložila tožbo, a Jo je umaknila, ker Ji je tožilec svetoval, da ne bo nič opravila proti družini K., ker so le-ti Študirani. Tožiteljice H. K. Je pa zatrjevala, da jo je napadla obtoženka in Jo zbila na tla. Ko Je ležala brez možnosti obrambe, Jo je F. O. začela tolči s kamnom po rokah, ki Jih je držala pred obrazom ln Jo ranila pri očesu, zlomila mezinec in prizadejala več ran po obeh rokah. Obsodba; dva meseca zapora, pogojno za dobo dveh let in plačilo odškodninskega zneska 100 dinarjev. Pestotnikov sinko. Vozili so brez luči. V trenutku srečanja je šofer zavil skrajno desno, da se je umaknil vozu. v tem pa je Franc Pestotnik starejši skočil z voza in padel med zadnjo levo stran to. vornega avtomobila in voza. Pri padcu je dobil hude poškodbe na glavi in je bil takoj mrtev. Mar potemtakem res samo »zaradi sitnarjenja« zahtevajo prometni predpisi, da v mraku !n ponoči nobeno vozilo ne sme biti na cesti brez luči, da otroci ne smejo upravljati z vozili, da moramo voziti vedno po skrajni desni strani cestišča itd.? Menimo, da ne. Predpise Imamo zato, da nas varujejo, nas in druge uporabnike cest! Naj bo žalosten primer opisane nesreče novo svarilo, da je treba prometno-varnostne predpise dosledno, vedno ln povsod upoštevati. Tudi na železniških postajah preti smrt lil. marca zjutraj Je bilo na iev-niSkem kolodvoru živahno kot vsak dan, saj čaka tu vedno množica potnikov. Potniški vlak Je tokrat pripeljal na tretji tir. pri tem pa je povocttl gradbenega teh-niltA MiJ-k«. Radimika i« BoStjrn.U, ki je zaposlen pri gradbenem podjetju SAVA v Krškem. Težko poškodovanega Radenska so odpeljali v brežiško bolnišnico. Naj pripomnimo, da so gneče okrog prihajajočih in odhajajočih vlakov vedno lahko smrtno nevarne, zlasti še, če ljudje niso disciplinirani! Nikar se ne prerivajte, čeprav čaka na vlak še taka množica ljudi! Po potrebi bodo uslužbenci železnice vedno posk/^ beli, da bodo lahko brez nevarnosti vstopili ali izstopal v s i potniki. Neprevidnost na tirih pa Je lahko vsakomur usodna. J J štora po sovjetskih vojaških • Sudanska vlada Je ratificirala sporazum o trgovinski zamenjavi z ZSSR za to leto v vrednosti 2,280.000 funtov šterlingov. ZSSR bo kupila v Sudanu v glavnem bombaž, v zamenjavo pa bo izvažala slrojo in vozila. • Predsednik Indijske republike Radžendra Prasad J« l letalom prispel iz New Del-hija v Pnompenh na štiridnevni uradni obisk v Kambodži), • Iransko zunanje ministrstvo Je poslalo ZSSR oster protest proti ponovnim kršit- vam Iranskega zračnega pro-Jaških letalih. • Britanska vlada Je danes dokončno zavrnila nizozemsko zahtevo, da bi letala nizozemske družbe KLM dvakrat tedensko vzdrževala zvezo med Amsterdamom in Sin&apurom. Odslej bodo letala KLM vzdrževala zvezo s Slngapurom samo enkrat tedensko. • Britanska vlada Je povabila Japonskega premiera No-busuke Kišija, naj obišče Veliko Britanijo od 12. do 1«. julija letos. Japonski premier je povabilo sprejel. • V Bruslju >e je žarelo dvodnevno zasedanje sveta ministrov t»hffđno»vr'»pikr (j* skupnega tržišča (Franci.!«. Zahodna Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg). Glavni predmet razgovorov so poskusi, da bi skuSa-11 najti način za povezavo' skupnega tržišča z Veliko Britanijo In % drugimi desetimi državami, ki so tudi članice organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanj« (OEEC). • Upornlšk« sile so pripravljene, da r. več strani napadejo glavno mesto Honduras, državice v Srednji Ameriki. elektr0 NOVO MESTO obvešča da je s 1. marcem 1959 bilo osnovano novo rajonsko vodstvo s sedežem rajonskega monterja v Šmarje« — v poslopju bivšega krajevnega urada, tel. št. 5. V območje tega rajona spadajo kraji, ki se napajajo iz sledečih transformatorskih postaj: OtoČer ob Krki, Otočec-grad, Grič, Bela cerkev, Smarjeta, Zbure in Skocjan. Prosimo vse naše odjemalce električne energije, da se v primeru potrebe obračajo na zgoraj navedeni naslov. OB STIRIDESETLETN1CI KOMUNISTIČNE PARTIJU JUGOSLAVIJI 11 REVOLUCIONARNO GIBANJE NA DOLENJSKEM V LETIH 1918 DO 1941 F R A N C E K SAJE Sele 23. aprila je Strokovna komisija sklenila, da se izvede trodnevni generalni protestni štrajk. Iz mnogih krajev so srezki načelniki in orožniški poveljniki deželni vladi pošiljali nujne prošnje za vojaško pomoč. Iz Kočevja so že 20. aprila prosili za četo vojakov, od drugod pa celo kar za bataljone. General Smiljanič ni mogel ustreči prošnji deželne vlade, ker ni imel dovolj vojakov. Le v Trbovlje je poslal oddelek vojske, ki je zadušila tamkajšnjo delavsko »republiko*. 24. aprila je ^ozil na Dolenjskem le vlak iz Ljubljane do Bubnjarcev, po en vlak pa iz Novega mesta v Stražo in Šentjanž. Dotedanjim solidarnostnim stavkam so se pridružili še ostali delavci v Sloveniji, da je bil štrajk splošen. Ljubljanski delavci so se dopoldne zbrali v Mostah in na Zaloški cesti krenili na manifestacijski obhod po mestu. Na Zaloški cesti jih je zaustavil oddelek žandarmerije in policije ter začel vanje streljati. Padlo je 13 delavcev, mnogo pa jih je hilo ranjenih. Med ubitimi je bil tudi Alojz Kuhar, rojen 1. 1888 v Mladju pri Kostanjevici, vlakovodja v Ljubljani. Po tem krvavem nasilju je začela policija zapirati voditelje stavke in zaprla celotno vodstvo komunistične Delavske socialistične stranke v Ljubljani ter jih z zaplenjenim arhivom v Delavskem domu predala sodišču, ki jih je brez sodbe spustilo šele proti koncu maja, 25. in 26. aprila je bil na progi Ljubljana—Novo mesto oseben promet normalen in peljal je tudi prvi tovorni vlak. Na progi Trebnje—Šentjanž je vozil par mešanega vlaka in na progi Novo mesto—Straža dva para osebnih vlakov. Iz Ljubljane v Kočevje pa je peljal le en osebni vlak. Generalna solidarna stavka v Sloveniji je bila končana. S štrajkom pa so še več dni nadaljevali rudarji v trboveljskih revirjih in v Kočevju. ^8. aprila 1920 je bil povsod vzpostavljen osebni in tovorni promet, ki pa še ni bil normalen. (Vse navedbe so po dokumentih deželne vlade za Slovenijo). Na obljubo prometnega ministra Korošca, da bo takoj po vzpostavitvi rednega prometa vzel v pretres vse zahteve železničarjev in jih skušal zadovoljiti, je centralno stavke in sindikalno vodstvo pozvalo stav-kujoče železničarje, da prekinejo štrajk in se 29. aprila ob 19. uri vrnejo na delo. Po štirinajstih dneh žilave borbe so stav-kujočl železničarji doživeli poraz, ker jih je zaradi napačnih sklepov takratnega sindikalnega in partijskega vodstva prekasno podprlo ostalo delavstvo, Čeprav je bilo pripravljeno na najodločneje boj. Lep tak primer borbenosti so med drugim pokazali rudarji in lesni delavci v Kočevju. Revolucionarni polet delavcev v Kočevju Kočevski proletariat, ki so ga vodili komunisti, ni hotel stati ob strani, ko je bur-žoazna oblast začela z vojsko razbijati stavko železničarjev. Čeprav sindikalno vodstvo v Beogradu in v Ljubljani še ni izdalo poziva na solidarno stavko, so se kočevski komunisti zavedali, da je treba brez odlašanja podpreti železničarje. Zato so 20. aprila zjutraj sklicali protestno zborovanje, na katerem so sklenili, da takoj začno solidarnostno stavko. Z zborovanja so okrajnemu glavarstvu poslali odločno resolucijo, ki jo je podpisal tajnik podružnice Unije rudarjev Alojz Novak. Najvažnejši njeni odstavki so: -Delavstvo obrata Trboveljske premogo-kopne družbe v Kočevju, zbrano dne 20. aprila 1920 na protestnem shodu, je dalo duška svoji ogorčenosti nad nesramnim terorjem na vitalni obstanek železničarjev ter v znak solidarnosti sklenilo stopiti takoj v oseminštirideseturno protestno stavko to je od 20. aprila od 6. ure zjutraj do 22. aprila do 6. ure zjutraj. V slučaju da med tem časom dobi delavstvo c'rugačna navodila od vodstva strokovnih organizacij se bo \ klonilo njihovim sklepom ker smatra v tem trenutku edino sklepe delavskih voditeljev kompetentne ... 1. Nujno delo v revirju se bo nadaljevalo, in sicer pri ognju v rovih ter pri jamskem vodometu ter pri električni centrali tudi za Časa stavke. 2. Delavstvo ne bo dopustilo, da bi se med tem časom izvažal premog potom prometnih vlakov. 3. Delavstvo zahteva, da v tem trenutku izda avtoritetna oblast prepoved točenja alkoholnih pijač v mestu ter v manj kot pol ure oddaljenih vaseh zunaj mesta, ker v slučaju kakih inkriminiranih incidentov ne smatramo se odgovornim ... 4. V slučaju persekualnega postopanja proti kateremu si bodi delavskemu voditelju oziroma delavcu se bo delavstvo poslužilo najstrožjih represalij, za kar smatramo odgovorno le politično oblast...« Odločen nastop revolucionarnih rudarjev je povzročil velik preplah na okrajnem glavarstvu in orožniškem poveljstvu v Kočevju, ki je 20. aprila brzojavilo v Ljubljano: »Delavstvo premogokopa vstopilo v štrajk in ne dopušča odvoz premoga. Okrajno glavarstvo že dvakrat brezuspešno prosilo za vojaško asistenco. Koncentrirano orožništvo ne zadostuje. Prosim za takojšnjo odpošiljate v vojaške asistence — ena četa z 2 strojnicama.« V Ljubljani niso mogli ustreči tej nujni prošnji, ker so iz mnogih krajev začele prihajati podobne brzojavke, vojakov pa je bilo v Ljubljani komaj za okrepljeno stražarsko službo. 21. aprila je glavarstvo v Kočevju brzojavno sporočilo deželni vladi, da železničarji v Kočevju še vedno stavkajo. Nato je prosilo, »naj se vendar iz Ljubljane dol Ojd-premi prvi vlak* — toda »brez vojaštva«, ki bi le še bolj zaostrili položaj. Na koncu brzojavke je glavarstvo dodalo mnenje, da »-bo položaj tukaj težko boljši«. V tej oceni se okrajni glavar Ogrin ni motil, saj so rudarji 22. aprila nadaljevali s stavko. Hkrati so se železničarjem in ru- darjem pridružili tudi lesni delavci. Kočevska podružnica Osrednjega društva lesnih delavcev in sorodnih strok je svoj sklep še isti dan pismeno sporočila okrajnemu glavarstvu. Dopis, ki so ga podpisali predsednik Anton Sekonrec, blagajnik Avgust Falk-ner in tajnik Josip Neprivšek, je bil prava bojna napoved: »Lesni delavci, zaposleni pri parni žagi gosp. Kajfeža v Kočevju, se enoglasno pridružujejo stavki železničarjev ter rudarjev, izražajoč jim popolno solidarnost v boju za pravico in enakost proti nesramnemu terorju vlade na njihov življenjski obstanek. S tem časom preneha vsaka skupnost ter dogovori s politično oblastjo ali zasebnimi podjetniki, ker priznavamo kompetentna edino le navodila delavskih strokovnih organizacij. V slučaju, da bo politična oblast ali zasebni lastnik skušal zadušiti naš solidarni boj s korupcijo ter nasilstvom ter skušal izvajati persekucije bodisi proti kateremu delavskemu zastopniku ali delavcu, bomo odgovorili z najostrejšimi represalijami.« Revolucionarni polet kočevskega proleta-riata, ki so ga podpirali tudi kmetje v okolici, je 22. aprila 1920 točno opisal Josip Hauptman, kolporter komunističnega »Ujedinjenja«- v svojem pismu Josipu Petriču, tajniku splošne železničarske organizacije. Mea drugim mu je v imenu kočevskega strokovnega komiteja pisal: »Pri nas smo vsi kot en mož zapustili delo in poslali na glavarstvo in deželno vlado protest, ki ga je vzela na znanje. Stavka je disciplinirana in mirna, dokler ne bo vlada izzivala s kakim nasiljem. Na teror 'ramo odgovorili s terorjem. Pripravljeni smo tako, da nas nihče ne ugonobi. Dali smo politični oblasti na znanje, da se ne pokoravamo nobeni vladi in nobenim naredbam, ampak le strankinemu vodstvu. fltov. 11 (469) »DOLENJSKI LIST« Stran I Med hmeljarji ob Krki r Med Vavto vasjo in. Jurko ▼asjo ureja Kmetijska zadruga Straža 7.5 hektarov hmeljevih nasadov. Začetna dela — postavljanje drogov in mrež ter ostalo — opravlja posebna izurjena •kipa iz Brekmurja.- Delati so začeli v februarju in jim gre vse hitro od'rok, saj so opravili že 70 odstotkov del. Zemljišče bo tako pravočasno pripravljeno za sajenje. O saditvi hmelja so začeli razmišljati pred .'etcm dni, ko so *U na predlog Okrajne zadružne zveze na ogled hmeljišč v Žalec. Kmetijska zadruga je takoj naio zsčela zbirati interesente za tovrstno pogodbeno sodelovanje. Pogodbe za saditev hmelja je Podpisalo 11 vaščđnov Jurke va-•i in, Vavte vasi, ki so sliv kooperacijo s skupno 6 hektarji zemlje, zadruga pa bo posadUa hmelj na 1.5 hektaru svoje zemlje. Po planu bodo pridelali prvo leto 200 kg hmelja na hektar, drugo leto že 1.200, a tretje leto, ko doseže hmelj polno rodnost, ln naprej pa po 1.500 kg na hektar. Torej bo nasad v prvem letu še nerentabilen, v drugem l«tu bodo dimell približno 2.3 milijonov čistega dobička, v tretjem letu in naprej pa po 3 milijone 856.000 din dobička. Zadruga ]« najela za ureditev nasada 9.5 milijonov dinarjev Posojila; za nabavo strojev, potrebnih za obdelavo hmeljskega nasada, pa 3 milijone dinarjev. Posojilo bodo začeli odplačevati v tretjem letu rodnosti nasada In ga bodo povrnili v petih letih. Računajo, da bodo v jeseni zasadili s hmeljem nadaljnih 5 hektarov površin, v 5 do 6 letih, ko bodo kmetje videli koristnost teh nasadov in. šli zato raje v kooperacijo, pa bodo imeli z« 40 hektarov bmeljskih nasadov. Lastne sušilnice za hmelj še nimajo, zato ga bodo prvo leto rušili v sušilnici kmetijske šole na Grmu. Predvidevajo pa, da bodo imeli v enem do dveh letih svojo lastno sušilnico. »Le z naprednim gospodarstvom si bomo povečali dohodke« Kmeta Zdeneta Dularja Iz Vavte vasi sem dobii doma. ^avkar je prišel iz gozda. Nje-8°ve žuljave roke so pričale, da j6 trdo delal ln da trdo dela. On k eden izmed tistih prvih 11 laskih hmeljarjev. - Kda j in zakaj ste se odlomili saditi hmelj? — Upravnik zadruge in Okrajna zadružna zveza Novo mesto ste nam zatrdila, da bo pri nas hmelj uspeval. Na predlog OZZ fm0 si šli februarja lani ogledat "meljske nasade v 2alec v Savinjski dolini in tamkajšnji ^meijski inštitut, kjer so nam snovno zatrdili, da bo hmelj Pri nas uspeval. Potem pa je v šali dodal: Se bolj pa smo se navdušil: *a hrnelj v Laškem, kjer smo na Povratku iz Savinjske doline pd-•» odlično črn,o pivo ... r- Kaj pričakujete od kooperacije? — Lepe dohodke, izboljšanju svojega gospodarskega stanja, se pravi: dvig mojega osebnega standarda. Zavedam se, da je vse to mogoče le z naprednim gospodarstvom. Dodal je: , — Naši kmetje so še nezaupljivi, zato je nas. bmeljskih kooperantov, razmeroma malo. Verjamem pa, da bomo s hmeljem uspeli ln da se nam bodo potem tudi ostali pridružili. Obiskal sem še Franca Krena, ki je tudi pristopil k bmeljski kooperaciji s pol hektara zemlje. Povedal mi je: — Mi, kmetje smo vsak svojo hmeljsko parcelo pognojili, zadruga pa jo je strojno obdelala. Vsak posameznik bo postoril na svojem delu nasada vsa ročna dela, strojna pa bo opravila zadruga. Od te kooperacije pričakujemo korist, saj je drugače ne bi sprejeli. V uspeh verjamem, saj so nam inženirji zagotovili, da bo ta stvar za nas dobra. Zaželel sem mu veliko uspeha pri delu in se poslovil. 3. P. Dokler odbornik noče... (Nadaljevanje s 1. strani) Med njimi steče živahen pogovor o tem, kaj bo treba izboljšati. Tone Kramer je star kooperant, zato mu zaupajo. V glavah ostalih dveh gospodarjev ni več le slik o raznih neuspehih, ki se širijo od ust do ust. Našla sta pot in zdaj razmišljata in spoznavata, da bosta morala tudi sama pričeti na novo. Prepuščati to otrokom, bi bilo napak. » * * Miha Radanovič iz Dobove je prišel v zadrugo zaradi oranja s traktorjem in umetnih gnojil. Pogodbo je že podpisal, med prvimi je bil. Lani J« posadil hibridno koruzo: — Nimam živine. Lani sem posadil 18 arov hibridne koruze. V zemljo sem vrgel le 100 kilogramov nitrofoskala, ker nimam hlevskega gnoja. Pridelal sem več kot bi drugače, vendar bi bilo lahko enkrat več, če bi pustil koruzo dovolj gosto. Ker sem jo razredu tako kot domačo, je bilo pridelka manj. Kriv sem sam, ker nisem poslušal navodil, ko sem kupil seme. No, pridelek je bil kljub temu lep. Letos bom nadaljeval in vem, da bo boljše! Veselje in ponos mu sijeta lz oči. S krpo zemlje, ki jo ima, je šel v pogodbeno sodelovanje z zadrugo. Taki, ki imajo 10 hektarov zemlje pa pravijo: Ne morem, imam premalo zemlje... * * * Na poti proti Ločam. Kmetica pelje voz gnoja na njivo. Voli težko vlečejo. — Dober dan, mati! — Dober dan! — Bo treba pognojiti, da bo kaj zrast-lo? — Moramo, saj veste! — Zdaj se bo pričelo delo. Do novembra, ko bodo spet začele vaše zimske počitnice, se boste dovolj namučili. — O, bomo se, bomo. — Kaj pa z zadrugo, delate kaj? — O ja, kupujemo v zadrugi... — Ne, ne, mislim kooperacijo! Ob besedi kooperacija žena prestrašena razširi oči in odskoči... — Ne vem, kaj Je to! — iz jeclja preplašena in nato ni moč več govoriti z njo. * » * Velika kmečka hiša s snažnim dvo-risče-n ln okoli njega razvrščenimi gospodarskimi poslopji. — Dober dan, gospodinja. — Ogo-vorjena starejša žena prijazno odzdravi. Iz obličja ji sijeta razumnost in odkritost. Razgovor se počasi odvija. Najprej so na vrsti »štibre-« — davki. 35 tisoč je dala za prvo akontacijo. Zemlje ima 12 hektarov. Ni mogoče živeti. Sledi odločilno vpra- šanje: — Zakaj ne poskusile z zadrugo? Sledi pogovr o vlogi zadruge, o njenih nalogah in ostalem. Gospodinja je razumna, pritrjuje in počasi razumeva. Ko preideva na kooperacijo, pove: — Dokler lahko še sami obdelamo, ne dam zemlje nikomur! Sledi razgovor o pogodbenem sodelovanju. Uspeh? Naj pove gospodinja sama: — Z vami se človek lahko pogovori. Vi znate razložiti, zdaj šele vem, za kaj gre. Veste, zdaj bomo poizkusili s koruzo in krompirjem. Poskusiti ni greh. In navodil se bomo držali. Pa še kaj pridite in se oglasite! Se zaključek z naše poti na vas. ki ne bo škodil. Na območju KZ Dobo va je 470 kmečkih gospodarstev. Po načrtu za pogodbeno sodelovanje bi morali posejati letos 15 hektarov krompirja, 58 hektarov hibridne koruze in doseči v travništvu sodelovanje za 63 hektarov. Do zdaj so za hibridno koruzo sklenili pogodb za 2 hektara, za krompir 0,82 hektara, v travništvu pa za 16 hektarov. Iz razgovorov smo ugotovili, da bi bilo mogoče narediti mnogo več. Kje so vzroki? Strokovne priprave v zimski sezoni niso imele praktične- ga uspeha, ker ni bilo političnih priprav. Socialistična zveza in občina nista ukrenili skoraj nič. Štirje odborniki krajevnega odbora so kmetje in nobeden še nima podpisane pogodbe za zadrugo! Zadružni svet ima 40 članov: če bi vsak od njih sodeloval vsaj s površino 50 arov. bi bilo za 20 hektarov pogodb že podpisanih (za krompir in hibridno koruzo). In še ena ugotovitev: dokler občinski odbornik ali član zadružnega sveta, ko bosta razpravljala o •»kooperaciji«, ne bosta vedela ali hotela ogovora na kmetovo vprašanje: Kaj pa ti, ki me prepričuješ?, uspeha ne bo! Se nekaj velja poudariti. Za širjenje novic o neuspehih skrbijo kmetje sami. Vesti o uspehih ni slišati nikjer, čeprav jih je mnogo. Za to bi morala skrbeti zadruga. Laže je razpravljati o gradnji tovarne, se boriti za kredite in stroje kot delati na vasi. Tudi kmetijstvo je gospodarska panoga. Zelo pomembna je za naš okraj. Toda na vasi mora leči strokovna akcija vzporedno s politično. To naj pomislijo na občini in občinskem odboru oScialistiČne zveze v Brežicah. Marec gre h koncu, vendar je mogoče še marsikaj narediti. Miloš Jakopec Zadružni hranilnici in posojilnici v Novem mestu in Brežicah se bosta združili V soboto 7. marca je bil v Sindikalnem domu v Novem me stu četrti redni letni občni zbor Zadružne hranilnice in posojilnice Novo mesto, ki se ga je udeležil med ostalimi tudi direktor Kmetijske banke za Slovenijo Pavel Avbelj. Na zboru so razpravljali o vlaganju sredstev v kmetijstvo in o ostalih odnosih med ZHP in kmetijstvom. Ni področja v Sloveniji, ki bi bilo tako povezano s kmetij -sivom, kot je Dolenjska. Na žalost pa nam naša zemlja še vse premalo daje. ker naši ljudje ne uporabljajo dovolj agrotehničnih sredstev. Sredstev za kmetijstvo bo v bodoče več, saj jih bodo za svoje nasade dobile kmetijske zadruge iz republiških skladov. V razpravi so poudarili, da morajo zadruge misliti tudi na hrambo prispelih kmetijskih strojev in osebne izkaznice! •—Jih nimamo. — Kako to, d« med delovnim časom popivat*? — To nd važno... mi delamo na rekord! — Kje ste zaposleni in, kako se pišete? Dali so zaželene podatke, toda, kakor je bilo potem ugotovljeno, napačne. To jim bo verjetno sodnik štei v »dobro«. Tržna inšpekcija pa je naredila konec Se prodaji na merice, firkle in krožnike. Praznik skromnega kolektiva Tiho in vztrajno je 1» skromnih osnov v desetih letih zrasel kolektiv Krojaškega podjetja v Trebnjem, ki eo mu kvalitetni' izdelki in napori za dvig proizvodnje prinesli priznanje daleč izven občine. Od štirih članov, ki «o kot privatni obrtniki začeli, je zrasel 30-članskl ko- lektiv, ki nadaljuje ln nenehno izboljšuje delovne uspehe. Začetne težave so daleč za njimi. Začeli so z izposojenimi stroji, danes pa Imajo vse potrebne stroj* in inventar, nabavili pa bodo še dva nova električna šivalna stroja. Pred leti se je mlado podjetje, ki je Izvrševalo le Z zbora volivcev v Birčni vasi varne ali dobavitelja strojev morajo zadruge plačati zamudne penale za kredite za kmetijske stroje, katerih še nimajo! Sprejeli so sklep, da se združita Zadružni hranilnici in posojilnici v Novem mestu ln Brežicah s tem. da bo v Brežicah podružnica, ki pa bo imela v glavnem isto delo kot dosedaj. Zelje, stanovanja, milijoni... Stanovanjska stiska! Kdo je že vse ni občutil. °..njej govoril, potihem godrnjal! Ljudje se se. 1'jo iz vasi v mesta, v centre, bliže tovarnam. Prometu, delu. Kratek pogled v stanje stanovanjskega skla* da Pri občinskem ljudskem odboru v Sevnici nam pove, da je ta sklad v zadnjih letih, od kar obstaja, narasel na več kot 123 milijonov dinarjev. To je za industrijsko ne preveč moč-no občino že kar precej. Toda ta denar ni na "Pni Nad 91 milijonov sredstev sklada je v obtoku in ga koristi 70 graditeljev. To so občina, podjetja, ustanove in posamezniki. Brez dvorna kaže podatek, da je letni pritok Sred-8tev okroglo 33 milijonov dinarjev proti zahte-Vam — te pa znašajo že sedaj za tekoče leto nad 80 milijonov! občutno premajhen. Zelje 80 večje od zmogljjvostl, stiska pa se še veča, Ji Je dotok novih delavcev hitrejši od >zgrad-nJe stanovanj. sedaj, na začetku gradbene sezone ali bole rečeno, ko ta še miruj*, je v gradnj] že 22 J . an°vanjskih hiš. Z večjimi zahtevami se po-i \^})a tudi Kmetijsko posestro, ki je v zadnjih I Hov uredil° velike sadne napade, nima Pa sta-♦ sn Za st'ro,kovnjake, kl bi razvoi teh nasadov t ,£remljali in skrbeli zanje. Nekaj sredstev jim tPaKblJUbila °ZZ' v *etv°rčku. kl fia planirajo, i jj ^odo uredili tudi menzo za svoje delavce. To i kol ifeZ dvoma lepa zamisel tega marljivega t dTufitlVa" Splošno lovsko podjetje bo s 15 I rnoj»,'nSkil;pi !ri 8 samsk'lml stanovanji prloo-I jet., 0 y sodelovanju z banko in drugimi pod-! tlu Do za okrog 50 ljudi rešen stanovanj- ! **1 Problem I *tva I I h Seveda so tudi tu potrebna sred- ^^metljska zadruga ima v načrtu več stano-n!PJ" Istem poslopju pa naj bi bila tudi mes-a ln gostišče, za katera bi KZ dala sredstva sama. S tem izvršuje sklep ObLO, da naj se v centrih ne gradijo čisto poslovni niti čisto stanovanjski objekti, temveč naj se gradijo kombinirano, s čimer odpade kasnejše reševanje preskrbe novih centrov, ki nastajajo. To pa ima za posledico tudi manjše stroške za take objekte. Elektro-Krško namerava s Sevnici zgraditi za svoje delavce večstajiovanjsko hišo z upravnimi prostori. Njihova dejavnost se lz leta v leto širi. ne samo z omrežji za stanovanja, naselja ln kmetijstvo, temveč zahteva tudi sevniška Industrija vedno več električne energije. Zato se veča število zaposlenih, kl pa so spet brez stanovanj. Velike težave so s stano-vanji za železničarje, saj je teh kar nad 120. Iz njihove blagajne pa za razliko od drugih priteka tudi mani 6redstev .saj dobi občinski stanovanjski sklad le okroglih 40",'u sredstev. Ostalo gre v republiški sklad, ki skrbi s temi sredstvi za stanovanja v železničarskih centrih. Kot takega b^ najbrže lahko smatrali tudi sev-niško železniško vozlišče. Posamezniki lz tega kolektiva so najbolj vneti vlagatelji prošenj za kredite. Tudi drugI delavci v občini z zanimanjem pričakujejo rešitve svojih vlog, toda kaže da vsi ne bodo prišli na vrsto letos. Menda je stališče upravnega odbora sklada, da dobijo kredite tisti, ki so v gradnio vložili več lastnih i sredstev, pravilno, sai se na tak način hitreje! sproščajo stanovanja. Seveda pa je razumljivo.* da za 80 milijonov dinarjev želja nI dovolj 331 milijonov dotoka. Zato bodo želje še nekaj leti večje od zmogljivosti, stiska pa bo 'še, kljub j ogromnim vsotam, kl jih leto za letom vlagajo I v svoje strehe ln ognjišča kolektiv! ln posamezniki. Med kolektivi podjetij je zanimanje za skupno gradnjo večjih blokov živo, le da tudi za tak0 obliko kooperacije n! dovolj sredstev. Kaže torej, da bo potrebno še kar potrpeti, čeprav se stanje vidno Izboljšuje. -ok Seminar za sindikalne delavce v Črnomlju Pretekli teden je bil v Črnomlju štiridnevni tečaj za predsednike in tajnike vseh sindikalnih podružnic iz območja črnomaljske občine. Seminar je organiziral Občinski sindikalni »vet ter je bdil celodneven. Izvedbo seminar ja so finančno podprle posamezne sindikalne organitzaoilie, gospodarske organojzaciije pa so, razen podjetja »Kovinar«, odobrile svojim članom izredni plačani dopust. Vseh osem tem so obdelali in predavali strokovnjaki iz podjetij in usftanov. Da je bil pouk uspesneisU ie posamezni predavaiteLj že prej pripravil tečajnikom smotrno urejen material. Pb. V Hinjah so ustanovili' strelsko družino V nedeljo 8. marca je bil v Hinjah ustanovni občni zbor strelske družine. V strelske vrste se je uvrstilo 25 članov, predvsem mladine. Izvoljen je odbor, ki si je zastavil načrt dela. Na nedeljskem zboru volivcev se je zbralo v Birčni vasi kar lepo število ljudi iz Podljubna. Stranske vasi, Lakovnic, Rakovnika, Mraševa lin. Petan; udeležili so se ga tudi odborniki Tone Pire, Jože Ravbar ln, Franc Kastelic iz Jame. O delu občine je poročal Jože Ravbar. v razpravi zatem pa so se predvsem menili o ureditvi cest Novo meato-r-Vršna sela, Skrjanče —Vel. Podljuben—BirČna vas, Ruperč vrh—Stranska vas. To , bo važna pomoč za razvoj kmetijstva v tem koncu občine. Pomenili so se tudi o dohodnini in o raznih komunalnih vprašanjih občine. Za kandidate na bližnjih občinskih volitvah so predlagali Jožeta Rate j a iz Stranske vasi, za namestnika pa Štefana Pe-čaverja iz Birčne vasi. Pred Najboljši živinorejci nagrajeni Kdo iz Žužemberka ln okolice ne pozna najboljših živinorejcev Avgusta Avblja in Edvarda Globokarja lz Žužemberka. Ta dva pri živini ne skoparita, zato je njuna Živinoreja donosna. To je pokazal tudi odkup ple-menic, ki je bil v Žužemberku v torek 11. marca. Njune plemenke do dosegle najboljšo oceno Tako sta bili Avbeljeva krava ln tri i ca prodani za 315 tisoč dinarjev. Globokarjevl kravi pa za 2S5 tisoč dinarjev. Kmetje, posnemajte ju v reji, izboljšajte svojo krmsko bazo. kajti v tem ie osnova boljše živinoreje in boljšega zaslužka. volitvami bodo še vaseh. sestanki po Približno 40 članov ima osnovna organizacija ZKS v Birčni vasi. V začetku tega meseca so začeli študirati Program KPJ. Na zadnjem sestanku so govorili tudi o sprejemu nekaterih novih članov, predvsem mladincev in mladink. 117 članov ima organizacija Rdečega križa v Birčni vasi, ki je imela pred kratkim občni zbor. Za predsednico so izvolili Marijo Dragman vasi. Letos bodo novih članov ln dajanju krvi. iz Stranske sprejeli več sodelovali v —bil usluge, borilo za obstoj ln odjemalce, danes pa jim je kvaliteta Široke iebir« —■ od moških oblek, uniform, moških in ženskih plaščev do vrste konfekcijskih tadelkov — že utrdtla položaj. Njih izdelke prodajajo 'v Ljubljani, Novem mestu. Sevnici In drugih krajih. Ne malo zaslug za lepe uspehe ima upravnik Ludvik Vidmar, ki že deset let vodi kolektiv. Poseben razmah je doseglo podjetje, ko so uvedli delavsko samoupravljanje m je vsak član. kolektiva živo začutil* da neposredno odgovarja za razvoj in napredek podjetja. Tako je kolektiv pokazal, da ae iz skromnih začetkov lahko ob vztrajnem prizadevanju vseh dosežejo lepi uspehi. Ob desetletnem Jubileju žalimo delovnemu kolektivu Krojaškega podjetja v Trebnjem v»« večji razmah in novih delovnih uspehov, predvsem pa popolno dosego osnovne naloge, ki si jo je zadal: povečanje delovne storilnosti ln. s tem povečanje proizvodnje. IZ BREŽIC NAM PIŠEJO V polni dvorani Prosvetnega doma je 10. marca govoril pripadnikom garnizije JLA in prebivalcem Brežic tov. Bogdan Osolnik iz Beograda. Tehten pregled je govornik nameni! nekaterim poglavjem XXI. kon,-gresa KP SZ. Razložil je najnovejše odnose med Sovjetsko zvezo in zahodnimi državam) ter pojasnil gonjo Sovjetske zveze in držav vzhodnega bloka proti naši državi, ki se je lz prejšnjih poskusov načelnih razprav v zadnjem času sprevrgla v umazano blatenje ln obrekovanje. Tov. Osolnik je v razpravi tudi odgovarjal na vprašanja o sedanjem svetovnem položaju. občinske organizacije Zveze borcev. Udeležilo se ga je 40 izvoljenih delegatov iz krajevnih odborov Zveze borcev, od okrajnega odbora pa Jože Zamljen. Po prebranem letnem poročilu so razpravljali o vprašanjih krajevnih organizacij, o delu posameznih komisij in o delov nem načrtu v tekočem letu. Med drugim so sklen,ili poživiti delo zgodovinske komisije in podpreti delo muzejskega oddelka NOB v Posavskem muzeju. V soboto. 14. marca, je bil v Prosvetnem domu občni zbor Komisija za proslavo 40-letn: ee KPJ pri občinskem komiteji.. Zveze komunistov marljivo pripravlja predvidene proslave. V preteklem tednu »o pripravil1 podroben program za proslave ustanovitve OF #in delavskega praznika. Ceste niso dirkališča! V januarju in februarju so bila v okraju registrirana 104 motorna vozila. Največ je bilo motornih koles — 59, osebnih avtomobilov 29, tovornih 8. 6 kmetijskih traktorjev in 2 avtomobilski prikolici. V tem obdobja je opravljalo vozniški Izpit 179 kandidatov. 46 jih je padlo, 133 kandidatov pa je izpit naredilo. Tako «mo v januarju ln februarju dobili 34 poklicnih voznikov, 68 voznikov amaterjev in 31 voznikov traktoristov. I«med prijavljenih kandidatov za poklicne voznike jih ni naredilo Izpita 10 ali slaba tretjina, od prijavljenih kanflidatov amaterjev pa je »padlo« 36 kandidatov ali več kot polovica. Narašča torej tako število motornih vozil kot tudi število novih voznikov. Oboje pa nalaga voznikom čimvečjo previdnost na cestah, kajti promet stalno narašča. * S prihajajoč« pomladjo oživlja tudi nedeljski promet motornih vozil naglasih cestah. V nedeljo, 1. marca je pri grada Otočec parkiralo 92 osebnih avtomobilov. Organi prometne milice so ugotovili, da se je 52 voznikov teh vozil pregrešilo pri odvozu /. avto ceste ln pri dovozu, ko so se vračali nanjo. Primer kaže, da naši vozniki še ne poznajo dovolj cestnoprometnih predpisov, posebno ne tistih, ki veljajo na avto cesti. * V februarju je bilo število cestno prometnih nesreč v primeri z letošnjim januarjem občutno manjše. To pa predvsem zaradi suhega vremena in zalo suhih cest. V januarju je bilo 48 prometnih nesreč, v februarju pa le 21. Največ nesreč je Se vedno ob sobotah, nedeljah ln ponedeljkih. Vzeto po razdobjih dneva je bilo v popoldanskem časa 25 primerov, v dopoldanskem 16, ponoči pa 13. Večina nesreč se je pripetila na avto cesti (20 primerov), predvsem zaradi poledice v januarju in neprevidne ter hitre vožnje voznikov, kl nevarnost poledice niso upoštevali. Sledijo ceste II. reda z 18 prometnimi nesrečami. Število je opravičljivo, saj je cestno omrežje cest II. reda najrazsežnejše. Vozniki motornih vozil so povzročili največ nesreč zaradi prehitre vožnje (17 primerov), mradi vinjenosti (8 primerov) in zaradi nepravilnega prehitevanja (7 primerov). V vseh prometnih nesrečah je bilo za lfi milijonov dinarjev škode. S tem denarjem bi lahko zgradili marsikaj za dvig družbenega standarda. Vsi ti podatki veljajo za prva dva letošnja meseca. Žalostna je predvsem ugotovitev, da največ nesreč povzročijo vozniki motornih vozil sami, saj so najpogostejši vzroki nesreč prehitra vožnja,, alkohol in nepravilno prehitevanje. Vozniki naj pomislijo, da cesta ni dirkališče, posebno pa velja to za avto cesto. Stran. 4 »DOLENJSKI LIST« Ste v. 11 (469) SPOMINI NA BORBO Spominjam se, da se je najbolj Izmikal plačevanju davkov mesar in gostilničar v Skocjanu Ivan Glo-bevnik, ki je bil sovražen našemu gibanju, vendar sva bili z Mico neizprosni (glej Sajetov »Belogardizem« II. izaja, str. 330). Blagajniško knjigo je vodila Mica, denar sva oddajali na podokrožje Smarjeta. Z Mico, bratom in Jermančičem smo takrat delali na širokem območju; imeli smo ves škocjanski rajon, Katerega članica sem bila, in še del mokronoškega rajona, to pa iz razlogov, ker sem jaz tam poznana. Za delo na mokronoškem rajonu smo bili dogovorjeni s tov. Katjo Rupeno. Z Mico sva ili večkrat v Tržišče v trgovino »■Prijatelj«, kjer je bila takrat trgovska pomočnica Angela Mršek, doma z Notranjskega. Mrškova je imela tri brate v partizanih. Pri njej sva dobili različno blago, hrano in obveščevalne podatke. Lastnik trgovine Joško Prijatelj se je v tem času nahajal v Ljubljani. V tem času sva hodili tudi na sestanke na Trato do Kneza. Organizirali sva, da je prinesel Franci Papež iz Krmelja mitraljez, Mara Papež pa je nosila razni sanitetni material in zdravila. Maja 1943 sem bila Imenovana od okrožnega sekretarja Novo mesto Klemena za članico podokrožja Smarjeta. Sekretar podokrožja je bil Jože Kačar, člani Lojze Grbec-Rok, Jelo Gašperšič-Gustel, Pavla Hvastja- Marta in jaz. Na tem mestu sem bila dober mesec in sem se v tem času zadrževala na škocjanskem rajonu. 22. junija 1943 sem bila imenovana za članico okrožnega odbora OF in komiteja ter za okrožno sekretarko SP2Z. Za člane okrožnega komiteja je bil imenovan tudi brat Franc, ki je bil v tem času zopet politični aktivist. Brat pomotoma ni sprejel sporočila o imenovanju. Po mojem prihodu na Novo goro so me vprašali za brata; povedala sem, da ni prejel obvestila. Člani okrožnega komiteja Novo mesto so bili Franc Cerne-Klemen, sekr. inž. Jože Levstik-Vid, Jože Franko, kmet izpod Gorjancev, in jaz. Sekretar okrcž. odbora OF je bil tov. Vid. Razen gornjih je bil član okrožnega odbora OF še Jože Penca-Dečko. Istega dne, ko sem jaz odšla na Novo goro, je brat odšel k Jožetu Jermančiču. Sestanek sta imela pod Telčami na travniku Jermančičevih. Zaradi izdajstva so jih belogardisti obkolili in ujeli. Pri sebi sta imela spiske naših nasprotnikov in vsoto 60 tisoč lir od pobranih davkov in prispevkov OF. Tako je bil srd belogardistov še večji. Belogardisti so brata in Jermančiča odpeljali preko Telč, kjer so se ustavili pri Jermančičevi hiši, kakor da bi hoteli še posebej zadati bolečino ubogi 68 let, stari materi. Jermančič je prosil mater vode, vodja belogardistične patrole pa je dejal materi: »on ne rabi več vode*. Mati pa je prinesla sinu vode in dejala: »le kora j žen bodi, danes oni vas, jutri bomo pa mi nje, in to dokončno*1. Belogardisti so Jermančičevo mamo zmerjali z najbolj prostaškimi izrazi, kakor so jih znali ti »božji hlapci«. Brata in Jermančiča so odpeljali v Tržišče, kjer so ju zasliševali; ker nista nič povedala, so ju še isti dan v gozdu nad Tržičem potolkli s puškinimi kopiti. Italijani so zahtevali od belogardistov oba gornja aktivista, da ju bodo oni sodili. Belogardisti ju niso hoteli predati, češ da jih bodo poslali samo v internacijo. Mrtve so pripeljali z vlakom v Trebnje, kjer so dobili na italijanski komandi za vsako glavo mrtvega komunista 30 tisoč lir. Ob tej priložnosti so se hvalili belogardisti v gostilni Springer v Trebnjem, da so imeli dober lov, saj so ujeli nevarne komuniste, pri tem pa zaslužili vsegaskupaj 12.000 lir. Bratova smrt, ki mi ni bil samo brat, saj je zame skrbel od moje rane mladosti kot oče in tovariš, me j£ zelo prizadela. Takoj po bratovi smrti sem bila mnogo skupaj s tovarišem Levstikom, ki je imel tudi sam zelo rad brata. S toplim tova-riškim odnosom mi je pomagal prenesti ta težak udarec. Kakšen teden dni po bratovi smrti, ko sem se zadrževala na domačem terenu, bi belogardisti tudi mene in Mico skoraj ujeli. Sreča je bila, da niso streljali, namreč so naju hoteli živi ujeti. Z Mico sva bežali v Stari Bojnik do Hrastarjeve mame, ki je bila zelo agilna in neustrašena, saj se je upala iti povsod, kamor je bilo potrebno. Tudi tokrat je Šla pregledat teren, kje se zadržujejo belogardisti, čeravno sva jo z Mico svarili, da je nevarno. Hrastarjeva je bila kot kmečka žena zelo bistra in iznajdljiva. Pri hiši je imela v najhujšem času terorja belogardistov bunker, kjer so se skrivali razni aktivisti OF. Klonila ni tudi, ko so ji leta 1944 pred njenimi očmi ubili edinega sina. Prav tako sta bili agilni njeni dve hčerki. Na prvi seji okrožnega komiteja, kateri sem prisostvovala kot članica, je bil med drugimi sprejet sklep, da se mora pcstoviirtii aktivistke za delo med ženami na vseh podokrožjih, kjer se niso, in rajonih novomeškega okrožja. Partija je ves čas borbe skrbela za to, da se pritegne k sodelovanju v NOB čimveč žena. K aktivizaciji žena so posebno v začetku mnogo pripomogli uspehi partizanske vojske in njihova pomoč oziroma delo na terenu. Na pobudo okrožnega komiteja in sekretarke inioiativinega odbora SP2Z (pri IO OF tov. Mare Rupene smo se začele pripravljati za prvo konferenco SP2Z novomeškega okrožja. S tem v zvezi smo imeli več sestankov z ženami. Konferenca je bila prve dni julija v gozdu pri Novi gori. Prostor v gozdu je bil okrašen z jugoslovanskimi in slovenskimi trobojnicami, z venci, s parolami in sliko prve sekretarke AFŽ Kate Pejnovič. Na konferenco je prišlo, kolikor se spominjam, okrog 25 žena, nekatere tudi po tri do štiri ure daleč, nekatere bližnje kar z otroci v naročju. Med drugimi se spominjam Robkove mame iz Goriške vasi, Hreb-ljanke iz Smarjete, Tončke Rešeta s Krsinj vrha, Julke Taborski iz Zaloga, Mice Vidovič, Murgljeve iz Nove gore, žena lz Runčeca, Beceletove mame, Medvedove iz Grčevja, Barto-love, p. d. Zagorčanke s Karteljevega. PRVI DNEVI NA AVTO CESTI Pismo iz VI. novomeške MDB Katje Rupena iz Cičevca »____V naselju MOSE PIJA- DE. v srcu Srbije, je še vse tiho. Le koraki dežurnih in po-žairalh motijo mir. Ob petih se naselje prebudi. Glavno vlogo so prevzeli za deset min.ut refe-y renti za telesno vzgojo. Naš Janez šteje in narekuje vaje z mogočnim baritonom. Sledi po-stiljanje, zajtrk, potem pa delo. Danes smo prvikrat na cesti. Kako bo šlo? Fantje in dekleta so nestrpni. Ze smo na ti asi. Lopate in krampe vihtimo, da je veselje! Naša naloga: odkapatl 25 centimetrov zgornje plasti zemlje. Delo gre čudovito hitro od rok. Bo norma? Neštetokrat ponovljeno vprašanje! Toda kaj je norma? Mlade roke narede veliko več. Naiš delovni čas je potekel. — Zbor — in v naseljel Iz mladih grl s« oglasi pesem o delu. Spet smo doma. Po izdatnem kosilu že romajo prva pisma v poštne nabiralnike. Naše brigadirje zdaj vse zanima. Radi so prd športu, berejo časopise, veliko pa jih sodeluje pri veselem večeru, ki ga prav zdaj pripravljamo. Slede težko pričakovane pohvale in zvečer nam povedo, koliko smo naredili. Po šestih delovnih dneh zvemo, da znaša povprečna norma 120 odstotkov. Po trikrat pohvaljeni so že bili: Barica Zlo-kar, Nežka Gorše, Marko Luzar. dvakrat pohvaljen,! so Mira Mr-šič. Rudi Zaje, Albin Mirtlč, Janez Turk. Ivan Karanje, Franc Izlakar, Herman Horvat in Slav ko Mrvar. Zastavo spušča z jambora vedno najboljši brigadir. Po večerji zapojemo ali zaplešemo Ob zvokih kitare ln harmonike. Ob desetih se vse spet umiri. S krepčilnim spancem nabiramo novih moči za dan, kl nas čaka. Prijetno in veselo je pri nas. Posebno težko čakamo petka, ko pride »Dolenjski list«. Preberemo ga dr> zadnje črke. Vse domače, prijatelje, znance, fante in dekleta toplo pozdravljamo vsi brigadirji in brigad irke VI. novomeške mladinske delovne brigade Katje Ru-o*»na |z Cl-evca v Srb:jl.<< NAS OBISK O KRIZI, KI JE NI Tovariša Janeza Gart-narja, predsednika občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev Trebnje, smo med okrajno skupščino v Dol. Toplicah komati našli, da nam je povedal nekaj besed o ljudski prosveti. »Najprej o dramatiki, ta je moj konjiček. V Trebnjem smo uspeli, ker je kolektiv mlad, enoten in dela res z voljo. Sami smo izdelali svetlobni park, kuli«« in ostalo opremo. V društvo smo vključili razne obrtnike in delavce, ki so nam pri tem mnogo pomagli. Materija/na osnova ni edini pogoj za delo kot rad/l trdimo. Našim društvom, predvsem dramskim sekcijam mnogo Škodijo trenja, ki načenjajo društva in mwa-jo razvoj. Štori delavci so pri delu preveč togi. Čas jih prerašča. Ne pustijo mladine do besede, sami pa ne doumejo potreb mlao%h ljudi, ki žele norih oblik in novo vsebino. Splošno izobraževanje je pomembna naloga, čeprav smo na tem področju nOirexK.lt žal zelo malo. Preveč smo se dr- Kmetijftka zadruga Straža je kupila v kmetijski šoli na Ormu 40 prašičev pršutarjev in jih dala v pogodbeno vzrejo kmetom, kl EO m obvezali, da jih bodo po vzrejl prodali zadrugi. Ta bo kmetom zaračunala nabavno ceno in 10 odstotkov akumulacije, ostalo pa bodo dobili kmetje. žali starih predavateljskih ob- j lik in premalo načenjali vpra- j sanjia, ki zanimajo Svrši krog j ljudi. Izobraževanje mora Vti j v širino, uporabljati mora vm \ razpoložljiva tehnična sred- \ stva. Preradi govorimo o krizi i kulture. Kulturne krize prav- \ zaprav ni. Iskati moramo le j nove poti pri delu. Dosedanji j uspehi kažejo, da je mogoče z j vztrajnim delom in iskanjem nekaj doseči. Ugotavljamo, da v kulturi mdrsikaj odmira, toda odmira le tisto, kar se je preživelo. Zato moramo nenehno is)kat)l novo vsebino in obliko ter ljudi, ki bodo delo nadaljevali. Povsod odkrivamo med ljudmi obetajoče talente, posebno med mladino. Amaterizem odmira, pravijo nekateri. In prav talenti, ki so izšli iz amatenitva in jih v ljudstvu odkrivamo dan za dnem, pač le potrjujejo, da amaterizem še Šivi. Podeželje smo preveč zanemarjala, in prepuščali samemu sebi. Premalo smo obiskovali vaa. Tamkaj je mesto za razna dramska gostovanja, pevske nastope, fcomcerte, predavanja z dutprojektorji, potujoče kinoaparature in še za marsikaj. Naloge so dovolj obširne moramo jih le videti in So dnevi, ko je žeja navzlic marcu že kar huda Kaj dela Ljudska tehnika v Sevnici Pred štirinajstimi dnevi je občinski odbor LT v Sevnici razpravljal o nalogah ln akcijah, kl naj bi mu pripomogle do čimvečjega števila točk v tekmovanju, ki je v teku med vsemi klubi LT. V ta namen so postavili več komisij, da bodo raz" širile dejavnost Ljudske tehnike tudi na dosedaj neobdelana področja, zlasti v šolah. Obširno akcijo hočejo Izpeljati tudi na vaseh a kmetljsko-strojnimi odseki, v podjetjih pa ustanoviti klube mladih tehnikov. Razen na šoli, kjer je delo LT že precej zakoreninjeno, dela sedaj predvsem radio klub. Ta bo izdelal tudi primopredajno radio postajo kl bo vzdrževala zvezo med Sevnico in Lls-co na dan 1. maja. ko bo na Lisci veliko zborovanje v čast 40. obletnice ZKJ in SKOJ. Ak. t i ven je razen tega kluba *e avtomoto klub in radioamaterski klub, ki Ima ravno sedaj spet 20 novih tečajnlkov-začet-nikov. Za uspešnejše delo posemei-nlh sekcij so glavna ovira finančne težave. Te so najbolj pereče ln jih občinski odbor a svojimi skromnimi sredstvi 1« težko rešuje, dotacije pa so minimalne. Upamo, da se bodo posamezne sekcije lahko s svo-iim delom večkrat pojavile tudi v javnosti, kar bo najboljše propagandno sredstvo. — ok Več skrbi kmetijstvu Z občinske konference Socialistične zveze v Trebnjem ure»ničeva*i. * V nedeljo 8. marca je bila v Trebnjem občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva, katere sta se udeležila tudi Mairtln Zugelj, sekretar Okraj, odbora SZDL In Jože Legars, org. sekretar OK ZKS. Po poročilih je bila živahna razprava, kl je zajela predvsem probleme kmetijstva, članstva SZDL, delavskega upravljanja in ostalo. Vsi delegati so se strinjali, da je ena osnovnih nalog SZDL. prepričati kmeta, da je možen njegov napredek le v kooperaciji, vanjo pa naj kmetje ne gredo zaradi kooperacije same, se pravi zato, da bi dosegli plan setvenih površin, ampak zato, da bodo več pridelali in s tem dvignili svoj ln splošni življenaki standard. Z'ozlrorrt' ris prejSn}« leta je v kmetijstvu na področju občine opaziti napredek, vendar ta še ni zadovoljiv. V občini je nad 17-000 prebivalcev, pa samo 3.671 članov SZDL. Iz teh številk je razvidno da je bilo sprejetih premalo novih članov, ponekod pa sploh nič. V SZDL so sprejeli tudi zelo malo mladine, ker je nihče ne skuša pritegniti- Ker se le-t« vozi na delo v razne kraje izven občine, je zato z njo zelo težko navezati stike. Mladina bo kmalu morala prevzeti in voditi vse delo družbenih in gospodarskih organizacij, zato jo je treba pritegniti v organizacijo in jo pravilno vzgojiti. Mladini moramo zaupati, ker je mlad človek vedno napreden, revolucionaren. Novi občinski odbor SZDL bo skurpno K vaihhni orn«ni/.ac i ja- mi analiziral vse kulturne, politične in gospodarske probleme svojega področja, da jih bodo laže reševali; delavske svete in upravne odbore bodo usposabljali z raznimi tečaji, s seminarji in predavanji. Člani SZDL bodo storili vse, da bodo volitve v novi. občinsk« zbor ln zbor proizvajalcev čim uspešnejše. Razen teh stvari so razpravljali še o obrti ln šušmarstvu, o šolskih zadrugah, vodovodu ter o organizacijskih in gospodarskih vprašanjih. Da bo delo novega odbora SZDL čim bolj uspešno, so mu bile izvoljene v pomoč naslednje komisije: ra ženska vprašanja, za družbene organizacije, za družbena vprašanja, za propagando in odbor za Prešernovo družbe. ■. ,___„__ 22. marec - praznik Adlešičanov Štirinajst let bo minilo te dni, odkar so gostoljubni in zavedni Adlešičani tik pred svitom svobode doživeli najhujše gorje — napad dva tisoč do zob oboroženih sovražnih vojakov, ki so 22. marca 1045 zjutraj vdrli čez Kolpo in napadli Adlešdče z okolico, Tu je bil takrat sedež kaiiovškega vojnega področja, bolnica, mehanične delavnice, telefonska centrala, strojarna kož in, Se marsikaj. Razen nekaj terene »v takrat v tem okolišu trenutno ni bilo partizan, enot. Zbeganost pred maščevalnim in uničevalnim besom okupatorja je bila zategadelj toliko hujša. Napad se je začel po močnem ognju iz vseh vrst orožja, ki je povzročil več požarov. Sovražne enote so naito prešle na slovensko stran Kolpe ter napadle partizanske položaje. Navzlic izredni premoči se redki partizani niso hoteli ukloniti. V Pur-gii se je pri hiši Mihaela Crnica začela borba na nož. Padlo je več partizanov, ki #o hoteli za vsako ceno zadirzati sovražnika V Pobrežju pod gradom so se sovražniki razdelili v dve koloni dn začeli prodirati proti Pur-gl. Priložniku ter IVelikim in Malim S »lam, medlim ko je druga skupina šla proti Gorjancem in Mali Plešivici. Požig in ropanje — je bilo geslo so vražnika. Od 9. do 12. ure so požgali sedem vasi. Pretepali so ljudi, kradli vino, meso ln mast, perilo, posteljnino, šivalne stro-ie in prašiče, nalagali premoženje vaščanov na vozove in uničevali preostalo. Okrog 13. ure so Nemci in ustaši začutili, da so partizani o njihovem pustošenju obveščeni In da prihajajo ljudstvu na pomoč. Res so enote 8. brigade, ki so takrat počivale v Bistrici, takoj po prvem signalu prihitele. Do Bedmija so se partizani pripeljali s kamioni, od tam pa so krenili ob vznožju Velike Plešivice ln Velikih Sel prof' IVAN CEHIC: Od Beograda da albanske meje Zapiski slučajnog a popoln t k o Tukaj se živi polno življenje. Tukaj se smeje. Tukao se poje. In mirno, s stisnijenim srcem izkazuje rnladina čast tistim, katerih glave so vzidane v grozljivo čeJo-kulo, katerih grobovi so razsuta v okolici mesta in katerih življenja so se iztekla tam, kjer so jih zakopale svinčenke bolgarskih ln nemških okupatorjev. O črnih datumih tega kra-ja govore čLan^k spomeniki: na Čegru. Ćele-kula, ostanki bodeče žice v obzidju, tišina znanega taborišča »Crvenu krst«, od eksplazilje potisen del trdnjave ... Ljudje pa ne govorijo. In tako ie prav. Danes se tukaj pišejo nove strani zgodovine, strani nemotenih otroških iger in pesmi »Gornja mahala« — Peč (28. 12. 1958) nove generacije, ki svoje vesele ure prežiitvlja v zelenih nedrjih Nišave. * Sleherna pokrajina, ki jo človek prehodi, pusti v njem nekaj novega. Po Nišu, polnem starih in novih vznemirjanji, človek v Lesikovcu občuti zadovoljivo. Iskreno in neposredno. V Frokupdju — nežnost. Nežnost, s katero te pozdravijo bela, rdeča in zelena barva mesteca, razsutega po pobočru hriba, ki te boža s svojim ddhom. V Prištini neposrednost ljudi in stvari. Peč in Dečamd nosijo v krošnjah svojrih starih iglavcev resnobo, zamišljenost. Ta ali oni ima rad samo en del, samo en kraj. Jaz sem vzel od vsakega nekaj: Veselje leskovačkega »Modrega paviljona«, ki se je pripravljal za letošnji sejem tekstilne industriie; ljubezen očeta, ki mi je narekoval pismo sinu v Prokuplje; prisrčen stisk roke prvih »brucov« Višje pedagoške sVSfct v Prištini ... • V Prištini, glavnem mestu avtonomne pokrajin«, v četrt Takole so lani 22. marca dopoldne sodelovali pionirji ln pionirke v povorki za krajevni praznik Adlešičev Cela kula (Niš) — grozljiv spomin na visoko ceno, kl so jo neko« plačali Srbi v bitkah s Turki za svojo svobodo mili/ionskem središču Kosme-ta, naletite na vsakem koraku na »staro« in »mlado«. To sreča van je dveh generacij, dishar-moničen utrip tistega, kar odhaja v nepovrat, in tega, kar se danes gradi, najdete vsepovsod. Se so ulice, docela za-, prte z visokimi zidovi nevidnih hiš. Se vedno vas preseneti ceremonial muslimanskih vernikov. Ali je potrebno reči. da vse to odhaja v nepovrat? Ne. Do- voli je, če se sprehodiš po novem bulvarju — ponoči, ko ves asfaltni pločnik sije od luči tisočev neonskih svetilk in gledaš obraze sprehajalcev-meščanov, če sedeš v restavracijo novega hotela, če obiščeš prostore »Tribune mladih« ali Če kratkomailo skušaš prebrati, kaj vse piše na oglasni deski kluba »Mladih sele-nitov«, ene i izmed najbolj aktivnih organizacij najmlajših v naši državi. Adlešičem. Brigada je okupatorje pri Dolnjem Pokuplju dohitela in jih pošteno zmlaitila. V spomin na zadnjo borbo v Bell krajir.i in v spomin na žrtve neustrašenih borcev — partizanov je bivši občinski ljudski odbor Adlešiči 19. februarja leta 1053 proglasil 22. marec za krajevni praznik, kl ga bodo tokrat Adlešičani že sedmič praznovali. Na praznik se že več tednov skrbno pripravljajo. Letos ga bodo združili s praznovanjem 40. obletnic« Komunistične partije Jugoslavije dn s 25-letnico obstoja PGD Adlešiči. V nedeljo popoldne ob 14. uri bo pred zadružnim domom slavnostno zborovanje, po zborovanju pa kulturni spored. Borci, aktivisti, prijatelji lepe Bele kralj ine — Adlešiči vaa vabijo v nedeljo na krajevni prazniki A. C. OBRTNIK Novo mesto obnavlja Podetje Obrtnik je v Novem mestu pred nedavnim spet preuredilo prostore ene Izmed svojih obrtnih delavnic, tokrat na Cesti komandanta Staneta v Stefanovičeui stavbi. Deloma kletne prostore, v katere se je doslej stiskala le čevljarska delavnica, so preuredili in prezirali, tako da Je zdaj v njih tudi šiviljska delavnica s 15 Šiviljami In učenkami, ki delajo v dveh izmenah. V delavnicah imajo neonsko razsvetljavo, omarice za obleko, urejene sanitarije, vse je prepleskano in prebeljeno ter Izolirano pred vlago. Tudi zunanje lice izložb in vhoda je mnogo lepše, odkar so vse okvirje prepleskali ,* svetlejšo barvo, čeprav mogoče ne bi škodilo, če bi hkrati preuredili tudi izložbe. Vse skupaj je stalo blizu milijon dinarjev. Podjetje Obrtn.lk lahko stavimo za vzgled vsem ostalim podjetjem, saj je to že drugi obrtni lokal, ki ga je res vzorno uredilo. Ce upravnik zadruge dola med ljudmi Dvorska zadruga je imela v planu kooperacije 30 hektarov travišč in pet hektarov kromp1' rišč, Dosedaj je sklenila koop«-racijske pogodbe za 42 hektarom travišč In. približno 20 hektarov krompirišč. V okviru teh P0' godb je prodanih približno j}0 kilogramov umetnih gnojil. y je najboljši primer razvijanj* zadružnega sodelovanja v W' žemberski občini, ki kaže, da J* uspeh odvisen od dela na t©r#* n-i, Itt. •• KULTURA IN PROSVETA 1 V V Po uspeli sKupscini naprej po novih poteh Skušali bomo kratko orisati popoldansko delo okrajne skupščine sveta Svobod in prosvetnih društev okraja Novo mesto, v želji nadaljevati poročilo is prejšnje številke, kl je zajelo le dopoldansko delo. Štiri komisije so ločeno razpravljale o splošnem Izobraževanju, o organizacijskih vprašanjih o dramatiki In o glasbenem delu. Komisija za splošno izobraževanje je opravila najobširnejše delo. saj je izobraževanje delovnih ljudi ena od osnovnih nalog Ljudske presvete. Mnogo so razpravljali o kmetijskem izobraževanju- Razne kmetijske šole in tečaji nimajo dovolj uspeha, ker kmečka mladina hlasta predvsem za praktičnim delom pouka, medtem ko se pri teoretičnem delu zaradi pomanjkljive šolske izobrazbe pogosto dolgočasi. Zato je treba pouk v bodoče usmeriti tako, da bo prehajal iz praktičnega dela v teoretični. S sodelovanjem zadrug in občin je nujno ustvariti pogoje za obstoje takšnih šol. Urediti je treba zemljišča, nabavo rasnih sadik ter tehničnih sredstev in šolske prostore. Ker prevladuje mišljenje, da je za kmetovalca vsakdo dober, bi bilo prav z zakonom določiti, kako Izobrazbo mora nekdo imeti, da lahko prevzame posestvo. Šolsko reformo morajo podpirati tudj Svobode. Skrbeti morajo, da bodo ljudje dobili potrebno šolsko izobrazbo. Ljudske univerze bodo uspele le, če bodo predavanja dobro pripravljena in tudi zanimiva. Mnogo bodo pomagali razni diapozitivi, kino, magnetofon, gramofon in podobno. Da bi knjižnice opravile pomembnejšo vlogo, moramo skrbeti za vzgojo knjižničarjev in ustanavljati dobro urejene občinske knjižnice. Pri izobraževanju ljudi naj prosvetna društva bolj kot doslej obiskujejo muzeje in razne razstave, ker je ob teh obiskih ljudem marsikaj laže razložiti kakor s suhoparnim predavanjem. Organizacijska komisija je razpravljala o dolžnostih vodilnih članov odbora glede servisne službe, posovanja občinskih svetov, prosvetnih domov, sodelovanju z ostalimi organizacijami in še drugih vprašanj. Ugotovili so, da je treba servisno službo prenesti na občinske svete, za prosveto, da je tajnike občinskih svetov treba oprostiti vsega ostalega dela, da bi se mogli posvetiti strokovnemu in organizacijskemu delu, da je treba več povezave pri delu z ostalimi organizacijami, kjer naj vsklaja predvsem SZDL. ' . V komisiji za dramatiko so Ugotovili, da je treba vso skrb Posvetiti krajem, ki so od kulturnih središč najbolj oddaljeni. Skrbno moramo izbirati repertoar in dajat; prednost delom s sodobno tematiko. Kulturni tedni m gostovanja med društvi bodo poživili delo. Na posvetih režiserjev se bodo izmenjale izkušnje. Potrebr.l pa so tudi seminarji o sodobni oderski ure- ditvi in režiji. Vsak občinski svet naj ima servis za izposojanje nujn.e odrske opreme ter knjižnico dramskih del. Komisija za glasbo je ugotovila pomanjkanje zborovodij in pevovodii ter predlagala ukrepe za izboljšanje tega stanja. Dobro bi bilo pripraviti tudi tečaj za vodje tamboraških. zborov. V vseh komisijah so mnogo razpravljali o mladini, kako jo pritegniti k delu. Prosvetna društva In Svobode morajo pričeti že pri šolski mladini s patronati nad šolami ter nato delo nadaljevati. Po ločenem zasedanju po komisijah, se le skupščina zopet sestala. Pozdrav prisotnim so izreki) publicist Tone Potokar Iz k> dokazuje kaj je mogoče doseči s strnjenimi silami. Nato se je dotaknil splošnega izobraževanja kot osnovne naloge prosvetnih društev. Boj za izobrazbo ln s tem za boljše življenjske pogoje je naloga vseh delovnih ljudi. Z delom na tem področju bomo prispevali velik delež v naših splošnih naporih. Prosvetna društva ln Svobode morajo tudi bolj zrasti s problematiko komun. V okviru le-teh rešujemo vrsto gospodarskih vprašanj, nihče pa ne razmišlja o kulturni rasti človeka. Manjka-io sredstva in prostoTj za knjižnice ln ostalo prosvetno delo-Zato morajo Svobode postati vez ki bo družila vse ljudi v celoto. Po volitvah novega plenuma so slovesno podelili 19 požrtvovalnim prosvetnim delavcem za njihovo večletno uspešno delo umetniške slike akademskega slikarja Vlada Lamuta kot diplo. me. Nagrajeni so bili: Bojan B rezova r iz PD Sentrupeirt, Jakob Dernae Iz PD Artiče. Ante Horjak iz DPD Svoboda Senovo, Karel Henigman iz PD »Maks Henigman« Dolenjske Toplice, Rozika Jankovic iz PD »Lojze Košak« Kostanjevica, Slavka Jenfeič iz PD »Primož Trubar* Loka pri Zidanem mostu, Julij Koče var Iz PD »Oton Zupančič« Gradac, Stane Kocjančič iz PD »Stane Rozman« Dvor. Nace Kregelj jz PD Sentrupert, Prosvetno društvo »Emil Adamič« Mokronog, Gvido Marusig DPD Svoboda Sevnica, Henrik Novak iz PD »Boris Kidrič« Stopiče, Anton Pečarič iz PD Drašiči. Mirni Poljaniek iz PD »Josip Jurčič« Trebnje, Julija Rajmer iz PD »Janez Marentič« Metlika, JoSko Pfeifer lz DPD Svoboda Krško, Tončka Skerlj iz PD »Brata Pirkovič« Šentjernej, Viktor Svigelj iz PD »Janez Ma-rirjtič« Metlika in Elca Zupančič z PD »Partizan« Mirna. Skupščina je opravila uspešno delo. Prosvetp,e delavce v Svobodah in prosvetnih društvih čakajo nove naloge. V vsako hišo knjige PREŠERNOVE DRUŽBE 1. marca je bila v Ljubljani seja Glavnega odbora Prešernove družbe. Udeležili so se je razen odbornikov tudi drugi kulturni in javni delavci ter aktivisti in propagandisti naše napredne knjige, ki naj bi jo množično predstavljale izdaje Prešernove družbe. Dobra knjiga je že od nekdaj prijatelj slehernega človeka, pa naj ima visoko ali najnižjo izobrazbo. Zabava in uči ga, odkriva mu vrednote in ga. z njim vodi v svet lepote, resnice, pravice ter olike. Tu nI mesto, da bi ocenjevali dosedanje izdaje, vsekakor pa moremo reči, da je Prešernova družba svoje kulturno poslanstvo doslej dostojno uresničevala. Za glavnega urednika je bil na seji izvoljen znani slovenski pisatelj Miško Kranjec. V tem imamo zagotovilo, da bodo izdaje vedno kvalitetnejše in da se bo na te) osnovi večalo tudi število naročnikov. Odbor je med drugim sklenil, da bo zagotovil kvaliteto knjig s prevodi, če bi ne bilo resnično dobrih sodobnih slovenskih del. Izvirno leposlovno delo, ki bi v prejšnjem letu doživelo izreden uspeh pri kritikih in bralcih ali bi avtor prejel zanj pomembno javno priznanje, izšlo pa bi r prenizki nakladi, bodo ponatisnili v redni zbirki PD. Odbor je od terenskih delavcev sprejel nasvet, da bi ponatisnili tudi priljubljena dela naših klasikov: Kersnika, Jurčiča, Tavčarja aH drugih. Dalje naj bi v prevodih izšla tudi dobra potopisna dela, saj so za širjenje izobrazbe in obzorja izredne važnosti. Posebej so veliko razpravljali o koledarju, ki naj bi ne bil zbirka člankov, temveč praktični priporočnik za vsakdanjo rabo, bogato in estetsko ilustriran ter prepleten z zabavnim izbranimi in kratkimi leposlovnimi deli. Med ponatisi slovenskih pisateljev bodo tudi dela, ki so v učnih načrtih predpisana za obvezno šolsko čtivo. Vsi odgovorni so sprejeli sklep, da bodo v počastitev 40-letnice KPJ dvignili število naročnikov oziroma članov na 100.000, družba pa bo brezplačno izdala lepo urejeno izdajo Cankarjevega Hlapca Jerneja. V preglednici število poverjenikov in naročnikov v novomeškem okraju ni na zadnjem mestu, vendar se namerava Okrajni odbor SZDL načrtno lotiti dela in formirati delovni okrajni odbor Prešernov>e družbe in prav tako občinske odbore, ki bodo znali poiskati in odkriti požrtvovalne poverjenike, saj je od njih v največji meri odvisna razširjenost knjige. Da naši ljudje ne berejo radi, res ne smemo potrditi. V vsaki šoli, v vsakem podjetju in v vsaki ustanovi moramo najti poverjenika, ki bo pripravljen biti z ljudmi v osebnem stiku ne samo takrat, ko pobira članarino, temveč da se bo z njimi o knjigi in njenih vrednosti tudi pozneje pogovoril in jih učil knjigo prav razumeti, če bo potrebno. Naloga poverjenikov je lepa in predstavlja kulturno poslanstvo, ki daje lahko veliko mero notranjega zadovoljstva. Rok za vpis članov je letos do 1. maja. Spričo tega imamo še dovolj časa. da utrdimo omenjene odbore in razširimo mrežo poverjenikov. Vsekakor se bodo morale s polno odgovornostjo lotili dela tudi sindikalne organizacije. Svobode, prosvetna društva in mladinske organizacije v mestu in na vasi. PD je treba tudi materialno podpirati. Zato naj naša podjetja tudi v svojo korist napolnijo koledarje PD z reklamami ter postanejo njeni stalni temeljni in podporni člani. S tem podpirajo družbo, ki med vse sloje našega ljudstva prinaša kulturo iv izobrazbo! NADA GOSTlC Učni uspehi gimnaz j Vlado Lamut: UPOR V TABORIŠČU V letošnjem šolskem letu Je reorganizacijsko delo na naših osnovnih šolah v zvezi s šolsko reformo našlo odmev na srednjih Šolah. V našem okraju so dosedanji razredi višjih gimnazij postali samostojne šole s 4 letniki, pa tudi novomeško učiteljišče s 5 letniki, je menjalo prostore. Kadrovske spremembe so imele dokaj velik vpliv 04 ■am začetek pouka, salj ponekod je manjkalo predavateljev za važne predmete kot na primer za slovenski jezik na učiteljišču Zagreba. Adolf Gruden lz Karlovca in Rudi Hon iz Nove Gorice ter predstavniki tamkajšnjih slovenskih prosvetnih društev. Predstavnik' Republiškega sveta svobod tovariš Boštjančič je pohvalil delo Svobod novomeškega okraja. Poudaril je, da je čutiti v kulturno prosvetn.i dejavnosti rast kvalitete in da v splošnem krize ni. So le posamezni spodrsljaji, ki so posledica naglega dela. Družba dobiva vedno močnejši vpliv na celoten kulturno-prosvetni razvoj. Posebno je pohvalil edinstveni primer v Sloveniji, vsakoletni kostanjevlški kulturni festival, Strokovno glasilo „Knjižnica" Pred dnevi Je Izšel drugi letnik glasila Društva bibliotekarjev Slovenije »Knjižnica«. (Izdaja Društvo bibliotekarjev L RS, LJubljana, NUK Turjaški trg. Tu se tudi naroči.) Ta revija Je na Dolenjskem zelo malo znana, saj Jo prejemajo le poklicni knjižničarji. Po svoji vsebini in strokovnosti pa ie tako pomembna, da ne bi smelo biti knjižnice in knjižničarja, ki ne bi bil naročnik te edine publikacije, kl Je namenjena predvsem našim knjižnicam in to od ljudskih, pionirskih do znanstvenih ln priročnih v podjetjih ln ustanovah. Zla- Pesnik upora V letošnjem marcu bo minilo petinpetdeset let, kar se je v Sežani rodil Srečko Kosovel. Njegova prava podoba nam je bila do l. 1946 skoro popolnoma zabrisana. Tiste pesmi, ki ffa prikazujejo kot zrelega mota, ko je kljub mladosti znal z vso resnobo presojati dogajala v svetu in življenju, ni-so smele biti objavljene zaradi ^aših predvojnih kulturnih razmer. Ko je v Ljubljani študiral slan&stiko, sta ga štrli beda in revščina. Umrl je ko-ftia-j 22 let star, vendar je kasnejšim generacijam zapustil nad tisoč pesmi in črtic. Mar-*ikdo med nami že dolgo po-^a njegove drobne lirske Pesmi, ki razkrivajo pesnrvko-fo srčno bolečino vn tesnobo P^ed^mrtnAh sluten j. Toda ta Poezija je le del njegovega iz-ročila. Druga nič manj pomembno »k^pi-na njegovih pestmi je na- stala tik pred njegovo smrtjo v razdobja, ko se je začel ukvarjati s vprašanji ži/vl stl dolenjske knjižnice ln knjižničarji bi morali poznati to revijo, ker je ljudsko knjižničarstvo na Dolenjskem v nekakem zastoju. Vzrok tega niso vedno obiektlvne težave, ki tarejo sploh vse knjižnice, ampak bolj v Izbiri knjižničarja. Saj so znani primeri, da nekatere knjižnice dobro delajo v slabih pogojih, ker zna knjižničar najti sredstva ln vire za izpopolnjevanje knjižnice. Zato Je nujno, da postane vsaka knjižnica ln njen knjižničar naročnik te revije, ker bo našel v njej vse, kar Je treba vedeti o knjižnicah. Važnosti tega so se zavedali tudi delegati na okrajni skupščini SSPD ter soglasno sprejeli sklep, da »e vsak knjižničar ln vsaka knjižnica naroči na to glasilo. Med delegati Je bilo le nekaj knjižničarjev. Pomembnosti izpopolnjevanja v knjižničarstvu p« so se zavedali vsi delegati, ker je bil gornji sklep sprejet soglasno. Prepričan in družbe. To so pesmi upora* ■«?• /!* il*,*1 Ej1™^™1™™* , , ... w odra in igralca, Kl ne bi bil naro- soctalne pesnit, pnmdi o ev čen na strokovno glasilo o proble- ropskem propadu in pesmi, ki pripovedujejo o novem človeku in novi družbi. Ti dve vrsti pesmi in one o njegovem revnem, samotnem Krasu nam šele predstavljajo Srečka Kosovela takega kot je bil po svoji naravi in razredni pripadnosti — sina proletarskega Krasa. matikl dramatike, če bi tako glasilo imeli. Se bolje bi bilo, da bi kar Sveti za prosveto ln kulturo pri občinih iz svojih sredstev naročili »Knjižnico« za vse ljudske knjižnice na območju občine. Prav tako naj bi bili naročniki revije vse šole, saj so v šolah šolske in strokovne knjižnice. To velja tudi za vsako podjetje ln ustanovo, kjer imajo knjižnico. Zakaj pa je to strokovno glasilo za knjižnice tako pomembno? Naj- boljši odgovor dobimo, če prelistamo naslove nekaterih člankov: Svoboden pristop v ljudskih knjižnicah. Alt so mladinske knjižnice potrebne? Kaj ie z zakonom o knjižnicah? Sklepi III. kongresa ZDB FLRJ. Poročilo tov. M. Pro-danovlč o konferenci Jugoslovanske nacionalne komisije za UNESCO. Priprave na ustanovitev šole za knjižničarje in arhivske pomočnike. /Osnutek pravilnika za ljudske knjižnice. Kako bomo opremili nwlo ali srednjo ljudsko knjižnico. Knjižnice s prostim pristopom do polic. Kako se izognemo nakupu dvojnic. Temeljna knjižna zaloga v ljudski knjižnici. Kako organizirati potujoče knjižnice. Pohištvo v ljudski knjižnici. Razen vsega tega vsebuje revija še krajše sestavke, poročila, zapiske In društvene vesti. Pisci sestavkov so naši najboljši strokovnjaki v knjižničarski stroki. Ze kratek pregled vsebine kaže, da ne sme biti nobena knjižnica in knjižničar brez tega strokovnega pomagala. Stanje v naših dolenjskih knjižnicah Je tako, da bi bilo dobro, da bi tudi Dolenjski list občasno poročal o njih. Prihodnjič bi poročali o nalogah občinskih knjižnic in kaj ie bilo narejenega, da bi knjižnice v občinah novomeškega okraja prevzele vse naloge, kl Jih bodoči zakon predvideva. Bogo Komelj in na gimnaziji v Črnomlju, pa tudi sta druge predmete. Preko prvega polletja so se ta vprašanja v n,ekl meri uredila, vendar določene vrzeli in pomanjkljivosti še vedno obstajajo (pouk filozofije na novomeški gimnaziji). Ker je Dolenjski Ust že pisal 0 učnih uspehih minulega polletja na osnovnih šolah, naj sledi še kratek pregled o naših srednjih šolah. V odstotkih je uspeh po posameznih šolah ln razredih takle: Gimnazija Brežice: I a 73, Ib 65, II a 78, II b 83, III a 67, III b 100, IV a 83, IV b 95. Povprečno je izdelalo od 1?3 dijakov (61 moških ln 112 deklet) 80 odstotkov. Gimnazija v Črnomlju: I. letnik 63, II. let. 54, III let. 87, IV. let. 79. Povprečno je od 94 dijakov (45 moških in 49 deklet) Izdelalo 64 odstotkov. Gimnazija v Novem mestu; 1 a 83, Ib 73, II a 83, II b 57, III a 83. III b 81, IV letnik 81. Povprečno je od 162 dijakom (76 moških in 86 deklet) izdelalo 78 odstotkov. Učiteljilce v Novem mesta: I a 68. I b 58, I c 84, II a 70. II b 81, III let. 70, IV. let. 72, V let. 62 odstotkov. Povprečno Je od 208 dijakov (49 moških ln 159 deklet) izdelalo 71 odstotkov. Po splošni oceni sodi med najboljše razrede brežiški III b m IV b, med najslabše pa črnomaljski II. in novomeški II b letnik gimnazije. Vzrok neustreznim uspehom je deloma pomanjkanje knjig, v glavnem pa kampanjsko učenje. Dijaki bi se morali zavedati, da vsak posameznik stane našo skupnost letno preko 90.000 dinarjev, če k temu prištejemo še štipendije, pa neprimerno več. AH se slabi dijaki zavedajo, da b| s takim zneskom ali dotacijo opravilo marsikatero podeželsko društvo pomembno kulturno in vzgojno delo na vasi. upoštevajoč pri tem, da člani ne dobivajo za to nobenih materialnih ugodnosti? Upamo pa, da se bo odgovornost do skupnosti okrepila v H- polletju v boljših učnih uspehih. Spomin na veliki čas Pred sedemnajstimi leti (1942) je začel okupator množično zapirati ljudi in jih pošiljati v Internacijo tudi po vsej Dolenjski. Najbolj značilen pa Je bil sprevod dve sto šestdesetih ljudi, ki so bili uklenjeni po dva ln dva: učitelji, profesorji, dijaki, vlsokošolcl ln nekaj drugih naprednih Izobražencev, predvsem lz novomeških in ostalih dolenjskih učnih zavodov. Te ljudi so odgnali močno zastražene iz novomeških sodnih zaporov na tovorni kolodvor v Bršljln, zaprli v živinske vagone ln jih odpeljali naravnost v Internacijsko taborišče Mori Igo pri Trevisu. pozneje pa v Gona rs pri Palmanuovi. Letos ln drugo leto bodo v Ljubljani Izdali dve knjigi umetnostnega zbornika narodnoosvobodilne vojne, kjer bodo priobčena tudi ohranjena dela interniranih likovnih umetnikov in drugih kulturnih delavcev. I* JANEZ TRDIM 0 PODGORCIH Srečko Kosovel: Naš spev Naš spev je strasten, naša moč je živa in kaos ognja v srcu nam gori, življenje — strast neukrotna, neugasljiva, ki hoče, da se v sebi izstrasti. Mi ne poznamo sanj in nepokoja in razočaranj ne in ne prevar, ker naša pesem, to je himna boja, ki siplje v svet razkošje in požar. Ne vprašamo, kdo si, kaj si po znanju ne vprašamo, Če veš, zakaj živiš, si v centru kozmosa, dovolj spoznanju, da z nami raziskriš se, zagoriš. Pijanstvo more se tem ljudem do pravici očitati. Ce ne zadene vinogradov kaka ujma, prldelaiio vina sila veliko. Ali polovico ga polokajo doma, pol denarjev, katere izdrži-jo za drugo polovico, pa zapravijo po- krčmah, na sho-diščih in veselicah. Geslo: »Danes z betom, jutri s pe-som« nima nikjer tolike veljave kolikor v Podgorju. V Stopd(6ah sem vprašal krčmarja. kdaj Podgorec misli, da dobro živi. Odgovoril mi je, da takrat, kadar se mu kuhajo lahko za vrst jo š>tiri jedi. krompir, kislina (zelje ali repa), sočivje in ječmen ali kaša; dalje ne gre njegova pože-ljivost. Za popolnoma srečnega pa se smatra tisti, ki se razen te navadne hrane o posebnih prilikah, kakor ob novini Jn o praznikih, more toliko napi t: in nazreti, da kozla. Kar je rekel krčmar, so mi potrdili tudi drugi, ki poznajo te ljudi. Kolikor bolj sem jih opazoval, tem bodj sem se'preveril, da so s& svojih nadlog vsaj napol sami kriiviL Nekaterim sem povedal to v obraz, pa so se mi smejali ln dejali: »Imate prav. Ali kaj to basni? Mi se ne bi poboljšali, če bi nam prišel sam angel iz nebes ozna-njevat to resnico in nas odvračat od te naše sta ninske šege. Duhovni so nas že dosti učili. Skoda za ves ta trud V naše trdo srce bi moralo treskati, drugače se ne da -omečitd. Zato pa imamo, veste, neko drugo dobro lastnost, katere menda ne poznate: tako utrjen želodec, da nam ne škodi, če goltamo' žeblje. Nam tekne enako dobra in slaba jed. Pravimo: Ce je, je, če ni, ni; ka: koga briga? Tako slabo kakor mi ne živi noben berač, ali tako z voljo kakor mi tudi ne trpa noben berač svojega siromaštva. Mi simo za ta stan ustvarjeni. Štirinajst dni v letu prosimo Boga: Daj nam vd-na, pečenke, potice; petdeset tednov pa molimo: Daj nam vode, krompirja in, če se hočeš prav posebno kakazati. zraven še ma^o boba m repice, Ob tem živežu prebivamo prav lahko in ostanemo zmerom veseli, zdravi in močni, da nas ne užuga noben šfcric ln noben poljanec.« Kdor izbira tako malo v jedi. hrepeni še manj po lepem oblačilu itn domovanju Debela podgotftJLa srajca je na daleč okoli znana in je prišla v pregovor. Ce se Veli o kakem človeku, da je njo oblekel, s« hoče povedati, da mu je zapel boben, da nosi mesto platna in bombaža konopljo in guzovuno. To velja pa seveda le za sploh; o velikih godiščih se hoče tudi podgorska miadllna nailišpati in nafrfuliti, vendar ji bolj olikani sosedi«, zlasti pa sosede močno prigovarjajo, da tega posla ne razume, da vise na njej oape, kakor bi iih obesil na kak rogovilast kol ali štor. V podgorskih kočah ne iift ne poda ne zrcala ne ličnih podob ne čednega prh i št v .m skratka niti lepotine niti udobnosti. Prostoti in praznini se še Dolenjci čudijo, ki se sami nikakor ne morejo pohvaliti z obilnostjo in gospo-ščino. Več kot ena postelja se ne nahaija skoraj v nobeni hiši, pod glavo se vržejo kake cunje, pa lahkonoč! Se slajše pa se spi na mrvi ali slami. poleti je dobro tudi pod kozolcem ali za kakim plotom, če ni drugače. V marsikateri hiši nisem našel nobene postelje. Za ratzloček ln v znamenje svojega dostojanstva leži gospodar z ženo na beli slami, družina pa na ajdo vic i! V sredni;e veliko skrinjo bi strpal brez težave opravo cele rodovine in vem, da bi ostalo včasi več praznega kakor polnega. Ba.jte so zvečine tako nespretno sestavljene, da nimajo niti stene prave navpič-nosti niti stavbe prave četve-rooglatosti; popotnik lahko meni, da gleda začasne kolibe, kakor si jih napravi j ajo drvarji, in ne bi rad verjel, če mu poveš, da stanujejo v njih ljudje, v nekaterih že več sto let. Mala okna so malokdai videti čista ali cela; česar manjka, se zadela s papirjem ali pa tudi do trde zime kar tako ostane. V nekatero hišo žv L žga in cvili burja skozi sto razpok in lukenj; ljudem pa ta hladna godba ne preseda dosti, ker ne vedo. kaj je pre-hlajenje, in še niso nikoii niti izkusili niti slišali, da ie pre- pih človeškemu zdravju nevaren. V Podgorju se zove človek kmalu bogatin. Kdor premore dva tisočaka je že razglašen za trdnega kmeta; čigar kmetija se ceni na pet tisoč, se smatra že za prvaka in veljaka prvega reda. Nekateri so si pomnožili imetak s kupčijo in barantijo. še bolj in bolj pogostoma pa s tihotapstvom in sploh s prevaro in sleparijo. Izvedenci se boie podgorskih trgovcev huje kakor Ciganov, »e delaje nobenega razločka med poštenimi in nepoštenimi. Novomeška okrožna sodnija pomni posebno dobro brusniške zvi-jačnđke, ki so ji prizadeli sila sitnega ln zamudnega posla. Na Gorenji Težki vodi mi je tožila krčmarica, koliko neprilik in z gube ima s svetim vinskim zakladačem. Ker mu ne more vselej prvi hip plačati, ga prosi za potrpljenje in mu obljubi tudi dosti velike obresti. On pa veli bahato: »Botra, kaj res misliš, da te bom hotel odirata!? Sram te bodi za to krivo mnenje! Tebe čakam celo leto in nit zahtevam ne groš a obresti. Stran 8 »DOLENJSKI LIST* Stev. 11 <4«9) SPORT IN TELESNA VZGOJA • ŠPORT IN TELESNA VZGOJA # ŠPORT IN TELESNA VZGOJA Partizan pred skupščino Na zadnji seji Izvršnega odbora Okrajne zveze Partizan Novo mesto Je bilo sklenjeno, da bo redna letna skupščina Okrajne zveze v soboto in nedeljo 28. in 29. marca v Dolenjskih Toplicah. Večina društev Partizan iz novomeškega okraja je že imela občne zbore, preostala društva pa Jih bodo Izvedla še v tem ali pa v prihodnjem tednu. Pretekli teden je imelo ob&ni zbor društvo v Črnomlju, včeraj pa novomeško društvo Partizan. Na okrajno skupščino v Dolenjske Toplice bodo vabljeni predstavniki vseh 25 društev iz novomeškega okraja, prvllkrat pa bodo 'navzoči tudi predstavniki spodnjeposavsfltlh društev. ZA MDB PARTIZAN SJLOVESNIJG Odbor Okrajne zveze Partizan Je imel precejšnje težave z »biranjem mladincev ln mladink — članov partizanskih društev, za specialno mladinsko delovno brigado Partizana Slovenije, ki bo 1. aprila odšla na delovno akcijo na avtocesto. Obveza za novomeško Okrajno zvezo Je bila sorazmerno z ostalimi okraji precej visoka, saj bi morala društva iz našega okraja dati eno četrtino vseh brigadirjev. Navzlic številnim oviram (pripomniti je treba, da je v vrstah Partizama predvsem šolska mladina, kl je zaradi pouka izvzeta, je večina društev, zlasti tistih, ki redno in marljivo delajo, izpolnila svoje naloge, medtem ko bodo nekatera druga (Trebnje. 2uSembertc itd.) ostala brez svojih predstavnikov v brigadi Partizana Slovenije. Dodamo naj še, da je namen teh brigad, da preko različnih tečajev vzgojijo nov kader — vodnike, kl bodo Po vrnitvi delali v društvu. Razen tega se bodo brigadirji Partizan ovih brigad pripravljali na Dan mladosti, ko bodo v Beogradu kot predstavniki graditeljev avto ceste nastopili na centralni proslavi Dneva mladosti, na stadionu JLA. 294 TELOVADCEV IX NAŠEGA OKRAJA BO NASTOPILO NA ZVEZNEM ZLETU Pred štirinajstimi dnevi se J% v Novem mestu sestala tehnična komisija Okrajne zveze Partizan. Čeprav niso bili navzoči predstavniki vseh društev, so vseeno uspešno rešili vse trenutno nujno najbolj pereče probleme — največ v zvezi z zveznim zle tom v Beogradu. Tu so točno določili koliko udeležencev in iz katerih kategorij bo dalo posamezno društvo za nastop v Beogradu. VSte-tl so le tisti, kl bodo nastopili v množičnih nastopih, medtem ko bodo tekmovalci in ekipe v športnih panogah določeni naknadno — po izbornih tekmovanjih v okrajnem ln nato republiškem me. rilu. Največ udeležencev bosta dali društvi lz Novega mesta in Metlike, vsako po 44, dalje Sevnica 84. S topi če 22, Trebnje in Senovo po 20, Mirna peč 18, Breždce, Črnomelj, Straža — Vavta vas po 16, Semič 12 itd. Posebno veliko udeležencev bo dala Metlika — 44, od tega pa bo samo starejših članov in članic 24. Po posameznih kategorijah bo novomeška okrajna zveza dala 40 pionirjev, 40 pionirk. 30 mladincev, 40 mladink (oboje lažje sestave). 12 mladincev ln IS mladink — težje sestave, 40 članov, 40 članic, 4 člane — težje sestave, 16 starejših članov ln l« starejših članic. Vsega skupaj bo nastopilo 294 pripadnikov Partizana iz našega okraja. Kot J* ze znano bo zvezni zlet izveden v dveh etapah. Od 25. do 29. Junija bodo takoimenovant »dnevi dece in pionirjev«, dnevi starejšega članatva (mladinci, člani) pa bodo od 3. do 7. julija. Na posvetu tehnjčne komisije so določili tudi diatam sektorskih nastopov Partizana. To bo pregled dela drufttev ln obenem najboljši Izspit vseh udeležencev zde-ta v Beogradu. Po teh nastopih se bo iaJbralo najboljše, ki bodo zastopali okraj na zveznem zletu. Prvi bodo Imeli sektorski nastop v Sevnici ali Br*žicah — n. maj* — za društva na področju Posav-Ja. Teden dni kasneje — 7. junija — boste nastop« v Trebnjem (za Trebnje 'n MJrensko dolino) in Metliki (za Belo krajino), zadnji pa bo nastop v Novem mestu — 24. junija f«a ooetno Novo mesto). BOGAT KOLEDAR KLETNIH TEKMOVANJ Omenili smo že, da bodo šport-niki-člami Partizana posebej nastopili na zletu — na tekmovanjih za prvenstvo PARTIZANA JUGOSLAVIJE. Nastopili bodo v odbojki, košarki, rokometu, atletiki, plavanju itd. Zletnih tekmovanj (v Beogradu) se ne bo mogla udeležiti vsaka ekipa ali posameznik iz druđtev, kl bi to želela, ker tako ogromno tekmovanje ne bi bilo možno izvesti. Zato so sklenili, da bodo vs« partizanska društva v posameznih panogah najprej nastopila na okrajnem ln nato na republiškem prvenstvu, v Beogradu pa bodo nastopili le najboljši — republiški prvaki Partizana. Da bi tekmovanja čim bolje potekala, so okrajne ln republiške zvez« že izdelale koledar tekmovanj. Naštejmo nekaj najvažnejših tekmovanj: Tehnična komisija novomeške Okrajne zveze je sklenila, da zaradi pomanjkanja časa ne bo okrajnega prvenstva v odbojki, rokometu in plavanju. Določila je. da bodo Okrajno zvezo na reoubldškem prvenstvu zastopali: v odbojki — v Mariboru 17. maja — Partizan Novo mesto (člani, Članice, mladinci in mladinke); v rokometu — 10. maja v Kopra — Partizan Črnomelj (člani, članice, mladinci in mladinke), v plavanju — 7. junija v Kr$Jc«m — Partizan Krško. V teh panogah imajo predstavniki naje okrajne zveze precej upanja, da se uvrstijo na prva mesta na republiškem prvenstvu in da se udeležijo zle-ta v Beogradu. V ostalih panogah bodo naslednja tekmovanja: v atletiki bo okrajno prvenstvo 17. maja v Novem mestu, republiško pa 24. maja v Celju. Tudi tu imajo nekateri naši atleti lepe možnosti. V košarki bo okrajno prvenstvo 3. maja v Senovem, republiško pa 17. maja v LJubljani. V partizanskem mnogoboju bo okrajno prvenstvo 17. maja v Novem mestu, republiško pa 31. maja v LJubljani. Dalje bo še 26. aprila v Novem mestu pionirsko okrajno prvenstvo v Igri med dvema ognjema in rokometu, medtem ko bo republiško prvenstvo 10. maja v LJubljani oziroma v Kopru. Republiško prvenstvo v orodnem nogoboju bo 28. aprila v LJub-an . pionirsko republiško prvenstvo v mnogoboju pa bo v LJubljani 17. maja. Tudi v nekaterih tekmovanjih za pionirje so že določeni predstavniki Okrajne zveze Partizan na republiškem prvenstvu. Ekipo v postavljanju šotorov bo sestavil Partizan Novo mesto, ekipo za vaje spretnosti — Partizan Stra- ža tekmovanje na Partizan Trebnje. poligonu pa Za zaključek vesti iz PARTIZANA naj povemo še to. da Je za okrajno predelavo »letnih vaj predvidena nedelja 22. marca in da Je bilo na seji IO Okrajne zveze sklenjeno, da mora vsako društvo v okraju obvezno pri praviti vsaj eno ekipo za tradicionalni pohod »Ob žici okupirane LJubljane«, ki bo 10. maja — seveda v Ljubljani. Proge so letos nekoliko krajše, tako da pohod ne bo preveč naporen. Fr. Mik«« Udeleženci letošnjega okrajnega šahovskega prvenstva v Novem mestu PO LETOŠNJEM OKRAJNEM ŠAHOVSKEM PRVENSTVU Prvi itlrie - razred zase ž a Vavta vas. mladinsko ekipo Letošnje prvenstvo je bilo prvo pravo okrajno prvenstvo, saj so na dosedanjih prvenstvih Dolenjske nastopali radi šahisti laven novomeškega okraja — iz Kočevja. Ribnice in Ivančne gorice. S tem. PRED ZAKLJUČKOM REPUBLIŠKE KEGLJASKE LIGE Izpad iz lige? Novomeški kegljači, člani KD »GORJANCI«, so že zaključili tekmovanje v republiški keglja-ški ligi. Tudi v tretjem, Četrtem in petem kodu niso dosegli dobrih rezultatov, vsaj kot ekipa ne, tako da so sedaj na repu prvenstvene lestvice. Čeprav so trenutno še na 12. mestu (med 18 ekipami), jih v zadnjem kolu. ki ga igrajo v nedeljo, lahko prehitijo še tri ekipe, tako da jim preti celo izpad iz lige. To Je pravo presenečenje, seveda neugodno za tistega, ki ni pozabil lanskih uspehov novomeških kegljačev. Lani so bili med najboljšimi v republiki, potegovali so se celo Začelo se je letošnje prvenstvo Dolenjske Pred kratkim se j« v Novem mestu, na kegljišču Pionirja v Bršljinu, pričelo tekmovanje za posamično prvenstvo Dolenjske v kegljanju. Vsi tekmovalci, ki so se prijavili, bodo nastopili v treh kolih po 200 lučajev mešano, prvak Dolenjske pa bo postal tisti, k i bo- v vseh treh kolih podrl največ kegljev. Po drugem kolu Je v vodstvu Mrzlak (Gorjanci), ki je siru pno podrl 1.622 kegljev (792, »30), »a nJim pa še Murn (Gorjanci) 1.548 (777, 771), Rodič (Enotnost) 154« (735, 811), Hočevar (Enotnost) 1.533 (7fiS, 7«8), Bratuž (Enotnost) 1.524 (747, 7T7), Stepec (Enot.) 1.488 (748, 750) itd. F. M. Razpis občine Novo mesto Na podlagi 244. in 245. člena zakona o Javnih uslužbencih, pravilnika o izvajanju razpisov usluž-benskih mest za učno in vzgojno osebje (Objave Sveta za šolstvo LRS. št. 2 z dne 1. maja 1958), na predlog Komisije za razpis delovnih mest za učno in vzgojno osebje pri občinskem ljudskem odboru Novo mesto in na predlog 14. redne seje sveta za šolstvo pri ObLO Novo mesto izdajam naslednji RAZPIS prostih uslužbensklh mest ca učno in vzgojno osebje na Šolah in drugI hvzgojnih ustanovah v občini Novo mesto OSNOVNE SOLE 1. Bela cerkev 2 učitelja, ugodnost, vezana z uslužbensftlm mestom: samsko stanovanje ln posebni dodatek looo din; 2. Dobrava 1 učitelja, samska soba in posebni dodatek lOOOdin; 3. D. Karteljevo l učitelja, samsko stanovanje in posebni dodatek 1500 din: 4. Drča l učitelja, samska soba in posebni dodatek 1600 din; 5. Klenovlk 1 učitelja, samska soba in posebni dodatek 2500 din; 6. Orehovica 2 učitelja, samski sobi in posebni dodatek 1000 din; 7. Otočec 3 učitelje, stanovanja ni, 8. Prečna 2 učitelja, stanovanja ni; 9. Šentjernej 3 učitelje, samska stanovanja; .10. Šmarješke Toplice 1 učitelja, samska soba in posebni dodatek 1000 din; 11. Zameško l učitelja, samska »oba in posebni dodatek 2500 din. Pogoi za mesta od l. do 11.: učiteljišče z diplomo. 12. Studijska knjižnica Novo mesto 1 učitelja, (učiteljišče z diplomo), stanovanja ni; 13. Nižja glasbena šola Novo mesto 2 strokovno učitelja (za klavir), (srednja glasbena šola z diplomo), stanovanja ni; 14. Vajenska šola raznih strok — Šentjernej 1 učitelja (upravitelj), (učiteljišče z diplomo), samska soba); \ 15. Mali Slatnik 1 profesorja aH predmetnega učitelja (slavist) (univerza ali VPS); 16. Mirna peč i profesorja aH predm. učitelja (germanist), (univerza aH VPS; 1 profesoria ali predm. učitelja (zg., zem.), (univerza ajl VPS); 1 profesorja ali prftdm. učitelja (mat., fiz.), (univerza ali VPS); 1 predm. učitelja (srednja glasbena šola) (petje); 17. Stopiče 1 profesorja aH predm. učitelja (mat., fiz.), (unrverza ali VPS); 1 profesorja aH predm. učitelji (slavist), (univerza aH VPS); 1 predmetnega učitelja za likovni pouk (VPS) ; 18. Šentjernej 1 profesorja ali predm. učitelja (slavist), (univerza ali VPS); 1 profesorja alt predm. učitelja (mat., fiz.), (univerza aH VPS); Ugodnosti za mesta od 15.—18.: ■amska soba. » 19. Skocjan l profesorja ali predm. učitelja (slav.st), univerza alt VPS), samska" soba in posebni dodatek 15/0 din;, 1 profesorja ali predm. učitelja (mat., fiz.), (univerza ali VPS) — •amska soba ln posebni dodatek 1500 din; 20. Smarjeta — 1 projesorja ali fredni, učitelji (za mesto ravna- telja — germanist), (univerza ali VPS), samska soba in posebni dodatek 1000 din; 1 profesorja aH predm. učitelja (mat., fiz.), (univerza aH VPS) — samska soba in posebni dodatek 1000 din; 1 profesorja aH predm. učitelja (zem., zg.), (univerza ali VPS) — samska soba in posebni dodatek 1000 din; 1 profesorja aH predm. učitelja (slavist) (univerza &U VPS). samska soba ln posebni dodatek 1O90 din; 1 predmetnega učitelja za telovadbo (VPS z diplomo), samska soba in posebni dodatek 1000 din; 31. Vavta vas l profesorja ali predm. učitelja (mat., fiz.) (univerza aH VPS), samska soba; 22. Dolenjski mucej Novo mesto 1 profesorja (zg. in etnologija) — (univerza); 23. ESB Novo mesto l profesorja (ekonomist), (univerza); 24. Dvoletna administrativna šola N. m. l profesorja (ekonomist), (univerza); 25. Gimnazija Novo mesto 1 profesorja (romanist), (univerza); 36. UftitetjiSče novo mesto 2 profesorja (slavista), (univerza); 2«. Učiteljišče novo mesto 2 profesorja (slavista), univerza); 1 profesorja (mat., fiz.), (univerza); 1 profesoria (biol., kem.), (univerza) ; 1 profesorja (germanist), (univerza) ; 1 profesorja za pedagogiko, etiko, psihologijo in filozofijo (univerza); 27. Osnovna šola II Novo mesto 1 profesorja ali predm. učitelja (mat., fiz.), (univerza aH VPS); d profesorja ali predm. učitelja (germanist), (univerza aH VPS); 1 profesorja aH predm. učitelja (telovadba), (višja šola za telesno vzgojo aH VPS); 1 profesorja ali predm. učitelja za likovni pouk ln tehnično vzgojo (univerza aH VPS); 28. Osnovna šola I Novo mesto 1 profesorja ali predm. učitelja (germanist). Za službena mesta od štev. 22. do 28. stanovanj nt. Prtiave za redni razpis morajo vložiti kandidati najpozneje do 30. aprila 1959. Razpisna komisija bo obravnavala in rešila prispele prošnje do 91. maja 1959 in Jih bo poslala organu, kl je pristojen za imenovanje s pismenim poročilom Šmiheieanl, ne zamudite! V nedeljo, 22. marca, ob 8. Mrl zjutraj bo v šmi-helski osnovni šoli roditeljski sestanek, po njem pa občni zbor Društva prijateljev mladine v Smihelu. Starši, prijatelji mladine: pridite, da se pomenimo o važnih vprašanjih, ki zadevajo življenje in zdravje naših otrok! Vabi odbor DPM Smihel pri Novem mesta in obrazložitvijo — glej 7. člen pravilnika o izvajanju razpisov uslužbensklh mest za učno in vzgojno osebje! Razpisna komisija opozarja na pravilnik, kl Je bil ob.iavljpri v Objavah sveta za šolstvo LRS št. 2 z dne l. maja 1958 in imajo vse uprave vseh prosvetnih ustanov. Novo mesto, 11. marca 1959. Predsednik razpisne komisije pri ObLO Rudi Jereb, 1. r. za vstop v zvezno tekmovanj«, letos pa preti izpad iz lige. Kje Je krivda? Odgovor j« enostavrn. Lani je bila ekipa bolj izenačena, bolj borbena, letos pa je nekaj rutiniranih tekmovalcev opustilo kegljanje, novinci pa kvafli-tetno in predvsem v stalnosti rezultatov precej zaostajajo za najboljšimi. Lani so povprečno vsi členi ekipe dosegli rezultate okoli 800 kegljev, letos pa je rdugače. Edini, ki je v vseh nastopih beležil dobre rezultate, Je Jože Mrzlak, kl je dvakrat podrl skoraj 850 kegljev (v Celju 849, v Ljubljani pa 848). pa tudi po-vpreček ima zelo dober — sle kegljev. Ostali so za nJim precej zaostajali. Sicer so nekateri drugi tudi včasih dosegali rezultate okoli 900 kegljev, toda njihovi rezultati so blii nestalni. Se nekaj rezultatov luidnjlh treh kol: v LJubljani — na kegljišču Gradlsa — so Novomeščanl podrli 8,215 kegljev. Med posamezniki je bil najboljši Jože Mrzlak, ki Je podrl 848 kegljev, za njim pa so bili Clgoj »10, Jer-Inan 799, Lindič 774. Teden dni kasneje so Novomeščanl nastopili v Kranju in na Jesenicah. V Kranju so dosegli slab rezultat — podrli to le Sllz kegljev, medtem ko so bili n« Jesenicah precej boljši. Tam so dosegli skoraj as 290 kegljev boljši rezultat — - «421. Med posamezniki je bil v Kranju najboljši Mrzlak, lei je podrl flUl kegljev. Na Jesenicah je bil najboljši v ©kipi Mum, ki je podrl 815 kegljev. Ekipa Gorjancev je v petih kolih pođrla skupna 3J.M3 kegljev, kar je povprečno 1.212 tia tekmo, oziroma 776,6 na posameznega tekmovalca. Med posamezniki Je bil najboljši Jože Mrzlak, kl Ima povpreček na tekmo — 81«, sledita mu Mum in Clgoj _ 798, Jerman 793, Lindič 77«. Hren 796, Barbič 740 in Zupet 732 kegjev. da tokrat niso nastopili šahisti lz Kočevja, Ribnice itd., ni rečeno, da je bil turnir oslabljen. Nei z udeležbo kvalitetnih šahistov iz Brežic (škoda je, da niso nastopili tudi predstavniki Krškega in Sevnice) je turnir celo pridobil na moči. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev Je bilo število udeležencev letos znižano na 12. razen tega pa so vseh enajst kol odigrali v enem tednu, tako da je bil turnir za vse Igralce kar precej naporen. Vendar so bile partije kvalitetne, zlasti tiste, pri katerih je bil eden od obeh partnerjev dr. Nikolovski. Sila, JJabukovec ali Sitar. O igri posameznih udeležencev ne bi posebej pisali, ker smo o tem ie poročali. Omenimo naj še, da se je od 66 partij le 21 končalo z delitvijo točke, medtem ko so bile ostale partije odločene v Odbojka ricel Redni ženski odbojkarski treningi ao vsak petek od 18. do 20. ure v telovadnici osnovne šota, Vabljene vse odbojkarice, pa tudi novinke, ki imajo veselje do to športne igre. TVD Partkran Novo mesto Okrajni šahovski prvak dr. Nikolovski korist belega (25) aH črnega (20). Za »kralja remijev« bj lahko proglasili Strela iz Brežic, ki je kar šestkrat podpisal premirje im končno obstal brez zmage. Čeprav Je bil turnir na splošno zelo borben, je bilo tudi nekaj jz-Jem in neugodnih presenečenj. Tako »ta .Sitar ln li.irin.lt »klenila remi že po 8 (!) potezah, Jenko in Bartoilj pa po 10 potezah. Prav zaradi neborbenosti je uspeh Bar-tolja, ki je kot prvak Novega mesta sodil med favorite, manjši, kot so nekateri pričakovali saj je dosegel le pol točke več kot 50*/«. Bartolj nI opravičil naslova prvaka Novega mesta. Glede kategorij nI bilo velikih sprememb. Sila ;n Sitar sta znova potrdila I. kategorijo. Zabukovec pa Je blil »povišan« iz druge v prvo kategorijo. II, kategorijo sta potrdila Bartolj in Klevišar, medtem ko je izgubil ni nihče. Omenimo naj še, da je prva četvorica na turnirju prejela lepe nagrade Okrajne Šahovske zveze, prva šestorica pa bo prejela še diplome. Za polfinalne turnirje za prvenstvo Slovenije sta si priborila pravico dr. Nikolovski in Sila. verjetno pa tudi tretjeplasiranl Zabukovec. Za zaključek pa še kratek povzetek razgovora z novim okrajnim prvakom dr. Nikolovskim: Dr. Nikolovski je po poklicu zdravnik, po narodnosti pa je Makedonec. Sedaj službuje v Brežl. cah, kjer je član tamkajšnjega šahovskega kluba. Rojen je bil pred 28 leti v Skoplju v umetniški družini. Oče je bil prvak skopske Drame in priznan gledališki umetnik. Dr. Nikolovski Je svojo šahovsko kariero pričel z osmim letom, prve večje uspehe pa je žel kot gimnazijec. Največje uspehe je zabeležil v letih od 1950—1954. ko je bil enkrat celo prvak Makedonije, še prej — leta 1947 in 1948 — pa je bil mladinski prvak Makedonije in se Je zato udeležil dveh državnih mladinskih prven stev. Po letu 1954 je prenehal nastopati na tekmovanjih. Popolnoma se 1e posvetil študiju ln Je lanj dlpiomira'1 na medicinski fakulteti v Skoplju. Dr. Nikolovski Je leta 1954 dosegel naslov mojstrskega kandidata (igral je tudi na polfinalnem turnirju za državno prvenstvo v LJubljani), ker pa v naslednjih letih zaradi študija ni nastopal, tega naslova ni mogel potrditi in ga je zato izgubil. Sedaj je prvo leto v Sloveniji, ki mu zelo ugaja. Kot okrajni prvak bo igral na polfinalu za prvenstvo Slovenije. Ima precej upanja, da se bo plasiral v finale in da bo znova osvojil naslov mojstrskega kandidata. F". M. NK Brezine : NK BRATSTVO Hrastnik 3:2 Nedeljsko srečanje domačinov z nogometaši hrastniškega Bratstva se Je končalo z zasluženo zmago Breždčanov 3:2 (1:1). Tekmo Je gledalo več sto ljudi. Strelci: Golič (2) in Ivtkovlč (lil m) za domačine, za goste pa Debelak (l) in Ocepek (11). Sodil je Hajsln-ger iz Celja. M. D. Za pokal maršala Tita KRATKE ŠAHOVSKE VESTI SARANOVIC IN K ITAK ZMAGOVALCA NA BRZOTURNIRJU Na zadnjih dveh brzoturnirjlto /..i prvenstvo Novega mesta sta i/godno presenetila drugokategor-nlka Saranovič In Kitak, ki sta za seboj pustila mnoge favorite in vsak enkrat osvojila prvo mesto. Med dvanajstimi udeleženci je na prvem brzoturnlrju zmagal Saranovič s pol točke prednosti pred Finkom, medtem ko so tretje do peto mesto delili Sila, Sitar in Plcek. Sledili so: Bartolj, Doki, Jenko, ing. Košir, Avsec itd. Na brzoturnlrju za marec Jt zmagal Kitak s točko prednosti pred Sitarjem in Jenkom. Sledili so še Doki, Fink itd. Na podlagi teh brzoiurnirjev ln Še dveh v tem tednu bo sestavljena desetčlanska reprezentanca Novega mesta, ki bo v nedelje, 22. marca nastopila v Trbovljah na brzopotezne m prvenstvu slovenskih mest. PRVENSTVO BK TREBNJE Prvi so letošnje prvenstvo v šahu priredili v Novem mestu, zdaj pa smo prejeli vesti, da so turnirji v teku tudi v Brežicah ln Trebnjem, medtem ko iz Črnomlja ni še nobenih vesti. Na turnirju za prvenstvo Šahovskega kluba TREBNJE so doslej dokončali osem kol. Nastopa 19 četrtokategornikov, ki so si priborili pravico nastopa na dveh polfinalnih turnirjih. Prvi štirje na tem turnirju bodo osvojili ril. kategorijo. Trenutni vrstni red po 8. kolu je naslednji: Franc Godnjavc 8 točk, Janže-kovlč 5 (2), Klemenčlč 5(1), Slavko Godnjavc 6 točk, Poljanšek 4 točke, Miklič 3 in pol, Bončina 3 (1) itd. pokal marSala ič uvedeno kot Tekmovanje Tita je letos prv zvezno tekmovanje. Na njem Imajo pravico nastopiti štiričlanske ekipe (ena rezerva) šahovskih enot, podjetij, ustanov, JLA, mladinskih in pionirskih organizacij itd. Najprej bo tekmovanje po posameznih občinah, nato po okrajih, okrajni prvaki pa se bodo skupaj z člani zvezne liige pomerili za naslov republiškega pokalnega prvaka. Rok za zaključek obElnakih prvenstev je 12. april, za okrajna prvenstva pa 3. maj. Republiško finale bo 9. in 10. jnaja v Ljubljani. Šahovske enote, sindikati, množične organizacije! Prijavite čimprej ekipe za občinska prvenstva pri šahovskih društvih, klubih ali sekcijah! F. M. ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * 2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO VSI NAJ POMAGAJO! Čuvanje reda ln snage z vzgojo ta sodelovanjem vseh družinskih članov naj postane najenostavneje in najlepši način za razbremenitev žene-matere Izbira stanova nja, ureditev doma dn njegova oskrba močno vpliva na olovekov telesni in umsfkii razvoj, na njegovo zdravje in delovno storilnost, na esitetsiki čut, pa tudi na medsebojne odnose med ljudmi. Pozitivno vpliva na človeka dobro zračenje stanovanja, primerna toplota, zadostna osvetliiitev, praktična, preprosta oprema, red in snaga v vseh prostorih in na vsakem me*t^ Red Itn snago moramo vzdrževati v vsakem stanovanju. Izgovor na stanovanjsko stisko ne drži, tu je red še posebno potreben. Po družbeni statistiku je pri nas od industrijskih delavcev in uslužbencev približno 30'V* žena. V kmetijski proizvodnji , je zar orfl enih nad 50 "V £*na Od samostojnih kmečkih gospodinu je 25 °/o žena. Zene, kd aktivno delujejo v gospodarski proizvodnijd, delajo razen tega še v gospodinjstvu. Gospodamijstvio dejansko bremeni še danes ženo tako kot nekoč. Res se skupnost trudi, da bi ženo — gospodinjo in mater — razbremenila z raznimi otroškimi ustanovami. Šolskimi kuhinjami, pralnicami in drugimi servisi. Nd in ne more biti namen napiedne družbe odvzeti ženi vse delo in skrbi v gospodinjstvu. Vendar stremimo za tem. da se gosipodrinja razbremeni tako, da bo vsak družinski član prevzel del skrbi iin sodeloval pri urejevanju doma, da se torej gospo din jen je razdeli na vse družinske člane. Tryn gleda-f nje in izvajanje mora biti rezultat pravdllne delovne in kulturne vzgo>je ter pravilnih odnosov med ljudmi. Ko pokaže voljo do dela, ko hoče pomagati dn posnemati mater in očeta pni delu. moramo to izkoristiti in otroka uvajati v praktično življenje, v enositavno delo, primerno otrokovemu umskemu in fizičnemu razvojiu in njegovi zmogljii/vosti. Prvo in najvažnejše je otroka navaditi na red in snago. Zapomniti si mora kje ima prostor za igrače, obleko, copate iitd. Za seboj mora sam pospraviiitii. Navadimo ga, da si obrise čevlje na predpražniku, da ne gre z blatnima čevlji v stanovanje, da odloži zvečer obleko in čevlje, da zjutraj sam razgone posteljo, zalije rože, pobriše mizo in stole in tako dalje. Večji otrok prinese drva, pogrne mizo, pobriše posodo, pomaga v kuhinji čistiti zelenjavo itd. Zelo uporabni so otroci pri pospravljanju stanovanja, dvorišča, pri delu na vrtu itd. V otroku moramo razviti zavest, da je s svojimi delom res pomagal, pokažimo mu zaupanje, da se zanesemo rianj in da mu damo tudi določene dolžnosti. Najvažnejše je pri delovni vzgoji, da ne delamo razliike med spoloma. Deček naj prav tako pomaga v kuhinji kot deklica. Ce se bo sin navadil pomagati materi, brat sestri, je ,samo po sebi razumljivo, da bo nekoč pomagal tudi svoji ženi, ki jo bo spoštoval, ljubil in videl v nji življenjskega tovariša .in mater svojih otrok. Možjje In odrasli člani naj poakrbe sami za svojo osebno potrebo, naj sebi in materi očistijo čevlje, si sami prišije-jo gumbe, očistijo in skrtačijo obleko, posteijejo posteljo, po-metejo sobo, pomij ejo tla. posodo in tako dalje. V tedensko čiščenje stanovanja naj se vključijo vsi družinski člani, odrasli in otroci. Ce bo vsak prevzel nekaj dolžnosti, bo dom lahko vedno urejen in pospravljen. Nihče več ne bo hodil z umazanimi čevlji po tleh, ki jih je sam umiil ali skrtaeil. Ljudje, ki so doma navajeni popravljati za seboj, bodo spravili po uporabi vsak predmet na določeno mesto. Tako se bo ohranil red in v družini izostane marsi-kak nepotreben prepir. S skupnim urejanjem doma se družina tesneje poveže. Nastajajo boljši odnosi med ljudini. Zena — mati je razbremenjena na najenostavnejši in najlepši način. Tako bo tudi ona našla več časa za svoio družino, bo mogla iti na izlete, sprehode, v kino. gledališče, brati, se razvedriti in se udej slivova ti v javnem živ,-lienju. Zofka Jaki $ Nov, sodoben trgovski lokal bo dobilo Novo mesto. UredHo ga bo podjetje Obrtnik tam, kjer so do pred kratkim delale na Glavnem trgu šivilje. V preureditev bodo vložili približno 4 milijone dinarjev. V novem ilokalu bodo prodajali oblačilno konfekcijo, čevlje, pletenine in perilo. Q Sedma novomeška MDB Milana Maj ena bo odpotovala na gradbišče avtomobilske ceste v Makedonijo 20. aprila; delala bo med Negottnom in Demir Kapijo. V brigadi DO največ mlađih r.,idr«irtkov HI bodo imeli razen dela na cesti še posebne tečaje jz kmetijstva in traktorski tečaj. £ Desetega maja bo v Pod- stenicah velik shod mladine novomeškega okraja, na katerem bodo počastili 40. obletnico ustanovitve KPJ in SKOJ. <$ Studentski klub okraja Novo mesto pripravlja za konec marca obisk tovarne DJU-RO SALAJ v Vidmu-Krškem; člani kluba bodo videli najmodernejšo proizvodnjo celulozt in papirja v največjem Industrijskem objektu našega okraja, hkrati Pa bodo spoznali tudi Spodnje Posavje in njegov« lepote. O Cesto Dol. Toplice—Novo mesto bodo letos temeljito P°-popravili. V načrtu je asfaltiranje cestišča, izravnava nekaterih preostrih krivin m ureditev ceste za večji promet, ki sc obeta Toplicam z otvoritvijo novega kopalnega bazena. Pri delih bodo sodelovali tudi domačini s prostovoljnim delom. # Letos bomo s področja, okraja izvozili 4000 ton rjavega premoga, 350 ton taninskega ekstrakta, 6024 m3 rezanega Te-sa, 600 m3 furnirske embalaže, za 245 milijonov din končnih lesnih izdelkov 1700 garnitur sobnega pohištva, 2000 ton sul-fitne celuloze, 3568 ton celuloznega lesa, 11.250 ton drv za kurjavo, 1950 ton oglja, 300 ton goveda, 50 ton medu in 3000 toa vina. £ V gostinstvu okraja je za* poslenih 595 ljudi, od tega v občini Brežice 106, Črnomelj 53, Metlika 27, Novo mesto 232, Senovo 22, Sevnica 44, Trebnje 41, Videm-Krško 59 in v občini Žužemberk 11 ljudi. Lota 1957 je imelo gostinstvo na področju sedanjega okraja 678 milijonov din prometa, lani 765 miljonov, letos pa računajo, da bo prometa približno 730 milijonov. 0 Društvo varntffitnlh 'tehnikov v Novem mestu je priredilo dvodnevni tečaj za referente HTZ; pomenili so se o analizi nesreč, njihovih vzrokih in načinih preprečevanja nezgod. 0 Zadružna hranilnica in posojilnica v Novem mestu bo najela 9 miljonov din internega posojila za pet let; zgradili bodo tri stanovanja za svoj« uslužbence. Društvo gradb. inženirjev in tehnikov, terenska sekcij* Novo mesto, je imelo v petek 13. marca občni zbor, na katerem so sklenili, da bodo imeli več debatnih večerov, poučnih izletov in strokovnih razprav. Člani želijo, da bi jih raa»l organi klicali na posvetovanji kn razpravljajo v raznih gradnjah. It (469) Frank Colarich - 90- »DOLENJSKI LlSTi Stran f Gospodinjski tečaj v Gabrju °- januarja letos je proslav-rojak Frank Colarich, ki živi v Pittsburghu, Pa. v Združenih državah pri svoji hcerit devetdesetletnico svojega rojstva. Ro-)ak Frank je še vredno čil in čvrst ter jasnega spomina in nvtsli. Živo se zanima za vse dogodke v svetu in med našimi izseljenci ter je še vedno neumorno delaven. Res prava dolenjska grča! Rojen je bii 8. januarja 1869 kot šesti med deveterimi otroki Martina Colariča, kmeta na Slinovcah pri Kostanjevici na Krki. Mati je bila Globevni-kova iz Skocjana Oče mu je umrl, ko je bil najstarejši sin Martin s>tar koma štiri leta. Ko je mati izročila kmetijo temu svojemu najstarejšemu sinu, je moral mladi France v *t>et, s trebuhom za kruhom. Učil se je usnjarske obrti, najjpr&j u Kostanjevici, nato Pa v Novem mesttu, v Metliki, ■Ljubljani, zatem pa je šel na 'rokodelski »vander« na Koroško v Beljak in Celovec pa na Gornje Štajersko v Weisskir-chen in na Dunaj, ter zatem v Nemčijo. Vračal se je čez Sol-nograško in Koroško ter preko Pontebe in PredAla proti Gorici in Trstu ter odšel v Pi-ran in Buje v Istri. Tam je živela njegova seatra Pepca, izročena Jakac, mati znanega akademskega slikarja Božidarja Jakca, ki je že več mescev na obisku v Ameriki in & bil na proslavi 90-letnice Mojega strica Franka tudi navzoč. V V7eissikircfinu je potal leta [89i delovodja toda nemirna vri ga je gnala v KnMtelfeld, kjer je dobil povabilo brata Martina, ki /e delal v chi-caških železarnah, naj pride v Ameriko. Najprej je šel domov po doto, nato pa se je odpravil v Ameriko. V Šentjerneju je dobil družbo — dva fanta in tri dekleta, ki so imeli isto pot. Skozi Bremen je odpotoval v Nevj York, Na ameriška tla je stopil z 20 dolarji v žepu. 1. maja 1893 je srečno prispel do brata Martina v Chicagu. Prav istega dne je bila odprta Kolumbova razstava ob 400-let-nici odkritja Amerike. Pri tej razstavi je dobil svoje prvo, vendar kratkotrajno delo. Nato je delal v St. Louisu, Mo., v usnjarni in tu tudi srečal svojo bodočo ženo. Leta 1895 je odšel v Pittsburg. 12. februarja 1901 se je poročil z rojakinjo Vodeničarjevo. Leta 1903 je »topil prvič v sindikalno organizacijo, ki .jim pravdo v Ameriki delavsike unije. Leta 1908 je bil prvič in zadnjič v domovini, ter je zadnjič videl svojo mater, sestre in brata Martina, ki je prišel napol slep iz Amerike domov in prevzel spet domačijo. Leta 1913 je pogorel in ker nesreča pač ne pride nikdar sama, je našel istega leta — ko se je vrnil z dela domov — svojo ženo mrtvo in okrog nje šest nedorastlih otrok. Pri pranju je ženo zadela kap Odtlej je imel težko življenje, vendar je, ne da bi se znova oženil, vse otroke spravil k dobremu kruhu. Vsi so poročeni in živi\jo deloma v Pittsburghu, dva pa v Kaliforniji in imaob vsi dovolj potomstva. Kakor že rečeno živi Frank pri svoji hčeri v Pittsburghu (Helena Haas, 146, Bascom St.) Ima veliko število vnukov in pravnukov ter skrbi za celo farmo kokoši, gosi, rac in za/cev. Včasih je velikim veseljem gojil na desetine kanarčkov. Od trni je prejema pokojnino — celili 15 dolarjev. Ni pač več upoštevan pri državni pokojnimi, ker je šel še pred njeno uredbo v pokoj. Pri vsem tem želimo tudi mi, da bi naš dolenjski veteran in dolenjska korenina Franc Colarich dočakal v polnem zdravju tudi svojo 100-letnico! Cv. A. K. V nedeljo popoldne so v Gabrju dekleta zaključila večte-denskt gospodinjski tečaj, ki ga je tudi tokrat vodila tov. Cer-netova. Zaključka in prisrčne družabne zabave v soli so se udeležile tudi matere, zbranim pa je spregovorila predsednica okrajne zveze ženskih društev tov. Francka Slakova. Matere ln dekleta želijo, da bi podoben tečal spet pripravili v jeseni ali pozimi; zelo prav bi bilo, ko bi mu priključili tudi nekaj drugih predavanj. Mladinski aktiv je priredil v nedeljo popoldne predstav ico s tremi skeči za šolske otroke, v nedeljo pa nameravajo nastop ponoviti za odrasle oziroma gostovati tudi na bližnjih Šolah. RAZVESELJIVE VESTI IZ VEL. GABRA Naša dekleta žele vnesti v svoje jedilnike nekaj novega in se tudi drugače vsestransko pripraviti za dobre gospodinje. Zato so moledovale, dokler niso dosegle, da so tudi one imele gospodinjski tečarj. Gospodinjski center lz Novega mesta je poslal učiteljico in predavatelje za ostalo pa so poskrbela dekleta. Ta teeaj so obiskovala dekleta ln nekaij žena lz južnega dela gabrskega okoliša, kl mu pravimo »Polje«. Tečaj je bil celodneven (ena skupina dopoldne, druga popoldne) in je tfajal 14 dni; na njem so se dekleta seznanila z umetnostjo kuhanja ter slišala najvažnejše o vrtnarstvu, perutninarstrvu ipd. Imele so tudi zdravstveno predavanije. V nedeljo 8. marca pa so priredile nadvse lep zaključek *e- Živahne m razgibane Stopiče Kmetijsko - gospodarsko šolo obiskuje 18 fantov in deklet. V *°boto zvečer so zaključili z le-Po proslavo ^-tedenski gospodinjski tečaj, kl ga sie vodila učiteljica Zofka Jaki. Slavja so •e udeležili tudi starši deklet, ^i so zelo pohvalili tečaj ln Prizadevnost vodstva in udeleženk Upravnik KG S, Nace Za-tok,- je v kratfSem govoru opisal pomen pošolskega izobraževanja in uspeh, ki so ga tečajnic* dosegle. Z •veseloigro in s priarč-nkm družabnim večerom, na ka- terem so bile tudi matere in precej očetov deklet, iz Novega mesta pa tov. Slavko Kastelic in Bogomil Lilija, so tečaj zaključili. 2e drugič J« PD Boris Kidrič igralo v nedeljo popoldne na stopiškem odru Mojškrlčevo igro Rdeče rože v režij! tovariš Ice Fanoi Novakove. Sedem-natjst igralcev in igralk, med njimi precej takih, kl so bili zdaj prvič na odru, je zaigralo nadvse doživeto in s pravo moro posluha za napredno \ delo. D rubne norice s straške police Plan kooperacije ca hibridno koruzo, ki ga ima KZ Straža 10 JJ*ktarov. so že dosegli; pri travništvu pa jim gre slabšega i *° od predvidenih 25 ha doseg!' Jj 6 ha. Vzrok za tako slab us-*>*h je v tem, ker skoraj 80 odstotkov travnikov na ozemlju **druge zaliva voda in, jih zato ^etje ne gnojijo. 2e tri leta imajo v Straii rej-*J*o središče štajerskih kokoši redijo jih privatniki, priskrbe-** Pa jim jih je zadrutga, ki tu-odkupuje od njih jajca za Valilnloo Gospodarske poslovna ?v?že v Novem mestu. Zanimajo* za štajerske kokoši je veli-j0' ker ne zneso samo 80 jajc J*tno, kot naše stare, ampak IJ*Jimanj 180. Vzporedno s tem T* Poveča rudi dohodek, kl gn kura rejcu, iiz prejšnjih 800 na 2.200 dinarjev na kokoš ^etos je začelo delati gradbe *° Podjetje »Remont« Straža, 5! 8fi je ustanovila še bivša ob-jir»a Straža—Toplice. Zaposlenih 21 ljudi. Podjetje naziduje f^i kam ionsko garažo podjet-'3* »Gorjanci«, delajo pa tudi J*1* kanalov za popravilo avtomobilov. Svoboda v StraSl je v tem le- 7* trikrat nastopila z »Zadrego Z njo so gostovali T?l na Dvomu. Zdaj študirajo lados,t pred sodiščem«, ki jo igrali 18. aprila, se pravi 7* obletnico ustanovitve KP.l « SKOJ. Pripravljajo tudi rat vezanih plošč. Parketarnlco bodo v kratkem premestili lz starih prostorov v prostore bivšega Podjetja za popravilo želez, niskih voz; opremljena bo z novimi modernimi domačimi in inozemskimi stroji. Zgledna poštenost 12. marca letos je na postaji ljudske milice v V Novem mestu prijavil tov. Ogrizek iz »Radio-centra« Novo mesto, da je izgubil denarnico z dokumenti in s 60.000 dinarji, gotovine, verjetno na avtobusni postaji pred hotelom Metropol. Kmalu nato so ugotovili, da je denarnico našla Marija Št ine, delavka v Industriji obutve Novo mesto, pred nekdanjo Povhovo trgovino, ki je o tem takoj obvestila oškodovanca in mu izgubljeno z denarjem in dokumenti vred vrnila. Mnogo oči v dvorani je bilo solznih, tako jih je ganila usoda nastopajočih oseb. Kaie, da bodo na željo ljudi igro še enkrat ponovili. Čeprav jo je na dveh predstavah videlo že približno 500 glledalcev, toda dvorana v novi šoli ni mogla sprejeti vaeh. Zato lahko razumemo besede enega izmed obiskovalcev stopišklh gledaliških predstav, ki je nedavno tega dejal: »Kadar Stopicam igrajo je tako kot če bi bral lepo povest > ellkami«. Doživeto, pristno, nenarejeno — tako je delo tega skromnega, a vztrajnega prosvetnega društva. Naj zapišemo še kratko vest, da je bilo letos v Stopičah ln okolici kar 6 vaških proslav za 8. marec — Dan žena I Na željo žena so povsod priredili lepo uspele večere z družabnostjo ln sc pomenili hkrati o tem ln onem. Tako so v eni izmed okoliških vasii po 8. marcu že pridobili 16 novih članov Rdečega križa, sami pa so izrazili tudi želijo po vaškem sestanku, da bi ustanovili novo osnovno organizacijo Socialistične zveze. Tako je v Stopi'čah. Veliko delajo, za pisanje pa skorajda nimajo časa. Sola, prosvetna društvo in odbor Socialistične zveze so žarišča napredka In razveseljive, razgibane živahnosti. S. H. čaja. Povabile go svoje matere in druge znance in jim pokazale uspeh svojega dela. Prisotni so se zelo pohvalno izrazili o uspehu tečaja. Tako je prav! N! dovolj, da napreduje naše gospodarstvo, ampak mora obenem napredovati tudi naša kuhinja, postati mora sodobna In prilagojena današnjim potrebam. Ker je bila to najboljša priložnost m ker se je zbralo veliko žena, je bila obenem še proslava mednarodn,ega Dneva lr-na. Pri proslavi so sodelovale tečajnice in pionirji osnovne šole dz Vel. Gabra. Govor o pomenu dneva je imela tov. Ku-mer. Proslava je nadvse lepo uspela in so številni prisotni z navdušenjem pozdravljali Izvajalce. To je bila prva taka prireditev v Biču, kjer je bil tečal in proslava, Zato so jo ljudje še posebej toplo pozdravili, Zele si več takih prireditev. M—M To in ono iz Suhe krajine Lepa in prisrčna je bila proslava Dneva žena v prastarih osnovne šole v Velikem Lipju Marsikateri materj se je orosilo oko, ko je videla na odru nastopati svojega otroka, pri tem pa se je nehote spomnila svoje preteklosti, nekdanje zaostalosti in zaslepljen©*«. Po kulturnem sporedu so bile žene In. otroci pogoščeni. Za uspelo prireditev zasluži vse priznanje in pohvalo organizatork«, šolska upraviteljica Vajawteya, in občinski ljudski l^bor "Žužemberk za podporo. Posestniku Marku lz Lašč nad Dvorom je pogorel kozolec-dvojnik, vse seno in vprežni voz. Vasčanl ln gasilci z Dvora so požar omejili-, ker sta bila v nevarnosti So hiša in, skedenj. Skoda hi ocenjena, vendar je precejšnja. Pri gradnji daljnovoda Višnje — Hiinie je v vasi Ratje prišlo do hujše nesreče. V eni zaminl-ranih jam dalj časa ni prišlo do eksplozije. Mladinec J, M., star 16 let,'je bil radoveden, zakaj naboj ne eksplodira. Sel Jo pogledat. Ko je bil sklonjen nad lamo, je mina eksplodirala ln mu poškodovala obraz in obe očesi, tako da je zdaj popoln invalid. J. C. Le čevlje sodi naj kopitar! Maks R. iz Sel pri Sumber-ku rad pokritizira naše gospodarstvo. Moram reči, da ima dosti časa za tuhtanje in studiranje, vendar so njegovi zaključki strašno enostransiki. Tako se ne moremo strinjati z njegovo kritiko glede gradnje ceste Podšumberk—Bič. Ta prepoirebna gradnja je za njega odveč in celo gospodarska sabotaža. Ze s samo traso se ne strinja — verjetno zato ne, ker je speljana čez farovški gozd. Za gradbeno-ceHne strokovnjake meni, da niso bili pametni, ker so speljali traso čez tak teren, bolje povedano, čez farovški gozd. Strokovnjaki, ki jim je bila izvedba načrta in del zaupana, sicer niso študirali teologije, kakor n.pr. on, vendar pa ni rečeno, da se zato v svoji stroki ne spoznajo. Za M. R. naj velja pregovor iz Prešernovih časov: »Le čevlje sodi naj kopitar*. M. S. Na cestah se je zgodilo •«ll večer. Lani ie godba na pi-la dobila godtoene instrumen- hal k i so statali 1.2 milijona di-f*SJ^ v pol leta je kapelnik ^Novega mesta izuril godbe u ,e< Zc*aj Pa ie Svobod; zmanj- "jj? denarja za vaditelja. ^ ' Stra|a opravija na svoiem . -Ju tudi rodovniško služ-ki ?°^eJe živine, predvsem krav, g ^ajiejo nad 2.500 litrov mle-^ letno. Več plemenske živi-blik0 Ž6 prodal1 v druge repu-izv^!' nf"ka1 Pa 1° J« *lo tudi za 7Vo* v Grčijo. «isr«,eije *Novole»* iz Novega ia b0 imelo v Straži »tir! *»lco * Centralno strojno delav-• 2ago, parketarnico in ob- ^lav?0*1"* sk"pn Marija Slmonič lz Lazca. Štefan Kočevar iz Strainske vasi ln Marija Plut iz Vrtače. Jože Sodja iz Strek-ljevca ln Marija Kočevar iz ^e-stoplje vasi. Mirko Hudorovac in Lucija Hudorovac. oba Iz Vrčic. Umrli so: Marija Sircell ln Kota, stara 69 let. Matija Hutar iz Sadlnje vasi, »tar 6» let. Anton JudnlČ iz Malin, star »1 let. Neža Jundič iz Malin, stara 38 let, Ivana Judnič. stara eno leto. NOVO MESTO V času od 7. do 14. marca Je bilo rojenih 14 dečkov in 16 deklic. Umrli so: Frančiška Onldovec, otrok iz Vel. Lipovca, star 4 leta. Julij Zupet, sin posestnika lz Skocjana, star 32 let. Neža Sin-tič, žena posestnika iz Jablanic, stara 6j let. Ivan Stibrič, upokojenec iz Novega mesta, star 81 let. GOTNA VAS Umrla Je: Ana Skedelj, gospodinja lz- Pangrčgrma, stara 48 let. Pretekli teden ao v novomeški porodnišnici rodile: Marija Žagar iz Jelševca — dečka. Angela Šinkovce lz Klenovlka — deklico, Štefka Papež lz Mačkovca — deklico, Jožefa Mohorič iz Zagon ce — deklico, Jožefa Kralj iz Grma — dečka, Terezija Vrečko iz Pod-gozda — deklico. Angela Kocjan iz Božakovega — dečka, Marta Povh iz Brusnic — deklico, Štefka Vidmar iz Lopate — deklico, Marija Gornik iz Dol. Stare vasi — dečka, Ivanka Gor Jane ia Kočevja — deklico, Kovaoič Frančiška lz Goriške vasi — deklico,' Rozalija Pureber iz Zdinje vasi —deklico. Vera TrunkelJ lz elavci priskočijo nesrečniku na pomoč s kletvicami in z rokami. Plu-nejo v roke in kolnejo vse po vrsti, od nebeške do posvetne oblasti... Stražani pravijo: — Podjetja naj b% nekaj prispevala pa železnica in cestna uprava in 20/radMi bi lepo, asfaltirano cesto. Vmko leto pridejo sem delavci, odstranjujejo blato. Vsako leto belimo železniško postajo zaradi blata. Denar gre... vsako leto nekaj tisočev. Zavzeli bi se, dali in imeli lepo cesto. Stroški bi bili enkrat, potem pa mir. Menda imajo presneto prav. Stražani so kulturni ljudje, in okoličani tudi. Obiskujejo kulturne prireditve, igre. kino, prosta ve, drame. Res je, da pridejo nekateri na predstavo malo »v rožicah«, a res je tudi, da takrat radi pomagajo nastopajočim z raznimi meoMici... In pos'fajno stranišče/ Saj Še nekako stoji. Pravijo, da so prišla navodila, da je treba urediti vrt, posaditi rožice — za stranišče pa nič navodil. Kaj bo potnikom stranišče, saj bodo imeli lep vrt pa rožice ... * Vavtovaščani se jeze: — Za ta hudičev vodovod so nam že lani vso vas prekopali, tako da z živino in vozmi koma^ moremo od doma. Saj nam se lahko še kakšna Liska v jarek zvrne in kako jo bomo potem ven dobili? Le kdaj bodo položili cevi in zasuli jarke, ki so jih, odkar so izkopani, že dvakrat čistili?/ JOŽE PRIMC IZ DOLENJSKIH TOPLIC Prosvetno društvo »Maks Henigman« je pred kratkim dvakrat uspešno nastopilo na domačem odru z Marimčevo »Komedijo o komediji«. Tudi pevski zbor društva redno vadi ln se pripravlja na samostojen nastop. Dolenjske Toplice 1 potrebujejo svojega zdravnika, kar je en sam za Stražo in Toplice premalo. Mesto zanj je že razpisano. Pravtako pa pogrešajo tiudi lekarno, saj morajo po vsako zdravilo v Novo mesto. Gasilci v Dragatušu imajo lepe načrte Čeprav Je bila udeležba na občnem zboru 22. februarja bolj skromna, so se dragatuškl gasilci vendar lepo pogovorili o svojem dosedanjem in prihodnjem delu. P0 poročilih predsednika (Janko Banovec), blagajnika (MIha Bahor) ln nadzornega odbora se Je razvila precej živahna razprava. Društvo je bilo v minulem letu dokaj aktivno, zlasti mlajši člani. Preprečilo je dva požara, organiziralo suhe in mokre vaje, priredilo zabave, povečalo In pomladilo članstvo z 12 mladinci. Tako tmajo sedaj 4€ aktivnih In 34 rezervnih članov. Bilo pa Je premalo študijskih posvetov 9 član!. Na zboru »o tudi razpravljali, da nekateri člani preveč malomarno ravnajo z uniformami in da se dva tovariša, ki sta najpreje privolila, nista udeležila podčastniškega tečaja. Clanl so sklenili, da bodo na vzgojen način odpravili napake v društvu, uredili orodjarno, vključili čim več mladincev ln mladink, si nabavili voz t gumijastimi kolesi. Organizirali bodo bolj pogoste vaje ln študij, sodelovali z ostalimi organizacijami ln se vsi vključili v SZDL. Tako bodo z delom po. častil j 40-letnlco Komunistične partlie Jugoslavije ln se orl-pravlll za proslavo 50-letnlce ustanovitve PGD Dragatuš. ki bo junija 19. 11. marca jo bil v Dolenjskih Toplicah obč..i zbor Turističnega društva, na katerem so sklenili: urediti park pred kopališčem, olepšati okolico zdravilišča, skrbeti za ureditev ulic in potov ter opozarjati posestnike na čistočo hiš, vrtov In ostalega, Nujno bi bilo treba obnoviti tudi markacijo na Bazo 20 in Cvlnger, zaposliti oskrbnika parkov, zasaditi ob parkirnem prostoru drevje, zgraditi čakalnico In stranišče za potnike, Dostaviti trafiko in prostor za umivanje. sča.soma pa tudi bencinsko črpalko. Društvo bo razpisalo tudi nagradno tekmovanje za najlepše oskrbovane vrtove in najlepšo okrasitev hti. Nagrade bodo podeljene proti koncu sezone. Kakor vidimo, si je druervo naložilo /eliko nalog in upamo, da jih bo tudi izvršilo. D. Gregorc r 7 S »feldbebnom« na Tolsti vrh Stari Tone Mišjak ni bil samo lastnik malega posestva pri Roku nad Regerco vasjo, marveč tudi feldbeben (Feldwebel) — basist meščanske godbe v Novem mestu. Ker pa s svojim posestvecem ni mogel preživljati sebe in svoje družine, si je rad poiskal kak priložnostni zaslužek, bodisi v poganskem peščenjaku ali kje drugje, najrajši pa KAKO„SMO PRED 59 LETI IGRALI NA GRACARJEVEM TURNU pri meščanski godbi v Novem mestu, ki so jo na splošno imenovali »purgar-ska muzka--. Tu je bil zaslužek lažji in tudi po grlu je večkrat zdrknil kak kozarček dobrega vina, ki se je staremu možu prav prilegal. Naj povem, kako je bilo 1.1900, ko nas je stari Mišjak nekaj mladih igralcev pripravil, da smo šli na Jo-žefovo igrat graščaku Rudežu na Tolsti vrh. Rudeževa družina je bila vseskozi narodno. zavedna, saj je bil pokojni Dragotin Rudež pobratim Janeza Tr-ydine in je bil ta pisatelj, ko je pispl svoje znamenite gorjanske bajke in pripovesti, po cele tedne gost darežljivega graščaka. Ko smo se torej tisto pomlad godbeniki zbrali pri gostilničarju Mo-ravcu, ki je bil nekak godbeni blagajnik, ter si razdelili svoj zaslužek, je nas »mlade* začel stari Mišjak, ki je bil že nekoliko okrogel, vabiti, da bi šli drugi dan — bilo je 19. marca — na Gracarjev turn (Tolsti vrh) »za-špilat graščaku Rudežu, ki so baje en fajn gospud«. Zato je tudi Mišjak upal, da nam bo pri tem »štander-letu« kaj padlo v roko in če že to ne, žejni prav gotovo ne bomo. Res nam ni bilo žal, ko se nas je v krasnem sončnem popoldnevu zbralo sedem mladih godbenikov. Stari Mišjak nas je že čakal. Nas mlade — imel sem komaj 16 let — je tudi veselilo, da bomo nastopili sami, brez starih. Pa tudi radovenost nas je gnala, da bi videli, kakšen je Gracarjev turn, o katerem smo že večkrat slišali pripovedovati, da so ga .hajduki napadli in tudi oropali. V dobri poldrugi uri smo že bili na Ratežu, kjer smo s cesarske ceste krenili na desno stranpot, ki drži v vinograde na Tolstem *vrhu. Mi fantje smo jo hitro ubirali po bregu navzgor, stari Mišjak pa je zaostajal. Ovirali sta ga bolna noga in starost. Tega pa ni hotel priznati, le godrnjal je, da se nikamor ne mudi. Na vrhu, pred smrekovim gozdičkom, ki je zakrival grajsko poslopje smo postali in začeli ugibati, kaj naj bi zaigrali. Izbirati ni bilo dosti, saj nismo skoraj nič znali. Vse ►►komade« smo se priučili od starih na posluh; not nismo nikoli videli. •Ko smo prekoračili gozdiček,. smo zagledali grad. Pred njim je bila mogočna kašča z veliko sliko, ki je predstavljala napad hajdukov in kmeta, ki jim je moral kazati pot. Vstopili smo na malo dvorišče temačnega gradiča. Dva psa sta nas renčeč pozdravila, sicer pa ni bilo nikjer žive duše. Kaj več si nismo utegnili ogledovati, kajti stari Mišjak je že štel predtakt »ajnc — cvaj!« in naša trobila so zagrmela, da so se šipe zatresle v oknih, psa pa sta jo s podvitim repom cvileč ucvrla z dvorišča. Nekaj žensk in starejši moški — verjetno služinčad — so prišli iz družinske sobe pod spodnjimi arkadami in radovedno ogledovali nas, ki smo imeli cesarske kape na glavah. Se dva kosa smo odtrobili, ko so se začela odpirati in zapirati vrata v prvem nadstropju. Med arkadami se je prikazala dekličja postava z belimi Čipkami okrog glave. Verjetno je bila sobarica. Ta nam je na svetlem pladnju prinesla zalepljeno kuverto, češ da so to dali gospod Rudež in da se prav lepo zahvalijo za igranje. Hkrati nas vabijo v hišterno na južino. Stari Mišjak je nam mladim pomembno namignil, se nekaj zahvaljeval in stlačil kuverto v žep. V hištrno nam je kozava dekla, otožnega obraza, prinesla veliko nežo (najmanj osem litrov) rdečega vina iz tolstovrških vinogradov, druga pa kozarce in hleb kruha. Stari Mišjak je bil zelo zadovoljen, ko je videl pred sabo toliko vina. Se na cedro je pozabil, ki jo je imel sicer zmerom v ustih. Urezal si je kos kruha, pridno zalagal, še bolj pridno pa se zalivah in praznil kozarec za kozarcem. Dovolj mu ga je bilo, saj mi mladiči nismo bogvekaj pili. Pred odhodom smo na dvorišču še eno urezali, nato pa odšli, ne da bi videli godovnjaka gospoda Rudeža. Sonce se je že močno nagibalo, starega Mišjaka pa je vleklo še v Ore-hovico k nekemu gostilničarju, ki je tudi tisti dan godoval. ŠU smo za našim »felbebnom«, kajti mož je imel denar, ki ga je bilo še treba razdeliti med nas. Med potjo je Mišjak potegnil kuverto iz žepa in odprl. Rdeč bankovec za 20 kron je bil v njej. Možu se je vedno mrki obraz zadovoljno raztegnil, veselo je pomahal z bankovcem in vzkliknil: »He, fantički, kaj vam nisem povedal, da so gospod Rudež človek, da malo takih!« V Orehovici nam je Mišjak razdelil zaslužek. Vsak od nas mladih je prejel 2 kroni in 20 vinarjev, stari in njegov sin pa sta dobila nekaj grošev več. Seveda smo morali zaigrati tudi gostilničarju- godovnjaku v Orehovici. Ta se nam je takoj oddolžil s Štefanom vina. Trem mladim, ki smo bili doma iz mesta, ni bila gostilni-čarjeva radodarnost kar nič po volji, medtem ko se staremu Mišjaku in drugim p ^m, ki so bili doma iz Regerče ni prav nikamor mu- dilo. Osti. še, mi »mestni« pa smo odšli, ker je bila že trda noč, nas pa je še Čakala dolga pot čez zloglasni Struški boršt Ivan Drobnič Težka odločitev.;. Na ponovna številna ln neučakana vprašanja. Intervencije, pritožbe naročnikov in zaradi pritiska na pismonoše sporočamo: televizor, čokolada, sodčki vina, blago za obleko, drva, premog, čevlji, knjige, napenjači za čevlje, /. enim stavkom: vseh 99 nagrad našega novoletnega nagradnega žrebanja še čaka! Zaradi bolezni uslužbenk uprave našega lista nismo mogli pripraviti vseh izterjevalnih položnic za ve« kot 12.500 rednih na- Televizor še caka... ročnlkov našega Usta, slasti ie ne, ker sproti izločujemo vse tiste, ki so medtem polletno naročnino že sami poravnali. , Zdaj vse kaže, da so dela v upravi napredovala tako daleč, da bomo v tem in prihodnjem tednu lahko razposlali vsem naročnikom v Sloveniji izpolnjene položnice za poravnavo polletne naročnine. Ko vas bo pinmonoša obiskal, mu 300 dinarjev takoj izročite. Skrajni rok plačila pa bomo objavili čim bo zadnja pošta Prejela naše položnice. Zamujenega ni torej res še nič! čeprav smo po novem letu dobili več kot 2000 novih naročnikov, si Dolenjski list še vedno lahko naročite. Niso namreč točne vesti, tla pri Kronanju ne bodo sodelovali novi naročnIM! Vsi stari ln novi naročniki našega tednika bodo deležni žrebanja, če bodo seveda polletno naročnino (ln morebitne zaostanke) poravnali do določenega dneva. UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA OI j r /- x /" > i c iaanjem, padel po stopnicah ZMAGA IN SMRT NA (':!•; K KII Znani francoski raziskovalec Erik de Bichope je želel dokazati, da so prebivalci Oceanije ln Amerike v preteklosti vzdrževali zveze po morju. 68 let star se je s splavom Tahiti-nui odpravil na pot. Ko je bil pred ciljem, je zašel v vihar, ki Je splav raztreščil ob čereb. Slika prikazuje slovesen pokop raziskovalca s francoske ladje Loti. Konkurenca: daktilograf robot na nedavni razstavi sodobne administracije v Rimu, konkurira lepi daktilograf ki. Za koga bi se odločili vi? POGOVOR MED PLANETI Kot je znumo^ ima planet Saturn okrog sebe obroč. Pa ga neko noč pobara Merkur: »Čujte, sosed — kje ste se pa naučili ,hula-hup?« PRIJAZNOST >;Ve$ kaj, nocoi f>a res nisem razpoložena, da bi ila k Milerjevim na obisk.« »Ljuba žena, po pravici povedano, jaz rudi nisem. Toda pomisli, kako bodo veseli, če naju ne bo!« »O, potem pa kar pojdiva.« NESREČNA GRIPA »Zlomka, kako pa da innaš roko v mavcu?« »To je posledica gripe.t »Gripe?« »Seveda, zdravil sem gripo z STAREGA • AMERIKANCA Kako si Janezek predstavlja raoionalizatorje v brigadah i'išc joliu Lokar al. Primerilo se je še enkrat, da sem se zelo prestrašil V Ljubljani. Moj prijatelj je bil za »purša« pri majorju Lu-kancu. Dogovorila sva se, da bova šla na večer klicat dekleta pod okno. Prijatelj Fiancel se je preoblekel v civilno obleko, da bi ga patrola ne zasačila. Posrečilo se nama je klicati dekleta in bila je že pozna ura, ko sva šla domov. FrancelJ je spal v hlevu, kjer je imel major Lukanc svojega konja. Pa me prijatelj povabi, da grem z njim spat, češ da ima dosti prostora. Sel sem, vrata sva trdno zapahnila in legla k počitku. Zaspala sva tako trdno, da je sonce vzšlo že visoko na nebu, ko je nekdo močno potrkal na vrata. Bil je major Lukanc. Prijatelj Francelj se je zelo prestrašil in brž odprl vrata. Majorja sem tudi jaz osebno poznal, ker je stanoval blizu mene. Vstopil je v hlev in mojega prijatelja neusmiljeno ozmerjal. Stal sem ob strani ln čakal, kdaj bo major Lukanc za*čel udrihati po meni. Ampak niti besedice mi ni rekel — še danes se mi čudno zdi, zakaj mi ni ničesar očital. Je še veliko dogodkov, o katerih bi lahko pisal, a se bojim, da bi se preveč raztegnilo pripovedovanje. Torej, naj povem malo o moji zadnji službi v Ljubljani. Moja poslednja služba v Ljubljani je bilo prevažanje premoga in drv. Pri prevažanju smo običajno vpili: ►►Kuharica, gosftodična, štajn kolen«, da so ženske vedele, da je voz s premogom na cesti. V službi sem bil pri vdovi Nemki, Schifrer, ki je s sestroNodila trgovino s premogom in drvmi. Bili smo trije hlapci poleg hlapca Jurija. Jurij se ga je rad nasrkal, nato pa je vso noč vpil po cesti ►►Kuhakrica, gospodična, štajn kolen!« Posvaril ga je nekoč policaj, naj ne kriči tako glasno. Jurij je nalašč še bolj vpil, nakar ga je policaj gnal v špeh-kamro. Pozneje so nam dali piščalke, da smo piskali in ne več vpili. Ne vem kako so to delali pozneje in kako to delajo sedaj. Službo sem pustil in se nekaj dni še sprehajal po Ljubljani. Obiskal sem park Tivoli in v Šiško sem šel. Ugibal sem, kaj bi storil. Na sprehodu sem enkrat zopet spet srečal policaja s črnimi očali in v civilni obleki, onega, kateremu so rekli »topelt cuksfirar«. Ustrašil sem se ga, ker nisem imel stalnega stanovanja, ampak sem hodil spat k prijatelju, kjer me je policaj na sveti večer zasačil. Pogledal me je p o fctrani, a rekel ni nič in šel je svojo pot naprej. Kar oddahnil sem se« Odločil sem se, da se vrnem k materi, od katere vzamem slovo, predno odrinem pO/svetu s trebuhom za kruhom. Vstopil sem v trgovino, da kupim velik kos sladkorja za kavo; takrat je mati kuhala kavo iz ječmena. Bila je zelo vesela, ko me je zagledala in rekla je: »Vendar si me prišel, Janez, po dolgem času pogledat«. Materi sem izročil kos okroglega cukra. Rad bi ji nakupil več stvari, pa mi ni bilo mogoče, ker sem imel še samo sedem avstrijskih kron, katere pa sem hranil za skrajno silo, ker sem se že odločil, da pojdem vandrat. Ko sem materi povedal svojo namero, so ji stopile solze v oči. Pri njej sem prebil nekaj dni in se z njo tazgovarjal, nato pa ji rečem neki dan: »Mati, jutri odhajam od vas, kaj pa se hočem mučiti tukaj zastonj, v Ljubljani pa tudi ni dosti zame. Mati mi je odgovorila: »Ali boš res šel?« Težko je spregovorila te besede, ker je bila že slabega zdravja. Stopile so mi solze v oči. Čeprav sem že star, se tega prizora še vedno živo spominjam. Kakor je navada dobre matere, je tudi moja mati hranila že od velikonočnih praznikov nekaj malega bele moke. Vse skupaj je skrbno spravila in mi speklaiza popotnico majhno potičko. Lepo jo je zavila v kos domačega platna in mi rekla: »Janez, tole ti dam za popotnico, drugo ti ne morem kaj dati, ker nimam.« Ni imela niti krajcarja v bajti. Ob slovesu mi je še naročila: »Janez, bodi priden in pošten in na Boga ne pozabi!« Sam pri sebi sem si mislil: Bog te »tako zelo tepe že vse tvoje življenje, mučiš se in tako lz srca rnonsr « samo irpj*. Rekel pa nisem nič, ker sem vedel, da bi mater užalil, ko bi ji Izrekel svoje misli. Ko me je vprašala, kam vendar nameravam iti, sem ji odgovoril, da najprvo nazaj v Ljubljano, potem pa naprej za boljšim zaslužkom. Obljubil sem ji, da ji bom po možnosti pomagal, ko dobim delo. Še enkrat me je objela in s solznimi očmi voščila srečno pot. Bilo je zadnjikrat ko sva še videla. Vzel sem culico, ki mi jo je bila mati pripravila s potičko, si podala roke in odšel sem. Spotoma sem se vedno oziral nazaj in ji mahal z roko, dokler nisem prišel iz vasi. Pot proti Ljubljani je bila dobrih šest ur hoje. Tistih sedem kron sem še vedno hranil za skrajno silo. V Višnji god sem se prvič usedel in odpočil. Napil sem se vode, da se odžejam. Bilo je toplo na 2. maja 1897. Sonce je lepo sijalo. Sel sem naprej in prišel že blizu Ljubljane, ko sem se vsedel pod košato drevo. Bil sem lačen; razvezal sem culico in si odrezal velik kos potice. Po cesti prikorakata dva žandarja s puškama na rameh. Ko me zagledata, stopi eden k meni in me vpraša, kaj delam. Odgovoril sem mu, da iščem delo. Vprašal me je po delavski knjižici. Segel sem v žep in mu jo dal. Pregledal jo je in ko jo je našel v redu, mi jo vrne, nato pa odkorakata naprej. Se malo sem počival, nato pa sem jo odrinil proti Ljubljani k prijatelju, pri katerem sem imel še svojo obleko. Napravil sem si punkel, vzel le najbolj potrebne stvari in še polovico potice, ki mi jo je dala mati za popotnico, drugo pa sem pustil tam, ker je bilo preveč za nositi. Dobila sva se s prijateljem Janezom Planinskom. Bil je dve leti mlajši od mene; bil je velik fant in tudi zelo pogumen. Hitro sva se dogovorila in tudi on si je napravil punkel. Napravila sva si vsak močno palico, mudila sva se še nekag dni v Ljubljani, nato pa jo odrinila na rajžo skozi Šiško na gorenjsko stran, proti Kranju. Bila sem čisto sama! Tedaj pa sem se spomnila tiste uboge baronese Zore in tistega dne, Lucija, ko sva obiskali raztrgano Strugo. Tudi tu sem je naju peljala ter nama pokazala grob svojega otroka. (Morda je bil to grob njenega brata?) Danes so me preobdali spomini na tisti dan z vso silo in pred svojo dušo sem gledala nežni nje obrazek in mrtve njene oči. In hipoma sem videla tuda, kako jo je priplavila tistega groznega večera reka do našega otoka in kako se ji je privzdigovalo mrtvo lice Iz hladnih valov! Sedaj pa sem stala zopet na prostru, katerega je ona nekdaj posipala s cvrtjem. Bez.gov grm, pod katerim je nama kazala mali grob. Je bil še tudi tu in njegovo vejevje je sililo k tlom pod sneženo težo. Sneg je pokrival tudi malo gomilo. Ali glej ondi v zidu svetlo ploščo in na n.ji z zlatimi črkami: Zora! Stala sem tik njenega groba! Tu so bile zakopane vse njene bolečine, vsa njem sreča, katero-je hotela doživeti! Silna toga me prešine! in morda. Lucija, morda je bolje ležati tu spodaj v zemlji, kakor pa nositi svoie gorje tu zgoraj pod božjim nebom! Morala sem zaplakati. Danes sem stopila v zvezo z dvema mrtvima.