258. številka. Trst v sredo dne 12. novembra 1902. Tečaj XXVII ..EDINOST" tzha't enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. ari popoludne Naročnina znaša: ca celo leto........24 kron ca pol leta........12 ca četrt leta........ 6 za en mw« ........ 2 kroni Narotv. II. nudsir. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorci) lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Občni zbor m javni sbod političnega društva Jlinost" v Mm dne 2 novembra 1902. (Dalje.) Zatiranje na gospodarskem polju. Dr. Rvhar je zaključil : V Trstu j>a je prišlo že tako daleč, da je cel<5 nekaka ovira to, ako je kdo domačin. Če je kdo tujec, dobiva delo ; če je domačin, ga odganjajo. Ravno italijanski delavci -domačini ce večkrat oglašajo pri meni s tožbo, da jih odganjajo z dela, a jemljejo tujce — kakor da bi jaz imel kako moč na magistratu ! Če jaz koga priporočam, potem je gotovo, da ne dobi dela ! Drugega sveta ne morem dajati tem domačim delavcem, nego da naj sami nastopijo, naj protestirajo proti krivici, ki se jim godi ter zahtevajo, da se njim naj poprej daje kruha io potem še le tujcem . . . ! (Vseobče pritrjevanje.) Najbolj žalostno pa je na tem, da tudi vlada popolnoma posnema obči n s K o upravo. (Kazno vsklikanje.) Država je imela oddati delo zidanja nove luke, a ko je imela t fWte od treh domačih in ene italijanske tvrdke, oddala je delo podjetniku iz Italije. (Silni pojavi ogorčenja.) P -de i i ca je ta, da je isti semkaj v deželo, kjer je itak preveč delavcev, ki stradajo, ker nimrjo dela, poklical italijanskih delavcev, da tako ves deuar, ki ga država pla* euje za to delo, izginja iz Avstrije v Italijo. (Vsklikanje.) Ako bi pi delali domačini, bi imeli koristi od tega sploh domači obrtniki. Kar bi naši delavei tukaj zaslužili, bi tudi tukaj porabili! Sedai pa gre ves denar izven države! (Klici: Tako je! Tako se skrbi za koritt' lastnih državljanov !) Gospoda moja! Mi in posebno jaz sem povdarjal že večkrat, da mi ne sovražimo laške narodnosti! (Pritrjevanje.) Mi se le branimo proti tistim, kateri nas zatirajo. (Viharno pritrjevanje.) Mi bi radi pulčdli tudi italijanskim delavcem delo in zaslužek, ako bi ga le bilo. Najlepši dokaz, da je pri nas premalo dela, nam podajajo gospodje na magistratu sami. Tiste »can-cellerie per i disoceupati« bi ne trebalo, ako bi ne bilo brezposelnih delavcev! (Tako je!) I o vendar prihajajo tujci in jemljejo domačinom kruli iz-pred ust! A potem se še zahteva od nas, da naj bomo dobri (Razni mej kli i.), da naj ljubimo vse! — Najpo- P O D L I t« T £ K. Konec enega polka. Po .lanenu i«»*ioveni] l^f»»Id M«.o — navadi, le s to razliko, da se je le malo kateri, ki se je upal prekoračiti mejo taborišča, iz kakega vzroka, vrnil z zdravo kožo, ako se je sploh vrnil. V ta-*x>rišČi angležkih vojakov bo se začele razna-šati razne govorice o burskih prikaznih, kakor n. pr. o Burih, ki so zakopani v zemljo (ker ni bilo videti niti jednega), s pipo v zobeh, ali o Burih, ki se uče streljati, vzemši si za cilj Nje Veličanstva vojaka, ki si je upal predaleč. Take in jednake govorice so se širile mej prostimi vojaki, ki so vsako malo stvar grozno poveličevali v svoji fantaziji, dti jih je končno že ime »Bur« navdajalo z grozo. Čudna se jim je zdela ta vojna. A najbolj čudno, da niso nikjer videli sovražnika. C »d onih 8000 mož, ki so po dnevu bitke živi ostali, ni mogel niti jeden dokazati, da bi bil videl, le belino očesa jednega Bnra, a še manje celega. Oni pa, prej ljubimo sebe in Bvoje, in potem še le naj pridejo drugi ! Ako nam kaj dela in kruha preostaja, naj ga dobijo drugi ! Kaj bi se zgodilo pač v Italiji, ako b: tam n. pr. mi Italiianom-domačinom jemali kruh iz-pred ust, ako bi ga tamošnje oblasti njim jemale in nam dajale?! (Klici: Pobili bi nas!) Položaj s'ovenskih zastopnikov. Ako pomislite vse to, razvidite, da je naš položaj res jasen, jako jasen, a ob enem jako težaven. PoBebno mi, ki imamo to srečo,' ali nesrečo, da zastopamo vaše interese v mestnem svetu, imamo težaven položaj. Mi imamo opraviti z nasprotniki, ki so brezobzirni ! Iq z vlado, ki se ne briga za nas. In potem «e še ljudje čudijo, če ne dosezamo bogvekaj. Da je pa to skoraj nemogoče, da so gospodje v mestnem s"etu zares skrajno brezobzirni in poleg tega skrajno ošabni, to vam kaže ravno vaš prvi okrnj, ki je bil zastopan po Italijanu. Ako en Banelli ni mogel izhajati žnjimi, ako jim je on vrgel svoj mandat pod noge, Bi lahko mislite, v kakšnem položaju smo mi ! Zaradi tistega koraka se je Banellija hvalilo, češ: če tudi ni nič storil poprej za I. okraj, njegov odhod pa je bil vendar-le lep! Ako bi se mi ravnali po tej teoriji, mo-j rali bi že davno reči gospodi na magistratu : Bog vas živi! in adio signori ! (Burna veselost). Ali jaz mislim, da naša naloga ni taka. Zastopniku ljudstva, kateremu je ljudstvo izkazalo čast, je v dolžnost, da vztraja kakor mož na svojem mestu (Frenetični živio-klici), tudi če prihajajo neprijetne stvari. Mi moramo biti na svojem me-stu (Ponovni živio-klici) že zato, da povemo nasprotnikom v lice, kar jim gre. Res bi bilo bolj prijetno, če bi mogii ostati doma, a s tem bi se pregrešili proti svojim dolžnostim. Dokler ne pridemo v konHikt se željami svojih volilcev, do tedaj morami vztrajati na svojih častnih mestih. (Živio-klici) Io jaz vas zagotavljam, da dotlej, dokler bomo videli, da je ljudstvo za nami in z nami, bomo vztrajali, pa če bi naši nasprotniki tudi še bolj besneli nego besnijo! (Živio klici in ploskanje). Ne obupavati! Vkljub žalostnemu položaju, v katerem i se nahajamo, pa ne smemo obupavati. Čeprav nam nasprotniki potujčujejo naše otroke v nežn< mladoBti, čeprav delajo o ljudskem štetju iz Slovencev Italijane, čeprav nas zatirajo politično in gospodarski, čeprav nas iz-j ganjajo iz mestnega sveta, vendar ne s nemo ki so trdili, da so videli kaj tacega, bili so skoraj vsi v bolnišnici s polomljenimi udi ter pokriti z ranami. Pretekel je zopet jeden mesec. Brzojav je opravljal službo noč in dan. Raporti so se odpošiljali, in so dohajali, kakor bi ne bilo nič posebnega. Vedno vse pri starem, le da so podčastniki o vsakdanjem zbiranju gotovo število manjkajočih navajali kakor »zgubljene«, »bolne«. Polk se je vsakih 24 ur skrčil za več mož in konji so cepali kakor muhe v pozni jeseni. Dragonci so se povpraševali v skrbi kaj bo iz vsega tega. Doma, kadar je bil ves polk v vrsti, je moralo vesacemu, še tako velikemu prijatelju miru oko poroBiti veselja; a komaj je mi-nolo pol leta, postala je iz polka četa neobritih, raztrganih in umazanih mož na suhih kljusetih, katerih naganjanje k najmanjšemu naporu bi bila naj veča sramota. Še slabeje so izgledali pešci s svojimi oteklinami po nogah; a vedenje njihovo — — — o tem se molči. Druzega dela dragonci niso imeli sedaj, nego da so patrulirali po železnični progi ter vzdrževali zvezo med oddelki. Polk je bil razdeljen v male oddelke in oni so se ne- obupavati. Kakor je povedal že poslanec Spi^čic, mi nismo sami ! Tu smo na važni poziciji, v najveČem in edinem primorskem trgoviuskem mestu v Avstriji, obdani okoli in okoli od slovenskega življa. Na važnost te postojanke ne smemo pozabiti nikdar. Naj se tam gori na severju in na jugu suvajo in koljejo naši bratje, mi jih ne podpirajmo v njihovih prepirih, mi si postavimo višji cilj, ob katerem skušajmo združiti tudi prepirajoče se brate. Za Tiši eilj! Kakoršnja je sedanja naša politika, zdi se mi malenkostna. Mi si moramo postaviti visok cilj, vreden naporov, vreden žrtev ! Mi delajmo na to, da bodo slovanske dežele na jugu enkrat združene ustvarjale eno kulturno skupino, da se bodo naši potomci zavedali, da so močan narod ! Ako je bilo mogoče na Nemškem in v Italiji, da so se tako razkosani deli zjedinili in združili, bo mogoče tudi pri nas, da v tej monaihiji ustvarimo svojo skupino. (Navdušeno pritrjevanje) O tem ostanemo zvesti državi kakor dosedaj, samo da bomo tudi narodu dajali, kar je narodovega. (Vse-obči entuzijazem). Vesela znamenja nam jamčijo boljšo bodočnost. V naši mladini se pojavlja preobrat. Napa mladina je sita malenkostnih osebnih prepirov ; ona se pripravlja za resno delo na političnem in gospodarskem polju. Ne smemo izgubiti iz očij, da lepe besede mora spremljati tudi skrb za gospodarski napredek ! Bri-gajmo se torej za vsestranski napredek našega naroda na tem ozemlju! S tem postavimo velik cilj sebi in velik cilj našim bratom. V očigled temu cilju se morda odrečejo malenkostnih prepirov in potem pride tudi za nas boljši bodočnost. (Dolgo trajajoče ploskanje in pritrjevanje). Kaj se je zgodilo potem, ko se je g. Linhart priglasil za besedo, je znano : zaključen je bil ta veleznameniti shod. Politični pregled. Y Trstu. 12. novembra 1902. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) Posl. B a r t o 1 i je v razpravi o Kor-berjevi izjavi povdarjal, da bi Italijani smatrali deželne zbore kompetentne za ^rešitev jezikovnega vprašanja, kakor hitro bi se podelila Trentinu samouprava. Italijani so nadalje proti temu, da bi se nemški jezik pri- prestano plazili vedno ob progi, pazeči, da ne bi prebiti Buri razdejali proge ter poleg iste zmetali razdejane 'šine na kup. A hvale niso želi za to : kajti vzlic njihovi pažnji se je sedaj pa sedaj po par burskih mladičev pplazilo 7 temni noči med oddelke, ter razdejalo tir, kolikor bo le dosegli. Kakor toča bo se veule psovke od glavnega poveljnika na dragoncc, ki jim je očital slabo opravljanje vojne službe. Dragonci so na to vedno preklinjati in se penili jeze, in vriščali, kakor da si Bunil z nogo v panj čebel; kar škri-pali bo z zobmi same jeze do teh prokletih Burov. Sedaj se je polk sleherni teden več nego enkrat zbiral na pregled. V oguljenih uniformah, ki so bile že brez vsake barve, na konjih, katerih glave so visele skoro do tal, postavil se je polk v vrsto na pregled. Adjuiant je jahal mimo vrst ter zapisoval izgube na možtvu ; rubrika »zgubljen« je bila vedno napolnjena, mejtem ko je bilo vedno čuti vmes od javljajočih podčastnikov »mrtev«, »ranjen«. V dveh mesecih se je skrčil polk do tretjine mož in že polovica konj je počepala. A vedno ista služba. Patruljiralo se je noč in dan, a vspeh je bil redno ta, poznal državnim jezikom, ker je to nepotrebno in za Italijane nevarno. Izrazil je nado, da se vlada ne da zavesti po »par hrvatskih agitatorjih« v to, d a b i spravila jezikovno vprašanje na dan tudi v južnih pokrajinah! Govornik je polemiziral s posl. Biankini-jem, kateremu je očital, da je Italijane de-nunciral ter da je krivo govoril o italijanski vladi. Ko sta govorila poprej še posl. dr. Menger in Fort, začel je govoriti m i n i s t e r s k i predsednik dr. K o r-b e r. Ko je minister ustal, začeli so češki radikalci upiti »doli s Koerberjem«, »proč Koerber !< Ministereki predsednik je govoril najprej o finančnem položaju države, kateri položaj ne daje povoda za črnogledstvo. — Vendar pa je priznal, da bo prebitki v blagajnah iz prejšnjih let — izginoli, ker da gospodarska depresija ni ostala brez učinka na državne finance. Kar se tiče pogajanj z Ogrsko, da bo mogla zbornica pozneje soditi, da li je vlada dovolj čuvala interese tofetranske državne polovice. Glede na jezikovno vprašanje je povdarjal dr. Koerber, da se razprava o njegovih načrtih za urejenje tega vprašanja, — nasprotno, nego ee je godilo v minolosti — suče sedaj popolnoma na jaBni podlagi. Dr. Koerber je izjavil, da se po posamičnih glasovih ilaje sklepati, da veČina prebivalstva želi miru. Povdarjal je tisočerikrat vladino nepristranost nasproti obema narodoma na Češkem in izjavil, da želja po taki uredbi, ki bi nasprotovala obstoječim o dii o saje m. ni dopustna. Nadalje je izjavil, da Avstrija ni jednotno narodna država in tudi ne more imeti drž. jezika v tem pomenu. Vsakakor pa da zahtevajo potrebe vojske jednotni jezik in da tudi 1 ni osrednjih oblasti mogoče urediti tako, da bi odgovarjalo razni m narodnim željam. Dalje preko tega pa ne kaže iti, ker bi se s tem dosegla jednoličnost (uuiformi-teta), ki ne bi odgovarjala našim razmeram in ki bi le poostrila narodne spore. Mini-sterski predsednik je nadalje izjavil, da vlada nikakor ne pusti jezikovnega vprašanja z dnevnega reda. V poprej naznačenem obsegu se vlada poteza za nemški državni jezik, ker je isti že tekom mnogo let faktično jezik omenjenih upravnih efer. Naj !bodo predloženi načrti se tako pomanjkljivi — je dejal Koerber — vendar pomenjajo za Cehe preda je o novem pregledu polka bilo število možtva še manje. V vspodbujanje možtva se je razglasilo Bure kakor samo ustaše, ta vojna da torej ni prava vojna. Vsa armada se je čutila ojačeno, ne da bi znali, zakaj. Da bi imeli dela, so na pohodih požigali farme ter skrbeli o tem, da so iste vsikdar pogorele do tal. Saj so bili v sovražnikovi deželi, a kadar ni videti sovražnika, narediti mu je druge škode; in sicer kolikor le mogoče. Razločka niso poznali nobenega. Pravilo jim je bilo : nikomur ničesar zaupati, marveč sumiti o vsem. Vojaki dragonci so bili razsr-jeni in so zat j delali tako ; a poleg tega je bila tudi vojna iu vojna ostaja vojna. Vzlic temu pa da bo bili Buri razglašeni za ustaše, bili so na angležki strani vspehi vedno slabi. Par eskadron konjice, napadenih od Burov, je padlo, in sicer do zadnjega moža ; a stotnija peštva bila je par milj daleč od glavnega oodelka, ujeta ; sploh je počelo iz vsaeega grma pokanje pušk, čim so se uniforme angležkih vojakov pokazale na vid. (Pride še.) cejšnjo a 'j ro* 1 n d pri d ob tev, ker obsegajo češki . bo delali \ če raj htvatski in notranji jezik m omogočujejo Cehom, da se slanci, ko je dr. Koerber morejo v vsej deželi, do vseh oblastih obračati v jeziku. Opravičeval se je potem nasproti načelniku mladočeskega kluba, kateri mu je cčital, da je v svoji prvi izjavi hotel (Koerber namreč) odtujiti češki narod od svojih zastopnikov. Ministerski predsednik je nadalje izvajal, da se obe narodnosti na Ceekem bosti morali kmalu sporazumeti, ker obe dovolj trpiti na posledicah narodnega boja : državi pa da treba dati, bar je držav- j nega. Jez kovno vprašanje da se mora rešiti zato, da državni zbor res postane to, kar bi moral biti, namreč močna trdnjava našega ljudstva. Dr.n Koerberju so čestitali in seja se je niti ne omenja!! O tem jutri, prekinila. j Na zaključku je dr. Koerber narezljal Izjava dra. Koerberja. Dr. Koerber lePih govorniških arabesk o »notranjem je zoj>et lepo govoril. Da je mož govoril miru<. o »sporazumnu«, o potrebi »da se kje v kaki šoli za retoriko, kjer je lepota jezikovno vprašanje«, o parlamentu, »ki govora srsoter sam zase, reči bi morali, da naj *><> trdna trdnjava za naše ljudstvo« ino je dosegel lep vspeh. Ali govoril je v par- : »delujočem ljudstvu, ki je lamentu ! Tu pa ne zadoščajo le lepo izrez- »delujočem ljudstvu, ki ža\i«. Prijatelji njegovi isto v vsej dr-so mu ploskali in Ijani govori, ampak tu poslušajo stranke, ki čestitali, mi pa pravimo, da same besedne za h te \ aj'», f'.a Be drobiž lepih in gladkih arabeske ne dajejo narodom, česar isti trebajo besed kuje v lepa dejanja! A ker je gosp. življenje, za zadovoljstvo, za napredek — Koerber že mnogokrat lepo govoril v par- j>m ne dajejo pravic! lamentu, ne da bi bila le en sam krat sledila Deželnozborske volitve na Ko-tudi dejanja, ki bi odgovarjal* lepi besedi, roškem. Deželnozborske volitve v kmetskih Tržaške vesti. Odbor pol. društva »Edinost« konstituiral se je v svoji prvi seji dne 8. t. m. tako-le: Predsednik: prof. Matko i>a . Mandić, I. podpredsednik: dr. Gustav "^r- ."^»JJ Qretrorin, II. podpredsednik: dr. O. išljati o konsekveneah, ki , . . , r , . . jJ ^ u ^ Rvbar, tajnik: r ran Brnčic, blagajnik: dr. Ferdo Černe ; odborniki-: dr. Josip Abram, dr. Edvard Slavik, Stanko Godina in Štefan Prelc. Na mestniki: Fran Suman j Anton Miklavec, Josip Rože, Alojzij Goriup, Ivan Goriup, Dragotin Pertot, Ante Pogorele, Hrabrosdav Kažeta in Josip Turk. — Pregledov alci računov: Gracijan Stepančič in Ivan Prelog. Mestni svet bo imel jutri ob 7. uri zvečer svojo XV. javno sejo po sledečem dnevnem redu : 1. čitanje zapisnika zadnje seje. — 2. prijave. — 3. poročilo odseka za ekonomična stanovanja, predloženje pravil in volitev vodstva. — 4. poročilo posebnega odseka za nakup posestev tab. štev. 11»5 in 196 na Vr-deli v svrho gradnje hiralnic. — 5. predlog zdravstvenega odseka glede prošnje društva »Igea« za podporo. — 6. predlog istega odseka glede prošnje bolnišničnih uslužbencev za povišanje plače. — 7. poročilo odseka, ki ki vodi »ljudsko univerzo« o delovanju iste. — 8. predlog šolskega odseka glede prošnje slovenski po-zaključil svoj govor, ali to vemo sedaj, dao d te vlade nimamo ničesar pričakovati mi Jugoslovani!! Ti poslednji se ne smejo več obotavljati, ampak morajo začeti zare^no razmi jim bodo izhajale od stališča, na katerem stoji sedanja vlada, kakor preočitno kaže včerajšnji Koerberjev govor!! Imamo tudi še neko drugo poročilo z Dunaja, ki nam govori, da sedanja vlada še za dolgo od* merja Jugoslovanom hude ease in ki kaj lepo spolnjuje ckolnost, da načelnik vlade v svojem programatičnem govoru, o urejenju narodnega vprašanja Jugoslovanov smo opravičeni dvomiti, da bi bil g. Koerber občinah na Koroškem so za slovensko stranko ^i>rjjateljev mladine« se svojim včerajšnjim govorom dosegel, kar izpadle jako žalostno. Od dosedanjih treh je h ote i doseči : da bi bil prepričal koga, da slovenskih mandatov ohranili so si koroški je njegova vlada res nevtralna v tem zmislu, Slovenci samo še mandat posl. Fr. Grada želi reš.ti nacijonalno vprašanje v zmislu fenauerja v volilnem okraju Pliberk-Zelezna prav:ce, v zmislu jednakega prava, določe- Kaplja. Vsi drugi slovenski kandidatje so nega v ustavnih zakonih. propadli. V velikovškem okraju dobil je slo-l>a prebivalstvo želi miru, to je gotovo, venski kandidat, vikar Val. Podgorc, 575 ali je vendur to le sama fraza, dokler je vlada glasov, dočim je bil nemško-nacijoaalni kan-v najintimnejih odnošajih s strankami, ki didat izvoljen s 594 glasovi. Drugi slovenski nočejo miru — miru namreč na solidni pod- kandidati so propali z mnogo manjšimi manj-lagi poštenega sporazum ljenja ! šinami. G. Koerber se je trudil sicer, da bi jz ogrske sbornicc. V potolaž 1 Čehe. Pripoznaval je njihovo moč, geji ogrske zbornice poslancev so njihov napredek in njihov pomen za državo. Ali tu :n tam so mu vendar uhajtie srčne želje, ki ga vlečejo na levo, tja k stališču Nemcev. Ker je hotel vse ob enem : tolažiti Čehe i-i čuvati stališče Nemcev, ni tudi prave i- g ke v njegovih izvajanjih. Najprej je slovesno ponavljal svojo staro trditev, da je vlada nepristranska, je povdarjal vladino včerajšnji nadaljevali razpravo o proračunskem provizoriju. Košu-tova frake ja je predlagala, naj se ta razprava prekine ter naj se razpravlja o imunitetni zadevi poslanca Neasija. Zbornica je ta predlog odobrila. Opoz cijonalai poslanci so jako ojstro napadali vojaške oblasti. Poslanec U r a v {člen neodvisne stranke) ljubezen «io obeh narodov na ( eškem in je je povdarjal, da se vlada niti ne zgane na-naglašal -taro, notoričao neoporečno resnico, eproLi postopanju vojaške oblasti in dopušča, da vojaštvo spravlja v nevarnost neodvisnost parlamenta. Ko se je zopet zapričela da Avstrija ni nacijonalnojeđ notna država in da torej tudi ne more imeti državnega jezika kakorjenotno nacijonalna država. Takoj na to pa je prišel z nazori prejšnjim trditvam podajajo kakor oko. Rekel je, da se vlada poteza za državni rili okupacijo potrebno. jezik v z nislu, da bo nemški jezik jezik Na Baikunu. Iz Belegagrada poro- vojske in osrednjih oblasti. Ali so morda ne- čajo, da se je te dni izvršil spopad med nemški Dar di proti rabi nemškega jezika na ustfši in Turki blizu Leškalaka v solunskem razprava o proračunskem provizoriju, je odgovarjal ministerski piedsednik pl. Szell na tozadevno ki se vprašanje, da bo okupacija Bosne trajala tako pest na dolgo, dokler bodo obstajali vzroki, ki so sto- osrednjih oblastih v kolikor to zahteva resnična praktična potreba?! Čemu je dr. Koerber odp ral ta — odprta vrata?! O ne ne, ekscclenea : kar nenemški narodi že dovoljujejo v tem |»ogledu, dovoljujejo iz la9tne volje, ker nc.č*jo odrekati ista res treba, a 1 i vilajetu. Osem Bolgarov da je bilo ubitih, drugi so pobegnili. V gor&h Perin da je jedna ustaška četa ujela turškega odličnjaka Rifat Beva. Iz Soluna se poroča, da je vlada ukre-državi, kar in kolikor n|!a euergične odredbe za zajetje ia kazno-uzakoniti oni ne vauje albanskega voditelja Mustafa Aga, za prispevanje k stroškom za hrano revnim učencem. — 9. ! predlog istega odseka glede ustanovitne no-, vega mesta za kateheta za mestne ljudske šole. — 10. predlog istega odseka, da se dovoli posebna svota za potrebe komičnega kabineta občinske realke. — 11. predlog, zadevajoči ; nameščanje načelnikov gasilcev. — 1 '2. zahteva dodatnega kredita za lokalno polic jo. — 13. predlog glede povišanja plač pometačem v klavnici. — i4,, 15., 16. in 17. zahteve odobrenja prekoračenj kreditov za lokalno policijo. Razveljavljenje obsodbe proti Skrku. Vest, da je razsodbo porotnega sodiš 5a v Trstu v slučaju Ssrk kasacijsko sodišče razveljavilo in delegiralo poroto v Gorici za novo razpravo, je izzvala zadovoljstvo ne le v slovenskih narodnih krogih, ampak tudi mej zmernimi in mirnimi Italijani, o čemer Brno imeli priliko, prepričati se. To razveljenje daje lepo zadoščenje branitelju Škrkovemu, dru. G r e g o r i a u, za vse grde napade na njegovo osebo radi njegovega energičnega nastopa na razpravi proti Širku. Z razveljavljenjein rečene razsodbe in deligiranjem druge porote je zadobilo stališ5e na katero se je bil postavil dr. Gregorin, sankcijo z visoke sodne strani. Razsodba ka-sacijskega sodišča v tem Blučaju je najprej sijajno pripoznanje dru. Gregorinu, kako vspešno je zual čuvati interese svojega klijenta ! Ali je tudi velike pomembnosti daleč preko okvirja konkretnega slučaja Skrkovega, kajti večkrat omenjena razsodba kasacijskega sodišča ja v slovesno sankcijo principa svobode v obrambi, sosebno svobodnega občevanja med braniteljem in obtožencem ! Pridobitev je to za vse one nesrečneže, katere nesreča dovede na zatožno klop, pridobitev je torej to za eminentno humanitaren princip!! Zii ljudje pa so ravno to očitali dru. Gregorinu, da je se svojim energičnim nastopanjem pogazil čut iiumanitete. Hudo očitanje to, morda puste kaj tacega, kar bi jih ponižalo ki je na več točkah uničil železniške proge v državljane druge vrste ! To pa je ravno : med Mitrovieo in Prizrendom. kar za h ie vaj o Nemci, s katerimi se je dr. Tekom zime ostane v Macedoniji mnogo Koerber izjavil solidarnega, ko je rekel : bolgarskih agitatorjev, ki bodo skrbeli za to, najhuje! No, dr. Gregorin je iahko prenašal želja po taki uredbi, ki bi nasprotovala ob-i da ge macedonsko gibanje vzdrži živo do to ravno zato, ker je imel zavest, ne le da stoječim odnošajem, ni dopustna za prihodnje spomladi, ko se ustaja gotovo ob- ni pogazil humanitete, ampak da se je mar- rešenje jezikovnega vprašanja. novi v taki meri, da bodo velesile primo- več postavil v službo humanitete!! M: umejemo te besede tako, da se je g. rane posredovati. Sedaj je v Macedoniji 25 Slednjič pada težko na tehtnico tudi Koerber naravnost in brez figovega peresa organiziranih ustaških čet, ki razpolagajo s dejstvo, daje dr. Gregorin se svojim vspe- izjavil za te, kar hočejo Nemci : ohranitev 3000 puškami. Proti ustašem operira 25.000 hom napravil neprecenljivo uslugo za prin- fjosestnega stanja ! To pa ne gre, da nam mož turške vojske. clp narodne enakopravnosti na naših kdo govori o pomirjenju narodev, katerim se Zatrjuje Be, da so pristaši Borisa Sara- sodiščih ! godi kriv ca, a hoče ob enem ohraniti stanje, ' f0va sicer nasprotni lokalnim ustajam, ker To bodi v lekcijo tudi tistim nasiui ki je ravno krivica sama! ! smatrajo vspešno le splošno ustajo, ali so se ljudem, ki so se bili daii zbegati po kriku Nasproti nam Jugoslovanom pa je bil g. ; vsejedno po onih krajih, kjer je buknila lo- nasprotnikov. Pa tudi slovenskim in italijan- kalna ustaja, istej pridružili. Sarafovo gla- skim socijalistom bodi to v pouk. Tudi oni silo odločno oporeka vestem, da so njegovi so se pridružili splošnemu kriku, ne pomi- pristaš; nastopili proti ustašem. Isto glasilo slivši, kako so s tem zadali udarec svojim zatrjuje, da se macedon^ke ječe prenapolnjene lastnim toli povdarjanim principom! z Bolgari, kateri mesece in leta čakajo, da bi Oni so tisti, ki vedno ogorčeno govore jih postavili pred Bodišča. Iz Carigrada daje proti samovolji birokracije; oni so tisti, ki došlo izrecno povelje, naj se dotičniki ne so- vedno najglasneje govore o humaniteteti, a v dijo, marveč le pridrže v iečah. Nekateri so slučaju Skrkovem so se odurno postavili proti že od leta 1902 v preiskovalnih ječah. So pa njemu, ki je v prvi vrsti v interesu zopet drugi slučaji, ko so bili nekateri z ne- humanitete energično n a s t o - navadno naglico obsojen. pil za svobodo obrambe! S >ci- Kljubu vsemu temu pa evropska diplo- eijalisti so se pridružili liriku Iju iij, o kate- macija, tista diplomacija, ki je tako hitela rih bi bili morali vedeti, da ne krče iz u tika ti svoj nos v — kitajske stvari, ne zgane humanitete, morda iz usmiljenja do nesrečnega niti z mazincem, da bi enkrat zatrla turško Skrka(kakemu »Gazzettinu« n. pr., ki je najbolj grozovlado na Balkanu. zijal in psoval, je pač prokleto vseeno, če Koerber naravnost cinično odkrit: niti ene besede ni imel za nas. Vlada, ki se baha, da hoče reš ti najhuje sporno vprašanje m da hoče podeliti državi toli potrebni mir, ne govori niti bestdeo prevažnem južnem delu monarhije ! ! Ta molk govori jasno in razločno, da vlada sploh ne pripoznava, da bi bilo najugu potrebno kaj sanirati, ali z drugimi besedami : vladna volja je, da na jugu ostani vse tako kakor je ! ! Hvala dru. Koerberju, ki se je tako požuril, da ustreže želji, izrečeni par minut poprej po dru. Bartohju. želji namreč, da naj vlada na jugu ne »spravlja na dane nikakega jezikovnega vprašanja... Mi ne vemo, kake obraze obesijo tudi 100 slovenskih Skrkov na dan), ampak iz nagibov, katere ravno socijalisti 6-icer najbolj obsojajo: iz nagono v divjega narodnega šovinizma!! Zakaj je bil na shodu v Skednju vihar proti socijalistom?! Od sv. Jakoba smo prejeli : Slovensko glasilo tržaških socij »listov piše v svoji notici o shodu v Skednju kakor da je predsednik Mandić uprizoril ali aranžiral tisti vihar, ki se je pojavil med zboro-valci, ko so izvedeli, da se je gospod Linhart oglasil za besedo. Uprizoril pa da je gospod Mandič tisti viharni prizor zato, ker so se gospodje od »Edinosti« zbali gospoda Linharta. Kdor je to napisal v rečenem glasilu, je v veliki zmoti. V temeljiti zmoti je, če meni, da je g. Mand:c uprizoril tisti vihar, a v še huji zmoti je, ako meni, da je vihar navstal iz strahu [»red g. Linhartom. Da se naši narodni voditelji ne boje svobode govora, so dokazali že mnogokrat, a dokazali 8) še posebno na manifestacijskem shodu dne 14 septembra pred tisoči ljudij. Dokazali bo to ne le s tem, da so kar štirim socijalističkim govornikom dali besedo, marveč in še posebno s tem, da so dali besedo tudi italijanskemu govorniku in da so storili to u kij u b v i-harnim protestom od strani ogromne večine, a posebno še s tem, da sta izlasti predsednik Mandić in dr. Rvbar grozila zborovalcem, da zapustita oder, ako *e bo socijalističkim govornikom hotela kratiti svoboda govora! Gospodje okolo slovenskega socialističnega glasila so torej ozirom na vzroke dogodkom na shodu v Skednju iBtotako v temeljiti zmoti, kakor je bil gosp. Linhart v zmoti, ko je menil, da najlepše vspe s takim govorom, kakor si ga je bil določil za nastop na shodu pri sv. Jakobu. Iz tega grma ravnoje skočil zajec na shodu v Skednju. Ne namišljena za-vratnost od strani g. predsednika Mandića in tudi ne strah pred socijalistiškimi govorniki ni izzval prizora v Skednju, ampak gospodje okolo slovenskega socialističnega glasila naj bodo uverjeni, da energični odpor v Skednju je bil le posledica govora Linharta pri sv. Jakobu. Da je prišel ta gospod tisti večer po manifestacijskem shodu v eno ali drugo tistih krčem pri sv. Jakobu, kjer bo se zbirali naši delavci, cul bi bil srditih pojavov, ki bi ga bdi uverili, kako j razkačeno je bilo naše ljudstvo, ki bi ga bili I torej tudi uverili, kako zgrešen je bil njegov i nastop na man festacijdkem shodu. Ta pelin, I to ogorčenje je ostalo v dudah, in je v Sked-1 nju prišlo do elementarnega izbruha. To je 'bil vzrok dogodka v Skednju, ne pa kak mig-> Uaj Mandića, ali pa kakov strah. Da je g. Linhart na manifestacijskem shodu pri sv. Jakobu govoril tako, kakor sta govorila gg. i Kopač in Chiussi — ne da bi ae bila radi tega ni za las oddaljila od stališča svoje stranke —, bi bil prav gotovo (četudi morda ob oporekanju od strani zborovalcev) govoril na shodu v Skednju. Nasprotno je, nego si mislijo gospodje socijalisti: narodnim delavcem bi bdo cel<5 ljubo, da je prišlo do razprave o februvarskih dogodkih, kajti glede na te dogodke je tudi njim znano in jih peče marsikaj, kar bi bilo zelo potrebno povedati se stališča slovenskega delavca v Trstu! Slovensko socijalistično glasilo nam pred-baciva tudi, da nismo hoteli slušati s v o -Ijega brata, slovenskega delavca . . . ! ! Kako nam je ? ! Brata ? ! Ali nismo morali ! čuti na shodu pri sv. Jakobu o taki priliki, ! ko bi le obstoječe diference lahko stopile j nekoliko v ozadje : Z vami nikoli, z vami nikdar in v ničemer! — Mari je tako odvračanje umestno, ko se govori — bratom ! Ako so ee socijalistični govorniki v svojih govor.h gibali v Bmeri, kakor jo je bil ubral gosped KopaČ začetkom uvojega govora pri sv. Jakobu (češ: saj sm<- vsi sinovi istega naroda), ako bi nam govoi li: mi smo si sicer politični nasprotniki, mi hočemo tudi n a d o -stojen način izvojevati to borbo med seboj, ali bratje smo si vendar le, ki hočemo skupno nastopati, kjer je skupni intere« v nevarnosti . . . Ako bi nam tako govorili, pa bi bili izključeni taki dogodki, kakor je bil »oni v Skednju. » Kar pa se končno dostaja groženj, iz katerih je posneti, da mislijo socijaliBti rabiti Bilo na naših 6hodih, jih zahvaljujemo na opo-zorjenju. Narodna stran, k a se bo tudi znala pripraviti! l adna socijalna politika. Tudi »Politika« se bavi z ziatemom, ki vabi v Trat ptuje delavce na šitodo domačih in imenuje to : »rudno socijalno politiko«. Povsod dragxi na svetu — pravi — gledajo, da domačim delavcem in podjetnikom preskrbljajo delo in jih kličejo iz tujine le v toliki meri, v kolikor domače moči ne zadoščajo. \ I rstu pa velja nasprotna praksa. To mesto — nadaljuje praški list —, ki dosedaj spada še k Avstrji, za katero se iz avstrijskih davkov prirejajo pristaničšne naprave in za katero se ravnokar iz avstrijskih davkov gradi druga železnična zveza, za katero pa noče samo doprinesti ni novčiča : to mesto izključuje avstrijske podanike ne le od vseh del, o katerih imajo odločati njega zastopniki, ampak tudi na državnih zgradbah ter daje dela ljudem, ki so prišli iz »Madre patria«. Italijanski podaniki se nameščajo, avstrijski podaniki odklanjajo. I)očim je n. pr. v Pragi strogo predpisano, kako je razdeliti troške za delo. se pa v Trstu nikdo ne briga za to, tako, da se ce'<5 na državnih podjetjih in delih po vplivih krajmh fiktorjev avstrijski državljani načelno izključajo. »Politik« vsklika v zaključku : Ali bi ne bil tu vreden vsaj kakov — nojni predlog ? ! O ne igramo komedije, bodimo resni! Po toiikih slučajih, ko je magistrat iz niče-vih razlogov odbijal do sedaj prošnje za po-deljenje domovinske pravice, moramo objavit; ša enega, ki pomenja pravo—kome lijo. Neki Matija M. je uložil prošnjo za pode-ljenje domovinske pravice v Trstu. Prešlavni magistrat mu je isto zavrnil radi treh pomanjkljivost'. Prva je bila, ker ni priložil uradnega potrdila o 10 letnem bivanju ; druga, ker ni dokazal, v katero ob eino p r pada sedaj (priložena domovnica da ne velja, ker da je prestara); a tretja, ker je prošnja spisana v jeziku, ki ni jezik pre-slavae delegacije !! Torej iz teh treh »razlogov« je slavni magistrat zavrnil prošnjo Matije M ! Kaj pa poročete k drugemu razlogu, čtš, da je priložena d< movn:ca neveljavna, ker je »pre stara«, ako povemo, da je bila ta domovnica izdana dne #1. decembra 1SW) po županstvu v Naklem ? ! Ta domovnica da ne tloka-nije, da je prosilec pristojen v občino nakel« -io ? ! /a l»ožjo voljo, kam more spadati drugam, nego je spadal leta 1890?! Ali ne uganja magistrat gole komedije z navajanjem takih razlogov ? ! Ce to ni komedija, potem spi h ne vemo, kaj je komedija ! ! Pričakovati smeli, da visoko c. kr. namestništvo enkrat |*>ve občinskim mogotcem, da v takih stvareh ni smeti igrati komedij ! O tretjem ratlogu uiti ni da bi vam govor.it, dokler se nam ne pojasni s kompe tenrne strani, da se t ste ministenjalne naredbe .n tisti pravoreki najviših modnih instanc, s katerimi se določa, da je ta ali oni jez:k v tej ali oni pokrajini »navadenc jezik, Izdajajo le lako zavoljo lepšega ! Će pa temu ni tako, če so marveč rečeni pravoreki resni, dokazi i ni in spoštovanje zahtevajoči dokumenti, iu če se ta i d i -sterstvo in sodne instancije resno mislile, koso razglasile, dajeslovenskijezik v Trstu v deželi navaden jezik: potem pa bi že bil zadnji ča*, tla vlada energično nastopi v ta namen, da se bodo tudi v Trstu spoštovali pravoreki sodišč in — nje (vlade) lastni < dloki ! Aut aut : ali Daj se nam pove, da stvari ni smatrati od re«ne strani, ali pa naj euer gija p kaže, da iz resnih stvari ni smeti izbijati šale ! »Pieeolo« — rusotil ! Te dni čitamo med »Pir colovi m i« oglasi tudi oglas neke ruske tvrdke, ki izdeluje »galoše«. V tem oglasu je mej drugim tudi precej besed v cirilici ! — Kakor »P;cco!o«, tako tudi »TI l>a:mata« prinaša oglas s ruskimi črkami !! Ko smo opazovali te oglase, nam je šinila v glavo misel, da bi bilo morda dobro, ko bi mi |>cskušali dopisovati našemu pre davnemu magistrata v — cirilici ? ! Ako se je ne boji »Piccolo«, ki je roa-g stratovo glasilo — bo morda tudi magistrat raje x sprejemal cirilico, nego pa slovensko latinico ? ! Buttoni ! ! ! iz pred na>ih sodišč. 24 letni mizar Josip Trigari iz Zadra je dne 1*. avgusta ukradel svojemu gospodarja mizarski atol z dotičnim mizarskim orodjem, kar je bilo vse skupaj vredno 56 kron ; dne 22. septembra pa je pod krivim imenom izvabil Ani Kuchs več komadov perila in slednjič je 14. miao- lega meseca izvabil Henriku Gasperiniju 10 kron, jedno suknjo, nekaj perila in dve steklenici likerja »Maraschino«. — Sodni dvor ga je radi vsega tega obsodil na H-mesečno težko ječo. 52 letna Josipina Piščanc mati in 26-letna Josipina Piščanc hči ste dne 26. septembra ukradli perici Joaipini Požar za 30 kron 4'.' stot. perila. — Sodni dvor je mater obsodil na trimesečno, hčer pa na jednome-sečno ječo. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 13 nov. ob 10. uri predpoiudn« se bocio veisJ sarotibc tuk. c. kr. okrajnega sodišča ca civilne Rlvari vršil« sledeče draibe premičnin : Veliki trg 3, 3 fotoprafijski stroji ; ulica Conti 18, mesarska oprema; ulica Ombrelle 1, ulica San Filippo 2 in ulica Altana 2, mal» voz, voz in razno : ulica San Giovanni 6, 6 peči, ulica Pieta 11, kočija; ul. Cavana 17, hišna oprava. treanneiJ ▼*»tnlfc. Včeraj : topi->ut*r b ? uri ejutraj 9°.8 ob 2. ur. popo -j ' 16.030. — Tla k o mer ob 7. un zjutraj 76f).2 - j>an«E piru- ob 7.24 jredp. in ob 7.42 p<»p.; oaska ol> 1.35 predpoluiise iu oo 7.27 pop -iurin*. Društvene vesti. Posvetovanje. Niže podpisani vabi p. n. ude »Delalekega konsumnega društva pri sv. Jakobu« na posvetovanje, ki bo v nedeljo dne 16. novembra t. 1. ob 4. uri popoludne v šoli pri sv. Jakobu osirom na odložitev občnega zbora, določenega za 21. dan t. m. Kdor se zanima za društvo, izvoli priti v nedeljo na posvetovanje. Miha Hrvati n. Vesti iz ostala Primorske, X 1'ostaja St. Peter pri (Gorici na viparski železnici. Tudi mi srm omenjali kortikta med občino St. Petersko pri Gorici in žaleznico, oziroma podjetniki radi dovozne ceste na kolodvor v Št. Petru. »Gorica« je izvedela sedaj, da je ta konlli^t poravnan. — Promet na tej postaji da bo kmalo otvor-jen. Rečeni goriški list zatrja, da trma ni bila na strani sempeterske občine, ampak da je -občinski za Ho p le varoval občino pred izkoriščanjem o 1 strani železniškega podjetja. X ^ova telefonska postaja. Včerajšnji uredni »Osservatore Triestino« priobčuje naznanilo poštnega in brzojavnega ravnateljstva, glasom katerega se na c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Voloski otvori telefonska post c j a. Za navaden pogovor med Voiosko in Opatijo se bo plačevalo pj 2<> stotink, za interurbanno zvezo pa velja ista tarifa, kakor v Opatiji. volilcev nič manje nego 20 ostalo »loma, ker so se čutili žaljene. To naj bo v pojasnilo vsem onim, ki menijo, da na Stajarakem bomo še le potem prav napredovali, ko se bodo Slovenci pretepali med seboj. V Celju so se slovenski glasovi od zadnje volitve pomnožili od 56 na 107, ali bili bi se lahko še boli. Najvrltje so se oržali rodoljubi v Ljubnem. Velika večina Stallnerjeva v celjski skupini je bila seveda po velikem delu dosežena z znanimi sredstvi. Kako brezvestno so postopali nasprotniki, priča fakt, da so pripustili tudi pooblastila žensk, da-si je državno sodišče pred štirimi leti označilo to kakor kršenje zakonov. Vesti iz Kranjske. Načelstfo tambnraške?a društva v Predgradu je prijavilo okrajnemu glavarstvu v Črnomlju, da društvo že od 1. 1901 ue obstoji več, ker so — vsi društveni si odšli v Ameriko ! ! * Zaradi hudodelstva bigamije so izročili te dni sodišču nekega Jurija Goriška iz Vineha Vrha, koje prišel domov po dedščino {»o svoji ženi, ki je umrla januvarja meseca letos. Gorišek pa se je že leta 1899 v Pitts-burgu v Ameriki oženil z neko Lucijo Hočevar iz Goriče vasi pri Ribnici, da si je vedel, da mu prva žena še ž;vi. * Detomorilka. Na okrajno sodišče v Višnjigori so privedli 33 letno omoženo Margareto Habjan iz Leševja pri Krki, ki je pred 14 dnevi umorila svoje novorojeno dete in je skrila v seno na 1 hlevom. Habjan je že presedela šest let radi detomora. * Ljubljanski grad. Dne 1. t. m. je došla finančnemu ministerstvu ponudba mestne občine ljubi anske glede nakupa Gradu. — Ker je ponudba občine precej nizka, dobilo je finančno ravnatelistvo v Ljubljani nalog, da po veščakih določi vrednost Gradu in se z občino pogaja glede kupne cene. Vesti iz Štajerske. — Deželnozborske volitre v mestnih skupinah niso izpale tako ugodno kakor je bilo pričakovati. Na izvolitev katerega slovenskih kandidatov v mestnih skupinah sicer ni bilo misliti za sedaj — kakor smo poudarjali opetovano — ali manjšine niso bile take, kakor se jih je pričakovalo. Udeležba od strani narednih volilcev je bila premlačna. V resen memento naj bo slučaj v sicer narodnem Mozirju. Ker eo se tam razmere nekoliko po — kranjsko zasukale, jih je od Razne vesti. Grozen prizor na psihijatriški kliniki. — Na dunajski kliniki se je dogodil te dni nenavaden slučaj samoubojstva. Pred nekoliko dnevi je bil doveden na kliniko privatni uradnik P. F., ker je trpel na neozdravljivi duševni bolezni. V gotovih presledkih so mu prihajali napadi besnila in po napadih je bil vsikdar jako oslabljen in izmučen. Takov napad je imel tudi pred par inevi. Kriče je tresel železne dele postelje in udarjal z rokami in nogami okolo sebe tako Bilno, da se je bilo bati, da se hudo rani. Stražoiki so ga le s težko muko mogli z vezati. — Bjrba je trajala dolgo, ker jih je blaznenec večkrat z atletsko močjo pahnil od sebe. — Ali tedaj, ko je bil premagan, so začuli zdravniki hkratu neko čudno škripanje v ustih blaznenca, iz katerih sc je začela cediti krvava pena. No, kmalu se je moglo opaziti, kako mu se slino in penami prihajajo iz ust tudi mali koščeki mesa. Blaznenec je pregrizel namreč z zobmi svoj lastni jezik ter je kri iu dele jezika požiral in govoril : O, kako je to tečno ! Na to so prihiteli v sobo vsi zdravniki ter so skošali preprečiti to samouničevanje. Skušali so blaznenca omamiti in da bi mu s pomočjo raznih instrumentov obdržali mta odprta. Vse zastonj. Bolnik je skušal ugrizniti vsakogar, ki se mu je hotel bližati. Ko je pojel dober del svojega jezika, je začel grizti ustnice tako, tla eo okolo ustnic viseli koščeki mesa in kri je tekla curkom. Slel-njič se je zrušil od utrujeaostr. Ves ta grozni prizor je trajal nekoliko minut, a vsi navzoči, ki so sieer vajeni na grozne stiahote. so bili globoko pretreseni. Z t par ur je nesrečnež umrl. Adamov rojstni dan. O rojstnem dnevu našega pradedi Adama so se že teologi srednjega veka prepirali, ne da bi bili prišli do kakega gotovega zaključka. Sjdaj pa slednjič vemo prav natanjčno, kedaj je bil rojen, oziroma ustvarjen prvi Človek. Sir John Lightfjot podkaucelar cambriške univerze, je porabil 15 let svojega življenja v to, da je izračunal datum Adamovega rojstva. Primerjal je neizmerno število biblijskih in drugih knjig in starih koledarjev ter s pomočjo najtež.h proračunanj dospel do zaključka, da se je Adam rodi! 23. oktobra leta 4004 pred Kristovim rojstvom in sicer ob 9. uri zjutraj. Hvala Bogu, sedaj smo torej z Adamom na jasnem ! Sir Jon L ghifoot pa bi nam zelo ustregel, tla bi nam izračtinil tudi rojstni dan prababice Eve, da nam bo potem na podlagi teh dat mogoče sestaviti rodovno drevo kar od prvih starišev pa do današnjih dni. Brzcjisvia poročita. Državni zbor. DUNAJ 12. (B.) Zbornica poslancev. — Mej došlimi spisi so 4 češki nujni predlogi. Poslanec Z a z v o r k a je ozirom na sramotilke, ki j h je včeraj rabil posl. Stein proti členom njegove skupine, izjavil, da ga rečeni podante (Stein) ne more razžaliti. Na to se je nadaljevala razprava o vladni izjavi. Nemški pos1. Novak je trdil, da hočejo Čehi, kakor izrabljajo svojo moč v deželnem »boru in odboru, izrabljati jo tudi v državi. Govornik je tožil radi zapostavljanja Nemcev na Češkem ter je zahteval v obraml>o istih administrativno razdeljenje Ćđške ter ustvarjenje narodnih kurij v deželnem zboru češkem s pravico »veta« (Veto-pravica obstoji v tem, da večina ne more n česar skleniti proti volji manjšine.) Posl. Vaclav H r u b v je izjavil na včerajšnja izvajanja ministerskega predsednika, da na ista odgovori nekdo drugi, ki Jje bolj poklican v to. Iz Koerberjevega govora, ki je fdseiniral le po svoji obliki, izhaja, da vlada vstraja pri svojih temeljnih načelih. Ta pot pa ni ne praktična, ne meritorično možna in tudi ne možna se stališča političnega položenia. Govo'nik dvomi na tem, da vlada res hoče Cehe in Nemce spraviti. Zato je nezaupanje njegovega naroda popolnoma upravičeno. Med došlimi spisi je tudi nujni predlog posl. Mazorane in tovarišev za uvrščenje mašiniste v c. kr. p »morske oblasti v Trstu v XI. činovni razred državnih uradnikov. O izjavi ministerskega predsednika. DUNAJ 12. (B.) »Fremdenblatt« izvaja, da vladi nikakor ne gre za izvedenje vseh podrobnosti nje načrtov, ampak za konečno rešitev jezikovnega spora in za dosego ta-cega stanja, ki avstrijski državni zastop iztrže iz njega obnemoglosti. Vprašanje da je, da li je v interesu baterega-koli naroda, ako ee obrača proti resnici državnika, čegar avstrijsko čutstvovanje dnje vsakemu narodu za njega nedotakljive pravice. »N. Fr. Pressi« se zdi, da je po včerajšnjem govoru miuistra-pre l^ednika sta išče vlade tako premaknjeno Čehom v prilog, da morajo sed^j Nemci pomišljati, da-li jim je za tako ceno kupiti mir. »Neues Wiener Tagblast« pravi, da govor dr. Koerberja obseza želje in zahteve skupnega avstrijskega prebivalstva in da kaže tudi na poti, ki vodijo do sporazum-ljenja med Čehi in Nemci. Le škoda, da ni povedano, kako je siran ce spraviti na te poti. Konservativni » VaterUnd« označa Koer-berjev govor kakor mojstarsko delo politične prepričevalne umetnosti, ki je vsaj momentanno napravilo na zbornico velik u ti 9. Sestanek mej romunskim kraljem in bolgarskim knezom. RUSČUK 12. (B.) Na obedu v vojaškem klubu je izrekel knez bolgarski nastopno zdravico : »Pozdravljam odkritim zadoščenjem prih »d visokega soae la na b >lgarska tla. — Navzočnost kralja je dokazom o prijateljskih odnošajih med oberai deželama. Di jaz in moja vlada ne opustiva ničesar, kar more dobre odnošije g »jrti in utrdit', t > je v tem hipu, tem važneje, ker pada skupaj s 25 let. jubilejem osvobojeuja bolgarske, katerega ss jednako ule'ežujejo kralj in romunska gospoda. Mi Bolgari hranimo v hvaležnem spominu to sočutstvovanje. V tem pogledu napijam na zdravje kra'ja, kraljice, dinastije in Rc munovc. Kralj je odgovoril izrazom srčne hvaležnosti na toplem vsprejemu od strani kneza. D.i B .lgar*ka in prebivalstvo mesta R tšČuka, čegar razvoj izzivlje njegovo oečudovanjf, vspevata, to je možno le po zaslugi o*vobo-jevalne vojne pred 25 leti. Kralja veseli t* spomin v interesu zboljšanja odnošajev me i obema narodoma. Ptje na zdravje kneza, kno-ginje matere, prinčev in princesinj. x 2« X X X X X X X X X X X X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva X X X X X X X X X X X X X X si X dobro poznane tovarne mizarske zadruge v Gorici (Man) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^Inton Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. največja tovarna pohištva primorske dežele. Solidnost zajamčena, fcajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo »JO stopinj. — Najbolj udobno, mo-derni sestav. Konkurenčne cene. jg W Album pohištev brezplačen. XXXXXXKXXXXX*XXX 1 AlimiHf uvi liozig _ -...... g, ••-Sf zALoas: Piazza Ruarit li. 2 gjjJ g & Sf s* & m m Prva t« aajrečja tovarna pohiltva 7ieb rri t. •J T R S T TOVARNA: VI« Teta, vogal I (Šolsko poalopj»J Via U«ltM«fc | In Via Rlbarf« it 21 T«tefon »t, 670. -HOH- Velik e p j>r*ve najli trej^ in eko-iK»miČDo. Shranjuje k- žu* uvino in jdra«ko ol)l«-k.. ter jamči z t \Hik«» škodo proti mol* m in • gn:u. Na cesti od Herpelj do Brezovice se je izgubila puška dvocevka (lankasterca). Kdor jo je najšel naj jo blagovoli proti nagradi izročiti v krčmi g. Mezgeca „na štrangi" v Kozini. D.R JANEZ KLASINC NAZNANJA PRESELITEV SVOJE ODVETNIŠKE PISARNE iz HERENGASSE ŠTV. 9 v ALBRECHTGASSE ŠTV. 7 v GRADCU oeoooooo 00000000 Splošno kreditno društvo v Lijubljani. registrovana zadruga z omejeno zavezo. - = Ckipodske ulice 7. = Na milj one dam rsbi ..Feeoliii". Vprašajte Vašega zdravnika, sko ni •Feecliir4 najbcljši kozrelik za kožo. lasi in zobe. 9r«i obraz in najostudnejše roke zadohe takoi aris»o-*rata£no fisoet in obliko z ral m ..Feeolina-'. ^Feeolin-f Jangie>ko milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih edi&č. Jamčimo, da »<• o por:il»o ..Feeolina" popolnoma oipravij.. gube na obrazu, kožni črvi. ogoreniat ruJe-«ce na nosu itd. -Feeolin- je najboljše sredstvo za či'te proti odpadanju. pleiami in l*>leznim v plavi. _FeeoliB- je tudi najnaraviej&e in najboljše sredstvo čišćenje vsdržev nje in olepša nje lasij. zabranjenje iste proti odpadanju, plevami in boleznim v glavi. -Feolin- je tudi najnaravni-j^e in najboljše sredstvo za za ći^kVnje zoK Kdor re Ino rabi ..Feeolin" mesto mila. ostane mlad in iep. V<-ne se takoj denar, ako i'i -Feeolin- n«- imel popolnega vspeha. Cena komada 1 K 3 komadi -J "»o K, komadov 4 K 12 komadov 7 K. Poštnina za 1 komad 2»> st. od 3 nadalje HO st. Povzetje f=t reč. klavna zalora M. Feilh. I)iuj, VIL !Mariakiirerstrawe 3*. I. nad«4r. Zaiora \ Tr>lu: L. Naselsrhaiid. zalora in predaja na droba« pri Kit. Zrraitz nI. Stadton 2, J««. Ziirun nI. ( aM-raa s. \reazia Zallia.Car*« 21. I tati Aareli. uliea ( anale l*au 4 ilia. Anton >ehu-»ler. Ar«|ae VABILO na naročbo omejenega števila ' IOO "^f kuksnih deležev na \M p K 120. prost vsili prepisnih stroškov. To domače podjetje obljnbuje izborno rento, in jo tedaj izvrstna naložba kapitala. Dotično pristopnic«, prospekte in razna cinika pojasnila stavi podpisani zavod jrospodom interesentom na razpolago. Splošno kreditno društvo. Najugodnejše cene. Ivan Čeh v Roću (Istra) pozivlje1 trgovce i i £ krrmarje kateri si žele nabaviti jako dobrega vina j naj pridejo v tukajšnjo ok«lico. ker letos so vina izvrstna. Naznanja tudi da ima nekoliko trne brinje na razpolago. Skladišče slavnoznanih platenin in namiznih prtov ^ iz Fiandre iz tovarn v Countrai (Belgija) se nahaja v novi prodajalnici platenin in bombaževin Peter Klansich Piazza Nuova (Gadol*) t, zraven knjigarne Chiopris. IZklJDČIlO zastopstvo se Skladiščem: za Trst, Goriško, Reko, Istro in Dalmacijo. Velik dobod nopvic vseh vrst za gospe, pspoHe in (to. Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve »v. Petra (Piazza Rom rio pod ljud »olo Botra t a zalog* raznovrstnih obuval za eospode. eospe in otroke. Po-tne naročbe f«e izvrse takoj. Pošiljat ve so poštnine proste. Prevzemi vsako delo na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih c *uah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. piiv. avstr. Lioyda. Najugodnejše cene. U O O o o°o Krasen slovenski ■ skladni koledar o o o o o o o oo za trgovine, obrte, urade, pisarne, šole in posameznike je izšel v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrdke Ivana Bonaca v Ljiljani (ena je vzlic okusni vezavi zelo nizka, samo TO vin., s pošto 20 vin. več. Prek upe i dobp velik rabat in se na zahtevo riopošlje eenik. frpvci porabijo istega lahko lot lepo novoletno danio in se brezplačno vtisne njili firma. K sv. Antonu Padovanskemu (AL SANTO Dl PADOVA) Prva prodfjalniea cerkvtndi oprav in nabožnih pre Imetov Anton G. Vogrič Via Muda veeehla št. 2. (zadej municipalne palače. Velir in irenjpj« či izl or masnih plažčev. plu vijalov? Stol, kap. kolarjev, k*n- delal»rov. l»mp, t-vetik razpel, palm, nal»- žnili kip'»v, oleogr^hti), liuirjr onih in molitvenih i kniijr, vencev, k«»ia n, »npk«»vr»*tn h ooridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Pomulbe po-1 naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. VIII Deutsbegasse. 8 . OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Reliar. Gustav Bonazza v Trstu, Piazza Barriera vec-Hiia. (vogal Androna deli' Olm0> Velika zaloga pohišua, ogledal, okvir je v in t a pecari j. _ Popolno opremljene sobe* Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo raz ven embalaže franko 11a kolodvor ali brod v Trstu xxxxxxxxxxxxxxxx X 'VV ■ X J II Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-Jtfetodijevo cikorijo.